St 8. T Gorici, dne 22. februarja 1895. „Soca" izbaja vsak petek o poldne invent s prilngn, „tiipiltrstl LM" wed po poSti prejernana all v Gorici nat dom poSiljatui: vse leto.....«ld. 4-40, pol leta ..... , 220, ietrt leta.....1-10. Za tuje delete toliko ~vec, kolikAr je vefja poSlnina. Delavcem in drugrn maty premoziuin novnn nnroi'uskdm naroininn z„ ves trg biii obzidau. kajti takrat je stala ?.e zadnja hiSa „in capo il Traunic", t. j. sedan ja knezonadskofijska palaca. To gosposko (douiinikaliio) huso so biii sezidali baroni Dornberg, namreC Franc starejSi Dornberg, (Franc inlajsi je bil I. 1570. — 1581. deze'.ni glavar goriski). Dom-bergi so prodali (21. sept. 1562) hi§o baronu Janezu Joahitnu Rhain, a ta Virgilju Fedri-goli, mitnicarju v Gorici, (10, julija 1565.) K njej je spadalo dvori§Le, vrt, brajde in ronki do ozidja goriskega grada in cez gric do cesle za gradom. Od hise in pripadajodega Tiaka „Gorlika Tlakarna A. GabriLak<< (odgovoren Josip Krmpotic). ofenzivo zoper lasko vojsko in dosegel zacnsni mir na podlagi pogojev, katere je dolocila naSa drzava. y tend genijahhmi koraki je nadvojvoda dosegel, da se je vojna hilro konCala, in da so se dosegli Castni pogoji. Po koncani vojni je bil iinenovan nadvojvoda zapovednikom cele avslrijske vojske, I. 1869. pa, po uvedenju dualizma, nje gene-ralnim nadzofnikom, Od tedaj je nadvojvoda posveceval vse svoje sile reorganizaciji avslrijske vojske in kakor si je pridobil kot vojskovodja nepozab-nih zaslug, tako tudi kot organizator. PoroCil se je nadvojvoda Albreht dm'; 1. maja 1844. 1. s hcerjo bavarskega kralju Ludovika I., s princezinjo Hildo, kalera je umrla dn6 2. apri.j 1864. Izmej otrok zivi samo princezinja Marija Terezija, soproga vojvode W&rttemberSkega. Nadvojvoda Albreht je ze na jesen bo-lehal. V Arku, kamor je §el vsako leto pre-zimit, se je prehladil, dobil plufinico in za nekaj dnij izdihnil pleinenito svojo duso. V vseh krajih Sire naSe driave je smrt nadvojvode Albrehtu obudila globoko zalost in ce kdoj, se more reci pri tej priliki: Vsi narodi avstrijski zalujejo s svojim Ijubljenim cesarjem pri kisti nepoznbnoga vojskovodje nadvojvode Albrehtn. " Najvisji dvorni urad javlja: Po narocbi pokojnoga nadvojvode je razglasiti, da je bila zadnja njegovo zelja, naj se nu njogovo krsto ne polagajo venci, ampak naj se v to nainonjeni zneski n a k I o ii i j o s i i* o m a k om oziromu naroce maSe-Ziuhisnicc za pokojuika. Krsta s trupiom nadvojvode se postavi v rakev v kapucinski cerkvi dunnjski in sicer na mesto, katero je sam pokojnik doloCil ze pred loti. Pocival bo polcg pokojne svoje soproge, nadvojvodinje Hilde.Truplopokojni-kovo se pripelje jutri na Dunaj in se polozi na mrlvaski oder v hi^; kapeli v nadvojvo-dovi palaei. Pogreba se udelezi vsa dunajska gamizijn, vodil jo bo baje pa cesar sam. V celi inonarhiji so se z javnih poslopij razobesile Cme zastave in vsi zaslopi, vse korporacije izrazajo svoje sozalje. V Gorici vihrajo erne zastave z raznih poslopij. Tudi ,Goriska Citalnica* jo je raz-obcsila. 0 drugih znakih zalovanja s<*.;ital-nice" in „Sokola" porocamo med „dru§lve-nimi novicami" — Tudi z dezele so nam ze posestva plaCevalo se je na leto 40 gold, v blagajnieo dezelnega kneza, ker je bila ona feud goriskih urofov. Feudalne pravice do te hise, kakor tudi od drugih posestev okoli Gorice, kupil je Ivan Kobencelj in le mu je potrdil nadvojvoda Karoi dne 21. aprila 1573. v Gradcu. Gospodje Rhain so imeli okoli goriskega Travnika mnogo posestev, his, zernljiSc, vrtov, ild. Va nekum urbarskem zapisniku iz zadnje Cetrline XV], sloletja so se iinenovali njih najemniki okoli Travnika: Nadalin, Bernhardt Gloggengiesser (v Gorici je bila torej ie tedaj livarniea za zvonove), Jakob Mauer (zidar), Franzischko Maurer, Hanns S a b a t i n, Thomas Milliner (mlinar), Baslian Villain, jeronime Morel, Maisler Jeronime Maurer, Maister Partlme Schmidt (kovac), Rockh Punter (puntar), Hanns Schneider (krojaC), Matteo Maurer, Maister Gabriels Kirschner's (koiuharja) Erben, Caspar Fragner, Virgili Fed rig,ils Erben, Nicola Grardi Fornaser (vapneniCnr) zu Lotschnew (Locnik), Caspar Wellig (Belie), Georg Liberal Mailer (slikar), Bastian Kharneti (iz Karnije) in Georg Nal-linger. (KromperSki arhiv, omara HI, skii-njica 4.) Kakor se vidi iz, tega isapiniska, stanovalt so na Travniku vecinama le rokodelci, zlasli zidarji, a v pravem mestu bivali so poleg plemicev premoznejsi mescani, zlasli Irgovci. Ali so ostah vsi ti najenmiki tudi pod novi-mi gospodarji, ni znano, verjetno je pa, da so ostali. Vendar Citamo m6d Kobencljevimi dofila porocila o mnogovrstnih izrazih zalovanja. * * * Pokojni nadvojvola je bil najimovitejsi clan cesarske rodbine. Njegova posestva v raznih kronovinah merijo 2070 SlirijaSkih kilometrov, imel je pa tudi velikanske obrtne naprave. Jasuo .podobo si je o teh poseitvih narediti po tern, koliko je nadvojvoda placeval davka: samo izravnih davkov je plaeal vsako leto nad jeden milijon goldinarjev. * * * Nadvojvoda Albreht je zivel jako pre-prosto, kakor vsak mesCan; nnjIjubSa jed njogova paje bil dunajski .ErdApfolschmam*. DoCim imnjo ponekod ljudje nekak strah pred konjskim mesom, se ga pokojni nadvojvoda ni bal. L. 1868, jepovabil celo nekaj castnikov, katerim je bil posebno nnklonjen, na obed k sebi. Po obedu jilt je upraSnl, Ce vedo kaj so jcilli. Clastniki so ugibali to in ono, dokler jim ni nadvojvoda sinejo se rekel: Pojedli stun mojega konjn, ki si je hi) zlotnil nogo. *¦¦ Pred bitko pri .Kustoci je nadvojvoda Sel k prednjim struzam poizvodoval, kako se sovraznik zbira. NiliCe ga ni spremil. Na vn?.nem mestu naSel jo strazo iiBtreljono, UvidevSi, ila je slraza )i.» tern mmiu zeld potrebmi, pokril se je nadvojvoda s cakom iislreljencga vojaka, vzel njegovo pnAko v roko in ostal sam na strazi, dokler ni prisla patrulja. %* Nadvojvoda Albreht je imel posebno rad sloke velike vojnke. L, 1865, je videl pri nekem polku lakega naddesetnika. Stopil je k njemu in gu npraSul: Kako dolgo ste ze pri vojakih? — Dvajset let, cesarska vi-sokost, je odgovoril vojak. — Kak6 da §e niste Castnik? —- Naddesetnik je molCal, nadvojvoda pa se je obrnil k polkovniku in ga upraSal; KakSo je vedenje tega moza? Polkovnik je naddesetnika tako hvalil, da je postal nadvojvoda nestrpljiv: Zakaj torej nio2 §e ni Castnik? Polkovnik je rekel: Oie-njen je, in zena nima potrebne kavcije. Za to bom skrbel jaz — rekel je velikodusni nadvojvoda, i: nekaj dnij polem je sreCni naddesetnik ?.e imel caslni portepee. Jeden najboljgih prijaleljev pokojnoga nadvojvode je bil junaSki zapovednik 10. lovskega bataljona polkovnik Kopal. V bitki pri Santa Lucia se je ta bataljon posebno najemniki tudi imena: Ludvik Locatelli, Anton Roth, Krislof Floriancig, .lemej Frariz, Anton Mazulin in Izak Slorz (zid). Tu imamo torej imena najslarejsih prel)ivalcev goriskega Travnika. Ker poprej omenjeni Fedrigola ni bil oddal erarju vse prijete mitnine, za to so mu prodali posestvo na drafcbi, (drazbo je vodil ees. denarnicar Jakob Bosch) za 500 gld. najemnine nekemu phmiCu Pavlu Zobel, tajniku dezelnih slanov goriskih. Ivan Kobencelj pi. ProseSki, vitez nemSkega reda ter njegov komendator v Gradcu, Ljnbljani in Priseniku (Brixenau, sedaj Proceniko blizu Latisanc), pridobil si je od cesarja feudalne pravice do omenjenih posestev in sklenil odkupiti jih. Pogodil se je torej s Fedrigolino udovo in dedkinjo Sidonijo ter njenim drugim mozem Gregorjem Nalfnger, da je vzel Fe-drigolin dolg na se in obljubil dali nadvoj-vodini kan)ori 800 goldinarjev rajnskih, vsak po 60 krajcerjev. Kobencelj je pooblastil goriskega notarja Franca Capella in plemiCa Luko Grabica, da sta v njegotfem imenu sklenila 3. aprila 1570. „super Trauniko in domo Joannis Kohentzel" kupCijsko pogodbo s Sidonijo in Gregorjem Naling».r. rezbarvm%r*esedaml v > navadni rubriki, kjer prinasa razne skarije iz razirih .italijanskih dezel'v raj&nji „Corriere» pa je jpriobcil y vsem paj 16 vrstic, a se mej terni je brzojavka ega kralja in krahlce. — Torej garibal-jke generate proslavlja y dolgih crnoob-Ijenih Claiikih, razpravlja na dolgo in kc vse podrobnosti, govore, brzojavke, in jorkimi besedami, da koga res vse to e, p slavnem nadvojvodi in prvem av-jskem vojskovodji pa priobci par hladnih, zbarvnih sfavkov. — Mi konstatujemo s li besedami le nekaj obCe znanega in ne ramo ve\jatt za ovaduha. Ali vendar smo rati konstatovati dejatvo, kak6 se obnasa , ki velja v mnogib receh kot glasilo nih merodajnih krogov. — In taki ljudje iSijo terteri za tednom s panslayizmom! zelnim poslancem v obraz. Branec, kakor je nasa ^otenosti praviee- in narodnost sloven-skega ljudstva, spoStujemo vedno po zaslu-enji pravice in narodnost drugih. V Gorici, t5. febroarja 1895. Alfred grof Coronini — Anton, dr. Gre- 0ortit — dr. Josip vitez ZonWe, zaupniki kluba slovenskih dezelnih poslancev. I Z J A V A. Protest, ki so ga izdali dezelni poslanci lijanski dne 13. t. ro„ bavi se z italijan-mi zohtevami v sploSnih izrazih, ne da bi vedel pogumeznobti ali steviike. Zato bodi voljeno podpisaniti), da odgovorijo na kratko nekaterinii pojaanili. Res je, da italijnnski poslanci so hoteli zdaj odpovedati se dezelni podpori v esku 250.000 gld., ki se je zahtevala za [lanski tramvaj, proti temu, da bi de-Ini zbor prosil za omenjeni tramvaj drzavno dporo 400.000 gld., ki bi Sla na raCun riske de2ele. Res je, da so zahtevali za namakanje iiske ravani ,posojilo« 323.000 gld. ter i so bili poznoje zadovohni s polovico tega eska, namrec s 161.600 gld„ in da Slo-nci so bili pripravljeni glasovati za dotiCni adni nacrt zakona, ako bi se bil premenil tern smislu, da bi bila dezela oprosccna akterega „posojila", karsepa ni zgodito. Kakor mi reCi vidirao, je golo zavi-inje trditi, da detela bi bila oproscena josojila", ako mora — kakor se zahteva v m sluCaju — drzavi vrniti znesek 161.600 d., ki bi ga dezela prejela od drzave kot DSOjllo, da ga dalje „posodi* zadrugi za wiakanj's ravani. Dolg nasproti drtavi v lesku 161.600 gld. bi v ten) slueaju obte-jval dezelo. Obtoznica proti Slovencem trdi, da ti ) zahtevali uslanovitev dezelnega solskega iloga, ki bi v kratkerp priSel na 1 e t n i h Q0.0Q0 gld. — Opomniti je, da potrebscina etelnega solskega zaloga, ki so ga predlagali lovenci, ziiasa 152.000 gld. in da ta znesek e placuje ze zdaj okrajnim solskim alogotn. Kdor je protest sestavil, je a pozabil konstatovati, da slo-enski zaupniki so bili papol-oma popustili zahtevo glede na stanovitev dezelnega solskega aloga, in da vkljub temu ni prislo o sporazumljenja. Obtoznica trdi, da Slovene: so zahte-ali podporo, znasajoCo 15% od svote 250.000 !d., katero bi stala cesta ob levern bregu ioCe, — ne pove pa, da Siovenci o bili znizali to zahtevo na 5.000 gld. in da v pobot so se za-•ezali glasovati za drugih 15.000 ;Id. v podporo podjetju ob Mon-lini v obcini Fluraifleiski; —ka-;or tudi ne poudarja, da cesta >'o SoSki dolinibibila enake ko-isti goriSkemu raestu in gorski itrani. . Obtoznica proti Slovencem pravi pae, la so ti zahtevali, naj jim Italijani dovolijo ,vse za slovensko ljudstvo naprosine pod-)nre brez izjeme, med temi 7.500 gld. iz :i-stnega zaloga, znasajocega 10.000 gld., iOOO gM. za zgradbo ceste v Trento, letnih 1000 j.'ld, z:\ slovensko obrtno nadaljevalno :i.l<> v Gorici, in druge manjSe podpore, ki, instate prejsnjim, dajejo vsoto, vec ko dva-ir.it vecjo od one, katero so italijani za se uritakovali; ne pove pa: da Siovenci so bili pripravljeni deiiti cestno podporo 10.000 gld. na enaka dela med Slovence in Kulijane, ako bili zadnji predlofili utemeljene proSnje te vrste; da v proracan za leto 1895. je bilo sprejetih 10.000 gld. za most Cez Ter in 1000 gld. za obrambo bregov ob SoCi in Teru v furlauskem delu, lie da bi se biio postavilo kaj v pebot za slovensko stran; da Italijani nzivajc ze od leta 1885. letno podporo 1000 gld. za obrtno solo v Gorici, med tern ko Siovenci je §e vedno pogreSajo; da Siovenci so se sploh iz-rekli, da so pripravljeni dovoliti enake vsote za slovensko in ita-lijansko stran, ako se predlozijo opravicene prosnje; d a zeleznica iz Gorice v Ajdcv§cino je veliko nujnejsa za mesto gorisko nego tramvai Cez Soco. Ni natancna trditev, da Siovenci so zahtevali, da bi imenovali v dezelno ko-misijo za pregledovanje zemljiskega katastra izmed 3 Clonov 2, ker izrekli so v tern oziru le svojb zeljo, ter pritrdiliipotem popolnoma misli, izrazeni po Nj. Vzv. gospodu dezelnem glavarju, da namrefi i clana naj volijo Siovenci, 1 italijani, in tretjega oboji po skup-nem dogovoru. Siovenci so bili zaznamovali kot skupnega kandidata odlicno osebo, katero sposluje vsa dezela. ' Slpdnijc konstatujemo, da narodna vpra-sajya se niso rnzpravljala v dezelnem zboru in da niso dala ne povoda ne predmeta pQ-gkuSnjani, da bi se prijazno sporazumeli na-rodni stranki; y.ato protestujerao odlocno proti obtozbi silcvitega prevladanja, tezecega na uniCenje Italijanov v Avstriji, ki se je za-brusila od italijanske. strani slovenskim de- DOPISL fe Kromberga, 20. febr. fSprejem n o v o p o r o C e n c e v). — Kakor je naznanil zadnji „Prim orec", porocil se je v so-boto na Dunaju visokor. gospod Dragotin Coronini-Cromberg, sin nasega dr-zavnega poslanca, z drazestno konteso Olgo pi. Westphalen od Furstemberga. Vse Krom-berZarie je poleg vsega tega Se jako razve-selila novica, da novoporocenca bosta slano-vala v kromberskem gradu, ki je poln sta-rinskih in zgodovinskih znamenitostij. Ko smo doznali, da novoporocenca pri-deta v Kromberg ze 19. t. m., pripravili smo v naglici, da dostojno sprejmemo tak6 od- I hena nova Clana nase obfiine. — Pri Soli smo postavili v naglici lep slavolok, na kute-rem se je bliSCal krasno izdelan napis: .Dobro doSla! NovoporoCencenja sreCo in blagoslov iz neba*! Tudi v gradu je bilo vse na nogah, yse se je pripravljalo, da dostojno sprejme novega gospoda. Ob 11 % se je priblizala koCija Krombergu. Pri slavoloku smo priCakovali novoporocenca, katera smo prav prisrCno pozdra-vili. C. g. vikar Anton Pah or ju nagoyori v imenu vsega prebivalstva te duhovnijej g. ucitelj Co pi pa ga pozdravi v imenu obcine in Solske mladine. — Novoporocenca sta bila iznenadena zaradi nepriCakovanega vsprejema in ginjena sta se zahvaljevala na vse strani. Potem sta se odpeljala med vse-stranskim pozdiavljanjem dalje v grad. — ZveCer so goreli v gradu umetni ognji. — Nasa obfiina je pa poslala Castitke ze na Dunaj na dan poroke. Gospod grof se pridno uci slovenski, a v Krombergu bo imel veft prilike, da se privadi slovenskemu govorjenju. Ker pa nasa nova milostna gospa grofica dobro zna ruski, ji slovenSChia ne bo delala tezav.— Dal Bog, da bi sreCno in zadovoljno zivela y nasi sredi, med slovenskim ljndstvom, ki ju bo spoSlovalo in ljubilo. Mnogaja ljeta! Iz AJdoTisfinc, 19. febr, (Strelja-nje). - Kolikokrat je ze pisala ,SoCa" proti strejjanju s topifti, koliko nesrcC se dogaja v de2eli leto za letom, a vse nid ne pomaga. Ako je kdo v kakem pretepu le nekoliko ranjen, koliko je preiskovanja na vse strani, a ce se jib pri streljanju s topiCi pobije kolikorkoli, nikdo se ne pobriga, CeS: nesreCa je bi^a. Ze prav, res, veCkrat nesreca, veliko- I krat pa tudi lahkomiselnost, nemarnost, ba-harija. A' kdo je kriv? Tisti, ki dovole streljanje, ne da poskrbe za to: 1. da streljajo le izkuSeni, praktiCni mozje; 2. da streljajo Ie s pieiskauimi topiCi, ki se vedno snazljo, a ne da od potr^be do potrebe leze kje v kaki kleti. kjer jih jesta nesnaga in rija; 3^ da k streljanju ne prida nikdo drugi zraven nego le tisti, ki so za to postavljeni; Ako bi oblastnije tako postopale, do-gajalo bi se veliko manj nesrec ali pa bi bile omejene na silno redke sluCaje. In do tega bo moralo priti! Grozna nesreca se je primeriia tudi pri nas 16. t. m. O priliki neke poroke so fantje priredili streljanje. Ali zraven je priSel nepoklican tudi 15-letni mladiC Bern. Mo ze in popravljal smodnik pred jednim topiCem. Ali veter je zanesel iskro v smodnik, topic se uzge. pofii — in revezu takd grozno razmesari prednji del glave, da je bil v par minutah niriev. Tu pri nas streljajo le kakih 30 kora-kov od cerkve, kar ni brez nevarnosti. Naj hi se topic razpodil? — Umeje se, da odslej bodo pri streljanju bolj pozorni, ali za ubo-gega Mozeta bo to pat prepozno! ,Lazaristi. .• ta beseda pride od St Lazarus, predmestja v Parizu, kjer je bil ta red ustanovljen I. 1626. od sv. Vincenca Pavljanskega. Poboznt grof Joigny in njegova •2ena sta podpirala tega svetnika, da bi se ta misijonski red uatanovil. Leta 1632. je bil od Francoskega kralja in papeza potrjen. Poglavitni nameni tega red* so: 1. RazSirjenje Kristusovega nauka rned neverniki. 2. Poduk mladine. 3. PospeSevahje krSCanstva, sosebno na deieli. to je sv. misijoni. Lazarbti so Iz Tolmina. (Sv. misijon). — Od 9. t. m. do 18. vrSil se je sv. misijon. PreCa-stiti gospodje Lazaristi iz Ljubljane: Neztnah, Macur in KlanCnik so ga vodili. Vsak dan so imeli po tri govore, zjutraj ob 6. in 10. uri; popoldne ob 2. Dasi je bila :huda zima, vendar so zuptjani pridno obiskovali cerkev in zvesto pcslusali po Casu in razmerah ukrojene govore. Dasi so mogli vsi zupljani biti delezni vseh duSnih dobrot sv. misijona, je preC. g. dekan razdelil listke, drugaCe bi nastal velik nered. Castiti gospodje sosedje so pomagali spovedovati; med njimi tudi preC. g. 2upr.:.k Li'ek v pokoju na Sv. Gori, soSolec dekanov. Ljiidslvo je z vso vnemo prisustvo-valo razliCnim pretresljivim prizorom, tako da slotet-en sad ne izostano: Vsako toliko casa pbtrebuje ljudstvo nekega dusnega vznosa, pri kojem nekoliko po koncu pogleda, kjer se nahaja stalna in jedino prava domo-vina, pustivsi na stran vsakdanja opravila. Cast in hvala p. n. gosp. Lazaristom, da so svojo nalogo tako castno reSili. posebno razSirjeni po Francoskem, kjer se pogostoma vrSijo sv. hiisijoni. Tudi v AvsJriji je vec r^dov, sosebno na Poljskem. Verni so konCali sv. opravilo /. najboliStmi sklepi — samo, da bi vztrajali. Vztrajnosl je pa zavisna od zunanjih nkolSCin, sosebno od dobrih zgledov v onih krogih, — ki stojijo nad na-vadnim ljudstvom. St. VlSka g«ra. — V .SoCi* St. 4. je nekdo pisal od nas o nasih razmerah, o zupanu in drugih reCeh. Tezko, da dopisnik dobro pozna vse to, o Ceraur je pisal. — Staro starasinstvo ja res odobrilo naCrt raz-delitve obcinskih zcmljiSC in sicer: 1. Polovica se razrteli v enake dele med posestnike v clavCni obcini. 2. Druga polovica se razdeli po izrav-nih davkib. 3. ObCinski gozdi ostauejo v dosedanji ,posesti", kakor jih je kdo uzival do zdaj. Ta naCrt je odobren. Zadovoljni so f. njim vsi, le par njih se hoCe pravdati z ob-Cino. Kakor hitro bo vsemu prepiru konec, se zatne hitro vrSiti razdelitev. Iz ajbske iupunljo pri Kanalu, 20. febr. — „Sami smo krivi!« pisala je .SoCa* pred par leti in dokazala, kakd smo Siovenci sami najveC krivi, ako smo Se dandanes na slabem z ozirom na narodno enakopravnost. Evo sluCaj v nasi obcini, ki dokazuje, kak6 Siovenci bljujemo s,ami sebi v skledo. Slavno c, kr. okrajno glavarstvo v Gorici je poslalo vsem zupanslvom okro/nico St. 1871, z dne 1. \. .m.tOkroznica je Sla po abecednem redu — toraj najprej v Ajbo. NaSe zupanstvo je poslalo okro^nico tak6-le dalje: An die Gemeindevorstehung Ani-cova. — Dieser Gemeinde nicht zustandig and auch ganzlich unbekannt. — Gemeindo Ajba, am 9. Febr. 1895. Der Bfu-germeister Lovi,SCik. Tak6 jo torej I Na5e zupanstvo podpira nemSkutarijo in kvari ceI6 posteno slovonsko Anhovo v Anicova. Potem naj pa slov. poslanci delajo Cude?.e v boju za narodi\e pravice! Iz Seuipol^a,' na Erasu: Cenjeni gospod urednik! Dovolite sprejeti nekoliko vrstic tudi o naSih pdnoSajih, saj je tu pri nas zelo redko kdaj kaj opombe vrcdncga; vsled tega pa.tudi vedno r.tolcimo! A spimo pa vendarle ne. Tudi mi se zavedamo I NaSa obcina, Ce tudi je majhna, vendar polagoma napreduje, in sicer v marsikakem I oziru. Lansttega leta prezidalo in popravilo se je tu staro in vse razrusmo znptiiSCe, ki je sedaj vsaj navidcz prav Iepo poslopje, ako ga ne ogietlujeino nahinCno; kajti delo je v obCe dobro. ..dasi nekoliko prepovrSno napravljrtio!' LetoSnjo zimo dela se pa tu obCinski vodnjak, kajti do sedaj ga naSa vas Se ni imela. Ta naprava, za kojo se je vaSCanom zahvaliti v prvi vrsti dosedanjemu Zupanu g. Janezu Kosminu, je velika dobrota za celo vas, zlasti za ubozne vaSCaue, ki ni-majo svojih vodnjakov. Sedaj jim ne bode treba hoditi po vodo za kuhanje po cele pol ure daleC, ali pa jo Se celo kupovati od svojih sosedov, ki imajo svoje vodnjake. V nedeljo dne 10. februarja imeli smo tu volitev novega zupana. Precej po sv. maSi pripelje se na§ visokorodni in priljub-ljeni g. okrajni glayar grof Schaffgotsch, kojega so priCakoyaK in sprejeli pred slavo-lokom, z zastavami okraSenem, naS preC. g. vikar, staraginstvo in'golska mladina. Od tu je Sel gospod okrajni glavar s staraSinstvom v stanovanje do sedanjega g. 2upana, kjer je imela biti volitev, Gospod glavar. kot predsednik volilve, otvori sejo s primernim govorom, povdarjajoC vaznost te volilve za celo obcino. Dosedanji zupan, za kojega se je v obCe govorilo, da bode zopet izvoljen, je propadel — a novira zupanom je imenovan g. Janez Gabrovec, posestnik v Praiproti. V Sempolaju smo tedaj izgubili zupana in sedaj bodemn morali hoditi k ehcinskini sejam in po drugih obcinskih poslih v Praprot! Temu krivi so nekateri naSih sta-raSin sami. Po dokohCani volitvi podal se je g. okrajni glavar v Solo, kjer ga je Cakala Solska mladeZ. G. ucitelj predstavi visoko-rodnega gospoda gtavarja solski mladini s primernimi besedami, po kojih Solska mladina zaklice trikratni »2ivio"»- Na to ogovori visokorodni g. okr. glavar fiolsko mladino na kratko, pavspodbu-I jajoCe: ,Da naj pridno uporabljajo dragi Cos [ mladosti za Solske nauke, —kajti le iz do- brih in pridnih otrok moremo priCakovali I poStenih in zvestih drzavljanov". i Zopet se ponovijo „zivio" klici in Solska mladina zapojc cesursko pesem. Potem priCne su majhna preskuSnja, pri koji je g. glavar tudi sain stavil nekatera upraSauja solski mladini. Konecno se poda g. okrajni glavar z naSim preC. g. vikarjein, si ogledal novo zupniSCe. S tern naj bode kon^ano za dunes. Drugic kaj vec. Z deiele. (Fzv. dop.) — Prav z tnimivo je videli in Citati, kako se obnaS:i „Pr. I/', proti jedino prave.nu poslopanju dezelnih poslancev. Kdor prav pa/.ljivo bere, kmalu spozna, da ta listiC je IjoIj naklonjen irre-denti, nego slov. poslancem. Mel' vrstami obsoja odloCno postopinfe dt>2. p»slancev, CeS, da preveC zuhtevajo. Iz tega iahko vsak-do sodi, kaksne polilicnc kapacitete so pri ,Rr. L*. Toda to ni takn jriwlp|?n»t kakor bi ktlo mislil. Ker je tnuiil lUtn naruen, vse podirati dr. GregorCiCu, zato je Ie na videzno tudi ja.iikavanje o zgubljenih podporah zu AloizijeviSCe in ceste. (Kdo je pa rekel, da so te podpore zgubljene? Dezelni zalog dobi vse dohodke tudi za {. 1895.; mogel bo torej tudi pozneje dati nameravane podpore. Zgubtjeno ni torej ! niC! Le poCakati bo treba!) Uredn. Ker dobro ve, kako skrajno ponizevalno je bilo dosedanje poslopanje slov. poslancev, vsled Cesar je vse trpelo; ker je zdaj poslalo vse drugaCe v nasi dezelni hisi, odkar je prepirljivec in hujskac brez upliva, zato si ne upa izreCi priznahie besede v prilog od-ioCnemu koraku dez. poslancev. NajnovejSi dogodki v nasi dezelni hisi so nekako ocitanje stranki bivSe ,Ltare* oziroma sedanjega „Pr. L.", ki je le hlapcevala lahonstvu in se pustila voditi za nos. Ali tega zaslepljena stranka noCe priznati, da tim loze opravici sama sebe. Pri tern listu se je oftilno poka-zalo, kdo navdihuje »Pr. L." in kdo mu je vrhovni nadzomik. Zdi se, da „Pr, L." so ljubsi Pajer, Venuli etc. nego dr. GregorCiC Rojic, GrCa ild. Po sedanji pisavi se da to sklepati. Dobro, da nimajo velike moCi, ker drugaCe bi Se nadalje hlapCevali lahonom. In vendar povdarjajo veCkrat odlofinost. Kaj-pada, pri svojih rojakih in Slovencili povdar-jajo odloCnost, pri zagrizenih Italijanih pa vse odpuste in vendar hoCo biti ,Pr. L." naroden. Zdi se nam, da povdarjanje narod-nosti pri „Pr. L.» je Ie pretvezu. Iz Ljubljane, 13. jnnuarja. — V uCe-rajSnji seji dezelnega zbora sla gospoda Hribar in TavCar grajala. da se pri deZel-nem odboru preveC nemSki uraduje, da se odbor ne drzi sklepov dezelnega zbora. Dezelni odborniki sami so priznavali, da.se z vlado Cesto nemSki dopisuje in izgovarjali se, da se s tern poslovanje hitreje in foCneje vrSi in pa, da se tako lozje od vlade dobi ugodna reSila. Da s takim postopanjem ne moremo Siovenci biti zadovoljni, je naravno. Res je ' morda, da vladi niso prijetni slovenski do-pisi, ker v poliliCni sluzbi rnanjka slovernkih uradnikov. Pomanjkanje slovenskih umdnikov pa ne prihaja oil tod, ker ni zmozsiih pro-iilce»r. tetnveC le od tod, kor sr daje prednost nem-Skitn grofom in baronom. Ce bi pa vlada Cesto dobivala slovenske dopise, bi ze skrbela tudi za slovenSCine veSCe uradnike. Ce bi o j vspeti takd — visoko. Ali ker je ?.e zdaj blizu d vaj set Slovencev v Gorici, ki se vozijo z dvokolesi (bicikli), dogovorili so so nekateri, da bi bilo nines!no, ustanoviti slovens o kolesarsko druStvo (ali klub) v Gorici. Tako drustvo je potrebno posebno za lisle, ki bote vozitl cez ilalijansko mejo, kajti % druSlvono legitimacijo so prosti pri prehodii lm, mrjo, drugi pn morajo polozili izdulno vnrScino (kot colnino na kolosi), ki se#pa pozneje vme, ako prideti kolcsi zopet v Avslrijo, --Ker je sploh zacolo med Slovene! rasti zaui-inanje za ta sport, bilo bi umeslno, da se res osnuje slovensko kolesnrsko druStvo. ~- Kdor odobrava to tnisel,, naj se udeleti posvetovanja prihodnjd nedeljo ob 2. po-poldnc .pri zlali zvezdi" v Gorici. — .Slavija*. Mnogi nasi rojaki se Se vedno obracajo na nafto tiskarno ali do g. L. v zadevah naSe narodne zavarovalnice bankc .Slavije*. Prosimo, da se v teh poslih vsakdo obraCa do g. Antona J erotica trgovca s papirjam v SemeniSki ulici. . — P o p r a S e v a 1 c e m, kdaj bo ve-selica fcmska podruZnica sv. C. in M. v Gorici, naznanjamo, da dan ni Se natanCno dolofien. Vsekakor pa se bo viSila v sredi marca. — DruStvo .Slovenska zveza, v St. Petru bo imelo v nedeljo 24. t. m. veselico. Tako smo doznali od nekega ta-moSnjega domacinn. Nntnncneje ne moremo porocati, ker nismo dobili vsporeda. —Od kar sta iamoSnja agitalorja za «Prim. List* dobila vajeti v roke (njima se je pridrufcil Se g. naducilelj, ki umeje svojo ..aduciteljsko dostojanstvo tako, da no stori nicesa, cesar ne dovoli g. dekan), vsi pa nasprotniki biv-Semu nslanovitelju druStva in prvemu predsedniku g. L. L a c i n i, veje v drustvu druga sapa. «Narodu» so takoj zaprli vrata, a «Soca» se zaCasno Se trpi (ven tudi 2 njol). Ali kar gospodje sejejo, to bodo 2eli in nic drugega! Dostavek. Tiskoma pred sklepom lista smo prijeli vabilo. Iz tega povzemamo, da zaSne veselica ob 6. zvecer. Ustopnina za neude, 20 kr. za ude 10 kr., 10 kr. sedeJS Spored obsega 10 lock, Pomota. V sadnjl Stevilki .SoCe* smo glede odbora .PrvaSkega Sokola" po netoCnem porocilu slabo porocali. Tajnikom je voljen Anton Zorn in odbornikom Bo2idar Furlani. — .Braino dr&Stvo" vKozanipri-redi dne 25. feb. [pustni p.nedeljek] za-bavni vecer s plesom v dvorani g. Jo2efa Reya. Sviral bo orkester. ZaCetek ob 6. uri zvecer. — Odbor. V Cerknem prirsdi tamoSnja• ,Na-rodna Citalnica* veselico v nedeljo 24. t. in. ob 7. zveCer.: Vspored: Pozdrav predsed-nikov. Igra. Petje in godba. Saljiva tombola. Prosta zabava. Vstop je dovoljen le udom in povabljenim. — S St. ViSke gore: .NaSe tBral-no drustvo» se je preselilo v nove prostore, kjer je bil 2e novi obeni zbor. Ta si je iz-volil sledeci odbor; predsed. Fr. Lapanja, podpreds. Stef. Fellrin, denamicar lanez La-harnar, tajnik Peter Laharnar, odbomik! Viktor UrSiC, Janez Lapanja in Jakob Laharnar. — Petje uCi skladatelj g. Laharnar; uspeh je prav-lep. — Bralno druStvo ima lelos na razpolago Vet Casopisov in knjig. Dva gospod darujeta drustvu veeji svoti denarja in vsak svoj dnevnik.* — IzpodCavna, 12. febr. —,Pod-porno druStvo* v Lokavcu je imelo 10. t. m. vesciico. Ljudstva je bilo toliko, da ga nismo pricakovali. Ob 7. uri pozdravi obcinstvo pred- sednik^g. Josjp K6vac in ga zahvali za ) Yojna mej Japonci In Kitajel. Dne tako oMen dohod. - GregorciCevo ,Na3 j 16. t. m. je' 15.000 Kitajcev z 12 topovi Colnjfi otmimo!" je deklamovala "g.cua Fr?feTon! prav dobro; 2ela je za to obilo pohvalo\ — Igra ..E n o uro d o k t o r" je naredila mnogo 2'ivahnega smeha. — Le .Skoda, da je bil prostor premajhen, ker po-lovica ljudstva je ostala zunaj. — Sodeci po prvem sijajnem uspehu nadejamo se, da do-iivimo §e mnogokako iepo veselico v pri-jaznem Lokavcu. — Iz Sv. KrUa siuo dobili obsiren dopis, ki graja razne rtedoa*tatke v tamosnjem .Bralnemu drustvu", nanireC: 1. izbrana je neprimerna soba; — 2. casniki se citajo prej v raznih hisah nego v druStveni sobi; — 3. v bralni sobi zvecer ni dobiti luci. — Do sobe ima krCmar preveC pravice, da jo sine rabiti za pivce; tamkaj popivajo in po pevajo, vcasih oeld laSke pesmi. — Ali je vse tores, seveda ne jamcimo; ako bi to pa bilo res, moramo reci, da taki odnoSaji ne morejo biti v cast narodnemu dragtvu. I z B o 1 c a nam porocajo, da veselica tam&Snje .Gitalnice" preteklo nedeljo se je izvrstno posrecila v-vsakem pogledu. Ljudstva je bilo nenavadno veliko. Spored se je izborno izvrSil v vsakem pogledu. Zabava je bila prav 2ivahna in presrtna. S postre2bo v SorCevi gostilni so bili gostje ze!6 zado-voljni. Iz Sv. Kri2a 20. februarja. Ako node poljubno drustvo uspevati, morajo se njegii udje zavedali, poznati morajo njegove namene, njegove tradicije. - - NaSe drustvo je imelo v nedeljo zabavon veSer. Pri tej priliki govorilo se je udom o druSlvih sploh in potem o bralttih druStviii oziroma o naSem drustvu, In to je edino pravo, da se omeji nevednost, nezaupnost in mogoci predsodki naspioti druslvu. Razven tega govora, teh najnujnisih in prepotrebnih pojqsnil, nastopili so tudi nekolikokrat pevci, katere smo z veseljem po-sluSali. Prizor .Pravo junufitvo" (Slritar) nam je zelo ugajal. Po v3poredti se je .kaksno reklo* pri pristni vipavski kapljici. RazSli smfl se s« lo pozno v noe t 2eljo, da so nam kmalu priredi kaj sliCnega, Pripomniti mi je, da so bili povabljeni le udje .Bral. druStva*, vendar smo z radostjo sprejeli gosle, ki so prisli iz railoveilnosti, ali pa iz posebnu naklonjenosti. Razgled po svetu. Driavnl *bor je imel prvo oejo po novem I6tu v torek 19. t. in. Seja je bila jako kratkn, ker je obsegala le izniz sozalja radi smrti nadvojvode Albrehta. Predmeti, ki so se imeli obravnavati v prvi seji, oiilo* 2ili so m za drugo sojo, ki je bila vfernj. — V sredo je imel biidgetni odaok sejo, v kalori so je razpravljnl proraeun o tobaku. soli in minislerakem svetu. 1'obak du drzavi eistega doliodka na leto okoli 57 miiijonov, ledaj 20 miiijonov vec ko vea zemljiski dn-vek. - Vsled mnogih pritozeb radi zivinske , soli, izdalo je ministrslvo naredbo % dne 28. decembra pr, 1., po kateri se uvcdcjo noka tere olajsave glede prejemanje te vrate soli. Lansko leto so polaipilt kmelovalci komaj deseti del za 2ivtno namenjene soli, kar so biti stroski za preva^anje previsoki. Pri proradunu ministerskega sveta je bil posebej razgovor o dispozicijskem zalogu, toje u tistem znesku, ki se dovoljuje vsako leto vladi, da podpira I njim razne Casnike, ne da bi tnorala o tem polo2iti raCun. Ta zalog je zriaSal 50.000 gld.; koalicijska vtada ga je zvisala na 100.000 gld. Proti zalogu je govoril naS poslaned dr. GregorciC, Ce3 da ?. ozirom na sedanjf politiCne razmere v Primorji in z ozirom na to, da jih je vlada saina zakrivila, ne morejo on in nje-govi somisljeniki glasovati za ta postavek. Niso nasprotni onim vsotam proracuna, ki so potrebne, da se dr2avna opravila ne usta-vijo; ali za ta znesek, s katerim se navadno vladi izraLa zaupanje, ne morejo glasovati, ker vlada s svojim postopanjem si ni pridobila zaunanja primorskih Slovanov. Pri tej priliki je omenil trovornik re-solucijo, katero je stavil preteklo leto po-slanec dr. Ferjan&ic radi napisov na driavnih uradih in na uradnih pecatih, o kateri pa porocevalec (grof Palfy) popolnem molci. Rekel je, da resolucija, ki zahteva slovenske, oziroma hrvatske napise, kjer prebivajo Slovenci in Hrvati, je popolnoma opravicena, a vladi je skrbeti za premembo napisov tako, da ne nastauejo nemiri kakor lani. Poja-snjuje, da v Piranu so vladni organi vzbujali nevoljo med Ijudstvom, da na GoriSkem je vlada pustila, da je Casnikarstvo hujskalo proti napisom in za sestavo protestov, na katere ni prej nikdo mislil. Porocevalec je odgovoril, da ona resolucija ni bila izrofiena njemu, marvec dr. Kathreinu, ki bo pri ministerstvu za notranje zadeve o nji porocal. Knez Wiadischgracz je menil, da ta zadeva spada v podrocje po-sameznih ministerstev, kjer naj se razpravlja. Dalje je obialoval, da govornik nima zaupanja v sedanjo vlado, ter izrazil nado, da se tudi on in njegovi somisljeniki prepricajo o dobrih namenih vlade in da jej tedaj ne bodo odrekali potrebnega zaupanja. Na to se je sprejel v odseku dispozicijski zalog z 12 proti 5 glasom. Volitcv t Cakovcl. Pri volilvi v Ca-kovci so za ucnega minislra VlasiCa kupovah glasove po 20, 30 in celo 50. pkl. Jeden sam mo2 je mogel konstatovati 82 podkupljenih volilcev. Voiilcem se je pa tudi obetalo, Ce bodo volili minislra, da se zastonj mej nje razdele cerkvena posestva. Ljudska slranka je vloiila proti tej volitvi ugovor, kar je vladni stranki Jjako nepovoljno, ker se bodo sleparije razpravljale v zbornici. Francoska aboniica je zavrla predlog socijalnih demokratov, da se naj odpravi budget bogocastja, s 379 proti 111 glasom. S 305 proti 205 glasom je pa zavrla prediogi da se naj cerkev loei od dr2ave. Proti obenia predlogama ie bila vlada. tiapalo Kajcehg, a so jih Japonci zavrnili. Kibijci imajo nad 100 mrtvih: Japonci pa baje le tri in 2 ranjenca. KTtajski admiral T;ng se je sam ustrelil, ko se je poprej z Japonci pogodil, da se uda. Japonci bodo mosivo kitajskih trdnjav vajhvajslcih in kitajs-kih ladij olpeljali do japonske vojne crte in potem je izpustili. Razgbd po slovanskem svetu. Ia Reke piSe nekdo zagrebski ,Hr-vatski" priporoCajoe, naj bi reSki rodoyubi storili jjotrebne korake, kako bi se hrvaSki prebivalci Reke bolj zdru2ili, in- svetuje, naj se ustanovi delavsko in pevsko drustvo. Ako ima nemSki Gradec, BudimpeSta in Dunaj podobna hrvaSka druStva, zakaj bi — tako nadaljuje dopisnik —. Reka delala izjemo; naj se deluje, da se ustanovi hrvaska ljudska Sob in .hrvaSki Casnik na Reki. — To nvaenje podpisujemo tudi mi, kajti ve& kot cudno se nam zdi, da 2e davno ni takih ustanov na Reki. Svoj casnik, svoje Sole, pevsko drustvo itd. bi morali 2e davno imeti na Reki I Sam6 z elegantno Citaonioo ne ppjde dalje 1 HrvaSka na budimpeSUnskl razstatl. — Kakor znano, Madjorji bodo slavili tisofi-letnico svojega dohoda v Evropo in nase* Ijenja v Panoniji (sedanji ogerskl) z doiiolno razstavo. Pri tej razstavi bode sodelovnla tudi Hrvaska, dasi ne s posebno navduie-nostjo. V svrlio priredbe prQstorov za hrvaSki oddelek je bilo v Budlmpcati povorjenslvo raznih IirvaSkih zavodov in vlade, kl so za dobro spoznali, razSiriti njim odmorjonl pro* stor od 6000 ni* 12.000 m* No tej raZBtavl pokaSe tudi HrvaSka svojo kulturno moc in je upanje na dober uspeh. HrraSka katollSka corker r Atue-rlkl. — V Alleghenyju v severnl Amerikl je bila dne %1, jan. avefiano posvofiono av. Mi-klav2u hrvaiku katoliska cerkev. Cerkev In *upni etan so sezidali i proatovoljnimi do-nelki ameriskl Hr^aljo, Ta corkov jo prvu hrv. katoliftka v sovero-ameriskih xjidinjenih dr2avah ter ji prlpada 200 rodbln. Prvi zup-nik je boeanski frunfiiflkon Dobroslav Uozlc. HrvaSka vlna In cofika narodoplsna ra/Mtava. — IMvai mestni ucitolj v Zagrobn, g. Venceslav Zaboj Motlk, po rojitvu Gah, ki sedaj bivn v Pragi, vipodbujn hrvasko trgovce z vlnoin, naj bi o priliki nnradoplme ceAko razBlovo —• kl bo oilpre dne 10. maja t. I. v Pragi, — razitavlU v poiebnl, .ochutnuvdmi* (pokuSulnlcl) hrvaSka vino, da si tako lata prldobe Izvoz na sever, kajti, ako se Cchi upoznojo z i/,barnlm hrvuSkim vinom — nadaljuje gosp. Maflk — bodo oni tudi z ozirom na zo!6 razfiirjono slovansko vzajemnost mod njinil rajle navo-cevali izborna hrvaSka vina, nego kaka po-kvarjena in umetna vina iz Ogrske in Avstrije. — Primorsko ima Se bolja vina nego so na HrvaSkem! Ali bi ne mogli uva2evati la nasvet tudi nasi vinogradniki ? SHka settanjega Lasa. — Pod .tern naslovom priobcuje v Mitrovict (Sremu) iz-hajajoCi casnik .Hrvatski Branik* danek o ?.a!oslnih knji2eviuh razmerah v HrvaSki, posebno pa, kolikor se dostaja Same Mitrovice, v kateri se morejo preSteti na prstil- jedne roke vsi clani .Matice Hrvatske" vkljub team, da je tatnaedez okroinega in okrajnega sodisca, okrajne oblastnije, mestnega gla-varstva, davenega, carinskega, poStnega in brzojavnega urada itd. —- Mesto hrv&Skih knjig podpira ta gospoda nemSke romane najnemoralniSega obsega. Toti dalje, da hrvasko Casnik vzdrfcujejo vecinoma duhov-niki, kakSen zasebnik, a zeld redko vrad-niki, kajti v sedanji dobi bi bil .crimen laesae majestetis", ako bi kak uradnik na-rocil hrvaSke opozicijonalnt- Casnike. Priporoca hrvaSkim uradnikom, naj posnemajo svoje sodruge pravoslavne vere, ki, ne samo da se narocajo na srbske casnike, jih Se zraven pridno sirijo. V LeSkem doSeluem zboru se je sprejel predlog grofa Adalberta Schdnboma in bil odlocen proracunskemu odseku, naj se de2e)nemu odboru nalo2i, da v sporazumu z vlado stori potrebno, da bi se na ceSkih srtdnjih Solah poucevala oba de2elna jezika. — Dne 13. t. m. je bil v Pragi banket v cast d.ru Riegru. To smatrajo tuko, da se je s tem slari'ceSki vodja svefiano odpovedal daljnemu politiSkemu 2ivljenju: banketa so se udeleSili mnogi staroccSki poslanci in nekateri clani velepesestva. Slovak! pred madjaruklm aodl§ccni. — Kakor javljajo .Narodnie Noviny", ki iz-hajajo v Turc-Sv. Martiau in so glasiio slo« vaSke narodne stranke, obdo!2eno je veC slovaSkih rodoljubov radi .zdra2be" in drugih .krivic",ki so v madjarskih oCeh velik greh. Jeden'slovaSkih rodoljubov' se je vsled tega, obrni! do •rumuuskih in srbskih odvettiikov s proSnjo, da bi prevzeli pri razpravi aago-vorniStvo. Od rumunskih odvettiikov se jir* je odzvalo pet in, kakor javlja .Branik* (srbriki cascpis), od srbskih odvettiikov pa niti jeden. To je pat 2alosten dokaz slovanska-vzajemnosti \ jpoljakf r nemMni'idBEtim zbora. — V sejf nemSkega' dr2. zbora. ki je bila dne, 15. t. m., so zahievali poljski pos!anciv naj vlada omeji delovanje draStva za rafcsirjanje riemsfva v vstbCnih'nwikah, k^ttisna^b je, da^ isto druStvo god zaScito vlade brezobzirno uni* CujePoljake in p'onemCujesIovanskeokraje.Na to je odgovori! zastopnik vlade, da drzava nikogar ne napada, marveC da poljski caso-pisi hnjskajo proti nemstvu. Vsenro temu pa da so najveC krivi poljski kato'iski duhovro'ki. — E, seveda', Sldvani — posebno duhov-SCina, ki ne zanicujejo svojega fcaroda, so vedno vsemu krivi! ' iz Eu«IJe. — Po smrti pok. ruskega carja Aleksandra lit. je nastopil prestol njega sin Nikolaj II. Pri priliki spremenib'e prestolu, apali so v Rusiji, da se tudi tanikaj uvede ustava. No takSni upi so se izmlovili, kajti — kakor porbfia uradni ,Pra-vileljstveni Vestnik" — sedanji car se je iziHvil nasprotnim taki spremembi, RefeeT je inniirKi raznim stanovom, ki so se muprUli pufcloniti, da sc bode tudi on drzal wiMrt autokracije (samodrztva), kakor njegov poko ni oCe. Ruski casniki — seveda — odobrnjejo to izjavo, kajti trde, da je sa-modrzlvo uslvurilo Ru9ijo in da se s tern v jcdnuki nieri ravna z vsemi Rush Mogofie, da imajo prav. Narodno knjtfnlce ˇ Rnsyi. — Od 1890. leta naprej storilo se je v Rusiji veliko v povzdigo narodnih knjiznic, ki so sicer te poprej obstojale, posladnja leta pa se lako Sirijo, da so prav resno sredstvo za sirjenje omike med narodom. Taksrie knjiznice se nahajajo danos povsod, bodisi v mestn ali va*si, v evropski ali azijski Rusiji. Iste se ustanavljajo vsled inicijative obeinski' in drugih oblastny, kakor tudi vsled posamicnih oseb, drustev ter satnega ljudstva. — Tako je v .barbarski* Rusiji, kako je pa pri tias? Raznoterosti. tioldlnarskl bankovcl postajajo vedno redkejsi in jih bode skoro zmanjkalo v pro-metu. Zdaj jih je komaj Se kakih 6 milijonov, izmej katerih pa se sodi, da jih najmanj 3 ali 4 railijone ne bode prislo do menjanja, ker so ?e deloma 2e prej pogubili in unicili. V kratkem torej utegnejo papirnali goldinarji biti prav redka prikazen. Cola TJis na bobnu. V obcinah Bucje in Podgorje na Hrvatskem je bilo prodanih itedavno 20 posestev zaradi zastankov pri davku. Ta posestva je kupil flnanCni erar. Dolg zarubh>nih posestev je znasal 22.370 goldinarjev. Dalmatlnska trgovska mornarlca.— Po uradnih porotflih je bilo leta 1893. v Dalmnciji 6829 ladij-jadrenie s 40.785 to-nelatami in 17.036 ljudmi, ter 21 parnikov s 1318 tonelatami, 3820 konjskih mocij in 137 ljudij. Torej skupno 6850 ladij, in 17.173 ljudij. — Vsa Istra s Trstom vred pa ima 4058 jadrenic in 123., parnikov ter 12.125 ljudij; Reka in ostalo hrvasko Primoije pa le 433. jadrenic, 59 parnikov ter 2466 ljudij. Konflskovane cerkveue knjlge. Ki-.jeyski profesor. GrigoraviC je posjal pravq-slavnim duhoynikom v.-Bukqvini v Rusiji tis-kanih eerkvenih knjig. Drzavno. pravniStvo je .te knjjge zaplepilo,. ker je v njih molitev za :carja..Drzavno pravdnistvo je v tem iztaknilo drzavi nevarni panslavizem. Za kadilce. *—.. Iz sarajevske tovarne smodk pride-1. marca vpromet nova vrsta siBodcie-'lFosavina-cigareta" imenovanih. Pru-•dajali -bodo 5 kosov za 3 kr.; menj kot 5 'se jib lie bode prodajalo. - Akflcija kot kraiska raatllua. Znano je, da ima'akacija jakb teCnoliatje, ktero 5i-viha jako rada je. Tolistjeje bolj redilno in la2e prebavljivb riego detelja. Ker to drevo ne zahteva dobre zemlje, se priporoCa z aka-cijami zasaditi suha, peSCena rebra in druge. fsuhe kraje,-kjer druga drevesa 2e ne raorejo rasti. • • •. StraSen dogodek se je pripetil v Nemancourtu. Zakonska Phoret sta bi!a jako ufciljena, ker je njijina- najstarejsa hci ukradla iz okna neke prodajalnice jedne Cevlj^. Skle-nila sta, ustnrtiti se z drugimi stirimi otroci. Po nofi sta Ziiprla vrata, zadelala okna in zakurila v aobi ognja iri §li so vsi spat. Dmgi dan so drugi ljudje v' sobo vlomiii. Jeden decek in jedna deklica sta 2e bila mrlva, drujre Stiri osebe so p* v takem stanu, da Kotovo ne ozdravijo. -, Glada umrla. V Vogezih prebivali sti dve sestri v neki osaifiljcni hisici. Hisico je za'iH'dlo in nista mogli nikamor. Ziveza nisti iiiieli nobenega. Ljudje so Cez nekaj dhij zares prisii in hisico okopali, a jedna scstra je ze bila mrtva, druga pa jedva §e malo zka. Poslednja-ije pripovedovala, -ko so jo • okreptali s hrano, da njenja sestra 2etri dni leZi mrtva. '. Mcsto London" steje pd iihjnovejsem gteviljenju 4,211.743 prebival'cev. ' Od tnj-cev je v tern mestu najVeC Rusov in Po-yakov^ Xjudsto SftlstVo t Aitferlkl. — Kakor porofta hrvaSki casopis ,Cikago", znasa pre-vdaiek za K 1895. za Ijuddcosolstvo vsaniem mestu Cikagu rife manj riego 7% milij. do-larjev! — Toliko zrtvujejo Amerikanci za ljudsko Sofstvo v eriero sameni mestu, docim velja vsc Soistvo v Avstriji nekaj nad 20 miiijonov goldinarjev, kar je prava niCarija nasproti gornji svoti v amerikanskem mestu ! — Ali kajpada, pri nas rabimo denar za smodnik in topove, doCim ga rabijo Amerikanci za ljudsko omiko. Ni Cuda, da Ame-rika tekmuje v vsakem pogledu z nami! Knjizevnost in umefnost. ,ercgorJi«cvega snopl^a" na5e ,Slo-vanske knjifcnice* smo trskali 2400 iztisov, a so vsi posli. Po veliki noci priredimo dru>;i natis na lepern papirju. Cfna vsakemu sno-picu bo pa 20 kr., trdo vezanemu pa 30 kr. Tiskali bonvo zopet 200aiztisov. — Sloven-sko obdnstvo naj pa pridno se2e tudi po drugi izdaji, kar bo najlepsi odgovor na srbo-ritosti v zadnjem ,P.imskem Katoliku". ,VIcnae". ~ Ta najstarejsi hrvaSki leposlovni in pouCni list je prinesl v 7. stev. tudi sliko .Ilirija us tan!* iz Ljubljan-skega »Do*n in Svet" - a. — ,Vienac* izhaja 27. leto; urejuje ga prof. g. Jos. P a s a r i e\ Cena na leto 7 gld. .HrvaSkt kazaltStni almanak m god. 1893", kateri je uredil dramaiurg hrv. dezel. gledisCa v Zagrebu, prof. Nikolaj A n d r i 6, a ga tiska dionicka tiskarna, 'izide v kratkem. Zraven knjiZevne priloge prinasa §e zgodo-vinski glediscni koledar ter popis uprave in vseh Clanov hrvaskega dezelnega, sloven-skega in'ostalih potujocih, glediSCnih dru-stev. Ce dobi pri obcinstvu odziva, bode gle-disCna uprava vsako leto izdajala taksen almanak, ki stane le 1 krono. Narocbe sprejme „DioniCna knjizara" v Zagrebu. „Nada*. — Prijeli smo 4. Stev. tega krasnega sarajevega ilustrovanega lista. Ob-sega ria 20 velikih straneh poleg. obilega pripovednega, pesniskega in pnucnega berila tudi 12 krasnih slik, ki lahko tekmujejo z ysakim ilustrovanim listom velikih narodov. — Okoli lista so se zbrale najboljse moci hrvaske, srbske in mohamedanske (mohame-danci so bodisi Hrvatje, Srbi ali pa — neu-tralni). — Cena »Nadi* je le 6 gld. za iz-dajo v latinici ali pa v cirilici. Slovenska druStva, ki hot«S imeti po jeden vecji ilustro-vani list na mizi, nnj naroCd' ,N a d o" in ne nemskih listov. »Nada* prinaSa sliko po vecini iz n a S e g a 2ivljenja. — Pa tudi v politicnern pogledu ima ta list velik pomen: on sku§a izmiriti Hrvate in Srbe. Naj bi se to posreCilo! *««*« ******##*#«#*****¦#•****«** ' J SlOvend! Spominjajte se o vsaki J J priliki"Solske dece v .Sloginili* zavodih. $ Dr. Jos. Stanic odvetnik v Oorici je odprl svojo pisarn© t Gosposki nllcl St. 4. I. nastropje. Chod z dVorl&a na ICTO. Ob p'-tkih in sobotah je po npravilih xudrzan drugod. Gosliin v.Trstu ulica Solitario St. 12 priporoca se rojakom iz GoriSke in drugim Slovencem v Trstu, kajti v ist**j se to^tjo 1© priStna vlpavska drna in bela v I n a iz prvaSke obfiine in s Krasa. Priporoca se posehnq Slovencem, ki pridejo po opravkih v Trst. Kuhlnja pray rtobra In p© caul. Stev. si Op. Foulard - SeWe 60 Kr. bis fl. 3 35 p. M. japanesische, chinesische etc. in den neu-esten Dessios unci Farben, sowie schwarze, weisse und fiirbige H«nn«b«rs-Said« von dl> kr. bis fl. 14,65 per Meter — glatt, gestreift, karriert, gemustert, Da-maste etc. ca. (240 versch. Qiial. xrnd 2000 versch. Farben, Dessin«etc.) Porto- und steuerfrei ins Hans. — Muster umgehend. Doppeltes Briefporto nach der Schweiz. [2] SeWenFatolt G. Hennebcre (k. n. k. Hofl.), ZCR1CH. J Za vsako faro, za vsaki poStno uradni 'jj * okraj in za vsako okolico, kjer koli je * « ljudska iola, se razumna, spoStovana in novambra In docembra 1893. zaCne v poncdelljcfe, 11. marca 1H95. ter se bo nadaljevala naslednje Cetrtke in ponedeljke. : ... Od rftviiatcljstva zastavljavnicc - in z^ijo zdru2ene hraniiniee. V Gorici. dne 8. februvarja 1895. Vse razbite rc6i, kakor n. pr.: stekleno blago, porcelan, l«sene red ltd. lepl PHiss-Stanfev-KItt Steklenice po 9.0 in 30 nC. pri trgovcu s steklom Jos. Sturli, Goriea Haravna mlnoralna wode iz raznlh •tudencav. KamlLni, farmacevtiLnl In drogarljskl Izdolki najbolj 6islane domafis In tuje zdravllake poaebnoall. Ribje oljo, narawno In izvratno, pri- jetnega okusa in kemitno disto, Rlbje oljo z ialezont ali 2a!aznim jodom. Najttstejse iveplonokislo apno c. kr. kmatljake iolo v Gorici za vinarako rabo. Zdravila za ilwlno, konjski cwot, konjski praiek, goveji prasek. tfomeopaticna zdravila. prodaja novoustanovljena lekarna A. Gliubich v Robati§cu. Za trgovca in kroinjarjel NajboljSe in naj-cenejSe ktipovaliSce za vse vrste: mozke ii» ienske nogavice. JSgerjevo prrilo, robce itd. v tovar-niski zalogi Jos. Handl, Ounaj LSctf\vcrtga&e3(bei Wjppljngenstrasse 18.) Najtb&tUa raapO' Hljatev po Meznid in poSti na vse strani.' 3. zrebanje 2e i. in 5. marca. PriporoCamo naslednje skupine r velikimi dobitki: 35^a0\it:-lBMinaqe»6!IB.IIfl(l ^ 1^*..^. 42 *?Lyt4fer goliiinarjev 1,344.000 ^ph^naj., , Srb.h. .o^n. .,^k.| m™:*X Vse 4 sreCke v 40 1 Srb«fca tobaftna sradka/ m^e0"|li f™™1 1 „J6 wlW-aradka } •"' ' "¦¦¦ I „J6 «xiw"-«ra4ka Pravica do igranja takoj po prvem obroku. - Waka srecka mora bi'.i izzrebaria, gratis in franko. Wecfcselstebe WERNER & Co., Wien, I., Verl. Wipplingerstrasse 39. Seznami irebanj - I'rvi obi-ok po nakau , drugi po jiuloinicah [10; ^>- Y stpklf-nir t gld. ?, tuc. 1 girt, ft) ˇ .OiUajiilric ali c'istilne krogljicc" fiMyo ( A Zfloilei: pri z.iba-nnji, ska2<>iif'in Zcloriei. ftka-I tulja 21 kr., jcilcn zavojfek c (J ikatiiljaiiii vclja ˇ 1 gld. ."> kr. ^ Za prsa: A „F']anirit-ki zclih'ni ali i>rMii simp za od- T raSi'ene in oliuke". liaztvarja sliz in laJSa bo- f/ lcrine, na pr. pri fcailji. Hlckleiiira .r»« kr.. - A C> hlckler.k 2 gld. 50 kr. ^ Za trganje: A ,.F'iotin^ki cvel" ((Jiclilgcist) luj^t in pre- ˇ ganja bnlc.'-iiu> v kii2n, nogali in roknli. .Slck-• lenka 50 kr., 5 sleklcnk 2 gld. i>:> kr. X Vsa ta naileiii in vsa druga zdravilna i ˇ sredstva se dobivajo v lekarni I Uhalda i>l. Trnk<»czyjii I v jyubljanl zraven rotovia f it h mi tu t prvi yoits tazposilja. Mlad organist, ki j«« bil tri li-ta |rojen«-c orgljarski' Sole Ce-cilijanskrc" dru«tvii v Ljubljiini in je bil 15. Jul. 1«92. i/puSfen z dohrirn spriCcviiloiii, iSCe sluzbe, najnije v Gorici ali bliznji okoiifi. | Anton Potatzky I $ v Raitelju itw. 7 v Gorici 5: prodajalniea drobnega | in ntlrnberSkega blaga *¦ na drobno In im debt-lo. J JCU1IIO * * in iiajcenejge kupovali^e. 5 « -------!------------------------i « Posabna zaloga ^ « za kupovalce in razprodajuU-o na iloioli, . •» « za kroSnjarje in cunjarjo. 2 $ NaJveAja zaloga 2 « cevljarskih, krojafikili, pisarskili, popo- 3 * tovalnih in kudiliiih potreliSfin". T * Ziniska obuvala. | * Vozifiki in stoli na kolf-scih za otroke. ',2 * Strune za godala. > J Porscbnost: Sernena y.n zelenjavo iti trave. !** J Prosim dobro paziti na naslov: '\ | Na sredi Rastelja §tv. 7.1 Francosko zganje tudi SOlnO zyanjc imonovano, iznaSol Wilnarn Soe. To dfiniafie zdravilo prosfjra vsa driigw proti opekllnam, revnializniu, nnduhi, naviilotii krvi, boleciiiiini v plavi, v zobcb, v oftfli itd. Cena izvirni steklunici M) kr. Sirup Iz zellSd iz Kurpatov je najgotovejSo zdravilo proti hripavosti in oslov-skotnu kaSlju. Cena steklcnici 50 kr. Prodcja lekarna Crlstol'olettl v Gorici. [4| a^jaaaa^^a^>aaawjaaaattaMa^iu>t^K>vs»>jJrSIJJ'>.>j[ Laneno olje — Pirnis -^ffl najbolj&e vrste prodaja tovarna firnisa y Lgubljani. llustrovane cenike o potrebSCinab za obit. Solo in hi§o posiljnm na zabtevanjc' brezplafino in poStninn prosto. oatfaaat^a>jaaaa^tfaatfj3aaaaaai^gsjjvaaaajaa^^a6<>tt^?taay^(Maaiaa>Aaajl Lekarna ,k zlttnemu drzav-neinu jabolkn" J. PSFRHOFER' 'ja BunaJ. I., Slngerstrasse ' 15. ( Kpi disttlne krogljtee prije univerzalne krogliee i imenovane, zasluSijo stednje hue po vsej pravici, ker je v rosnici jako mnogo boleznij, * v ko^ih so te krogljice- zares jzvrstno itCinkovale. < 2t> ranogo desetletij so te ktoplice spio§no razSirjone in je malo obitelji, kjer I bi ne imeli vsaj malo zalogo tega izbornega domaCega srndstva. ( Mnogi zdravniki so priporoCevali in priporocujejo te kroglice kot dotnace sred- ( stvo, vzlasti proti vsem boleznim, ki naslanejo vsled siabo, prt'bavc in vsletl obstrukc^f. Od teh kroglic starie: 1 skatljica s 15 kroiflicaini 31 kr.„ 1 zvitek s 6 skatljieanii 1 gld. 5 kr., Ce se poSlje nefrankovano proti povzetju pa 1 gld. 10 kr. ' Ce se poprej vposlje deirarni znesek, potem slatie postnine prosta poSiljatev,: i 1 zvitek kroglic 1. gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 ki\, 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 | zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 2» kr., 10 zvilkov 9 gid. 20 kr. (Man> ko je- , den zvitek se ne more posiljati.) Prosi so, Izrocno „J. Pserhofer-ja kri clslilne krogllce" ' zahtevati in na to paziti. da ima napis na pokrovn vsako skaHjito na navodilu o * npnnihi stojeCi poilpis J, Paorhofer in sioor z rudefeiiwi Crkami. BirrtartluW Mpulriitcr gd % B. Bewlart-j ii tmmt, M«a|a UM» « vieli tart«afc7~^^* StikfMJoiTvrT* |W, M, '/» ' jUM. 1 if*. 40, »/« A 70 ir. v i Balzam zoper ozeblino,;;^"^: ^ivljonskji osenca iKS^'S:' ( irek 4<» kr s poStnine progio poSUaiv^o firi kr ( Sok od ozkegr trpn.ca S Fijakorski pra^k za prsi^ft ; Amendansko mazilo nSL^.Tannochniii-poirtada J,1^ ] 20 kr. sredstvo za rast lasy, 1 ptiSica -1 gld. ( PrafckzoperjM5taenoge,gS,,L;Ulliverzallli obli2 GLk8aflM ! , ^apoBa™ prosto poS^o 75 kr po5tn«,e prosto poMijat.-ijo 75 k, ^ . > Balzam zoper gol§o, b! 'S fjL: TT . . v. ,., , A. w , posajatvyo 65 kr. F l ! Umverzaiiia cistiitia SOI llulrlcha, f Angel§ki balzam ! sleUenica5° kr- 'domaC terih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje toCno in najceneje. — Pollljolva ' I po posti izvrgujejo se hajhitreje proti temu, da se. pr j vposlje denar, veiye na- ( i roCbe tudi proti povzdtjti 2neska. ' . , I , 6a aa projo vpoilje denar (najbofje s poitno nakaznico), potem . je poitnlna mnogo canejia, nego pri posiljatvah proti povzetju.