Domoviiui z* n/i'E r i e mi m— ho /wi c AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING M£WS?>iP£■ T> Pittsburgh, Now York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indiar^pdlis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RodiSpring* Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 29, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Veitkonočsa voščila v Ameriško Domovino! Velika noč je pred nami in po starem siovenskem običaju voščimo drug drugemu vesele praznike. Za Veliko noč pišemo običajno le sorodnikom in prijateljem, voščila, prisrčnega in domačega, pa smo veseli vsi. Ko se naš dnevnik Ameriška Domovina bori s finančnimi težavami, bi bilo prav, če bi vsi zavedni slovenski rojaki in rojakinje, ki običajno voščijo velikonočne praznike pismeno, storili to letos v Ameriški Domovini. Sebi bodo na ta način olajšali delo, pa istočasno podprli tudi skupno slovensko ustanovo, list, ki nam pomaga ohranjati našo narodno skupnost. Podprimo Ameriško Domovino! Odbor za ohranitev Ameriške Domovine Novi grobovi Mary Zeitz Preteklo soboto je preminula Mrs. Mary Zeitz, 1829 Tuxedo Ave., Parma, O., v Parma Community bolnišnici, stara 91 let, rojena v Sloveniji, mati Marie Zeits, Mrs. Theresa Stefanik, Victorja Zeitza, Josepha Slaka in pok. Jennie Skully, (vsi v Clevelandu) sestra Victorja Hočevarja. Bila je članica Kluba upokojencev v Newburgu, SN* PJ št. 742 in Slov. Ženske Zveze št. 21. Zapušča tudi 13 vnukov in vnukinj ter 4 pravnuke in pravnukinje. Leži Posebni davek $500 na "goiiače" gasolina Sestavi jalci ene rgetskega programa z v e z ne vlade tehtajo uvedbo posebnega davka na avtomobile, ki “goltajo” gasolin. WASHINGTON, D.C. — V e-nergetskem programu, ki bo objavljen do 20. aprila 1877, utegne biti tudi predlog za posebni davek $500 na avtomobile, ki “goltajo” gasolin, ki napravijo v Tomon in1 malo milj ob veliki porabi gaso- sinovi pogrebnem zavodu na 4772 lina. Po sedanjih predpisih bo- Pearl Rd. Obiski danes, v torek, od 2. do 5. ure in od 7. do 9- ure zvečer. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda v sredo ob 9. uri zj., cerkev sv. Leona na Broadview Rd. ob 9.30, nato pa ha Holy, Cross pokopališče. John Mulec Včeraj je v Holy Family Home do morali osebni avtomobili letnika 1978 napravilti najmanj 18 milj na galon gasolina, leto kasneje 19 milj in 1. 1980 20 milj. Do leta 1985 hočejo to dvigniti na 27.5 milj na galon gasolina. Tako izboljšani avtomobili bi pomenili velik prihranek na ga- IDI AMIN (na sliki) povzroča skrbi Washingtonu, ko izdaja razna svarila ameriškim državljanom v Ugandi. Mož, ki vlada s trdo pestjo tej državi, je zelo muhast in nepreračunljiv tiran. TO JE AMERIKA WASHINGTON, D.C. — Ko so vprašali predsednikovega tiskovnega tajnika Jodyja Powel-la, kako da je bila v Beli hiši sprejeta skupina homoseksual- Kje je mk letalske nesreče na Tdherifi! Po zadnjih podatkih je pri nesreč; izg« ME o življenje 575 ljudi WASHINGTON. D.C. - Letalska nesreča preteklo nedeljo na Kanarskih otokih, ko sta v megli treščili drugo v drugo dve veliki potniški letali Boeing 747 s preko 600 osebami v obeh, je povzročila pravo zaprepaščenje. Pokazala je, da je tako hvaljena varnost v letalskem prometu, negotova in nezanesljiva. Pc doslej znanih poročilih iz-gleda, da so nesrečo zakrivili letalski nadzorniki — morda zaradi pomanjkljivih in slabo delujočih naprav, če ne naravnost po zanikrnosti, kot se je to zgodilo lani pri Zagrebu, ko sta dve potniški letali treščili drugo v drugo visoko v zraku med letom — ali pa pilota ponesrečenih letal, ki morda nista pravilno razumela navodil, letalskih nadzornikov. Družba Boeing, ki je zgradila obe ponesrečeni letali, je poslala svoje strokovnjake, da vzroke nesreče preiščejo na samem POLITIČNI ZMAGOVALCI V INDIJI Sl SPORAZUMELI F© pogajanjih in posredovanju je končno vodnik 85 milijonov “nedotakljivih” Ram pristal na vstop v vlado predsednika stranke rlanata Desaia. — Nova vlada obljublja spoštovanje človekovih »ravic in svoboščin. l---,------= NEW DLEHI, Ind. — Zmagovalci pri volitvah v Indiji so imeli težave s sestavo vlade, ki bi bila sprejemljiva vsem. Za predsedniško mesto sta se potegovala predsednika stranke Janata Morarji Desai ih vodnik Demokratskega kongresa Jagji-van Ram, ki ga posluša in mu sedli okoli 85 milijonov “pari-jev”, ljudi izven kast, ki so v Indiji še vedno velikega pomena. Zadnji je s svojo ločitvijo od Tndire Gandhi dejansko vo-livni boj odločil. Brez njega na strani nasprotnikov bi bila Indira Gandhi nemara s svojo Kongresno stranko obdržala večino v parlamentu. Stranka Janata je dobila ab- politik, odličen politični taktik. Na določitev Desaia za predsednika vlade je bil nejevoljen, ker je bil za to izbran na temelju razgovorov, ki sta jih vodila najstarejša in n a j u g 1 ednejša člana zmagovite skupine, nekdanja ožja sodelavca Mahatme Gandhija. Ram je hotel, da se predsednika vlade voli odprto v parlamentu, četudi bi to lahko povzročilo nova trenja in napetosti med posameznimi političnimi skupinami, ki so skupno zmagale pri volitvah. Nova vlada je včeraj obljubila spoštovati človekove pravice in vse svoboščine državljanov v demokratični državi. Objavila je konec vsakega policijskega cev na razgovor spredsednikovo mestu na Kanarskih otokih. Tja predsednika nove vlade Desaia, pomočnico Margaret Costanza, ’ je poslal svojo komisijo tudi na-1 ki je kljub svojim 81 letom še 5UUvcluvaaJe vson ijuaj je Powell odgovoril, da ima vsa- rodni odbor ZDA za prometno kar trden in zdrav. Ta je ponu- C ° ~e 'l° '*e’ Ce ^ nf 1|a lz 0 . , v. , , pritiska in nadzora nad javni- solutno vecmo v parlamentu, mj Ramov Demokratski kongres pa | Mlja prc . v ostri tekmi z avtomobili tuje- Je ® ■ za ^onec teana z uruzino vlada prvotno 1Zjavljala, da bo Antona," Matthewad in ^Franka. izdelka’ ki.imaj0 na tem P°' °adlhu V 'amp Da' usta’d]a napredovanje uporni- Pokojnik je bil dolga leta zapo- ]iu večj° skusni° ln tudl uspf-‘' — slen kot mesar v Asseg’s Meat ke- , ■ I ■ ■ • . -ui-v Market. PnurM, ho v iz - Premišljajo tudi o posebni na-1 premog naj bi stali približno e- Mesto je branila samo ena ce- KINSHASA, Zaire. - Katan-ški uporniki so po neuradnih |kov proti Kolveziju, središču i bakrenih rudnikov. ---- Pogreb bo v četrtek iz1 , . , , _ Grdinovega pogrebnega zavoda £radi ^90 za one, 100 u na Lake Shore Bivd. v cerkev PiU avtomobile z malo porabo sv- Viljema ob 10. dopoldne, na- gasolina. to na Kalvarijo. Na mrtvaški °der bo položen nocoj ob sedmih. Joseph Mezget Sinoči je umrl v Euclid General bolnišnici 56 let stari Joseph Mezget. Pogreb je v oskrbi Že-letovega pogrebnega zavoda na E- 152 St. Program za oskrbo z energijo bo vseboval tudi izenačenje c*m goriva z uvedbo povečanega prodajnega davka. Olje, plin in dil Hamu podpredsedniško mesto, kar temu ni bilo po volji, ker bi bil poleg njega še en podpredsednik. Ram bi rad dobil notranje ministrstvo, ki je posebno važno Za izvajanje domače politike. Končno je pristal, da prevzame ministrstvo za na- ^ rodno obrambo in se dal zapriseči. Tako je po nekaj dneh negotovosti in nervoznosti prišlo do sporazuma in sodelovanja vseh glavnih skupin v novi via- | di. Jagjivan Ram, vodnik 85 mi-1 lijonov parijev, se zaveda svoje j politične moči, je pa tudi zelo! občutljiv, četudi so mu v Kor-1 Iz Clevelanda in okolice nako za enako količino energije, ta vladnih sil, ki se je po vsem doslej je naravni plin daleko sdoeč umaknila brez kakega najconejši. Uporabo tega v in- večjega boja. Mobutova vojska grešni stranki, kjer je bil v vla-dustriji bodo čim bolj omejili, je, kot trdijo, slabo opremljena, j di Indire Gandhi poljedelski mi-da ga bo ostalo več za ogreva- oskrbovana in disciplinirana, j nister, nudili vse mogoče ugod- nje domov in javnih ustanov, kjer je to nujno. zato tudi komaj sposobna za ka- nosti in mu dajali polno prizna-ko tršo nalogo. Inje. Mož je tudi izredno spreten SLOVENSKI SODNIK - "SVETOVNI JETNIK VESTI’ Gen. Bradley za obnovo vojaške obveznosti WASHINGTON, D.C. — Edini živeči armadni general Omar Bradley je dejal, da je potrebno obnoviti vojaško obveznost, ko naše oborožene sile ne dobijo dovolj sposobnih prostovoljcev. “Kadar postanemo šibki, vabimo k napadu.) Mi smo bili po-tegnjeni v prvo in drugo svetovno vojno, ker smo bili šibki,” je izjavil general. Če hočemo mir, moramo biti močni, sodi gen. O. Bradley. Samo pet dni poštne dostave? WASHINGTON, D.C. — Poseben odbor, ki je proučeval poslovanje naše pošte, je prišel do Zaključka, da bo potrebno omejiti dostavljanje pošte na pet dni zaradi zmanjšanja stroškov, Pa ibo še potrebna za njeno vzdrževanje povečana podpora zvezne vlade. Vremenski prerok Pretežno sončno in milo. Naj-višja temperatura okoli 68 F <20 C). WASHINGTON, D.C. — Svetovno znana n e u strašna organizacija za pomoč jetnikom prepričanja — AMNESTY INTERNATIONAL — je v svojem Vestniku za mesec februar proglasila slovenskega sodnika Franca Miklavčiča iz Ljubljane za od nje a-doptiranega ‘jetnika meseca’. Besedilo, ki je bilo objavljeno v več jezikih in razposlano uglednim članom te svetovne organizacije, se glasi: JETNIK MESECA “Franc Miklavčič, Jugoslavija, Franc Miklavčič, 56-letni sodnik okrožnega sodišča v Ljubljahi, je bil aretiran na njegovem sodišču dne 17. maja 1976. Sodna razprava proti njemu se je vršila v dneh 12. od 15. oktbbra v mestu Kranj v severni Sloveniji. (Miklavčič) je užival ugled kot pravičen sndnik, ki so mu bile človeške pravice posebno pri srcu. Spoznan je bil za krivega v smislu člena 101, odstavek 1, jugoslovanskega kazenskega zakonika (spravljanje v nevarnost ozemeljske celovitosti in neodvisnosti države), člena 118, odstavek 2 (sovražna propaganda) in čle- na 320, ostavek 2 (razkrivanje državnih tajnosti). G. Miklavčič je bil obsojen na 5 let in 8 mesecev strogega zapora. Primer g. Miklavčiča je ozko povezan s primerom dobro znanega katoliškega pesnika Edvarda Kocbeka. V inter-view-u, objavljenem I. 1975 v slovenski reviji ZALIV, ki izhaja v Trstu (Italija), je g. Kocbek pripisal partizanom pokol več tisoč slovenskih protikomunistov. Po tem inteviewu je uradni jugoslovanski tisk začel gonjo proti 70 letnemu g. Kocbeku, češ da je izkrivil slovensko zgodovino. Nemški nobelovec Heinrich Boell je vodil javne apele za g. Kocbeka. V poznejši številki ZALIVA je Franc Miklavčič, ki je Kocbekov osebni prijatelj in je bil v času vojne nekomunistični član Osvobodilne fronte, branil Kocbekovo trditev. (Miklavčič) je poudaril, da je Kocbekov opis pokola Slovencev ob koncu vojne leta 1945 bil osnovan na resničnih zgodovinskih virih. Del Miklavčičeve obsodbe je temeljil na njegovem zasebnem dnevniku, pisanem med leti 1939 in 1976, ki da je zagovarjal zedinjenje vseh Slovencev v demokraciji zahodnega tipa. Toda sodišču ni uspelo dokazati, da je Miklavčič bil pisal svoj dnevnik v druge svrhe razen zasebnih.” Dejstva v Miklavčičevem primeru. S sodnikom Miklavčičem je sedaj tudi Slovenija zastopana v prestižni družbi svetovno priznanih posebnih žrtev teptanja osnovnih človekovih pravic. V članku “Politična laž ali zgodovinska resnica (ZALIV, št. 52-53, dec. 175) je Miklavčič z mirno utemeljenostjo odgovoril režimskim zanikovalcem Kocbekovih pričevanj o nasilni zlorabi vojne OF in povojne oblasti za izključne politične interese partijskega vodstva ter o pokolu vrnjenih domobrancev. Zato se je partijsko vodstvo Miklavčiču maščevalo z zlorabo sodne 0-blasti proti njemu. Miklavčiča so aretirali in preiskovalno zaprli zaradi njegovega članka v ZALlV-u, obsodili so ga pa poleg tega še za njegove misli, izražene v njegovem zasebnem dnevniku, ki ga je tajna policija zasegla, ko je Miklavčič bil v preiskovalnem zaporu. V času po centralističnem puču v Kara-djordjevem decembra 1971 je Miklavčič v svojem dnevniku razmišljal o nevarnostih za bodočnost Slovenije v zvezi s posledicami puča, posebno v primeru, če bi prišlo do skrbsko-hrvaškega obračunavanja, ter je ugibal o tem, kako v takih okoliščinah o-hraniti in utrditi slovensko držayo. Pričevalec današnje , Slovenije Z obsodbo sodnika Miklavčiča se je današnji režim v Jugoslaviji iz politične maščevalnosti grobo pregrešil proti najosnovnejši človekovi pravici do lastnega mišljenja in svobodnega izražanja. Na tem primeru je sedanji partijski režim demonstrativno potrdil vsemu svetu svoj dobesedno totalitarni (vse-ob-vladovalni) značaj, obenem pa je Slovence in svet s tem sam opozoril na Kocbekova pričevanja in Miklavčičeva razmišljanja kot močno značilna znaka, kako ljudje v Sloveniji mislijo in čutijo. -1 -t ša svoj socialni, gospodarski in kulturni položaj med svojim naglo rastočim prebivalstvom. -----o----- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je včeraj odredil pregled nečastnih odpustov iz oboroženih sil tekom vietnamske vojne. Ti bodo spremenjeni v častne na temelju pregleda vsakega slučaja posebej, je izjavil včeraj obrambni tajnik Harold Brown. Ta program naj bi bil izveden v duhu pomiritve in sočutja, ki naj odpravita rane vietnamskega vojskovanja. LOS ANGELES, Kalif. — Academy Award za najboljšega igralca je dobil Peter Finch, za najboljšo igralko pa Faye Dunaway, kot najboljši podporni igralec je bil imenovan Jason Robarts, za najboljšo podporno igralko pa Beatrice Straight. LUSAKA, Žamb. — Predsednik ZSSR Nikolaj Podgorny, ki je tu na obisku, je sprejel včeraj vodnike črnskega upora v Rodeziji, Namibiji in v Južnoafriški uniji. Obljubil je v imenu ZSSR podporo njihovim načrtom. MOSKVA, ZSSR. — Po prvem sestanku C. Vance ja s sovjetskimi vodniki, kjer je Brež-njev spravil na dnevni red človekove pravice in je Vance obrazložil stališče predsednika Carterja, so prešli k razpravi o omejitvi strateškega orožja in vseh drugih vprašanj. Razgovori so potekali v “poslov- Trideseta obletnica— Jutri, v sredo ob petih popoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. mašu za pokojnega Rudolfa Oto-hičar ml. ob trideseti obletnici njegove smrti, v četrtek ob sedmih zvečer pa za njegovega pokojnega očeta Rudolfa Otoničar st. Visoka starost— Danes, 29. marca, obhaja svoj 96. rojstni dan Anton Koshel s 1154' E. 61 St. Je še pri dobrem zdravju in rad bere. čestitamo in mu želimo še dosti zdravja in zadovoljstva! Za prepoved odključitve plina in elektrike— Senior Citizens Coalition se zavzema, da bi mestni svet izdal odredbo, ki bi prepovedala od-klopljenje plina in elektrike v Clevelandu do konca aprila. East Ohia Gas je poslala svojim odjemalcem opozorila, da jim bo odklopila plin, v kolikor ne bodo z. njo uredili njegovega plačevanja. Radijska oddaja “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na novi postaji— To slovensko oddajo bo od nedelje naprej mogoče ponovno slišati na univerzitetni WCSB-FM postaji na valovni dolžini 89.3 Mg. Ob nedeljah bo oddaja od opoldne Jo ene ure, čez teden pa od ponedeljka do četrtka od šeste do sedme ure zvečeri Ob petkih in sobotah oddaje ne bo. Prvič se bo torej ponovno oglasila slovenska i*adijska oddaja “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” v nedeljo, 3. aprila ob 12. uri na valovni dolžini 89.3 na FM lestvici. Nov odbor— Folklorna skupina Kres ima za novo poslovno dobo sledeči odbor: predsednik Franci Zalar, 682 E. 159 St., Cleveland, Ohio 44110, podpredsednik Rudy Hren tajnica Metka Kmetič, 1806 Sunset Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, tel. 261-4423; blagajnik Eddie Zalar, odborniki Peter Dragar, Bemada Ovsenik, Erika Kurbus, Andrej Kokal in Štefan Režonja. ------o------ Najmanj brezposelnih je v državi Nebraski WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih je pajmanj brezposelnih v Nebraski, 3,8%, pod 5% pa jih je v Kansasu, Iowi! Južni Dakoti in v Wyo-mingu. Več kot 10% brezposelnih je v državah Kalifornija, New York, New Jersey. Pennsylvania in Michigan, V teh je skupno 40% vseh brezposelnih v ZDA. Turčija se odločila za zgodnejše volitve ___ ANKARA, Tur. — Predsednik nem” duhuTnTzgleda, da uteg-t vlade Sulejman Demirel in vod-nejo biti uspešnejši, kot so stvo glavne opozicionalne stran-mislili pred njihovim začet- ke sta se sporazumela, da naj bi kom. Predvidoma bodo kon-,t>ile splošne parlamentarne vo-čani v četrtek. |litve P^ožene od letošnjega NEW YORK, N.Y. — Največji otkobra na junij, živeči čelist Mstislav Rstro-I Predlog za volitve v juniju, povich je preteklo nedeljo na- štiri mesece preje, kot jih dostopil prvič kot dirigent in loča zakon, je bil že predložen vodil National Symphny orkester v Carnegie Hall v splošno zadovoljstvo, do zadnjega sedeža zasedene dvorane. MORRIS PLAINS, N.J.— Karen Anne Quinlan, katere starši so preko sodišča hoteli doseči njeno “častno smrt”, je danes v parlamentu. dopolnila 23 let. V nezavesti leži od aprila 1975, od 23. maja lani brez vseh tehničnih pripomočkov v tukajšnjem nego-vališču. Zdravniki pravijo, da utegne živeti na ta način še več let. 8117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNIN Ak) Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto ŠimSCRIPTION BATES: ~ United States: $28.00 per year; $14.00 tor 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30 nQ per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 49 Tuesday, March 29, 1977 Enoten postopek s Slovenci v Italiji Osimski sporazumi med Rimom in Beogradom odpirajo nove možnosti za sodelovanje med obema državama ob Jadranu. Ne bomo se tu ustavljali ob gospodarskem delu sporazuma, ki je vžgal toliko polemik v določenih političnih krogih na Tržaškem. Plamen, ki je zajel del javnega mnenja, bo gotovo kmalu ugasnil in tako bo verjetno vse ostalo ori tem, kar predvideva sporazum. Posebno zanimanje je Osimski dogovor med Italijo in Jugoslavijo upravičeno vzbudil zlasti med slovensko manjšino. To še posebej v luči znanega člena 8 sporazuma, ki predvideva manjšinsko zaščito. Bolje bi bilo tu sicer govoriti o potrditvi potrebe po ustavni zaščiti obeh narodnostnih skupin, slovenske v Italiji, oz. italijanske v Jugoslaviji kot pa o kaki resnični zaščiti. Tudi v zvezi s tem so prav slovenski politični krogi v zamejstvu izrazili svojo zaskrbljenost, ker OsimsKi sporazum pravzaprav ne predvideva nič konkretnega v zadevi manjšinske zaščite. Odtod tudi iskanje potrebnih zagotovil s strani odgovornih vladnih oz. parlamentarnih forumov, ki morajo zagotoviti skorajšnjo ustrezno zaščito slovenski manjšini v Italiji. Vse to je sicer že prišlo do izraza v parlamentarni debati ob ratifikaciji, ko so tako zunanji minister kot načelniki parlamentarnih skupin ustavnega bloka izrazil potrebo po zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Dejstvo je, da bo po ratifikaciji sporazumov stopila slovenska manjšina v vsaj juridično čisto novo fazo svojega obstoja. Do sedaj je namreč za del slovenske narodne manjšine v deželi (Trst) veljal Londonski memorandum, ki je v svojem priloženem Posebnem statutu predvideval neko pravno zaščito tržaških Slovencev. Listina sama je imela mimo tega še neko mednarodno veljavo, saj je izhajala iz dogovora med državama, ki sta imeli obe neposredno nadzorstvo nad izvajanjem tega statuta kot tudi politično botrovanje Združenih držav Severne Ameiike in Velike Britanije. Vse to sedaj odpade. Vsaka izmed prizadetih držav — tako Italija kot Jugoslavija — bosta s svojo notranjo ustavno zaščito in ustrezno zakonodajo reševali svoje manjšinske probleme. Z drugo besedo povedano, Slovenci smo prepuščeni samim sebi! Londonski memorandum je ščitil samo tržaške Slovence. Slovenci v goriški in videmski pokrajini pa smo bili že do sedaj “zaščiteni” le z ustavo in kakim redkim državnim zakonom. Sedaj se tudi na tem področju stvar korenito menja. Slovenska manjšina ne bo več formalno in pravno deljena na posamezne privilegije ter diskriminacije. Postala bo enota, s katero bo treba tudi politično računati. Ali pa bo res prišlo do politične volje za to poenotenje? Ali bomo Slovenci res deležni enakega pravnega in političnega ravnanja, od Kanalske doline do meje z Istro? To bo pokazala bližnja bodočnost. Z naše strani si moremo to samo želeti, pa tudi delati moranio v t«j perspektivi. Brez našega aktivnega sodelovanja ne bomo gotovo ničesar dobili! Pri vsem tem se začenja težavna, a vendar svetla pot našega sodelovanja. Če v meddržavnih odnosih ne bomo veliko dosegli, lahko to dosežemo v svojem manjšinskem krogu. Pred seboj moramo stalno imeti jaser cilj: enotnost vseh Slovencev v deželi Furlaniji-Julij- ski Benečiji. To ne sme biti le nekaka magična formula, pač pa dejanski politični program. In to lahko dosežemo samo z močno slovensko politično stranko, k' bo s svojim delovanjem zaobjela celotno področje naše deželo. Slovenska skupnost ima že sedaj zelo dobro razvejano organizacijsko strukturo. Po skoraj vseh občinah na Tržaškem in na Goriškem ima svoje sekcije, ki so o-snevna ce’ica strankinega ustroja. Pri tem seveda ne gie za tisto strankarstvo, ki jo označuje miselnost in delo vsedržavnih strank in njih anarata. Gre za prave in zdrave narodnoobrambne postojanke, ki naj s svojim delom med našim ljudstvom zasejejo čisto seme narodnega, socialnega, hioralnega in gospodarskega napredka. « * * Tako je opisal položaj Slovencev v Italiji po podpisu Osimskega sporazuma “Katoliški glas”, slovenski Tednik, ki ga v Gorici in Trstu izdaja Katoliško tiskovno društvo, v eni svojih zadnjih številk. Slovenci v Italiji se zavedajo, da so poslej prepuščeni sami sebi, da na kako posebno podporo SR Slovenije in SFR Jugoslavije ne morejo računati. Temu primerno morajo postaviti tudi svoje smotre in si začrtali pot za njihovo dosego. O'ruski sporazum je za s’ovehski narod velikega poumr* in je zato potrebna njegova obravnava tudi s splošnega narodnega vidika. IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN 0K0LI0E Chicago, i Ul. — Kar hitro bo prišla Velika noč in z njo tudi pomladno razpoloženje. Zaorila bo zmagoslavna pesem: Kristus, upanje naše, je vstal, vstali bomo tudi mi. Aleluja! Toda preje jo Veliki petek. Brez velikega petka ni Velike noči. Uvod v veliki teden je cvetna nedelja. Spominjamo se Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, ko so množice ga pozdravljale s palmovimi vejami in mu klicale v pozdrav: Hosana! Toda kakšna razlika nekaj dni pozneje. Ista množica, nahujskana od judovskih voditeljev je zahtevala Njegovo smrt in vpila: Križan naj bo . . . Pozabljeni so bili čudeži katere je delal, pozabljeno čudežno nasičenje ljudi, ki so mu sledili in niso imeli kaj jesti. “Množica se mi smili” je rekel in jih nasitil. Takšen je pač svet. Danes Hosana, jutri Križaj ga . . . Ljudje radi pozabijo dobrote. Nehvaležnost je plačilo sveta. Isto sta okušala naša svetniška kandidata, škof Friderik Baraga in škof Anton Martin Slomšek. Ko- tem izletu si je zlomil nogo Tony Buh, Bombačev fant je dobil vnetje slepiča in je bil operiran v Torontu. Upamo, da bosta kmalu spet dobra. Voditeljica izleta ga. Corinne Leskovar je imela dovolj skrbi, da sta oba fanta dobila hitro zdravniško nego. Na Cvetno nedeljo, 3. oprila, bo v Jolietu, 111. v cerkvi Sv. Jožefa gostoval naš cerkveni pevski zbor. Naši pevci bodo tam zapeli postne, velikonočne in Marijine pesmi. Zbor vodi p. dr. Vendelin špendov, pri orglah bo g. Alfred Fishinger. Zbor se je lani dobro uveljavil na Baragovem dnevu pri pontifikalni maši v marquetski stolnici, lep uspeh je žel tudi v Waukeganu, 111. letos v januarju. ♦ •Kosila so prišla tudi pri nas s modo. Ženske so gotovo hvaležne, da jim ni treba doma kuhati. Do veljave pride tudi vesela družba in na ta način takšna kosila dosežejo še drugi namen, namreč finančna pomoč za dobre namene. Na Belo nedeljo Ideologija spreminja imena in jezik Trst, It. — Določeni krogi v ga življenja in si jih je lahko Ljubljani očitajo Nemcem, da so podrediti. In res, skoraj vso Slo-si izmislili pojem “Srednja Ev-j venijo kontrolirajo danes Iju-ropa” samo zaradi tega, da so bljanska veletrgovska in proiz-tem opravičevali nemško he- vodna podjetja ter banke. Edino gemonijo v tem delu Evrope, j Mariboru je uspelo, da se je po Vendar je ta oznaka mila v pri- šestdesetem letu nekako izvil iz meri stvarmi, ki se dogajajo, ko tega “narodnega" objema in se liko je žrtvoval Baraga za brez- 17. aprila smo vabljeni na kosi-pravne Indijance. Branil jih je pred oblastmi, pisal za nje slovnico, iskal je duše ne zmeneč slovenski maši v veliki sveto-se za nepopisne težave. In ven-1 štefanski dvorani. Čisti dobiček lo, ki ga prireja Baragova zveza v Chicagu. IKosilo bo takoj po dar so ga nahujskani in pijani Indijanci nekoč hoteli ubiti . . . Škofa Antona Martina Slomška bo šel za kritje stroškov Baragovega dneva, ki bo letos v jeseni v Lemontu. Pridimo, pe- so prebiCalci mesta Maribora'kažimo, da smo vzeli Baragovo navdušeno pozdravljali, ko je f zadevo resno. Vstopnice $5.00, prišel kot škof v novo prestolnico takratne lavantinske škofije. Škof Slomšek je bil zaveden Slovenec, odločen borec za enakopravnost slovenskega jezika, bil je pa tudi pravičen do za otroke polovična cena. * Oltarno društvo je imelo v nedeljo 13. marca v veliki farni dvorani takozvano “bunco party”. Bila je velika udeležba. nemških vernikov. Ni delal no- Čisti dobiček je vedno namenjen z,! cerkvene potrebe, zlasti za okras oltarjev. Moram pohvaliti naše šolarje bonih razlik. 'Ko je 24. sept. 1862 Slomšek umrl in bil pokopan v pokopališčni kapeli v sredini mesta, je od nemških šovinistov nahujskana sodrga(farne šole. Vsako jutro oib 8. i-pljuvala v odprti grob in vpila:,majo svojo mašo in ko se s te-“Tu imaš, ti sveti Slomšek”, . . .1 žavo spenjam po stopnjicah, Ne Slomšek in Baraga nista is- vedno se najde kada dobra dek-kala svetne slave. Njima je šlo'lira, pa tudi fantek, ki mi odpre predvsem za duše. Bog ju je po- j vrata in pomaga, da lažje pri-častil in upamo, da bosta oba^601 notri. Dobra vzgoja! slovenska rojaka: Baraga in Slomšek enkrat kot svetnika na naših oltarjih. Ta misel naj nas vodi na Cvetno nedeljo, skozi Veliki teden in za velikonočne praznike. Po Velikem petku sledi vedno Velika noč. Slovenski narod, ki je dal tako velike mo-kot st/a bila Baraga in Slom-lek, danes doživlja veliki petek. Velika noč pa nam daje upanje, la bo enkrat tudi slovenski na--od doživel vstajenje v svobodi m lastni državi. Upajmo in v a namen tudi molimo. Iščimo jomoči tudi pri Frideriku Ba-agi in Antonu Martinu Slom-';ku. V četrtek 17. aprila je bil po-ožen k večnemu počitku znani lovenski zdravnik dr. Frank drill. Star je bil komaj 61 let. ’red leti je imel svoj urad na /egalu Cermak in Wolcott Ave. ničujemo. Neka “Emona” ne mogla povedati istega kot P0'* Ljubljana, na primer. Daši J tudi ta nerodno poslovanj ena -ij. Izvirno se namreč glasi blana. Tako nerodno popravljanje* je začelo v času čitalništva, ^ kako pred sto leti, ko so se b^ da Slovenci govorimo že “ nemško kot slovensko. Tre nas je bilo zato (znova) P05 vaniti. Začeli smo pisati slovanski “ida” namesto naš^ starega “ja”. Ta je bil naFi® “nemški”. In vendar ni še raziskal, kdaj oz. odkdaj naj Slovenci začeli govoriti ta “ja”. Ostalo seveda ni le P' tem. Stare naselbine, zapi5^ nekoliko nerodno nemško, bile spet poslovenjene. Sev' narobe, čitalniško. Naredili “slovensko” Velenje iz Wollan, dasi je na prvi p°^ očitno, da se v nemškem izra’ skriva ime Poljana ali iz Celje, nem. Cilli, rimska Ce^ pa je še predrimska naselb1 noriški kraj. In kot kažejo^ rodavna imena NoričanoV Venetov, da so ti govorih ; venskemu podoben jezik ("\ rimski Tei’geste je bil vene* Terg, torej trg), bi rimska leia odgovarjala najbrž iP16 Sele, Selo, v pomenu naselb**; — Avstrijci npr. niso imel* P trebe spreminjati imena Gna v kak nemški “Burg”, kot nači čitalniki iz Marburga pravili prelepi “Maribor”. ^ to ni čudno, da se velik del slo- Ru®timo ^ .. „ n venskih rojakov iz obrobnih po- Stara Slovenska kraPna krajin ne more vključiti v ona “slovenska” društva, ki jih žene neka psihološka izključnost, te- Toda neredko imajo ideologije, me^a na njihovih doživetjih s takim spreminjanjem tudi us- in krajevnih razmerah. Vse to o-peh. S preimenovanjem namreč vijai0 v edino pravo narodnost nezavedno vsiljujejo v miselnost javnosti svoje poglede in svoje koristi. Koristolovski krogi v današnji Ljubljani npr. uvajajo centralizem tudi s pomočjo i-menoslovja: ni več naravnih in zgodovinskih slovenskih pokrajin (Te so dediščina “luje” okupacije!). Ni več štajerske ali Primorske, vse je bolj “slovensko" danes z Gorenjsko, Dolenjsko, Zasavjem, Podravjem, Savinjsko dolino, severovzhodno Slovenijo, Posočjem in Krasom, itd. Neke drobne pokrajinice to-rej. ki niso zmožne samostojne- in kujejo v edino slovensko “politiko”. Ki pa žal prinaša toliko škode. V takem nenaravnem poenotenju se namreč izbrišejo številne kulturne pokrajinske značilnosti, ki imajo večkrat pomembno težo. Kako lahko privzem novih u-radnih, tujih in ideoloških oznak zabriše staro zgodovino, nam je razvidno na Primorskem po prvi vojski. Na pragu tega stoletja so začeli nacionalistični Italijani, z namenom ustvariti Italiji “naravne” meje, nazivati kot “Tri Benetke” pokrajino Benečija (Veneto), pa tudi avstrijko ju-popravilo cerkve in njenih pro-l™0 Tirolsko in Primorsko z Is-storov. V soboto, 26. feb je bi-|tr0’ Vse te Pokra-iine naj 'bi tola ena takih prireditev in ie ’1^ bile tri Beneči)e in naj bi zelo dobro uspela. Tudi Sloven-! l v°rile.. “naraVne” me.ie dalije: ska ženska zveza ima sedaj svoj ^ene^ja v.(Ve"fto)’ . Tridentin- ........... pj ,! J ska Benečija (Venezia Tridenti- neaeijo, b. na) in juli3Ska Benečija (Vene-sloves-, zia Giulia) Ker se takrat na Primorskem niso zadevali lega na videz nedolžnega početja so začeli “u- deljo goste počastila z nastojjorh v narodnih nošah. Sveto mašo je imci slovenski jezuit, ki se j trenutno mudi v Kanadi. Pri katerih dobiček je namenjen za Kakor je zadnjič napisala, je veliko dela pri naši fari sv. Jožefa. Razne prireditve s plesom, sedež v Jolietu, v marca, je imela veliko nosi. Sedaj v postu imamo vsako nedeljo popoldne ob dveh slovenski križev pot, kakor tudi 2 slovenski sv. maši (vsaka druga in četrta nedelja v mesecu), čeprav polovični, petje je vse slo-vensko.So tudi druge pobožnosti sedaj v postu: Štiri deseturna pobožnost pred sv. Jožefom; celonočno česčenje presv. Rešnje-ga Telesa v noči Velikega četrtka na Veliki petek zjutraj. Podružnica Lige slov. kat. Afneri-kancev je prevzela uro češčenja na Veliki petek zjutraj od 2h do 3h. To imamo že več let in je vedno dobro obiskana, upamo, da bo tudi letos. Kakor vidite, tudi podružnica Lige še obstoja. Ima tudi slovensko šolo in z njo več prireditev. Redni letni sestanek je vsako leto na Tiho nedeljo, letos je bil lo nedeljo koncert chicaških cerkvenih pevcev pod vodstvom p. Vendelina, zato je bil Ligin sestanek prestavljen na Cvetno nedeljo, 2. aprila Ogrskem je po prvi vojski r‘‘ stala ''Prekmurje”. Ime, kis' je izmislil dr. M. Slavič, . slovenski javnosti (tuja p0lIie( itak in razumela) jasno dal' deti, da gre za svet ons4* Mure. S tem je seveda izbr*5^ prava vsebina tega dela F danje slovenske Panonije, 1°, je ohranila v izročilu Slove*15 krajine. Dalje, po zadnji vojski je kaj časnikarjev (nedoštudif8^ študentov) začelo vzhičeno zivati Koprščino z “Obalo”-rej nekaka Obala, ki da j0 ^ Slovenci imamo. S tem se se . da zakrije in izgine zgodovl„ Beneške Istre, njenega slo^ skega podeželja z glagoljaš*> ,, javnost škofa, Vergerija, v pru, ki je poidipiral Trulba' primer koprskega škofa nija in njegovih spisov, v , terih jasno izpričuje sloVe,1j značaj tega dela Istre. “OW pokrije vse in ne pove niči 1 “obale” so povsod. Zdi se, da smo še vedi*0 stopnji čitalništva, ceneno norance in primitivnih čaSF sarjev z nekimi “Slovenik*111 in “Ilirikami” (tukaj kar ^ ka pesniške fantazije, ki i0 radno” pisati tudi v slovenskihIna tudi o “Julijski Veneči ji”, dasi1 1M"' pr°L ^ primorski ljudje dotedaj nikoli kaniti^ moral’ koiriaJ pl jlt,ei* niso slišali, da so “Julijci”. Tako ^ Ietl’ p0Jasmtl’ da v ^ -je ostalo tudi po drugi vojski, ko ši zaradi nevednosti niso bili sposobni vpeljati staro ime za deželo “Venezia Giulia”, da bi se v slovenščini prevajala kot “Primorska”. Še danes vlačijo celo v slovenščini oni “uradni” naziv Julijska Benečija ali “krajina”. Drugače južni Tirolci. Ko je bila po zadnji vojski ustanovljena za južno Tirolsko dežela Tridentinsko — Gornje Poadižje (Trentino — Alto Adige), Tirolci niso sprejeli naziva “Gornje Gosposvetskega ustoličevanj1', gre za nek “čuden obred” * j ga označuje Valvasor), aflF za enega najbolj dragocenih dovinskih primerov demoM8 nega političnega’ dejanja, ter lečega na zgodovinskem Pra e k* ga niti fevdalni red ni izbrasati in se ga je (najsi 1 formalno) držal. In “Fel*clJ nov” nam še vedno manjka' T. B- lepe misli Starost rada posluša sam9 poadižje” za nemško govoreči be’ tucb če si nima velik0 del (na Tridentinskem se govori vedati... (Goeth6 italijansko), ampak so si izvoje-^ * vali svoj “Sudtirbl” kot zgodo-1 Prizadevaj si, da bi bil t0, vinsko oznako. Razumljivo, kaj kar t* laskajo... (Horac bi si človek predstavljal pod na-1 • .. ^ zivotn “Gornji Poadižci”? (In1 Kruhova pijanost je naj Florian Mark tin vstrezno temu, kaj naj si pred- ža.., (Slovenski pregoV° KANADSH4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Marčni dnevi Mesec marec, sušeč mu pravimo po slovensko, je mesec u-panja. Kdo ni že naveličan dolge zime in njenih neprijetnosti, ki so zavite v mraz, v oblačne dneve in se odražajo v snegu, ledu in lužah. Marec pokaže, da bo končno zima le premagana. Dan se podaljša, sonce, kadar posije, ima že nekoliko moči in v žile sili okus pomladi. Koledar je že zaznamoval prvi pomladni dan. Tudi sončnih dni smo že imeli nekaj. Kratke snežne nevihte sicer še kažejo, kakšna je bila zima, vendar sneg na tleh nima obstanka. Upanje, da bo zimskih neprijetnosti konec, je iz dneva v dan močnejše. Najvažnejši dogodek v tem mesecu je bila postna kampanja torontske nadškofije, ki je bila 13. marca. Kampanja je več kot uspela. Do sedaj je že prinesla $1,947,525. Ker bosta še dve nabirki in sicer 8. maja in 5. junija, bo vsota dveh in pol milijonov z lahkoto dosežena. Tako bodo krite vse potrebe katoliške dobrodelnosti, potrebe semenišča in bo ostal lep prispevek za potrebe nerazvitih dežel. Slovenci pri Mariji Pomagaj so darovali $4,681, kar je $900 več kot lani. Škofijski ordinarija! v Torontu opozarja, da po Torontu neka skupina ljudi zbira denar pod geslom “Here’s Life, Toronto’’ ali “Here’s Life, Ontario”. Izvor in namen te skupine je sumljiv, zato naj nihče ne prispeva. Praznik sv. Jožefa je bil izredno lep dan. Pri Mariji Pomagaj je bila sv. maša dopoldne ob 9h. Udeležba je bila kar lepa. V Koledarju GMD berem: “Sv. Jožef lep in krasen, dobre letine prerok glasen.” Če bo pregovor držal, bo letos dobra letina in se ni treba bati lakote. Pri Mariji Pomagaj bo velikonočna obnova letos na veliki teden. Vodil jo bo prof. Jože Plev- nik S.J. Revija “Božja Beseda” tudi potrebuje finančne pomoči. Zato so v soboto, 19. marca 1977, priredili v župnijski dvorani pri Brezmadežni banket, ki naj bi prinesel to pomoč in reviji zagotovil nemoteno izhajanje. Por. Z odra so se oglasili Kako prijeten je topel sončen dan, ki posije v sivo, oblačno zimsko puščobo. Nekako tako se dogaja človeku, ki prisostvuje in to po dolgem času, glasovom in kretnjam na igralskem odru. Šestnajst igralk in igralcev je pod vodstvom režiserja g. V. Če-kute naštudiralo težko in zahtevno dramatsko delo ANTIGONA. “Delo spada nedvomno med najsilnejše dramatske stvaritve. Saj oplaja in kljubuje času skoraj 2500 let. V tej tragediji nas Sof okles prepričuje o visoki vrednosti človeške osebnosti. So stvari in pravice v našem življenju, ki jih ne more gaziti in prepovedati nihče, tudi država ne.” (Po gledališkem listu.) Igralci so pod okriljem Slovenskega gledališča nastopili z ANTIGONO v soboto, 19. marca 1977 v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. S svojim igranjem so dokazali, da so v študij te drame vložili veliko truda in zato so želi precej uspehov. Gotovo bodo v naslednjih nastopih nekatere stvari še izboljšali: da bi bil zbor starešin bolj jasen v izgovarjavi, bolj enoten in vsaj malo bolj razgiban; da bi bil sin Haimon malo mlajši v glasu, o-bleki in podobi; da bi bila njegova mati Euridika nekoliko starejša. Naravnost odlično pa so bili naštudirani in podani: Antigona, Kreon in Teiresias. Človek se mora čuditi njihovim igralskim sposobnostim in znanju slovenščine. Nastopili so sledeči igralci: SOFOKLES ANTIGONA Osebe: ANTIGONA, hči Oidipa in Jokaste . Mirjam Čekuta ISMENE, njena sestra .......... Majda Resnik KREON, tebanski kralj ......... Blago Čekuta EURIDIKA, njegova žena .......... Vera Mesec HAIMON, njun sin .............. Jože Krajnc ČUVAR Polineikovega trupla ....... Mark Por TEIRFSiAS, videc slepec ...... Andrej Stražar OTROK, vodnik slepca ....... Angelca Koželj SEL in STRAŽNIK .............'.. Vlado Žagar ZBOR tebanskih starešin: Slavko Bajc, Stane Batič, Andy Lamovšek, Janez Mesec, John Slana in Lojze Tratnik ZBOROVODJA ................... Aleks Koželj Šepetalka: Milena Čekutova Prizorišče: prostor pred kraljevo palačo v Tebah od zgodnjega jutra do poznega dne leta 442 pr. Kr. r. Prevod: Anton Sovre Igrski vodja: V. Čekuta odkrito priznal poseg božje roke, vse pismeno in je poslala v Rim papežu, da se vse uredi in se potrdi ta čudež. Naš kardinal iz Cape Towna je zadevo osebno odnesel v Rim.” Končuje pa sestra pismo takole: “V Koelenhofu in v naših misijonih smo zaenkrat še v mi- ru, Deo gracias! Dragi gospod, molite za nas v Južni Afriki, da bomo ostali zvesti v hudih časih, ki jih slutimo. Veliko molimo in v Boga zaupamo in vas vse Njemu priporočamo. Iskrene pozdrave vam in vsem, ki delajo z vami, Sr. Terezija Benigne štek. Misijonski por. Koroški kulturni dnevi Toronto, Ont. — Ko sem se menti nedonosnih vojaških ak-letos slučajno nahajal na Koroš- cij, ki so bile plačane s potoki kem, sem obiskal tudi Koroške krvi. Kulturne dneve 17. in 18. feb- j Na gornje pripombe je bilo ruarja. Napovedana predavanja precej reakcije, češ partizani so so bila v glavnem politična, kar i osvobodili Jugoslavijo. Ob tej me seveda ni motilo, četudi bi priliki sem opazil, da prof. Mi-bilo prav, da bi jih kot take i-:kuž in kolegi veliko dajo na vo-menovali. To sem tudi omenil j jaški pomen partizanstva in so v debati, pa izgleda da te moje vsi proti Sovjetom slabo razpo- Ljubljani igra tipično vlogo OR in je političnim emigrantom nenaklonjen. Imel sem vtis strašne prisiljenost, bil sem izoliran kot tehnični direktor v Sloveniji. Da bi kdo ploskal krivovernim izvajanjem, ni govora. Samo na koncu v temi na hodniku, ko nihče ne vidi, ti marsikdo stisne roko. Ubogi moji rojaki, sedaj se borijo na dve franti, prva avstrijska v formi narodne diskriminacije, druga pa v formi političnega vpliva in pritiska s strani Ljubljane! Nujno je, da se bo razvila tretja sila, frakcija iz Narodnega sveta Koroških Slovencev, venda se sprašujem, a-ko ima Koroška še toliko ljudi s potrebno energijo in voljo. Bojim se, da bo radi tega premno- go rojakov raje stalo ob strani tudi v narodnem oziru. Ljubljana je prodrla že tako daleč, da se oba tednika že uradno prodajata v Ljubljani n Sloveniji, torej ni več neodvisnega glasila. Pred kratkim sem opazil članek o pok. pisatelju Mauser ju, pisan po koroškem rojaku v Katoliškemu Glasu v Gorici, ne pa v Tedniku. O bivšem ravno umrlem uredniku NT sem o-pazil v glasilu 5 vrstic i. . . Ravno čitam v Prosveti, da pride na obisk v Kanado in ZDA Koroški (Avstrijski) ansambl Dahiica, čisti dobiček bo šel v korist šolskega sklada Prosvete! Zastopniki Ljubljane ‘V svojih predavanjih in v debati niso bili strupeno strankarski, ne morem sicer govoriti o kakem dialogu, pa vendarle ne izključujem, da so z zanimanjem poslušali stvari, ki jih verjetno v Ljubljani saj javno ne slišijo. Evolucija ali taktika pred konferenco v Beogradu, ko se bo delalo analizo helsinških košar? Peter Urbanc loženi. Nikakor jim ni bilo všeč, ko sem ugovarjal, da so Sovjeti osvobodili Jugoslavijo iz Bolga- pripombe niso cenili. Zunanja slika teh predavanj je zgledala takole: Kraj Sloven- .. . ska gimnazija v Celovcu, tehnič-|r^e. m ^omunije preko Beogra-na oprema: mikrofoni, slušalke!^3 *n Vojvodine. G. Karl Prus-in takojšnje prevajanje v nem-in^ tožil, kako so Nemci za-ščino je preskrbela ljubljanska slovenske knjige, na kar ekipa. Tik pred posameznim'izrazil mneje, da je to ob-predavanjem so bila ta že raz-j za*ovan'*a vredno> še bolj pa je deljena v obeh jezikih šapiro-1obžalovati’ da danes kot ie Pa' grafirana. Prisotni dr. F. Zwit- 'Pež ddPravi1 indeks ga Jugosla-ter, univerzitetni prof. iz Lju-Iviia uvaja’ kot kažej° Primeri bljane, dr. B. Grafenauer, u- dr- A; frobal> Večni P«Potnik, niv. prof., kakih 5-6 drugih 1L'11C.. .' ^ekie ie ^aiiv fukncionarjev iz Ljubljane, med (Medklici: Ni res. Država se drugim je bil prisoten drugi dan m°5a branrti! )• Popoldne je bi-dbpoldne celo predstavnik iz lo se nekaJ debate, pri kateri notranje uprave SRS, konzul [e PadIa zammiva izjava Karla RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Predsednik vlade v Qubecu maršal Asgar Kan je pretekli teden odklonil izpustitev iz zapora, dokler ne bo vlada ukinila izrednega stanja in izpustila tudi vse druge politične jetnike. Položaj v Pakistanu je zelo napet, ko nasprotniki vlade zahtevajo razveljavo zadnjih parlamentarnih volitev in odstop vlade Zul-fikarja Alija Bhutta, ki da je svoji stranki pomagal pri volitvah do zmage s obsežnimi goljufijami. Lubej, kanonik Zechner, pesnica Hartmanova, dr. Apovnik, ravnatelj gimnazije P. Zablatnik itd. Občinstva 150, nekaj celo iz Slovenije, močno zastopana koroška mladina. Prvo predavanje je imel prof. M. Mikuž o temeljnih prvinah fašizma, kih jih je dobro podal in pri tem se slovenske problematike ni dotaknil. Rene Levesque je na tiskovni konferenci potrdil načrt jezikovnega zakona za Kvibek, po ka-trem bodo morali starši otrok, ki bodo hoteli te poslati v angleške šole, pokazati potrdilo, da je vsaj eden od njih obiskoval angleško šolo. Razmere v Kanadi za nekatere ljudi niso dobre in utegnejo biti še slabše, pravi posebni kanadski gospodarski odbor in napovedujejo, da bo brezposelnost v Kanadi Slovenskemu gledališču in njegovim igralcem za to delo slovenske dramske umetnosti če stitke in zahvala! Vem, da bi bila najlepša zahvala in največje priznanje polna dvorana gledalcev. še vedno nisem obupal: če in kadar bodo ljudje vedeli za vaš nastop, bodo prišli gledat. Saj želja po nečem res lepem ne more umreti v ljudeh! Por. Pismo iz ogroženih krajev Iz Koelenhof-a v Južni Afriki je pisala članom misijonskega krožka misijonarka, sestra Terezija Benigne štek. Pismo je bilo napisano koncem lanskega leta, a ga delno objavljamo radi krasne vsebine, ki izraža močno vero redovnic, kar pomeni, da niso vse redovnice prepojene z modernizmom. Pismo pa izraža tudi strah pred bodočnostjo, ki ji te redovnice smelo gledajo v oči in so pripravljene na vse. kar ima priti. V pismu dalje pove, da so na Sv. večer poslušale slovenski zbor, ki je pel božične pesmi. Iz Amerike so namreč dobile primerno ploščo. O čudežnem ušli-šanju poroča sledeče: “Gospod je sestram, ki delajo v novi naselbini očividno zelo dober. Po devetdnevnici k naši ustanoviteljici materi Frančiški de Sales je ozdravil rakovo roko 13 let staremu dečku. Trpel je velike bolečine; 3 mesece teh bolečin specialisti niso mogli olajšati, medtem, ko so se posvetovali da bodo mogoče roko odrezali smo se vse sestre zatekle v molitvi k božjemu Zdravniku; o-smi dan se je roka zacelila. Ko je mati z dečkom spet šla v bolnico, kjer je bilo 6 zdravnikov, ki so ga preje videli in niso rpo-gli verjeti, kaj se je zgodilo. Veliko smo molile. Sestra prednica je dobila od zdravnika, ki je Po predavanju je bila debata, vendar se je pozivalo, naj bo vsak kratek. Upal sem si pripomniti, ida se iste prvine fašizma najdejo tudi v drugih diktaturah, kot npr. je bil “fuehrer princip” pri Stalinu in Mao Ce-Tungu bolj razvit kot pri Hitlerju. Isto velja za izvrstno obveščevalno službo, policijo, predvojaško vzgojo, monopol javnega obveščanja. Tudi je, recimo, za politično preganjane ali v zaporu, bilo v službi, pri veri, pri izprašanju mišljenja ustmeno ali pismeno ali v privatnem dnevniku vseeno, kako naj o-predeli diktaturo ali s fašizmom ali maoizmom in po tej vrsti naprej preko SZ vse do koroških meja. Prof. Mikuž v debato ni posegel ta večer. Drugi dan je predaval Karel Siskovic iz Trsta o fašizmu v Italiji. V debati na vprašanje podpisanega, kako da partizani niso kaznovali leta 1943 nobenega Italijana, vojnega zločina, ni dal odgovora. Za italijanske vojne zločine, ki po končani vojni leta 1945 niso bili poklicani na odgovor s strani Jugoslavije (Grazioli, Gam-barra, Roatta) je odgovoril, daj tega sam ne ve, da pa si razlaga, da so bile tega krive verjetno težke mednarodne prilike. Isti dan je še predaval Karel Prusnik Gasper, Koroški Slovenci v oboroženem boju proti' fašizmu. V debati, ki pa je že1 postajala neprijetna, ker sem bil ideološko vsaj navidezno skoraj osamljen, sem omenil, da je taktično zgrešeno identificirati Koroški odpor z vsemi Korošci, ker to ne odgovarja 'dejstvom. Partizanstvo je bilo tako na Koroškem kot v centralni Sloveniji, od koder je bilo lansirano na Koroško v Selško dolino leta 1942, roka OF, ki je bila zopet orodje SKP. Kot je bilo govora pri prejšnjem predavanju dr. K. W. Neugebauerja za celotno av-trijsko resistenco je tudi slov. partizanstvo igralo v glavnem politično vlogo, vendar radi bližine Slovenije pomešano z elo- Siskovica da je komunistična | ^segi;J 'koncern ~leta partija Slovenija izvedla uspes- 33% no revolucijo, ker se je leta 1941 ' C‘ nenadoma pojavila politična praznina, kar je bila tudi njegova teorija za italijanski fašizem leta 1922. Prof. Mikuž pa je v tej debati ali smo imeli NOB ali revolucijo, pristal na polovico NOB-a in polovico revolucije. Za človeka, ki je navajen svobodne diskusije v svobodnem svetu, so kulturni dnevi, kot bili prirejeni letos, neprijetni, ker je namreč Ljubljana že tako infil-tirirala obe slovenski organiza-ciji, da je kaka svobodna diskusija s strani večine Korošcev na takih predavanjih že stvar preteklosti. Zveni to sicer v politično svobodni Avstriji paradoksno, vendar je tako. Sloven ski Korošec s častnimi izjemami bo volil sicer demokratski avstrijski socijalizem ali VP, dočim v svojih odnosih do režima Jim Hunter iz Calgaryja, e-den najbolj znanih in uspešnih alpskih smučarjev v Kanadi, ki je zmagal v vrsti mednarodnih tekmovanj in si pridobil na zimski olimpijadi leta 1972 srebrno medaljo, je zapustil narodno športno skupino in se posvetil duhovrliškemu poklicu. • Zmaga levice pri francoskih občinskih volitvah je prisilila predsednika republike Valeryja Giscarda k spremembi njegovih politničnih načrtov. Če mu ne uspe naglo preokreniti vsaj dela volivcev, bo prihodnje leto pri parlamentarnih volitvah sredina in desnica izgubila v korist levice, ki jo sestavljajo povezani socialisti in komunisti. • Eden vodnikov politične opozicije v Pakistanu bivši letalski V blag spomin tretje obletnice, odkar je zaspal v Gospodu naš ljubljeni brat in stric MATEVŽ SELJAK Svoje blage oči je zatisnil za vselej 30. marca 1974 Naše misli in spomini obiskujejo Tvoj grob, pa molitev nas tolaži, da si rešen vseh tegob. Kdaj steko se naši dnevi, ve le Večni Tolažnik, Upamo, da vsem nam takrat bo usmiljeni sodnik! Žalujoča sestri, Anna poročena Strojin, Ivanka, poročena Kibič, ter brata Stanko Seljak in Anton, ter nečaki in nečakinje in ostalo sorodstvo. St. Catharines, Slovenija in Girard, Ohio, 29. marca 1977- Jezuitski duhovnik, ki je preživel 15 mesecev v Vietnamu po vzpostavi komunističnega režima, je dejal, da je na deset tisoče ljudi rajše napravilo samomor, kot da bi živelo v novih razmerah, ki so postale za nje enostavno neznosne. * Konservativni vodnik Joseph Clark je v parlamentu dejal, da naj bo vlada pri poviševanju plač višjih uradnikov zmerna, če ji je res kaj na tem,, da omeji Inflacijo. Francoska prolivohunska služba je razkrila skupino vohunov, ki je izročala vojaške tajnosti NATO in Francije Sovjetski zvezi skozi 14 let. Prijeli in zaprli so pet oseb iz te skupine. * Zastopnik ZDA v Združenih narodih Andrew Young je predložil Varnostnemu svetu ZN resolucijo, ki naj bi obvezovala vse članice ZN k naporu za odstranitev rasne ločitve v Južni Afriki in to pozvala k čimprejšnjemu umiku iz Namibije, nekdanje Nemške Zahodne Afrike, katera je od prve svetovne vojne v upravi Južno-afriške unije. * Parlament je načelno odobril načrt, ki 'daje zvezni vladi pravico določitve letnih kvot za vselitev v Kanado in naseljevanje prišlekov v predelih proč od velikih mest, kjer je potreba po delovni sili. * ! štiri mesece po končanih uni-verzitenih študijah je bilo leta 1974 še 11.9% diplomirancev brez zaposlitve; leto po končanem študiju je bilo brez zaposlitev za one s filozofskih fakultet (arts ar.d science), teh je ostalo brez zaposlitve kar 20.21c. Waldheimu ček za $100,000 za! pomoč Libanonu. Skupno je Kanada doslej dala Libanonu 4.8 milijonu dolarjev pomoče. MALI OGLASI SOBO ODDAJO Poštenemu moškemu v novem domu z garažo v Euclidu, Ohio. Kličite 732-8731 (51) Strokovno popravilo hiš Predelava, poprava strehe, zgraditev garaže, pleskanje, poprava strešnih žlebov, opaž zunaj in vse drugo po zmerni ceni. Kličite tel. 481-6033 (med 1. pop. in 6. zv.). (55) FOR RENT Four rooms down to sober people on E. 58 S. Call 391-6697. -(50) HOUSE FOrIŠaLE On Rondell Rd. in Collinwood area, 2 bedrooms. Colonial, new roof and gutters. Asking $17,500. Call 662-3882 (56) Expert House Repair Work Remodeling, roof repair, garage construction, Painting, Gutters, Siding and all other exterior work done for reasonable rates. Call 481-6033 (between 1 p.m. and 6 p.m.). (55) HOUSE FOR SALE In St. Clair-Perry Home area, 3_ bedroom, colonial, with basement and garage. Call today Mildred Major, Piro Realty 585-1900. (29, apr 1) OFFICE FOR RENT on 15335 Waterloo Rd. Call 442-0142 after 6 p.m. for information. (51) FOR RENT Three unfurnished rooms with bath on E. 71 St. off St. Clair Ave., garage optional. Call 361-0989. (50) HIŠA NAPRODAJ s štirimi spalnicami, z aluminijem obita, bungalow tipa, dvojna priključena garaža, polna klet, z rekreacijsko sobo. Dosti posebnosti. EUCLID Cena znižana, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (51) FOR RENT Five rooms up, basement, attic. Norwood area. Call 881-7671. (50) V NAJEM ODDAJO Štiri lepe, čiste sobe, vse na novo dekorirane oddajo v najem v bližini sv. Vida. Kličite po 4. uri pop. 431-9061! (49) Help wanted Female DELO DOBI Čistilko v okolici St. Clair Avenue iščejo za 2 do 4 dni v tednu. Kličite 361-5115 med H. dop. in 3. pop. (51) HELP WANTED Slovenian Cocks and Wailres-jses for Balkan Chalet (Water-:loo Rd.) and Vienna Garden (E. 36 St.). 11118. Call 486-8236 or 881- (51) Predsednik zvezne via de s Pierre E. Trudeau je skupini ne-1 zadovoljnih študentov v Torontu: CLEANING WOMEN pretekli teden dejal, če “niso za-j WANTED dovoljni v Kanadi, gredo lahko j For medium sized east side of-kam drugam”. Jfice; Monday thru Friday, 6 pm • till 10 pm. $3 per hour. Please The Long Island Press, eden'call Carol Galata 486-1313. najstarejših listov v ZDA je pre- (52) tekli teden po 156 letih izhajanja prestal. Izdajatelj je dejal, ca je moral list ustaviti zaradi rasto-j Machine Mechanic or Scraper čih stroškov cb padanju števila1 All types cf machinery, 40 hour naročnikov. j week, day shift, East Side, usual * I extras, good conditions. Kanadski poslanik William, GAHR MACHINE CO. Barton je pretekli reden izročil, 18189 St. Clair Avenue HELP WANTED MALE glavnemu tajniku ZN Kurtu, (49) “Bene, bene, reverendissime!” ga je podban zavrnil. “Saj bom miren. Toda, prečastiti moj prijatelj, glej, nas je mnogo, jagnje pa je majhno. Jaz pa sem tako vražje lačen, da bi požrl ves Zagreb. Zakaj nisi spekel celega teleta, saj v Zagrebu jih je dovolj, kajne, gospod sodnik Te-letič.” “Hvala Bogu, da v našem svobodnem mestu ni volkov!” je mestni sodnik jezno odbil. “Gospoda, nikar!” se je Vranec raziburil. “Ne zastrupljajte si daru božje roke z mržnjo. Mirujte!” “Da, tako je, dragi moj!” se je nasmejal vinjeni Gregorija-nec. “Jejmo! Pijmo! Toda glej, moj nož je top! Ej, mestni sodnik, posodite mi svojo sabljico, da razkosam jagnje, saj za drugo vam ta klin tako ne služi! Dajte, no! Vaš poeta laureatus Vtem so se zasvetile sablje. Kri bo tekla! Gostje bodo navalili drug na drugega. “Mirujte!” ja zagrmel Želnič-ki. “Tu je hiša miru, ne pa razbojniška jama. Vtaknite, gospoda, sablje v nožnice, in sram vas je lahko, ker mi vračate hudo za diago! Nisem vedel, magnilice, da vam je obsedel dušo nečisti duh! Vas, mestno gospodo pa prosim, da mi oprostite, ker ste bili žaljeni pod mojo streho.” “Tudi vi tako?” se je podban nasmehnil. “Bene! Pojdimo iz tega popovskega brloga! Vam, Zagrebčanom pa se bom kruto maščeval! Pri živem Bogu to prisegam! Ali jaz ali vi!” In podban je z ostalimi plemiči jezno zapustil kanoniško hišo. čez kratek čas je mestna gospoda zvedela, kaj se je zgodilo v mestu.” “Bene,” je rekel sodnik. “Naj bo po vašem Vi ste naš posla-1 nec. Najprej zaprite Kamnita j vrata, ključ pa naj hrani stare-^ sina Peter Krupič.” Po' starem običaju niso hra-' nili v Zagrebu ključev mestnih vrat ponoči najeti vratarji, tem-1 več so se v tem vrstili mestni starešine in meščani. To pot je' poslal sodnik ključe staremu zlatarju. Bilo je okoli desetih ponoči. Nad Kamnitimi vrati je bedel mesec in led se je bleščal kakor drago kamenje. V mesto je bilo vse tiho in mirno. Samo od Har-mice, iz šotorov pijanih vojakov je) hilo slišati vik in krik. “Oče,” je spregovorila Dora, “tu je ključ, svetilka in vžigal- ZA LETOS KONČANO — nik, če bi bilo treba odpreti Srnučanje je za bivšega pred. mestna vrata. Tukaj pa je plasc Forda za enkral konc^ in Pokrivalo kaj i zunaj je ^ bo leti Ul va£ mraz, da led kar poka Vjruj se, ^ Vail ima prav zares! Zdaj pa lahko noc, , , . ljubi oče!" ;kondominij. Kaptolovič pa naj govori jag- Vna Kapitelu. Mesto se je zelo n j e tu nagrobni govor!” “Ha, ha, ha!” so se zasmejali plemiči. “No, dajte mi sabljico! Dajte, Teletič moj! dignil. razburilo. “Zaprite mestna vrata!” je ukazal Jakopovič. “Toda gospod ban je zapove-se je podban vz- dal,” je sodnik odvrnil, “da morajo biti ob saboru noč in dan ‘Majhna je, toda ostra, mag- odprta.” nifice!” je vstal tudi sodnik, i “Zaprite vrata v mojem ime-“Lahko bi se urezali.” .|nu!” je ponovil Jakopovič. “V “Daj sabljo!” je Stjepko jez-j tem mestu smo mi gospodarji, no zakričal. “Kaj bo sablja tem j jaz pa sem vaš poslanec na sa- kramarjem?” “Kramarji vam bodo takoj pokazali,” se je Vernic razjezil. “Kaj? Ho, ho! Kar tako? Glej, glej! In še revska vame, to zagrebško tnalo! Mar ne veste, da sem podban? Šilo, kladivo, igla — to je za vas podrepnike!” “Stjepko!” ga je zgrabil Konjski za rob obleke. “Kaj Stjepko!’” se ga je podban otresel. “Da, srce mi je vzkipelo. Zdaj sem sam gospodar, zdaj bom te pse krščeval po svoji volji! Da, to njihovo osišče hočem tudi zažgati za vse njihove stare grehe.” “To je sila sub salvo conduc-tu! Tako dela razbojnik,” je planil Vernic in pograbil sabljo. Prek Gregorijančevega obraza je šinilo kakor blisk in oči so mu vzplamtele. “Razbojnik, praviš, pes?!” je kriknil hripavo. “Vi, vi ste razbojnik, vi ste mi ugrabil sina, da, sina, tlačani zlobni! Čakajte, strela vas ..In Stjepko je pograbil vrč, zamahnil ter ga z vso silo zagnal proti mestnemu sodniku. Toda ta je hitro umaknil glavo. Vrč je udaril ob zid, se razletel na drobne kose in zlato vino je brizgnilo po prestrašenih gostih. boru. Meščanom recite, naj pazijo. Glejte, da bo vojska ponoči VISEČE DREVO - V obsežni veži novega hotela v Detroitu so obesili cvetlične grme in drevesa na stene in stebre. Na sliki vidimo sajenje figovega drevesa v eno včlikih visečih posod. (Dalje prihodnjič) ---------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini” pqurebsm zavoda 1053 East 62 Sl 17010 Lake SbffltS/ iSlvrit 431-2088 531-6300 GRD1KQVA TRSOVIMA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 V blag spomin OB DEVETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI OČE IN STARI OČE JOHN KAISER ki je umrl 29. marca 1967 V miru božjem zdaj počivaj dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. . Počij od hudih, težkih let, preblago, očetovo srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. Žalujoči družini: KAISER in SAMSA Cleve., Wickliffe, O. 29. marca 1977. ZADOVOLJEN IN NASMEJAN — Predsednik Jimmy Carter kaže zadovoljen in nasmejan obraz, ko govori o svojih pripravah za pot na gospodarski posvet v London v maju. To bo njegova prva pot iz dežele, odkar je postal njen predsednik. NOVICE- i vsega Svela Ženini in neveste! vIaša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 0117 St. Clair Avenue «31-0028 NOVICE- ki P potrebujete MO VICE- tii lih dobile še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOViČ^ki^animive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte la sosedu, ki še ni naročen nanjo Naročite že sedaj svojo veiikenesR® mesnino pri CIMPERMANI CHOICE MEATS 520 EAST 20« STREET IV 1-2386 Imamo izbrano sveže meso, domače prekajene kranjske klobase, želodec, šunke, riževe in krvave klobase itd. VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 4410? Moi stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-živi jenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv^ ; nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri ; kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite ! plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih ! prireditev za otroke. I • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). JOSEPHINE WINTER, društvo št 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80th Street, Cleveland, Ohio 44105 GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, Dl. 60091 ANNE TUSHAR, društvo št. 196, Tel. 741-0654 P.O. Box 731, Gilbert, Minnesota 55741