DELO SVETOV LJUDSKIH ODBOROV V BOSNI IN HERCEGOVINI Skaipiia 3aomisdja ijudsJie sfcupšitine tn izvršnega sveta Bosne in Hercegovin« je iz-vedla analizo enol&tnega funkcioniranja no-ve ureditve občin in okrajev. Objavljatno nekaj ugotoviitev komisije o delu svetov ljudsfci-h odborov in .podatlke o sitriakturi občin jn ofcrajev po številu prebivalsrtva in površini. SVETI LJUDSKIH ODBOKOV Sestava sV&tov j© v največ pnimerih eno-&transka. Tako je na primer ve-čina svetov za šolstvo seatavljena prctežno iz šalskih di-rektorj&v ali prosvetnih dedavcev, sveti za gospodax-stvo pa so s«stavljeni iz dir&ktorjev podjetij. Podoben je primer tudj pri svetih za zdravstvo. Pasledica take struikture sve-tov je enostranoLSt v njihavem delu, tako da na sejah ve-činoma razpravljajo o problemih ttstih uatanov in podjetjj, katerih predstav-niki kot člani sveia sodelujejo v svetu. Ra-zen tega so bili v mno-ge svete izvoljeni Ijudje, ki so .prezaposleni. z raznimi dolžnost-rai v družbeno-političnih organraacijah, kar neugodno vpliva na njihovo de'!o kot članov svetov. V naši družbeni in politični praksi je prišlo v navado, da od.pade na enega člo-veka vrsta funkcij, kar »ujno vpliva na ka-kovout dela tistih orgaaov, v katerih delu-jejo. Danes je funkcija ljudsfcih odbomik&v ali članov svetov velikega družbenega po-mena in ne prinaša s seboj saano časti, tem-več tudi odgovornost. Delo v organih druž-benega samoupravljanja ne trpi več po-vrš-nosti jn če hoi-envo, da bodo ti organi zavz&!i svoje pravo mesto v sistemu socialistiEne samonprave. morajo imeti politižne organi-zacije drugačen odnos do njihovo izvoliive in dela. Ni redek primer, da se številni sve-ti ne morejb sestati predvsem zaradi pre-obremenjeno.9ti njihovih članov z raznimi družbenimi funkcijami, podroSje dela č!a-nov svetov pa je danes tako široko, da mo-ra absorbirati večidel njihcvega prostega časa. Raze-n tega je med 1026 člani svetov v okrajih Bosne tn Herceg&vlne Je 77 žensk in 79 delavcev. To govori o orientaciji, ki m dobra in ki bi jo bi!o treba činiprej spreme-niti, pri 6emer Si morali zamenjati preza-poslene člane svetov z m!«jšimj l.iudmi, po-sebno iz d&Iavakih sve'ov in dmgih organov družbenega upravljanja. Sveti v boij razvitjh občinah, posebao v občinah, ki so na-Tfale na sedežib. bivših okrajev, so pokazsli popoJno aktivnost in zmorejo reševati mmoge probleme iz svoje pristo.inosti. Sveti v tnajhnih in neraavvtih ob&in-ali pa se redko sestajajo in rešujejo pre-dvsctn tista vprašanja, ki jim jih posta-vi.jo organi uprave. Prav tako so bi!a mno-?a vprašanja, o katerih bl bili morali sveti predhotoo r-arpravljati in ppdat! predlose litidskemu odbo-ru. uvrščena t>!» dnevni r?d seje ljudsk&Ta odbora, ne da b; svet' pred-hodno o t»i'h povedali svoje stsliSfe. Prl teh občinah so pojavi. da posii med posa-memim; sveM niso poinolnoma razmejeni in se je z^odUo. da Je eden izmed svetov t*-?eval posie 1t pristoinogt« druge?a sveta. DriSlo pa 1e tudi do t<^sa. da so sveti r?še-vall vpra^anja. ki spioh niso spadal-a v n.ii-hovo delovno pristojno:ov, ki so pri svojem delu do-segli zelo dotore rezuHate, je za večino sve. tov v občiiukih Ijudskih odborih, pa tudi za manjše število okrajnih svetov mogoče reči, da so se ukvarjali pretežno z upravnim: posli in da niso popolnoana us-peli usmeriti svojega delovanja v reševanje osnovnih problemov. STRUKTURA OBCIN IN OKRAJEV PO ŠTEVILU PREBIVALCEV IN POVRŠINI S prejšnjo poiiiično teritoriaJno organi-zacijo je bilo področje Bosne in Hercego-vine razdrobljeno na majhne teritorialne enole. tako da je bilo 66 okrajev, 5 mest in 415 obiki. Od teh okrajev jih je 43 imelo manj kakor 40 tisoč prebivalcev, a 333 občin je iraelo manj kakor 8000 prebivalcev. Dane-s je v Bosni m Hercegovini 15 okra-jev in 191 občin. Pri novi politično-terito-rialni razdelity: so težili k pretežno sred-njim »bJinam, ki Stejejo 8 do 25 tlsoC pre- bivalcev; takih je 126. Majhnih občin do 5 tisoč prebivalcev js 12, od 5 do 8 tisoč pre-bivalcev pa ima 44 občin. Velikih občia s 25 do 40 tisoč prebivaici je 15, a nad 40 tisoi prebivalcev ima 6 občin. Relativno veliko število občin — Sl obttri — ima široko raz.pro=tranjenost z n?.d 300 kvadratnimi kllometri. od teh pa 29 nad 400 km2 in 16 občin nad 500 kmJ. Struktura okrajev prav tako kaie, da so težili za srednjimi okraji (od 120 do 250 tisoč prebivalcev, kolikor jih ima 10 okrajev). Manjša (od 60 do 120 tisoč) sta 2 okraja, v&čji (nad 250.000 prebivalcev) pa le trije. Stmktura okrajev po površini kaže, da so težili za srednjeveliklmi okraji (od 2 do 4 tisoč km!), ki jih je 11. Manjši okraj (od 1500 do 2000 km5) je samo eden, večji (nad 4000 kvadratnih kilome-trov) pa trije. . Komisija je mnenja, da &o področja občin in olcrajev v Bosni ;n Hercegovini v bistvu pravilno določena in zadeta. V -tempu raz-voja posamezmh o-bčin pa je občutna razli-ka. Ekonomsko moinejše oWine se večinoma kažejo kot sposobne za opravijanje funkcij In pristojnosti, k: so jim bile doslej pover-jene, medtem ko zaostajajo majhne in eko-nomsko slabe občine v večini prime-rov v splošnem razvoju, tako da ne morejo niti objek-tivno niti subjektivoo opravlj-atj vseh funkcij ;n pristojnosti, ki bi jih v komunal-nem sistemu morale opravljati. Zato se zelo re-dko sliši predlog za cepUev ali zoževanje sedanjih občin, medtem ko s« pojavljajo težnje za združevanjem dveh a'i več manjših občin oziroma za priključ:'tev področja ta-kih občin večjim in gospodarsko mo^nejšim občinam. Majhne in ekonomsko slabe občina oziroma njihovi predstavniški, -lzvTŠni or-gani kakor tudi upravni organi ostajajo ša naprej predvsem organi za izvajanje pred-pisov in ukr&pov vižjih organov, pravzaprav so samo izvršni in poTnož.ni oTgan; okrajnih ljudskih odborav. Tako poenostavljena vloga teh občin bolj ustreza krajevnemu odboru oziroma v admiaistrativnih poslih krajev-nemu uradu kot oporiS6u občinske admini-stracij«.