63. štev. Foštnina plaeana v gotovinL Selje, si-eda 6. junija S928. Leto X. Izhaja v |ionde>jek> sredo in pefek. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 20'—. Cosametna Steviifca 9 siitii Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA UredniLtva in upravniätvo i CeSje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl.po tarifu. Telefon int. štev. 65. Yssäina nettunskih konvencij. iDalje in konec.) DoL'im bi bilo konveiicijaiii iz prvili dve-b skupin (gletf »Novo Dobo« z dne . 4. junija) prigovarjati kvečjemu to, da I so odškoddiine, ki jili imajo pkca'ti Ita- j iijani za poškodbe našega imetja v j Trstu in na Reiki ter za odslop obcin- skega imetja na Held, vkolikor odpade na nam ozemlje, minoigo prenizke, so zelo kriticne konvoncije iz 3. skupine, ticoce se jezikovnih pravic naših op- tantov na Reki in italijaiiskih v !M- rnaciji ter ,ureditve nekaterih gospo- darskih \prasanj. Tu se, pra,vi. da uživajo naši optanti | nai .Reki vsö'praivice, katere uživajo ita- ' lijanski oplanti v DaJnua'ciji na pod- j lagi rapa.llskega in santatinargherit- j skega dogovora, Zliaisti se. .firm 1. ni tre- } ba izseliti; 2. imajo pravico svohodne j upotrebe jezika. o,ni sami, njihovi od- ! vetniki in notarji pri oibčevanju s so- j disci, jjojitic-ii imi in finančnimi oblast- i mi, iffvzemši carino; 3. uzivajo ver'sko svobodo; 4. imajo pravico do snovanja zasebnih šol z našimi učitelji in knji- j garni. Visokošolske diplome, ki so bile ! pridobljeno do podpisai konveneij, bo- J disi v obeli poigodbenih državah, bodii- • si v bivsi avstro-ogrski moönarbijL se priz-najo. Naši optanti imajo pravico do izvrševanja svojili poklicev, tudi zdravniki, co so že vršili 10 let svojo praks'O v dolicnein kraju. Zia. naise de- : lavee na Reiki veljtijo iste pravice ka- kor za italijamske delavce v Dalmaiciji. Za naše rojake na Reki, ki so si pri- dobiJi iUvlijaoiska drža.vljanstvo na Reki, veljajo doloebe saintgermanske miroviiö pogodbe o zaščiti narodnih nianjšin, , Te precej zaivjte oidredbe je treba ' seveda pravilno, to je obratno citati, da se razumie njihov potmen in naeijo- iialno rarzburjenje naših Primoroey in JiaiJmatincev. Predvsem je seveda tež- , kof da/ se to dolo-obe. ne tioejo cele na- ; "še lnanjšino v Italiji,, temvec samo Re,- ke. Je sicer re«, dai bi imele siamo aka- demicno vretlnost kakor jo iinajo in jo še bodo irrnele na Reki. Toda. zaipisa- no je zapisjt.no. Vseh slučaijev in* mož- nosti ni l.vhko predvideti. Najhiuje je pa za sedaji in to treba ponoviti, to, da Italijani z upravno praikso in terorjem oneiruogočujejo našim rojakam v gor- njem «Lsta^ku tako lepo naštete pra- iKG' ?°čiiw bode seveda to pri nas wrugace, ker bodo nettunkske konvenci- Jö praivice 'itali.jan.skih opta'ntov in dr- zavljanov koncno uziikonile in bodo n''i ta nacin ohranilo italijanski dias- pori v Ualniaciji iste jezikovne in vse drngü pravice kakor v Avstriji. Ne sjneino pozabiti, da je še vedno italijanski element gospodarski in po- j vprečno tudi kulturno moenejši, tako j da že njegovai eksLstenca poniejija za nas stalno nacijonakiiO in gospodarsko nevarnast. 0 tenu konecno, da bi si v sedanjih raizmerah upali naši optanti in državljani sami na Reki zatotevati S'voje pravice, danes ni govo-ra. Tragic- no je, da danes nisino tako mwni, da bi si brez težkega rizika ustvarili pri Italjan ill tak respekt in take sigur- nc|.s,ti, da bi se nai pr. te konvencije enakomemo uveljavil'ja'le tu in tamt. Kar se delavce'v tičei, nndii pogodba te ugodnosti le reškim okolicanom, ka.le- ri ž© od nekda/jf deJaja na. Reki. Težke ])osledico bodo pa imele za Bailmatin- ce, ker bode, tarn italijanska industri- ja skuSalai izriniti domace dalmalin- ske delavce, aili pa bodo vsa.j poskušala pritiskati na mezcle. Jednai od manjših konvencij doloca. da smejo po štirje italijanski üdivelni- ki-oiptanti v Dalmaciji im štirje jugosl. odvetniki-optanti nai Reki izvrševati advokatiiro po prisegi in po predpisih dotične države, kjor so naiseljeni. Glasojn konvencije o posesti nepr-e- micnin v Oibmejnem ])as,u, so ita.lijan- ski opianti \ Jugoislaviji in jugoslo-- vanski optanti na Reki oprošceni pred- ])isov, ki hi omejevali pravico do na- kupovaaijiK. preinicnin v obmejnein pa- su. Ta. doloeba je vzbudila Qsobito v Dalmaciji liudo kri. Domacini se boje. da bodo italjanski optanti, pa tudi Ita:- lijani sami pokupili vso zemljo z bau- ksitom in tudi drugo boljSo zemljo na otokih in na celini kot predstopnjo za ckupacijoi dežele. Kako resna je ta> bo- jazen, kažejo govori na fasisticnih shodil» y Italiji in vec ko odkritosrena pisa-va italijaaiskib Jistov. Ob (ej jiri- liki je treibai omeniti, da .smo piustili jxii določbo, da tujci ne smejo kuj)o\;Ui nepreniičnin v obmoj'neni pasu brez gotovih kautel, dočini se v Italiji ob- >stoja. Ta stvair zadeva iiedvomino tudi našo Kranjsko in Gorski koitar. Glasom konvencije o eksproprijaci- jaJi se zaveže naša država določiti za- konito odškodnino za. ona zemljo, ka- tera pripade po agrarni reform! dal- matinrikim seljaikoinT. (To je takozv. dalmatinski »agrar«.) Ta stvar vzbuja v Dalmadji i«totako preclejšnjo ne- voljo, ker pravijo dalmatinski kmetje po vsej pravici, darbi Italjasni radi do- segli za svoja veleposestva v Dalmaciji izjemne cene. Ko se bodle reše^alo vprašanje odkupa zemljo po agra-rni reformL za celo državo, naj se reši tu- di za. Dalniacijo. K tem neugodiiim konvencijam bi J prišteli še iz četrte grupe, obsegajoče j razne dogovore, ki se ne ticejo samo j Reke in Dalmacije, temveč tudi širše- j ga zaledja, konvencijo o prometu na j i^jGiki. Ta konvencijai obsegal najprej odredbe za proimetno službo na skupni reški železniški postaji. Važno pa je, da mora naša država doroliti tudi za Reko direktno železnLško tarife. Kcr dovoljuje Italijia za železniško progo Postojna—Trst—Reka 30% popust za prevoz lesa, dovaljujeino isti popust mi za prevoz lesa v Trst in Reko. Ure- di se del reške hike, tako/.Tani bazin Taon id'i lfevel za: po]ioJni pro met z Ju- goslavijo, z vsemi pravicami in ugod- nostmii, ki se tičejo dovoza in izvoza, skladisc, carinjenja itd. Treba tu oponmiti, da so baš te ugodnosti, dane italijanski Juki in posredno tudi itali- janskemu mestu, vzbudile najvec ogor- čenja na Sušaku in po vsetli naišili ja- dranskih lukali. Iz cetrte skupine, ki obsega nekako »slučajnosti«, bi o.menili sledeče kon- vencije' 1. 0 obmejne politično odgovorne. Še prav svež je primer gOA ora nekega hrvatskega poslanca, bivšega in ni.orda bodocega .ministra, ki je huj-skal k voj- ni proti Italiji in pr or ok aval, da se bo mir pod pi sal v Benetkah. Vse to je v zve-zi s popolnim nepoznanjem dejan- skega položaja fašistične Italijo in s pretiraoiini manifestacijamii megalo- manije, ki mejija že na politični infan- tilizem. Lahko se človek sniiehlja, osta- ne ijopolnonia, hladnokrven,, kakor je to storila ltalija v in-eteklih dneh, ve- lika napaka pa bi bila, ce se to ne bi upoštevalo. V tern; ambijentu kistneiga napihovanjct. in nerazumevanja, s ka- terim se mora svet koncno vendarlo scznaniti, se razlagajo zadnji dogodki v Splitu, Šibeniku in Zagrebu, dogod- ki, ki so bill Äkrajno težki bodisi zara- di nasilstev in opusto&enj, predvsem pa zato, ker so jib izzvali — ne morda neobstojeci zadrski incidenti -all pa za- držanje italijaiiskili dijakov, ki je bilo povseiii disciplinirano. marveč navad- no naznanilo, da se je dr. Miarinkovič odlocil predložiti skupsčini nettunske konvencije,, ker je s tem pokazal cin dobre volje in poguma. Komaj sem bil prejel ])orocila nasih konzulov in nasega posla.nika v Beo- gradu, sem formal-no zahteval s poseb- no noto ono zadosčenje, ki ga je nare- kovala resnost dogodkov. To zadošoe- nje je beograjska vlada. dala z noto, ki je vsakemu izmied vas znana. Z vidika diploinatskih odnosajev so torej inci- denti zakljuceni. Priznavamio tudi v tern hitrem in lojalnem sprejotju itali- janskih zahlev znamenje dobre volje dr. Marinkovica, kakor tudi njegov nainen obuditi ono politiko prijatelj- stva, po kat-eri se hoče ltalija s svoje strani odkritosreno ravnati, ne samo v korist obeli držav, marveč tudi za za- gotovitev e-'vropskoga. mini. Preden zakljucini, bi rad povwlal s (i'ibujii1 te A'isoke zboraice jasno bese- do goto\jin. eleimentom na oni strani Snežnika: Bodite previdaii in pametni! Ne poslušajte i)raznih čvek o fasizmu. Razumite reailnost! ltalija vas ne so- vraži rn ne nasprotuje vasemtu mirne- inu napredku, toda prizadevajte si spoznati navS in pomislite, da ltalija, ki je ob vsakem času ogromno prispe- vaila k civilizaciji človeštva, je danes s fašističnim režinionii postala narod,- s katerim se vain izplača gojiti prija- teljstvo, ne pa užigati sovraštvo! (Raizume se, da je govor diploma- tic-no izzivanje prvega reda. Sam Mus- solini dobro ve, da so bili neposredni povod demonslracij po naših m-estih' dogodki v Zadru in Bariju; te pa eno- stavno taji. Op. ur.) Maurice Lebkinc — B. R.: Modri deinant, (Dalje.) Lupin se je obrnil. Groza ga je ob- slct. Sherlock Holmes je stal pred njim. * * * Sherlock Holmes! Gledal ga je z me- ^ajocimi očmi, kaJkor da gleda nekaf |ioznega, nezaslisainega. Sherlock kateT110S V Pai>izu! Sherlock Holmes, jo ?8- ^ sinoči ekspediral v Angli- /ni-.! se!dj;1J PTted njim proist kol d ti ^'lec- T<"da, da se je raogd zgo- U1" pro^ Lupinovi valji tak čudež, so »e mora-li pr^brniti vsi naravni zako- ni, moraiio je zmagati vse, kar je ne- logicno in nonornmlno! Sherlock Hol- mes živ pred njiin! Sedaj pa je rekel Anglež s tisto za- ničljivo vljudlnostjo. s katero ga je včasjh riasprotnik dražil, Lupinu: »Gospod Lupin, povem vaim, da od tega Irenutka dalje noceni vec misliti da tisto noč, ki sem jo prebil v biši ba- t'ona d' Haiutreca, da nočeni \-©č misli- Vi na nesrečo svojega prij-atelja Wilso- ua, ne na tisto naiglo vožnjo v avtomo- ^jhj, ki se je na vaš uka^z končala s po1- •'itkom na ne preveč udobni postelji. ^ tem trenutku sem poizabil na vse. ^ičesar se voč ne spominjam. Odško- dovan sem za vse. Kraljevsko sem od- skodovaai za wso.« Lupin je miolčal. Anglež je nadalje- val z istim glasom: >Ali niste istega mdšljenja?« IJo precej clolgem razmišljaiiju. med katerim je Anglež čutil poglede na- sprotnika., ki so predirali globoko v dno njegove dluše kot ostre puščice, se je oglasil Lupin: »Prepričan sem po teh vaših bese- dah. da se vaiše trenutno pasIn na ka.j čakate sedaj?« »Na ka.j čakann?« »Da. Ganimard je s svojimi ljudmi seveda tu? Zakaj ne vstopi?« »Pr.osil sem ga, naj nekaj časa po- čaka zunaj.« »In on se je s tem strinjal?« »Jaiz sean sprejel njeg-ovo pomoc iz- recno le poll pogojem, dla prevzamem vodstvo bitke sain. Sicer pa on misli, da je Feliix Davey samo eden izmed številnih pajdttšev Arsene Lupina.« »Bom pa ponovil sivoje vprašaaije v drugi obliki. Zakaij ste vendar prisli saini sem?« »Hotel sem najprej govoriti z vanni sam o neki važni zadevi, ki se Gani- mard a in policije ne tiče.« »A-a, tako! Vi hočete z menoj pri- va'tno gO'Vocriti.«1 Ta m/iseJi je Lupinu ocividno zelo ugajala. Saj so besede mmogokrat bolj- Se nego dejanja- >Go«pod Holnnies, zela mi je žal, da vann no mJorem ponuditi naslanjaca. ALorda vaiin bo dwolj stari. napol raz- biti zaboj v leveni kotu. Ali morda po- lica na oknu. Vem, da bi va;m prija-la caiša pivai . . . Belega ali crnefgia? . . . Toda seddto vend'air!« »Ni treba. Pogovairjajva se kar po domace.« »Poslušam.« ¦Kratek hocem biti v besedah. Na- SUan 2. » K 0 V A D ü .B A < Stev, 63 Zakaj js odšel Bodrero iz Beograda? Zagrebška »Rijec« pise o razlogih odhoda itajijanskega poslanika Bodre- ra iz Beograda: »G. Bodrero je napra- vil nasi. vladi še v clobi premirja v Pa- rizu neko uslugo, vsled eesar je prišel v dotiko z raznimi našimi uplivnimi činitolji, tudi z dvorskimi. Vsled toll njegovih zvez in simipattij ga je poslala Italija v Beograd. Knialu pa se je po- kazalo, da Bodrero ni bil nikak pravi diplomait. Pravijo, da ni bil1 med. vojno v bojnib, ertah nego le v solunskem od- delku italijanske armade. Zdi se, d'a je to svojo vlogo tudi na tako važnem di- plomatskem niestu kakor je Beograd. zelo dobro igral. V naši prestolici si je znal dobiti dostop v visei mogoče dru- žbe; osobilo je imiel pasijon sukati so okrog dam. N»a ta način je bil zelo do- bro in form i ran o vsakeni družabnem Skandal u in o vsaki govorici, najsi je bila važna ali ne. Nazadnje se je zve- delo, da je iinel tudi celo mrežo raznih konfidentov. V italijanskem tisku so izhajale vsakojake pripovesti iz arma- de in celio o dhia.sti.fi. Pisca ni bilo ko- nečno težko ugianiti. Ko je pred. krat- kim imenoval posl. Vilder g. Bodrera v Nairodni skupščini za »šefa vohun- ske bande«, je s tern izrazil mišljenje cele beograjiske družbe. Bodrero je zgubil vsak ugled in danes je šel v in- ter esu — Itailije same. Dalmacija in nettunske konvencije. V Dalmaciji nadaljujojo z izjavami proti nettunskim konvencij'am. Po- družnica Lige žen za mir se je obrnila s posebno spomenico na ceaitralo Lige v Ženevi in jo je prosila, naj se pri Zvezi narodov zavzaine za ukrepe pro- ti fašističnemiu imii>erijalizmu in izzi- yanju sosedov. Sponienioa opozarja tudi nai niečloveško postopanje z na- rodnimi manjšinami v Ita.li.ii. Tudi oblastni odbor »OrJune« je imjel v Spli- tu zborovanje., na katerem je bil skle- njen oster protest proti nettunskim konvencijiaim. Enak protest je sklenil širši odbor Narodne odbrane na Ce- tinju. 0 našem posojilu v Londonu. pisejo dr. Kramarževi praški »Narod- ni listy«: Angle&ki financniki so uei- nili zelo nihogo v korist italjanske po- ¦litike na BaJikanu, ko so stavili jugo- slovanski vladi zaMevo, da niora kot predpogoj za posojilo doseči od obren jo nettunskih kanvencij. Njiihovi zahtevi so ne eudimo, ker čim jasnejše je poli- tie.no obzorje na. Adriji, tern sigurnejše so angloške in amerikanske investicije v kraljevini SHS. Tako je nastalo no- va nezadovoljstvo v Jugaslaviji. Opo- zicija taan m ad nekdaj odbija nettun- ske konvencije in njoni najbo.lj umer- jeni politiki zahtevajo, dia se inorajo nekatere točke predi ratifikacijo v skupščini spremieniti. Zlasti. kritizira cpozicija, da dajejo kvnveiLcije preve- like pravice italijanskim optantom in italijanskiin drzavljanom, naseljenim v Dalmaciji ter ustvarjaja tarn neva- ren poliožaj za intereso Hrvatov. Vlada ni mogla ze, poprej pridobiti skupšči- ne za to ratifikacijo. ker je bila v več- i nili krizah. Ker se je ratifikacija za- vlačevala. je zalnteval že davno prejš- iiji zunanji minister dr. Nincic, da se j nekatere točke spremene in tako ustva- ri za via do ugodnejsa situacija. Odgo- sor Itailije je bil sporazuin z Albanijo, kar je nevoljo v Jugoslaviji se pommo- ailo. Od te,ga moinjenta naprej' je vlada- la. napetost med abema državama vse do lans'ko jeseni, ko se je naj)ravila prija.teljska. pogodlja s Francijo in je bilo upati, da bode .sedaj ru'cje niozno napraviti spoTazuin. tudi z I tali jo. (ki bi bilčt s tern nekako podvržena sili raziuer). S tern1 bi bilo tudi konec ita - lijanskim ugovorom in iutrigam proti jugoslov. posojilu v Londonu. Vsi ti moinienti so velikega poinena za seda:- njo poliliko b-eograj.ske vlade radi rati- fikacije nettunskih konveiLcij. Pa tudi notranji poditicni razlogi so važni: z ratifikacijo nettunskih konvencij (na- ravno da popraivljenih) bi bilo možno tudi sodelovanje lladica (to je Hrva- tov) v vladi. Domače vesti. d Uedni sestcmek vlanov SDS v me- stu Celju se vrši danes ob pol 9. uri zvecer v klubovi sobi Geijskega doina. d Juvna ielovadba Celjskeya Soknla se vrši v nedeljo, 10. junija t. 1. oh Hi. uri na dvorišču mestne osnovne sole. Točen spored je razviden iz lepakov. Sodeluje celjska železnirarska godba. Dopoldne istega dne se vrši na dvori- šču župna naraščajska tekina in tek- ima dece iz celjskega okrožja, K tek- mam vstop prost, k telovadbi pa sede- ži 10 Din, stojišoa 5 Din, dijaki 3 Din. Pozivamo članstvo iz Gelja in bližnje okolice ter prijatelje Sokolstva, da pol- noštevilno prihite na našo prireditev. d Otvoritev Hudičeuega urahna. Sa- vinjskai podružnica S. P. D. v Celju otvori oh vsakeni v re menu jutri v 6e- trtek predpoldne novo popravljeno pot skozi romanticen Hudičev graben. Se- 8'tanek udeležencev je nai Kapucinskem uioistu ob parku, skupen odliod ol) pol 9. uni. Po otvoritvi se vrši pri Geljski koči planinska zabava. Prijatelji turi- stike in ljubitelji prirode so vabljeni, da. nas posetijo jutri v čim večjem šte- \ilu. Vsak naj se na lieu mesta pre- prica. o lepoti soteske in o napravah, ki oni'ogoi'ajo prehod no le odraslim, temveč tudi mali deci. Videli boste. ko- liko truda in. denarja stane podružnico obnovitev nuprav. Pot in klini so dvig- njeni za toliko, da bo prehod. niogor tudi ob oas'U velike vode. Povdarjati pa inoramo, da bi ne bila obnovitev mo- goča, wsaj ne v toliki meri. brez veli- kodušne i)odpore Železarne v Štorali, ki nain je podarila vse polrebno želez- je, izdelala vse kHnt* in di'zaje ter 150 niietrov pletene žične vrvi. Vseeno pa je stalo Savinjsko podružnico precej tisocakov vrtanje lukenj, naprava po- ti ter oibramibniln škarp. Planinci, jutri na svidenje v Hudicevem grabnu in na Geljski kot-i. — c. d (Jlimpijski dan v Celju. Vsi sport- niki, ki sodelujejo pri olimipijskem dnevu v Gelju. se naj zberejo danes zvečer ob pol 8. uri pred kolodvorom, jutri, 7. t. in. pa na gtetziji ob pol 11. ui dopoldne. Vsi v dresdli. d Študijska vojaska kouiisija v Ce- lju. V Gelju se m.iidi pod vodstvom g. majorja Sodolaca 14-61anska studijska komisija oaistnikov iz kartografskega zavoda v Beoigradu. Delali bodo slike in študirali teren po celem ecljskem okrozju. d Poročil se je v Št. Pa.vlu v Sav. dol. gostilnicar g. Frame Vedonik z go- spodic.no Marico Turkovo, posestniko- vo hcerko iz Št. liuperta. Iskreno ča- stitamo! cl Zveza tryouski hgremijev in za- druy zu Slovenijo ima svoj redni letni obeni zbor 10. junija ol) 10. uri dop. v dvoranL »Sokolskega doma« v No- vein mestu. d EleklriČnega toka ne bode jutri. na Telovo od 0. ure zj. do 17. uro pop. radi popralvil na daljn'ovodu. d Stavbno gibanje u Celju. Na tri- nadstropni zgradbi g. Vajta na cesti Kra.lja Petra so zaceli polagati ostreš- je. Hišo mislijo do novembra dogoto- viti. — Te dni so pričeli tudi z aidap- tacijskimi deli pri bivši ok ol i šk i deški soli, kamor pridejo uradi DeJavsko zbornicH in di'ugih delavskih inslitu- cij. d Iz Sv. Jurija ob J. z. Pretečeno nedeljo je nai)ravilo naše »Sokolsko društvo« lepo uspeli pešizlet v Slivni- co. Nastopili so vsi oddelki. Po telo- vadbi se je razvila prisrčna, zares so- kolska zabava. Mladina. je rajala, Sta- j ro.sta br. dr. (Fraui Svetina pa je pogo- ' stil deco. za kar se miu prisreno zahva- Ijujüino. Le preliitro se je začelo solnce nagibati prati gorain, treba je bilo ini- sliti na odhiod proti doniu, da ne bi bi- le niaanice naisih lnaliih v prevelikih skrbeh, Po pešizletih, ki jib prireja »Sokol« v okolico. smo jmc preprieani, da bo soko-lski nastop 17. t. m. doma v Sv. Juriju kar najbolje uspel. d IzpUtčild r inozemslvo po po.stni hranilnici. Po poštni hianilnici v Becv- grad'U in nje podružnicah v Zagrebu, Ljuhljami. Sarajevu in Skoplj'u se lali- ko izvrsujejo plačila v Avstrijo, Mad- jarsko, Čehoslovaško, Švico, Italijo. Zedinjene države Severne Amierike in Kanado. Raizen v te državn lalvko postna hranilnica vrši izplacila za ra- eun svojih klijentov še v sledeče drža- ve: Belgijo, Dansko, svobodno mesto Gdansko, Neimčijo, Argentinijo, Brazi- lijo, Veliko Britanijo„ Irsko, Španijo. Francosko, Malto, Egipt, Palestino, Sirijo in Turško. Za izvrševanje nalo- gav za, izplačilo v te držav-e zaračuna- va postna hranilnica provizijo 2%(» (dva pro nulle), najinanj 5 Din in efektivne stroske. Zia1 nakazila v vir- lMiiu v države, s katerimi ima postna hranilnica neposredno zvezo, se pla- cuje provizija \%» (en pro mille). Ta izplacila in nakazila so podvržena omejitva^in mdnistrstva financ v Beo- gradu. Čekovni račun si lahko otvori vsaka oseba,, trgov»ka firma, zavod. Listanova, državno ali samoupravno oblaslvo. Podrobna ]jojasnila daje postna hranilnicai in nje podružnice. d Samowar mludeua dijaka. V pon- deljok se jL> vrgel blizu postaje Št. Jur ob J. ž. pod jutranji vlak dijak celjske irgovske sole S. Ö. Učil se jo dobro. vzrok samomora je bila gotovo hipna zmedenost. d Mlndinski dan r Žalcu. »Sokolsko drustvo v Žiikiu« je priredilo v ne- deljo, cine 3. junija 1928 popoldne v RobJekovi dvorani s sivojlm na,ra>šča- jem in. deco nuladinski dan staršem in prija.teljem mladine. Uvodb'ina je po- zdravil stairosta g. Robert Senica ob- cinstvo, ki je povseni napolnilo gleda- liško dvaraino. Vzpodbudnim besedain je sledila vrliQ posrečena Žolnirjeva inladinska igra »Sola v nebeisih«, ki jo je sprotno in z velikim trudom režiral učitelji g. Maiks Pivc. igra je iniela po- polen uspeh in so bile vloge »odraslih^ kot tudi dece prav lepo podane, de- tajlno na'sludira.no ter z živim otroš- kini hiuinorjem skicirane. Podčrtaiti je treba, da so tudii maske in kostumi do- cela odgovarjaili posameznim: vlogam. Pa igri, kii jo mioramio mladinskim odromi kar najtopleje priporočati, so se uprizorile telovadne tocke inoške in ženske dece, ter iwoskega, in ženskega narasčajai s spremljevanjem klaivirja. Ženska deca je izvajala vaje s cvetlic- nimi loki, moška. deca pa proste vaje s pra.pori, nioski naraščaj pa' skupino prostilu vaj »V boj«, ki je pa tu in taini odpovedala. V dragic nastopajoča ženska deca je v iiosledaiji elitni tocki predociku va:je z originalnimi. jaipon- skiin.i solnčniki, ki so se morali vsled učinkovitosti tudi pona.vljaiti. Vaje so z vso vastnostjo in patrpezljivastja pri- pravile gdč. Eliška Petrickova, Jana Hodnikova in Milica Mikuseva ter gg. Maiks Pivc in Martin, Šketa, Po kon- čamem sporedn je bila mladina z da- rovi staršev in prijateljev Sokola po- gošcena. Obi'instvia je imelo par uric lüjH^ga užitka v krogu svojih sTČ.kov in sreic. d V celjski javnl bolnicl ie umrla danes dcxpoldno 35-letna Ana Oster- ina.n iz Petrovc. d Izgube in narfdbe v Celfii. izguJj- Ijeno: zlat prstan z briljantom, vreden 1200 Din. Najdeno: zavitek z dvema večjima barvaiiinra sipania. d Oi/enj v lilevu. Na Binko.stni pon- deljek je pričelo goreti v hlevu gostil- ne »pri pošti« v Recici na Paiki. Za- du&iia sta se dva konja in je zgorela- hlevska postelj ter nekad1 sena. Ogenj jo gotovo nastal vsled nepre.vidmo.sti. d Se vedno tat cine okrog Dobrne. Že enkrat snuo porocali o neki družbi uzmovioev, ki se klati po bližnji in dadjni eelj'ski okolici tor krade, kar ji pride pod roko. Zadnje dni so bile iz- vrsene tatvine pri posestjiiku Dusa.ku v Rupah in pri posestnikoma Kolar- ju in Kranjcu w Hrainišah. Tatovi so odnesli obleko, perilo in denar. Tudi Gajskovo trgovina v Sp. Hudinji so obiskali. Orožniki uzniovieo i)ridiiiO za- slodujejo. men mojega' prihodai v iFrancijo ni bil, da bi vas aretiral. Ce sem va« miorajl zasledovati, se je to pač. zgodila radi tega, ker drugaöe ne bi bil nikdar pri- sel do cilj'a .. . .1« »In tai je bil?« »Da najdani pravi modri diemant in ga vrnem pra^'i la/stnici.« »Modri deinant?« »Res je, ker oni, ki so ga nasli v ste- kleničici konzula Bleichena, ni bil pri- ßten!« »Seveda, pravega je vzela da ma s svetlimi lasnii. Dal sem gai natančno ponarediti in., ker sem imel še posebne načrte z ostalimi dragocenostmi gro- fice de Crozon, in. ker jo bil konzul Bleichen itak zo osuinljen, jo omenje- nai .svetlolaisa diamaj skrila,, da ne bi pa del sum na njo, nepristni diemant v konzulov milni prašek.« »Vi pa ste pristnega obdržali.« »Prav imate!« »Ta deniiant jaz seclai potrebujem in gai h'iocein na vsaik način dol)iti.<- »Kako pa ga mislite dobiti, saj ve- ste» dia ga imam jaz.« »Doibil ga bom raivno zato, ker ga imate vi.« »Jaz naj bi ga vain torej dal?« »>Daj!« »Prostovoljno?« »Kupim ga.« Lupin se je božansko zabavai. »Taikoj se vidi, daj ste cistakrven An- glež. Vi simatrate vso stvar za kupči- jo.« »Saj jo kupčija.« »In koliko da.ste?« »Prastost gotstpodicno Destange, alias »dame s svetlimi lasmi.«« »Njeno prastost? Nisem vedel, da ste jo prijeli. Misliim pa;, da je še ni- ste . . .< »Dal boin Ganimai'du potrebna na- vodila., Ko bo izgubila vašo protekci- jo. jo homo takoji imeli.« Lupin so je na glas za^nejal: »Draigi gospod, vi mi ponujato ne- kaj, cesar so nimiate, Vi mi prodajate kožo nuedvieida, iki lezi se slerit w brlogu. Gospodična Destange je na varnem in se ne bojiin ničesar. Zahtevam kaj' drugega,, boljšega.« Anglež ju Jjiil \" zaclregi in obraiz rnu je zardel. Nato je položil roko na- sprotniku na ramio. »In ce bi v.ain ])rcdlaga.l . . . ?« »Svobodo?« :>Ne . . . ampak jaz bi lahko zapustil to sobo, da se sporazunieni z Gani- inardoim.« »In mi ponudili. priliko . . . oziroma čas za premisljanje . . . ?< »Da!« »Moj Bog, kaj bi. mi to pomagalo! Ta prokleti niehanizem noče več delo- vatis je odgovoril Lu])in. in stresol je- zen paličico nad kaminoni. Koinaj se je vzdržal, da; ni vzklik- nil od presenečenja. V tern hipu se je marmornata plošča pod njegovimi prsti začela preinikaiti. Nova nada mu je napolnilai sree. To je pomenilo rešitev. možnost be- ga. Zakaj naj bi sedaj pristal na po- go jo Sherlock Hohnes a,? liO'dil jo po sobi, gori in doli, ka- kor da bi razmisljal, kaj na.j odgovori. Nato je so on položil roko Angležu na raniio in rekel: »Nocenii, dia bi vi videli, kje skrivam svoje stvari. Rad bi bil brez prie, ko bom vzel deniant iz skirivališčai.« »Toda . . .« »Noljene price ne potrebujem,^ ''. . . toda . . . čeivas dobi Ganimard v roke, je vse izgubljeno. Polein ne mo- rete več uiti.« »Kdo ve?« »Pojdite no' To bi bilo nesmiselno. Vsi izhodi so zastraieni.« »Vsi. ra.zen enega.« »Katerega?« »Vsi raizen tistega,. ki si ga bom jaz izbmU vPrazno besedičenje! Vaša aretaci- ja je že dejstvo.« Tako hudo ravno še ni.« »Torej?« »Mislim, da je najböljse, če se na- dalje obdrzini modri demiant. Kaj ne?* Holmes je pategnil uro iz žepa. »Deset minut manjka do troh. Ob treh pokličeni Ganimardia.« »Torej imava še deset minut časa. Pogovarjajvai se malo, gospod Hol- mes! Ce bi vi vedeli, kako rad bi zve- clel, kako ste prišli do mojega, naslova in imena Felix Davey . . .« Dasi jo llohnesa nekoliko^ vznoinii*- jala Lupinova dobra volja, jy vendar, ker se inu je dobro _zdelo, dial tega Lu- pin še ni sam odki'il, zacel lH'ipovedo- vati. Rekel je: (Dalje prih.) za clvo po- steljiinmizo D i n 290, 420, 560, klot odjjo D i n 18B, 220, 280, kavne gar- niture 6 i n 55,74,126, madras za- stori D i n 90, 110, 130, 150, obrisaöi frotir Din 30, 40, 53, otoman odejo Din 350, 450, 1000, pro- proge tekači Din 23, 37, 48, linoleum sobno preproge Din 2&5, 460, 540, platno za rjuhe Din 28,33,37, cvilh za žimnice Din 37,46, 60, čeSko peije h:aijenično öisto Din 40, 60, 85, žima Din 35, 56, 70, Dobayijo se tudi goVnvo žimnic1-1, pernioo in zgiavniki. Provznmo se ureditov hotelov in zayodov. Blago samo v sclidni kakovoati iz najbo Ijših svotovnih tovarn. Ogojtci si Izložbo in ogromno zalogo volotrg ovine R. Stermecki, Celje. oipv. 63 • NOn 5.) 0 B A * Stran 3. d Korokko sokolsko okrozje priredi dine 10. junija v Vuzenici na sokol- skem telovadišču svoj okrožni zlet. Pričetek javiie, telovadibe ob 15. uri. d Stanoiywjsko vpra&inje je danes iia dnevnem; rieidu. Oboleva in umira »iaj druzina takili ljudi, ki žive v ne- zdravih stacnovanjih. Slaba stanovainja so velikokrat vir .fa-tike in alkoholizma. ßi'ez zdravega. stanovanja ni zdravja. Na stalni higijenski raastavi na Vele- «t'jniu v Ljubljami vkliš, kako jo mož- iio tudi malio stanovanje napraviti pri- jazno in ob rednem snaženju in. zra- ce-nju manj skodljivo.. (1 Vazno za prodajalre ciic/alic. (Ha- ni Srcsk-egia greinija trgovoev v Colju se ponovno apozairjajo, da je upravni odl)or samcxstojne nionopolske uprave z duo J. Jan.. 1928 povi/sal nionopolno takso za vžigailice 'od iMS par na 77 par za skatljico.. Prodajna cena za odje- malce sine klijub temu zna&ati za vse vrste vžigalic po 1 Din za skatljico. Vzigalice se od dne 1. jan. 1928 opre- aiijo z bamderolami po 7 Din, ki sue na- lepijo na vsak zavoj 10 škatljic. V pro- inetii ,>e nahajajoč.e vžigalice se niora- jo tako, kakor so izdielane in pakirane razprodaiti do dne 1. julija 1928. S tern dnetn ne smejio biti veci vžigalice brez banderol v prometu. Trgovci od due 1. julija 1928 d.alje no smejo iineti več na za.logi vžigaMc, ki niso opremiljene z bandcro'laiini. Zai nadrobno prodajo smejo odpirati sam.o po en zavoj, vse- bujoe. 10 Skatljic, in. So le ko to proda- jo, smejo drug zavoj odpreti. Financ- na kontrola bo prodajo strogo naclzi- rala. Priporocaim>o interesentom» da si urede s.voj nakup in prodarjo vžigalic tako. da z dnem. 1. julija 1928 ne bodo imeli na zalogi nelbandlerolanili vžiga- lie. Tai rok se ne bo podaljšat Mono- polna1 nprava je vsaiko podaljšanje ka- tegoru-na odklonila, 6es da je polletni rok za, razprodajo zadasti dolg. Olani ku v njih lastneiri: intere.su opozarjajo, da umlijo svoje zaloge vžigalic tako, kakor za'hteva. prednjo pojaisiiilo. Na:- čelstvo. Halo? — Kdo tarn? — Tu Hotel Balkan, Celje. — AH innate v cetrtek 7. junija kakšno zabavo? — Seveda imamo, in sicer zajutrkovalni in v'e- cerni koncert priljubljenega. Jazz Tria. V brezprasnenii vrtu se bo tocilo Unl- oasko ležak-pivo. kot prigrizek pa. bo- do na razpolago najfmejsG horonovko iz las'tne prekajevalniee. — Vabljoni vsi! 552 d Vsem občinskini zastopom! Vslcd poziva ministrstva za knwtijstvo jo okrajni glavar v Ce-lju narooil llnie- ljarskemu drustvu, da naj takoj opo- zori potorni obcinskih zastopov vse Iwneljarje tuk. okoliša na nevarnost ki preli našiin hnwljskim nasadom po peronos'pori in da naj tudi razglašuje obrambna sredstva zopet to opa;sno bolozen himi&ljske rastline, Razglais bi «e naj gla-sil prilicno sledece: Ker se v naših linioliskili nasadih že pojav- 'lajo prvi znaki peronospore, se vsled ^arocila ministrstva za km^etijstvo v Beogradu pozivljajo vsi bineljarji, da se takoj poprimejo obrambnega dela zoper peronoisporo. Kot najboljse sred- stvo zoper peronosporo velja dosed a j edino-le bakreno-apnova brozga, ki se p^J n'^pravi iz le najčistejših sostavni. ljrf°«e jakosti te tekocine so strokov- n.iakj razlionega mnenja, Nemški lime- Uai'Ji priporočajo za miesec maj in av- Srajcc ^isto bele od ^9 Din naprej, ^rvaste od 46 Din naprej «NratuiKi P°l trdi Din «0, 13, |4j trdi 13 Din. Satno^znicc od Din I2"5O naprej. od Din 7,10,12*59, «5, 20,25 naprej od Din 2S, 50, 60, 65, 75 in naprej. Naratmiics Dm 25, so, 35, **a:is3wi od Din 15'- naprej. VelIRa izblral L. PUTAN, Celje ^^nrao nojboljše kakovostl. BP K o spite Vam ni treba imeti ni- kakih skrbi za perilo, ker ŽENSKA HVALA raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo sanrio malo ku- hati v rastopini, za ka- tero vzamete Schichtovo Terpentin miio gust 1%, za miesec junij in julij pa 1 y,—2% brozgo. Ceski limeljaTJi pa zaeenjajo s *l*% in jemljejo kot naj- močncjšo le lK'% forozgo. Najveoje važnosti je pa pravilna množina apna, ki se najsigurnejše dolooa s pomočjo reagenčnega papirja (Fenolftalein), ki se dobiva v vsaki drogeriji. Kdor toga papirja nima, naj vzanio apna dvakrat loliko kot gal ice, i)a tudi ne bo napai-no raAual. Apno pa imora biti eisto in m&stno. Skropljenje se mora. večkrat ponovit.i, kar je najbolj odvis- no od vreniiCina. Vlaižno vreine pespe- suje, suho zabranjuje razvoj bolezn.i. Cini veekrat dežuje, tern veekrat se mora škropiti. Škropiti se mora pa vsaj osennkrat in to temieljito, pa no potratno, da brozga kair kaplja z li- stov. Brozga .se mora listov in trt le toliko prijoti. kakor kakn. bvlika rosa. Brozga izgubi svojo nnoč, ako stoji ne- porabljena čez 12 ur. Za, skropljeaije se naj vporabljajo lo ln-iznano ilobro brizgalne. Po peronospori napadeni lsiti in vrhi so mora.jo takoj odstra- il iti in sežigati. Vsa druga pojasaiila so dobe pri Hinelj. društvu v Žalcu. d Nevarnosti skakanja s trumvaja. V Zagrebu je skočil na Maksimirski cesti z vozečega tramvaja neki. pode- želski trgovec tako nesreeno, da si je ,strl hrbtenjačo in je umrl. d Tatvina, ki se je izplamla. V noči mied pondeljkom in torkoin ie bil iz- vrswi pri podružnici Zadružno gospo- darske banke v Kranju drzen vloin, ki je prinesel vlomilceni bagat plen. Po- družnica je na najbolj proraetnem kraju tik hotela »Pri posti«. Ko so danos zjutraj prisipoli uradniki v urad, so opazili, da, so bila vrata iz predso- be v prvo pivsarno. vlonnljena. v blagaj- ni.ski sobi pa ključavnica strta. V bla- gajiii sanii je bila izrezana luknja v dolžini 30 cm in širini 15 omi. Blagaj- na je bila popolnoma izropana in so vlomilci odnesli 170.(XX) Din v gotovi- ni. 4.000 silingov in niaiij^e vsote raz- nih drugih tujih ralut. Vlomilci so pu- fitili na kraju vloma vse vloinilsko orodje, ki je bilo sicer dokaj primitiv- no in prica, da vlomilci niso bili rav- nv prevcč spretni in izvežbani v svo- je m paslu. Zlikovcl so polx^gnili j)re- ko sosednega vrta tamkaj&nje vrtnari- je na cesto, odkoder pa manjka za nji-' mi vsiaka sled'. Iz Ljubljana je bila od- poslana v Kranj kriminalna policija s policijskimi psi.. Škoda, ki. jo je uU1- pela banka, je seveda krita z zavaro- valnino proti vlomu. d Ponarejeni stotaki in tisočaki so prisli v pro met v Novemi Sadu. Spo- znali so jili pa kmalu. vsled cesar je policija pričela z obsežno preiskavo. d Državna hipotekanw banka raz- glasa, da sprej&mia odstej le prošnje za bipotecna posojila do K)O.O(X) dinar- jev. (ludno se na.m zdi, da je ta odred- ba ])i'išla v casii, ko je banka pricela dolovati v nekoliko večjem obs-egu tudi v nasih krajili. d Poneareceno mnrsko letalo. Blizu otoka Hvara ob Dalinaciji je padel vsled motornega defekta v morje hi- droavijon »Dod 209«. V letalu sta bila poleg poročnika Gjurica Slovenca po- rocnik Kozjak in narednik pilot Pi re. Posrecilo se jim je še ob pravem času skočiti v morje, pri čemur pa je. prise]: Pirc pod letalo in si je zlomii desno roko. J)obil je tudi nekatere druge po- skodbe. Le.talo je vozilo na namerava- ni letalski niiting na Sušak. Sledeöe letalo je vzelo pone.srečence na krov. Letalo ni cislo utonilo, vsled cesar ga vzdiginejo in odpeljejo v Kotor. d Oficijelni katalog letošnjega velo- sejma bo izredno lep in pester. Vsebi- na zelo zanimiva in poucna. Katalog bo najboljši priročnik trgovcem in drughn pri dobavljanju raznega Waga tudi po zakljiu-ku velesejma. Tstorasno pa je izboren vodic po Sloveniji. d Škandalozno iiradovanje. Kakor znano. je s 1. junijem odi)ra.vl}en ]>ot- ni vizum med Jugoslavijo in Ciehoslo- vaško. Vsled tega so prišli že 2. junija Čelioslovaki v naiso državo brez vizu- ma. A lnejna. ])olioija. v Mariboru so ni — vedeia za odpravo vizuma in hi poslaJa najraje Cehoslovake doniu ali pa l)i jih kaznoviala. Bi]o je eel kup in- terven.ira.nja., prodno.se ie zaideva, ure- dila. Take stvari so pač tako žalostne in sramotne, da clioveku zmanjka izra- zia, zai dovolj os*tro obsodbd naäega uradnega šimeljna. c! Pazite na elektricne vode! V Jelsi pri Karlovcu so se igrali otroci »elek- trikcH-. Jeden je vtaknil žico v vrvico za vod. Štiriletna deklica. Ružica Ve- sely je prijela za žico in jo je tok, dasi je iinel samio navadno jakost 220 volt, pri prici ubil. d Ranwmnr. V pondoljek zjutrai so nasli na polju pri Splitu 20-letno ope- retno pevko Marijo M'ajbeniü, rodom iz mariJ>orske okolice, mrtvo. Ustrelila se je raidi nesrečne -Ijubezni. Njeni jir- vi nas:toj)i na splitskem odru so imeli lep uspoh. d Cene žiiu in moki v Bački. Pšeni- ca 345—350, ores 2GO—262.5O, jecmen back! za krmo 300—305, backi spo- mladanski 320—32;'), koruza 290—295. moka' najfinejša 470—490, St. 2 450 do 4(50, št. 5 430—450. St. 6 405—42ö. Cene stalne. Veljajo franko vagon ali pa slop. d Klerikal no si garst ro. Ker jo jugo- slovanska. nacijonalna javnost zahte- vala od vlade, naj ne predloži nettun- skih konvencij Naroclni skupščini pre- je, dokler ne dowz« gotovih popravkov ^i' je obenem ja^¦no domonstrirala proti sramotenju naše dinastije in na- se za stave, pise jo klerikalni časopisi in govorijo na shodih klerikalni po- S'laiici, da liujskamo na — vojno! Jas- no jo, da je tak odpor proti nasilnemu in krivicnenn* xoscdu zvezan z gotovi- mi nevarnoistmi. Ali taki figarji nisnuo kakor klerikalni politiki, dobro vedoc, da se breiz. moškegia. poguma nili v zasi^bnem, niti v javnem življe- tiju n.ieesar ne doseže. Ako je tern fi- govoem ponos in caist domovine irele- vanten, ni ham in tudi ne večini iia- fvega naroda. Kakor nikdo od nas ni- ma rad' vojne, ne radi figarstva, tem- več radi njonib, strašnih posledic. tako pa je tudi gotovo, da se je ne bojimo, ako J)i tmorala biti. Miroljubnost do skrajnih mej, pa tudi odlocnost tain. kjer mora biti, je naša parola., ne pa ocividno figarslvo. d Skrivnosten umor naseya rojaka v Primorju. Ugleden trgovoc in po- sestnik v Gerknemi na nekdanjem Go- riškem Vaclav Tušar ie koncem maja potoval po opraivkih v Trst. Ni pa do- šel tja1 in tudi se ni vrnil doniu. Še le zadnjo soboto je bila obveščena njego- va rodbina, da je bilo Tušarjevo telo najdeno v nokem pritoku roke Po v bližini Campo Ferraro v Lombardiji. Tušarja so neznami storiici- oropali in ubili ter mu odvzeli tudi raznc doku- mente. Ker je neraizumljivio, kaj bi bil imel Tušar tain opraviti in ker se jo njegova sled pri poizvedovanju že zgti- bila pri Sv. Luciji, domnevajo, da gre za politični umior, ker je lwl pokojnik eden od najodiličnejših! narodnih de- lavcev na Goriškerai. d Ljubljanski velesejm, ki je odprt se do 1.1. t. m., .je pa->e,tilo doslej 26.000 ljudi. Mestni kino Celje. Sreda "6., eetrtek (praznik) 7. in petek 8. junija: *Bo- htrska princcsa*. Velika filmska son- Zk'ii'ija po sloviti apereti Leon a Falla. V glavnih vlogab dražestna Liane Haid, Georg Alexander in Siegfried Arno. Pri predlstavah v sredo ob pol 9. zvöcer in v cetrtek (prazaik) ob 4. in (>. popoldne svira. prvovrsten orA-e- ster. — Prednaznanilo: »Pat c€ Pata- cJion kol JiioriHirja«, »llinaldo Nina!- I dini«, »Kneffinja čdrdaša« in »Kreu- \ Izerjeva sonata«. Kino Gaberje. Sreda 6., cetrtek (praznik) 7. in petek 8. junija: »Seen- (/ali«. Velieastno delo kinomatografije. ! Največji bipnotizer v filmu. V glavnih vlogah Paul Wegener, znan iz filma »Alrauna«, Anita Doris in Andre Mat- toni. Senzacija prvega reda! Bramofoni in plošce iz tovarne Edison Bell-Penkcla tfd. k; k^r tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna1 na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goncor E Leshoyseli, Celje ücnjiga^ffia in ve!e1it«go«>ina 8 papi»ifs*«i pisalnimi in pisailnimi predmeii. Stran 4. »NOVA DOB A* Štev. 63. Raznotero* ?•¦'¦ r Dolga vožnja. V pondeljek je pri- vozil v Pariz bei'linski izvošček Gustav Hartmann. Gelo dolgo pot je prevozil s svojiin kcmjem in voziekom. Pari&ki tovarisi so niu priredili slavesen spre- jein. r Leseni klobuki so najnovejša pai- riška ženska miotla. Imajo obliko zvo- na in so garniraaii delama z umetniš^- kinii slikarijami, deloma z izrezljani- mi ornanitenti. Oblika se scstavi iz ze- lo lino prircizane^a lesa. Parižanke pravijo, da so lepi in praktični. r Gasilci kot požigalci. Po Lužicah so imeli zaidmje mesecc zelo veliko po- žarov. Orožništvo je konono prišlo na to, da požigajo člani gaisilnih društcv deloma po naročilu zavaroviainih agentov, delomta po naročilu visokd zaVarovanih kmeitovalcev. r Nova verska sekta ua Öehoslo- vailceni. Ob Binkoštih so ustanovili v Pragi novo vero, ki se imenuje »novo^ katoliška«. Pravi, da prizna papeža, za cerkvcnega paghivarja, uvaja pa za duhovniko pravico do ženitvc. Hmeijska stenica. Dne 2(5. m. m j>e Hnicljsko društvo poročalo, da je hmeljska lustlina zdrava in brez škadiljiveev. Par dni pozneje so se že javili hmeljarji raznili krajev našega okoliša ter naznanili, da opaizujejo poleg bolhača tudi lnnelj- sko stenioo v prav obilni nmožini. Hmdjska stenica, katere je več vrst, je eden izmied najopasnejšib' škodljivcev našega hmelja. Ona pa ne živi izključno na binclju, nego tudi na nizkeni grmovju in na razndh travni- ških rastlinab. Naziranje, da se je hmeljska stenica pri nas udomaMa potom hojevih drogov, kojih se tuintain poslužujejo hmeljarji, je napačno. Hmeljske steniee povzročajo tako- zvano »oslepelo&t« hiinelja, vsled kate- re postanejo kobule 1g slabe, nerazvite, kaikor bi bilo ocvrte, ali jih pa sploh ni. Stenice zabodejo svoje rilčke v li- ste, poganjke in najrajjše v poganj- kovekonice, sesajo rastlinsko hrano in povzročajo vsled tega zastoj v rasti in zgoraj navedeno »oslepelost«. Stenice so na zgornjcin delu tclesa rjavo-pisanie, na spodnjexri pa zelen- kaste barve, do 8 mm dolgt», jako gibčne živalice, ki so hitro skrijejo za liste ali droge, ali se pa spuste na zem- ljo, ako sumijo nevarnost. Stenice polagajo svoja jajoeca na liste, na trte in poganjke, pod skorjo hmeljskih drogov in v njene razpokli- ne. Iz jajčec pridejo drobne ličinke, ki se večkrat lovijo in se tako spreminja- jo v popolno stenico. Metamorfoza te žuželke torej ni popoina, ker se stanje bube preskoči in je ličinka, dasi zelo mala, že stenici podobna, samo da ima začetkoma nanw?,sto kril le dva okrska. Hmeljske stenice inrajo po dva para kril — sprednji ste usnjati, spodnji pa ste kozna.ti. V miru ležijo krila vodo- ravno. Stenice se hitro plode. Pozno v jeseni polagana. jajčeca tudi prezi- mujejo. Prezimujejo pa tudi stenice aame, ki poterni spomlad'i zaöenjajo svoje pomnoževalno in uničujoče dolo- vanje. V zatiranju stenic in tudi d'rugih ži- valskih škodljivcev na hmdju se pri- poročajo sledeča sredstva: 1. Nadomescanje hmeljskih drogov z žico. 0 2. Zažiganj-o vseli listov, lianog in trt, vsega plevela in raznih odpadkov: ko je po obiranju trta dozorela. 3. Uničujoč in stanoviten boj vsemn plevelu. 4. Pravilno in zadostno — ne pre- tirano — gnojenje hmeljskih ntaisadov in ponovno praivočasno rabljanj.e zem- Ije z motiko in s kultivatorjem. 5. Uničevanje stenične zalege in za- lege d'rugih skodljivcev v razpoklinah in pod skorjo hmeljskih drogov potom ognja ali potom vode. 6. Škropljenje napadanih rastlin s pol do 1% (proti rdečemu pajku do 2%) raztopino tobačnega ekstrakta, pomešanega z 1 in en pol kg mazave- ga mila. 7. Škropljenje z 1% tekocino pre- kahanih kvasijevih trsk (zoper rdeče- ga pajka do 1 in en pol odstotka) in 1 in en pol kilograma mazavega mila. 8. Škropljenje s petrolejevo emiulzi- jo. Na 100 litrov vode pride en pol li- tra petroleja in 1 in pol kilograma ma-zavega mila. 9. Škropljenje s »Hmelinom« in švajnfurtskim zeLenilom, ki je hud sirup, pa še ni zadostno preiskušeno. 10. Vsa zaželjena tozadevna pojas- nila dobijo društveniki pri voclstvvi Hmeljarskega d'rustva v Zalcu. LISTNICÄ UREDN1ŠTVA. Gnlicija: Prisrčna h.vala za dopis in opozoritve. Prosimo Vas, da se ogla- site v našem uredništvu, ki se nabaja v pritlicju Zvezne tiskarne v Celju. — Žalec: Prisrčna hvala! — Šoštanj: Hvala, pogrešamo dopisov o Vašem gospodarskem, političnem, kulturnem živl jen ju! StattQwaisje obstoječe iz kuhinje in sobe ev. 2 sob, išče stranka (2 osebi). Ponudbe na upravo lista pod značko »Čimprej». Prostovoljna javna dražba raznovrstnih premičnin se bo vršila v bivSi trgovini V. DOLINŠEK, Celje, Gosposka ul. 4 v torek 12. junija ob pol 10. url dopoldne. Motortio kofo .i^f. 8 HP, 3 prestave in prosti tek, cena 9.500 Din. Kolo se Iahko ogleda v mehanični delavtiici R. PERDAN, CELJE. Lepa dvodružinska hiša blizu Celja, dve stanovanji po 3 sobe, kuhinji in velik vrt, vse ograjeno, se proda ?a 90.000 Din. Breznik, Dolgo polje 1. flunntfin iz vse^ rudnikov in FFHOfl naiboliše vr8te ¦ i viiivvj dobavlja in d0. — stavlja najcenejše Franjo Jožt, Ceije» Aleksandrova ul. 4 NQznsnilQ preselifve. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem se preselil s čevljarsko delavnico iz Gaberja St. 14 v mesto ' Gosposka ulica štev. 9. zraven hotela »Balkan^. Izdeloval bom navadne, najfinejše, kakor tudi luksuzne, športne, hribovske čevlje za dame in gospode. Se priporočam za obilni obisk. Franc Plevčak, čevljarski mojster CELJE, Gosposka ulica si. 9, Zraven hotela »Balkan«. Občeznana in penomirana prva kranjska vrvarna in irgovina s konopljo Ivan N. Adamič, Ljubljana, Sy, Petra c. 31 je otwori.'a v Celjuf Ki^alja Petra cess m 33 podružnico, defajlifano in en gs*os spec» trgovitto vrvarskih izdelkov Izborne kvalitete. Pno Infojerslo vni zingo v Cslji Cankarjeva ul. St. 11 priporoča svoja izvrstna namizna ter odbrana so)T*fimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. -^3» WW* Vzorci na razpolago 1 Zahvala. Ker mi ni mogoče, zahvaliti se vsakemu po- samezniku za števline dokaze iskrenega sočutja o priliki težke, nenadomestljive izgube, ki so nama bili v teh težkih urah v tolažbo, kakor tudi za krasne vence, prosim v imenu svoje matere in v svojem imeriu, da tem potom sprej- mejo vsi najino najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujeva uglednemu častni- škemu zboru celjske garnizije, gospodom za- stopnikom žendarmerijske čete in finančne straže kakor tudi ostalih državnih uradov, rim- sko - kat. duhovščini, pravoslavnemu župniku g. Manojlu ČuJiču in evangeljskemu župniku g. Qerhardu Mayu, spremljajoči četi, direkciji in uradništvu tvrdke A. Westen d. d. in vsem onim, ki so našega dragega rajnkega sprcmljali k zadnjemu počitku. Naša najsrčnejša zahvala naj velja tudi gg. sanitetnemu svetniku dr. Jesenku in primariju dr. Rajšpu za požrtvovalnost v času zdravljenja, ki so jo izkazali umrlemu, kakor tudi gospe Eli Kalanovi za njeno srčno in vedno za pomoč pripravljeno sočuvstvovanje ter administrativ- nemu vodstvu javne bolnice v Celju za v vsa- kem oziru nam izkazano uslužnost. CELJE, v juniju 1928. Dlfons pi. Gelineh. Dela), nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma uarno naložite densrne prihrsnke pri staybeni in krediini zadrugi z cmej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v rnladosti, da stradal ne boš v starosti! Wa a ^rl^f%|"|' DC^M Obrestuje hranilne O^ t O| Večje stalnc vlogc po dogovoru najugodneje. vloge po %M 2, JO Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost treznost Prl naložbi xneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dom. ' ' Iz malega raste "LL%% Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Najuečja zologa in samoprodajs zacneasg najpriprovnejšili PUCH koles 12 mesccev garancija. Cena od 1600 Din naprej. A. PfEGER, Celje, Gosposka ulica 32. Cene znatno znižane! inlcolesrnamke , , W A F FE N R AD " Vsa kolesa s torpedo-prostotekotn In povratno stopalno zavoro. Najvcčja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah, Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. Največja reparaoijsk» delawnica. Vsi stroji so za vezenje pripravni. P 0 U K v vezenju ZASTONJ. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Oclgovoren za izdajatelja, tiskarno in redaicijo Milan Četin* v Celju.