Leto XXI.. št. 161 Upravmatvo: Ljubljana, tinafljeva 6 — Telefon Ste?. 3122, 3123, 3124, 8125, 5126. Imaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova oL — Tel. 3492 in 3392 <»*Kiru±mca Maribor: Grajski trg tt. 1. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenora ulica 2. Telefon fit. 190. Računi pri pofit~ tek. zarodih: Ljub. liana 4t IT.749. Ljubljana, sobota 13. julija I940 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Turške zadrege Presenetljivi razvoj mednarodne politične in vojne situacije, je spravil zlasti Turčijo v velike zadrege. Razkritja nemške Bele knjige o britonsko-francoskih vojnih pripravah zoper Sovjetsko unijo so sprožile v Ankari znatno neugodje, ker je z njimi turško zadržanje vsaj nekoliko osumljeno. A tudi ne glede na to je treba reči, da se je diplomatska vloga Turčije močno zasukala. Turčija je bila edina od onih držav, ki so stale med svetovno vojno na strani centralnih sil, pa se v dobi nove vojne ni prav nič nagibala na stran Nemčije. Njena politika je pomenila popolno prekinitev s predvojno politiko, opustite vvsakršnih revizijskih načrtov in popolno prilagoditev v novo stanje turške nacionalne države. Nova je bila tudi trdna povojna rusofilska orientacija. Dasi je v notranjosti vodila odločno protikomunistično politiko, se je Turčija v zunanjem pogledu naslonila povsem na Sovjetsko Rusijo in svojo usmerjenost prilagodila prijateljstvu z njo. Ta tradicija je ostala neomajana do jeseni lanskega leta. Lansko leto, ko se je pripravljala nova vojna med velikimi silami, se je namreč Turčija začutila ogroženo od druge strani. Veliki uspehi Italije, osvojitev Abesinije in malo kasneje poseg v Albanijo so vzbudili v Ankari jako veliko nelagodje. Čeprav ni bilo nikakih vidnih znakov, ki bi upravičevali to bojazen, so se vendar začeli bati ali so se vsaj delali, kakor da se bojijo, da bi se mogla dinamika Apeninskega polotoka obrniti tudi na maloazijsko obalo, tem bolj, ko so tamkaj kakor nalašč že pripravljene močne postojanke na Dodekanezu. Snubljenje iz Londona m Pariza ie zadelo v teh razmerah v Ankari na zelo ugoden odziv, saj se ]e zdelo, da sta zapadni velesili prav v vzhodnem Sredozemlju posebno močni s svojimi postojankami v Siriji in Palestini, na Cipru in v Egiptu ter Sudanu in Suezu. Tako se je zgodilo, da ni Turčija samo sprejela enostranske garancije, marveč da je sklenila celo pravo zavezniško in vojaško zvezo, ki jo je vezala za vstop v vojno. Na svojo srečo si je bila izgovorila posebno klavzulo, da je določbe vojne zveze ne silijo k nastopu v primeru, če bi se s tem zapletla v vojno tudi s Sovjetsko Rusijo. Ta klavzula jo je silila k zadržani akciji, ko je Italija stopila v vojno, a preden si je mogla pridobiti po-jasnitve v Moskvi, se je vojna nepričakovano prevesila v popolno katastrofo Francije. Cez noč se je znašla Turčija v povsem novem položaju. Turške zadrege so se nenadoma povečale, ko so Nemci objavili poročila o britansko-francoskih vojnih pripravah zoper Sovjetsko Rusijo, v katerih je bilo posredno govora tudi o turškem sodelovanju, dasi ne v povsem konkretnih oblikah. Turški diplomaciji so ostale sicer možnosti, da se brani pred ob-dolžitvami, vendar se odkritja v nobeni bistveni točki od nobene kompetent-ne strani niso demantirale. Vsekakor je padel na Ankaro sum, da bi bila pripustila kljub svoji rezervirani klavzuli zračne sovražne napade na sovjetsko petrolejsko ozemlje, ki je živec ruske obrambe. Ne da se zanikati, da so ta odikiritja vzbudila v Moskvi selo neprijeten odmev. Res da so nemara sovjetskega poslanika Terentijeva vodili iz Ankare v Moskvo zasebni posli, a vendar je težko verjeti samo na tako nedolžno tolmačenje. Položaj okrog Turčije je s tem doživel novo poostritev. Ni sicer mogoče govoriti o kaki alarmantni spremembi situacije, toda o ozadju sodobnega dogajanja na mednarodni politični in vojaški šahovnici je še toliko nepojasnjenega in skrivnostnega, da se nehote vprašamo tudi o vzrokih, ki so dovedli do navedenih odkritij. Nadalje se ne more pustiti v nem ar, da še vedno ni pojasnjeno, kaj je lansko jesen najbolj razdvajalo Turčijo in Sovjetsko zvezo, da se nista mogli sporazumeti. Znano in neutajljivo pa je obenem, da Moskvi ni vseeno, kako so zavarovane Darda-nele. Tudi če vzamemo le za plod fantazije neprestano se ponavljajoče govorice o sovjetskih zahtevah po Darda-nelah, ostane evidentno, da se bo po nemških odkritjih sovjetsko stališče ojačilo, namreč v smislu, da bo Moskva zahtevala realno garancijo zoper možnost posega tujih sil v promet skozi ožine, morda v obliki neke vrste kondo-minija na ožinah. Take garancijske zahteve so dandanes tako rekoč v zraku. Druga točka se tiče varnosti kavka-škega petrolejskega področja. Že se imenujejo sovjetske težnje po vrnitvi onega ozemlja okrog Karsa, ki so ga sovjetske oblasti prepustile Turčije brž po zmagi boljševiške revolucije. Ni se treba spuščati v razmatranja, koliko so te vesti samo ugibanja, kakor tudi ne v razglabljanja, kako bi bilo sploh mogoče možnosti zračnega napada od sredozemske strani onemogočiti. Petro-lejska področja v Bakuju so tako Maršal Petain ■ diktator Francije Na osnovi nove francoske ustave je prevzel maršal Petain oblast predsednika republike in predsednika vlade — Dosedanji prezident Albert Lebrun odstopil — V kratkem bo imenovana nova vlada Ženeva, 12. julija. AA. (Štefani.) Današnji francoski uradni list prinaša naslednji proglas maršala Petaina, ki ima n& osnovi sklepov francoskega narodnega predstavništva ustavnopravni pomen: Jaz, Philippe Petain, maršal Francije, objavljam na osnovi ustavnega zakona z dne 11. julija 1940, da stopam na položaj poglavarja francoske države. Na osnovi istega zakona predpisujem: ukine se čl. 2 zakona od 25. februarja 1870. V Vichyju, 11. julija 1940. Lebmnov odstop Ženeva, 12. jul. AA. (DNB.) Iz Vi-chyja poročajo uradno: Predsednik francoske republike Albert Lebrun se je sestal z ministrskim predsednikom maršalom Petainom. Na sestanku je maršal Petain obvestil predsednika republike, da namerava prevzeti položaj državnega poglavarja in ministrskega predsednika, da bi v vsem lahko prevzel odgovornost za upravljanje države v izrednih razmerah, v kakršnih je zdaj Francija. Predsednik republike Albert Lebrun je dal dokaza svojemu osebnemu razumevanju, ki ga bo francoski narod znal vedno visoko ceniti, in je stavil svoj položaj maršalu Petainu na razpolago. na novih osnovah Ženeva, 12. julija. AA. (DNB.) Maršal Petain je imel snoči po radiu govor, v katerem je predvsem ugotovil, da mu je velika narodna skupščina sklenila dati široka pooblastila. Ta sklep bo omogočil francoski vladi obnovo države na popolnoma novih osnovah. Vlada je pred največjimi težkočami, kar jih je kdajkoli imela kaka francoska vlada. Potrebno je, da se obnove prometne zveze v državi in da se vsi Francozi vrnejo k svojim ognjiščem in svojemu delu. Glede angleškega napada na razoro-žene francoske vojne ladje je maršal Petain dejal, da ga v nobenem primeru ni mogoče upravičiti. Francija nima namena izročiti svojo mornarico Nemčiji. Anglija, ki je tako rekoč včeraj zapustila Francijo, jo je danes že napadla. Nato je govoril maršal Petain o podrobnostih nove politične strukture v Franciji. V bodoče bo štela francoska vlada 12 ministrstev, katerim bo pomagalo več generalnih tajnikov. Na čelu vsake province bo guverner. Uprava bo poenostavljena, tako da bodo državni uradniki svoje posle opravljali mnogo hitreje, ker ne bodo vezani na formalnosti. Vlada je že stopila v stike z nemško vlado, da bi lahko prenesla svoj sedež v Versailles, ako bi bilo to mogoče. Glede notranje politike je Petain dalje dejal: Denar je bil zelo pogosto za francosko družbo sredstvo za nadvlado. V bodoče ne bomo trpeli več nobenih sinekur. Francoski denar bo služil samo za nagrado izvršenega dela. Obsojam kapitalizem ter mednarodni socializem, ki sta oba eksploatirala Francijo. V bodoče bomo posvetili največjo pozornost in čast rodbini. Francoska rodbina je varovala francoske tradicije od kolena do kolena, francoska rodbina je vedno delala na to, da se ohrani ono, kar je najboljše v francoskem narodu. ogromne važnosti za rusko gospodarstvo in za sovjetski vojni potencial, da bo imela Moskva vedno pred očmi, kako bi jih še bolj zavarovala. Ali s tem serija komplikacijskih možnosti še ni izčrpana. Na bližino ožin se razteza znana bolgarska zahteva po dostopu do Belega, t. j. Egejskega morja. Zapira ji ga grško-turška posest. Kadarkoli so prišle z Balkana bolj vznemirljive vesti, je bila med njimi vselej tudi ona o zbiranju vojnih sil v Trakiji, in sicer s turške, grške in bolgarske strani. Kakor hitro bi se možnost makar samo diplomatskih komplikacij raztegnila še na sovjetsko stran, bi postal položaj v Trakiji še bolj zapleten. Toda v bližini leži tudi Sirija, katere politična usoda se bo morda v bližnjih tednih opasno pomaknila v ospredje mednarodne napetosti. Tu bi se mogli znova pojaviti problemi orjaških dimenzij. Po dvajsetih letih mirne politike so se tako tudi okrog Turčije politični problemi zapletni v mnoge velike vozle. Ženeva, 12. julija. AA. Radio je objavil govor maršala Petaina ter nato poročal, da bo na osnovi prvega člena nove ustave maršal Petain proglašen za vodjo nacije. Dokler ne stopi v veljavo nova ustava, bo maršal Petain vršil zakonodajno oblast. Dokler se ne sestane novo narodno predstavništvo, bosta dosedanja doma še naprej obstojala, toda sklicevali ju bodo samo po sklepu maršala Petaina. Pred imenovanjem nove vlade Ženeva, 12. jul. s. (Ass. Press.) List »Petit Dauphinois« v Grenoblu, ki velja kot poluradno glasilo Petainove vlade, javlja, da bo maršal Petain v prihodnjih 48 urah imenoval v svojo vlado 12 ministrov. Nadalje javlja list, da bo Petainova vlada dosedanji francoski narodni praznik 14. julija proglasila kot dan narodnega žalovanja. London, 12. jul. s. (Reuter.) Po poročilu uradne francoske agencije Havas ima maršal Petain na podlagi nove ustave pravico, da imenuje ali odpušča ministre, da se pogaja z drugimi državami in sklepa pogodbe, ter da po lastni uvidevnosti odredi v državi obsedno stanje. Nima pa pravice, da bi napovedal vojno brez odobritve narodnega predstavništva. Francoski parlament in senat po novi ustavi zaenkrat nista razpuščena, temveč je njuno zasedanje samo odgodeno. Sestaneta pa se lahko samo, Se ju skliče maršal Petain. Parlament in senat bosta obdržala svoje funkcije toliko časa, dokler ne bo imenovano novo narodno predstavništvo v smislu nove ustave. Pomanjkanje živil v severni Franciji Lille, 12. julija. AA. (DNB). Nemški poročevalski urad obiavlia Doročilo svoieea posebnega doffrisnika iz severne Francije, v katerem se bavi z vprašanjem beguncev. V pokrajini Calais ter v drugih severnih francoskih pokrajinah ie poldrua milijon beguncev, zaradi česar ie v teh krajih zavladalo veliko pomanjkanje živil. Da bi se pomagalo tako domačemu prebivalstvu kakor tudi beguncem, so z največjo naglico uvedli spet delo po vseh tovarnah konzerv, margarin itd. Razen tega pošiliaio v te kraie velike zaloge življenjskih potrebščin. Nemške oblasti posebno skrbe za begunce in se prizadevalo, da bi jih čimprej mogle poslati nazai na njihove domove. Pospešena demobilizacija Ženeva, 12. julija. AA. (DNB). Iz Vichy-ja poročaio: Francosko vojno ministrstvo je izdalo odlok o pospešenju demobilizaci-je. Po tem odloku bodo v prvi vrsti demobilizirani kmetje in kmečki delavci začenši z letnikom 1937. ki imaio možnost, da se na lastne stroške vrnejo domov. Vichy, 12. jul. s. (Ass. Press) Francoska vlada je odredila, da bodo vsi francoski vojaki, ki bodo sedaj demobilizirani, prejeli po 1000 frankov podpore. 200 fran- kov bo vsakemu vojaku izplačanih takoj, ostanek pa pozneje. Odpuščeni učitelji Ženeva, 12. julija. AA. (DNB). Francosko prosvetno ministrstvo ie objavilo odlok, s katerim se odpuščajo iz službe vsi učitelji in drugi uslužbenci s področia ministrstva prosvete. ki so brez dovoljenja svojih predstojnikov zapustili Francijo. Obsedno stanje v predelih severovzhodne Anglije Metalko vojno poročilo Uspešne akcije letal In podmornic Betlin, 13. julija. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča: Eskadrile bojnih letal so izvedle 11. julija napade na pristaniške naprave in tovarne v severni in južni Angliji ter na sovražne ladje pred vzhodno in jugozapadno angleško obalo. V pristanišču Plymouth in Lautort so bile zadete z bombami pristaniške naprave V Portsmouthu in na industrijskih napravah pri Burtonu so izbruhnili veliki požari. V Rokavskem prelivu smo potopili eno 15.000 tonsko in štiri trgovske ladje, 9 trgovskih ladij na je billo težko poškodovanih z bombami Pri teh napadih so naša bojna letala in lovska letala sestrelila nekaj sovražnih lovcev. Napadi sovražnega letalstva na kraje v zapadni Nemčiji niso povzroči'' nobene škode. Skupne sovražne izgube 90 včeraj znašale 13 letali, od katerih je tri zbila na tla naša protiletalska artilenja Izginilo je 7 naših letal. Uspehi vojne mornarice in letalstva v trgovinski vojni proti Anglij. so dosegli za Anglijo občutljivo višino. Do 8. julija je bilo potopljenih- s torpedi za en milijon 920.439 ton, od strani mornarice za 1,362,461 ton, z letali pa 1,046.313 ton sovražnega brodovja. Potemtakem ie bilo od začetka vgi^e potopljenih skupno štiri milijone 329.213 ton sovražnega brodovja. Tej številki je treba pripisati še nad 300 ladij, ki so jih poškodovaila naša letala in ki jih zaradi potrebnih popravil mesce in mesce ne bodo mogli uporabljati. Berlin, 12. julija. AA. (DNB). NemSkim podmornicam Be je posrečilo v teku zadnjih 6 tednov potopiti okoli 609.900 ton sovražnega trgovinskega brodovja. Te izgube bodo zadele Veliko Britanijo tem občutneje, ker je angleško gospodarstvo na vseh poljih popolnoma navezano na dopolnilni uvoz. Za angleško prehrano obstoja stalna potreba uvoza, živeža uvaža Anglija okoli 80%, gotovih surovin za vojno industrijo, kakor n. pr. za proizvodnjo aluminija pa celo skoraj 100%. Pred vojno je morala Anglija uvažati 96% vseh svojih potreb nafte, ker domača proizvodnja pokrije samo 4% potreb v normalnem mirnem času. Izguba omenjene trgovinske to-naže je za Anglijo navzlic zaplembi norveških, danskih, nizozemskih, belgijskih in francoskih ladij tem občutljivejša, ker je bila skupna tonaža angleške trgovinske mornarice ob začetku vojne za približno milijon ton manjša kot v začetku svetovne vojne. Ameriški poslanik spet v Berlina Berlin. 12. Iuliia. b. (Štefani). Po več kot tromesečni odsotnosti se ie soet vrnil na svoie mesto odpravnik poslov Z edin jenih držav v Berlinu. Nieeov povratek ie vzbudil veliko pozornost Quisling pripravlja državni udar Stockholm, 12. jul. z. Odklonilno stališče, ki ga je zavzel kralj Haakon napram zahtevi po prostovoljni abdikaciji, je izzvalo na Norveškem splošno negotovost. Po zadnjih vesteh iz Osla vlada tam velika bojazen, da bo poskušal major Quis-ling izvršiti državni udar, pri čemer lahko računa tudi na podporo nemških okupacijskih oblasti. Spričo tega so sedaj vse stranke pripravljene pristati na uvedbo novega režima, čeravno ne bi bil docela v skladu z ustavo. Vrhovno sodišče proučuje sedaj juridične posledice prisilne abdi-kacije kralja. Eno uro po sončnem zatonu sme niliče London, 12. jul. s. (Reuter.) Vlada je danes odredila obsedno stanje za nekatere predele ob severovzhodni angleški obali, zlasti za nekatera mesta v vzhodnem Yorkshireu. Po določbah obsednega stanja ne sme v tem ozemlju nihče na cesto ponoči eno uro po sončnem zatonu do ene ure pred sončnim vzhodom. Vlada nadalje še vedno proučuje načrt za pošiljanje otrok iz Anglije v dominio-ne. Dosedaj še ni sprejela nobene dokončne odločitve in bo svoj sklep objavila šele prihodnji teden. Kakor je znano, je bilo te dni javljeno, da bo zaradi pomanjkanja ladij, ki bi bile potrebne za prevoz otrok, načrt morda deloma ali popolnoma opuščen. Admiraliteta je odredila, da morajo biti z angleških obal odstranjene vse ladjice in čolni ter da jih je treba napraviti neuporabne ali jih potegniti daleč od obale na zemljo. Priprave za nemški napad končane Berlin, 12. jul. p. V poučenih nemških krogih smatrajo, da je bila na berlinskem sestanku kancelarja Hitlerja z grofom Cianom končnoveljavno določena skupna akcija v zadnji fazi vojne proti Angliji ter pri tej priliki tudi razdeljene vloge. Nemčija bo izvedla splošen napad na Anglijo, Italija pa bo prevzela nase borbo proti Angliji na Sredozemskem morju. Ta akcija na Sredozemskem morju se je že pričela in se zadnja dva dni vodijo že velike borbe med italijanskimi in angleškimi silami v Sredozemlju. Kar se tiče napada na Anglijo, so priprave v glavnem že končane in se bo po vsej verjetnosti začel napad najkasneje 19. t. m. Letalski podvigi London, 12. julija. AA. (Reuter.) Letalsko ministrstvo in ministrstvo za državno zaščito sta izdali naslednje skupno sporočilo- Snoči so sovražna letala napadla mesta ob južni obali in vrgla bombe, ki so poškodovale nekatera poslopja. Bilo je tudi več človeških žrtev. Za časa operacij v zraku smo izgubili štiri lovska letala. Dva pilota z lovskih letal sta se rešila. Naša lcvsk^ letala in protiletalsko topništvo so prizadejali sovražniku izgube. Sedaj se in do sončnega vzhoda ne na ceste lahko sporoči, da je bilo o priliki operacij, ki so se včeraj vodile nad našo obalo, zbitih 22 sovražnih letal, in to 13 bombnikov, 8 lovskih letal in eno vodno letalo. Naša lovska letala so jih sestrelila 18, protiletalsko topništvo 3, izvidniško letalo obalskega povelj ništva pa eno. Ostala sovražna letala so bila tako poškodovana, da ni verjetno, da bi prispela do svojih oporišč. Danes zjutraj so bila o priliki po-skušenega napada na Anglijo ob južnovzhodni angleški obali od angleških lovskih letai sestreljena štiri nemška bombna letala. Včeraj so angleški bombniki zopet izvedli obsežne bombne napade na vojaške objekte na Nizozemskem, v severni Franciji in v Nemčiji. Tri angleška letala se niso vrnila s teh poletov. En angleški bombnik je podnevi poletel nad Porurje ter je uspešno napadel neko bencinsko skladišče in se potem srečno vrniL LOnd<»n, 12. julija, s. (Reuter) Med včerajšnjimi letalskimi bitkami nad Anglijo je bila najznačilnejša borba med skupino 12 angleških lovskih letal tipa Hurrican in 12 nemških bombnikov Heinkel., ki jih je spremljalo 12 lovskih letal tipa Messerschmitt. Bitka se je razvila zvečer ob južni angleški obali. Hurricani so se razdelili v dve skupini, katerih ena je napadla nemške bombnike, druga pa lovska letala Pet nemških letal je bilo v tej borbi sestreljenih, več drugih pa poškodovanih. Sestreljeno je bilo tudi eno angleško letalo, vendar se je pilot rešil. Kralj Jurij v nevarnosti London, 12. julija, s. (Ass. Prese). Kakor se je naknadno izvedelo je bil o priliki svojega včerajšnjega inšpekcijskega potovanja tudi kralj Jurij VI. v nevarnosti, ko so nemški bombniki ravno izvedli napad na ozemlje, kjer se je kralj mud;l Ustanovitev direkcije za zemeljsko obrambo Stockholm, 12. jul. z. »Stockholm Tid-ningen« poroča, da je bila v Londonu osnovana posebna direkcija za takozvano zemeljsko obrambo. Njena naloga ie predvsem obramba letališč in onemogočenie pristaianja sovražnih letal na angleških tleh. Tej direkciji so dodeljene posebne čete. Po parkih, travnikih in na drueih pripravljenih zemljiščih, koder bi bdi mogoč pristanek letal, so začeli kopati iame. ki so se izkazale kot najboljša zaščita proti pristajanju sovražnih letal. Potopljena angleška patriolna jahta London, 12. julija, s. (Reuter) Admiraliteta javlja: Zaradi bombnega napada sovražnih letal je bila včeraj v Kanalu potopljena patrol-na jahta »Warrior II«. En član posadke je bil ubit, ostali so bili rešeni na angleško obalo. Anglija ho poslala internirance v Avstralijo Canberra, 12. juL s. (Reuter.) Avstralski min. predsednik Menzies je sporočil danes, da je avstralska vlada pristala, da sprejme v Avstralijo inozemske internirance iz Anglije. 2.000 takih interniran-cev je že na poti iz Anglije v Avstralijo. Stroške za oskrbo internirancev v Avstraliji kakor tudi za njihovo straženje bo nosila angleška vlada. Homatije v Mehiki Mexico, 12. julija. AA. (Reuter). S predsedniškimi volitvami je prišlo do zelo zapletenega položaja. Po volitvah sta oba kandidata genera1' Camacbo in njegov tekmec general Almasan sporočila, da imata sigurno veliko večino. Uradni rezultat glasovanja bi bil v normalnih razmerah podan šele 1 septembra v skupščini, in sicer bi poročilo podal poseben odbor, ki iuna nalogo ugotoviti končno število glasov. Vendar pa je general Almasin po vsem tisku objavil, da ima namen sklicati svoj lastni kongres in da je že poslal 150 poslanskih polaomočij. Kongres nai bi se sestal v nekem kraju, ki pa še ni do^en in naj bi objavil, da je Airoanasen predsednik. Nato bi Almasan položil običajno prisego, ne da bi se brigali za stališče, kakršno bodo zavzeli pristaši Camacha v uradni skupščini. Tak položaj pomeni veliko nevarnost, razen če predsednik Cardenas ne bo našel spretne rešitve za ta spor. Letalsko-pomorskl boj! v Sredozemlju Spopadi med angleškimi vojnimi ladjami in italijanskimi letali se še vedno nadaljujejo Nekje v Italiji, 12. julija. AA. (Štefani) Uradno poročilo št. 32 štaba državne oborožene sile pravi: Letalsko-pomorska bitka, ki se je začela 8. t. m., še vedno ni končana. Naša pomorska letala so včeraj in danes zjutraj napadla skupino sovražnih ladij, med katerimi sta bili dve bojni ladji, ena nosilka letal in nekaj manjših ladij, ki so križarile okoli Malte in spremljale 5 nato-vorjenih ladij. Ncša ogledniška letala so obvestila takoj naše bombnike, ki so napadli sovražne ladje drugo za drugo. V nekaj urah oo eskadrile naših letal pre-gna'e sovražne formacije. Naša letala so se k' 'j hudemu sovražnemu protiletalskemu ognju spustila na višino komaj nekaj sto metrov, da bi lažje zadela cilj. Ena ladja je bila zanesljivo potopljena, dve pa sta bili težko poškodovani pri poveljniškem mostu, tako da se je posadka ene od teh ladiij morala rešiti s čolni. Nosilko letal je zadala bomba težkega kalibra in se je ustavila. Z italijanskih letal je bilo opaziti, da se je na ladji pojavil požar. Razen tega je bilo potopljenih še nekaj ladij, ki so bile v konvoju. Naši bombniki so sestrelili štiri sovražne lovce, ki so vzleteli z nosilke letal. Dve naši letali se nista vrnili. V boju, ki se je odigral 9. t. m. je arti-lerija z naših križark sestrelila 5 sovražnih lovskih letal in tri bombnike, od katerih je bil eden natovorjen z bombami in je eksplodiral. V Severni Afriki se je nadaljevalo udej-stvovanje našega letalstva in lahkih tankov onstran meje Cirenaike. Uničenih je bilo gotovo število tankov in oklopnih avtomobilov. V Sidi Barani so bila nadeta in zažgana tudi skladišča in razna prevozna sredstva. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo, ujetih pa nekaj vojakov. V Vzhodni Afriki so bili izvedeni bombni napadi. V angleški Somaliji so bila bombardirana letališča v Berberi in Bu-rau, doeim je bilo v Keniji napadeno oporišče Vair, kjer sta bili pri spopadih v zraku zbiti dve angleški lovski letali. Vsa naša letala so se vrnila. Neprestani napadi na angleško Mojalo Kairo, 12. jul. s. (Reuter.) Današnje kenijsko vojno poročilo javlja, da je angleška Mojala ob abesinski meji v Keniji izpostavljena neprestanim silovitim napadom italijanske vojske. Zlasti je močno obstreljevanje italijanskega topništva, ki je od srede zjutraj dalje izstrelilo na Mojalo nad 1000 granat. Obstreljevanje pa je zahtevalo primeroma malo žrtev med angleško posadko in v presledkih med bombardiranjem je uspelo popraviti tudi poškodbe na utrdbah. Ponoči so Italijani močno obstreljevali Mojalo z lahkim orožjem. Komunike pravi dalje, da angleška posadka kljub močnim sovražnim napadom še drži svoje postojanke in da so močna angleška oja-čenja na poti. Včeraj zgodaj zjutraj je eskadrila italijanskih bombnikov tipa Caproni bombardirala mesto Wagiri v Keniji, ne da bi povzročila škodo. Angleška lovska letala so pričela italijanska letala zasledovati ter so eno izmed njih sestrelila, eno pa poškodovala. Nobeno angleško letalo ni bilo v bitki sestreljeno. Kairo, 12. julija, s. (Reuter) Današnje vojno poročilo angleškega vrhovnega poveljstva na Bližnjem vzhodu pravi, da se je Angležem s protiakcijo posrečilo popraviti pozicije pri Mojali in da angleška posadka drži svoje pozicije. Boji se nadaljujejo. S sudanske in libijske meje ni ničesar poročati. Angleške kamelske izvidnice nadaljujejo z uspešnimi operacijami na ozemlju italijanske Somalije. Vojaške operacije na Bližnjem vzhodu London, 12. jul. s. (Reuter). O sedanjih vojaških operacijah na Bližnjem vzhodu dajejo v angleških vojaških krogih naslednja pojasnila: Doslej ni bilo še nobenih večjih operacij. Vse dosedanje akcije imajo samo namen, da vznemirjajo sovražnika. V sedanjem letnem času bi bilo sploh vsako ofenzivo v večjem obsegu, n. pr. proti Egiptu, zelo težko izvesti. Take operacije bi bile možne edino le pozimi, pa še tedaj bi morale čete biti dovolj preskrbovane z vodo. Angleška vojska je v začetku vojne z Italijo izvedla nekaj ofenzivnih sunkov v Libijo. Pri tem sta bila kmalu zavzeta dva obmejna forta. Po 10 dneh vojne je angleška vojska obvladovala obmejno libijsko ozemlje približno 100 km globoko. Tam so se stalno udejstvovali angleški mehanizirani oddelki, ki so napadali razne italijanske postojanke. Medtem je italijanska vojska, ki šteje v Libiji skupno 250.000 mož, poslala na mejo močna ojačenja in sta obe zavzeti trdnjavici zopet prešli v italijanske roke. Italijani pa imajo vsekakor težave z njihovim vzdrževanjem. Vodna napeljava za oba forta prihaja z morske obale in Angležem se je napeljavo deloma že posrečilo poškodovati. Vloga italijanske mornarice v vojni Rim, 12. julija. AA. (Štefani) »Giornale d' Italia« poudarja ogromen pomen naloge, ki jo je prevzela italijanska mornarica v boju proti Angliji na Sredozemskem morju. Res je, da so pomorske sile, ki jih je Anglija poslala na to morje, da bi se spoprijela z italijanskimi pomorskimi silami, pomembne, saj sestoje iz 7 velikih bojnih ladij, iz dveh nosilk letal, 10 velikih križark, 70 ogledniških ladij in kontratorpe-dovk, 15 podmornic in številnih manjših enot Kljub vsemu temu je Italija z eno samo potezo preprečila promet med vzhodnim in zapadnim delom Sredozemskega morja. Zdaj je angleško brodovje v vzhodnem de- lu Sredozemskega morja izolirano in petrolej ne more več prihajati v Anglijo, da bi služil njenemu brodovju v zapadnem delu Sredozemskega morja in na Atlantskem oceanu. To pomeni, da se Anglija ne bo mogla oskrbovati na tržiščih balkanskih držav in Bližnjega vzhoda, ki so bila edino dostopna Angliji v Evropi in v Levanti'. Italija je prav tako pretrgala sredozemske zveze med Anglijo in njenimi posestmi na vzhodu, tako da je Anglija morala poslati svoje brodovje okoli rtiča Dobre nade, kar zahteva porabo dvakrat tolikšnega brodovja. Končno si Italija prizadeva, da uniči angleške pomorske sile ter na ta način oslabi pomorsko obrambo britanskega otoka in britanskih čezmorskih posestev. Italijanski in španski očitki Franciji Rim, 12. iul. (DNB). »Giornale d'Italia« ponovno z vsem poudarkom podčrtava na podlagi zgodovine zadniih let, da ie tudi Franciia odgovorna za sedanjo vojno. List Dravi, da ie sicer res Angliia prevzela iniciativo za vojno, da pa ii ie Francija zelo rada sledila. Brez sigurnosti francoske pomoči ne bi bila Anglija mogla provocirati vojne. Zato ima torei Franciia danes enako krivdo na prelivaniu krvi kakor Anglija. RazJSca med Francijo in Angliio v tei vojni politiki ie samo ena tako slede sankcii napram Italiji, kakor tudi glede vojne napram Nemčiji: Angliia ie orevzela iniciativo, Franciia pa ji ie sledila. Toda brez takojšnje in solidarne pomoči Fran-yije ne bi izolirana Angliia nikdar pod-vzela iniciative niti proti Italiii niti proti Nemčiji. Prostovoljna soikrivda Francije je bil torei bistveni predpoeoi angleške agresivne politike in v tem leži glavna krivda Francije. Madrid, 12. jul. AA. (DNB). List >Ma- drid« prinaša članek o sedanjem položaju. Pravi, da sta st Anglija in Francija bili prilastili vlogo orožnikov na svetu in da sta si v tem svojstvu prilastili največja bogastva tega sveta. Zaradi tega so smatrale vse francoske vlade, da je v interesu Pariza, da ostane Španija vedno slaba. Toda sedaj je prišel dan obračuna, pravi list. Po porazu Francije poskušajo francoski krogi ustvariti sedaj gotovo razpoloženje za njih pri zmagovalcih. Toda mi smatramo, da ne moremo vzeti lesno zagotovila o temeljiti spremembi političnega kurza v Franciji, dokler bodo v francoski politiki Imeli vlogo Eduard Herriot, Paul Boncour in Paul Reynaud. Silno neurje v Turinu M«an, 12. julija. AA. (DNB) Snoči je besnela silna nevihta v turinskih predmestjih. Vihar je bil tako močan, da je ruval drevesa in podiral električne drogove. Promet je moral biti zaradi tega za nekaj časa ustavljen. Dobra žetev v Italiji Rim, 12. julija. AA. (Štefani) V Italiji se je začela žetev, ki je zadovoljiva. Računajo, da bo letošnji pridelek večji od lanskega. 1 Preureditev jugovzhoda šele oh koncu vojne Italijanske in nemške sodbe o monakovskih sklepih Ustavitev revizionistične propagande Turčija ostane zvesta svojim obveznostim Predsednik turške vlade izjavlja, da Turčiji sicer ne preti nobena nevarnost, bo pa v vsakem primeru odločno branila svojo neodvisnost Ankara, 12. jul. s. (Reuter.) Predsednik vlade dr. Saj dam je podal danes pred turškim parlamentom ekspoze o zunanji politiki Turčije. Med drugim je poudaril, da je vlada prepričana, da ne preti Turčiji nobena nevarnost s katere koli strani. Turčija bo ostala zvesta svojim obveznostim in prijateljstvom ter ne želi vojne z nobeno državo in z nobenim svojim sosedom. Obenem tudi ne misli, da bi katerikoli sosed imel proti Turčiji agresivne namene. Turčija hoče ohraniti prijateljske odnošaje z vsemi svojimi sosedi, je pa trdno odločena, da brani svojo neodvisnost in bo vstala kakor en mož, da se postavi po robu vsaki nevarnosti. Parlament je poročilo ministrskega predsednika soglasno odobril. Ankara, 12. jul. j. (Reuter.) Dogodki v Turčiji so se začeli razvijati z veliko naglico. Poveljnik vojaškega okrožja v Carigradu je odredil vpoklic 17 letnikov obveznikov konjenice v starosti od 22 do 38 let za prihodnji ponedeljek. Vsi vojaki, ki so bili na dopustu, so se morali že danes vrniti k svojim edinicam. Poslanci vladne stranke so imeli včeraj sejo, na kateri so razpravljali o odnošajih med Turčijo in Sovjetsko Rusijo. V uradnih krogih naglašajo, da ni poklanjati nobene vere vestem o kakem ruskem ultimatu Turčiji. Odnošaji med obema državama se razvijajo docela normalno. Sovjetska Rusija želi, da ji dovoli Turčija svoboden prehod skozi Dardanele za vojne ladje. Tudi ne bo nikogar presenetilo, če bodo Rusi v zvezi s tem zahtevali revizijo montreuške pogodbe, ki je Turčijo pooblastila, da lahko zabrani tujim vojnim ladjam prehod skozi Dardanele. Stališče turške vlade bo^ obrazloženo v uradni izjavi, ki bo najbrže objavljena še danes. Zelo ogorčeni so v turških političnih krogih zaradi vmešavanja nekaterih tujih velesil v turško-ruske odnošaje. V Turčiji imajo vtis, da hočejo na ta način odvrniti pozornost Sovjetske Rusiie od Balkana in jo zaplesti v konflikt s Turčijo ter sploh usmeriti rusko akcijo na Bližnji vzhod. Ta akcija gre zlasti za tem, da bi napotili Sovjetsko Rusijo na perzijsko petro-lejsko področje in jo s tem odvrnili od rumunskega petrolejskega področja. Moskva ni predložila nobenih zahtev Ankara, 12. jul. s. (Reuter.) V merodajnih turških krogih je bil s posebnim zadovoljstvom sprejet na znanje uradni ruski demanti, da bi bila ruska vlada postavila Turčiji kakršne koli ultimativne teritorialne zahteve. Ta demanti je tem bolj dobrodošel v Ankari, ker so nekateri tuji diplomati zadnje tedne širili fantastične govorice o zahtevah, ki jih baje namerava Rusija Turčiji postaviti. Med drugim se je govorilo, da bo Rusija zahtevala, da Turčija odpove pakt o medsebojni pomoči z Anglijo, da sprejme tuj pro-tektorat in da odstopi Carigrad Rusiji. V turških vladnih krogih je bila zelo dobro sprejeta tudi včerajšnja izjava angleškega zunanjega ministra lorda Hali-faxa o angleško-turških odnošajih. Papen spet v Ankari Ankara, 12. jul. (Reuter.) Nemški veleposlanik von Papen se je iz Carigrada vrnil zopet v Ankaro. Na Balkanu ne grozi nikomur nevarnost Rim, 12. julija. AA. (Štefani). Diplomatski urednik agenciie Štefani piše: Kar se tiče miru. ki ga Rim in Berlin skušata ohraniti v jugovzhodni Evropi je del tujega tiska smatral za potrebno poudar-1 da bi bilo ta ukrep držav osi treba pripisati dejstvu, da sta ti dve državi zdaj zaposleni v bolu proti Angliii. da oa bi se vojna po tem spopadu moda razširiti tudi na jugovzhodni del Evrope. V zvezi s tem so govorili tudi o Sovjetski Rusiji. V rimskih pooblaščenih krogih poudarjalo, da ie takšno naziranie čisto napačno in da Rim in Berlin želita samo zagotoviti mir na Balkanu, tako zdai kakor tudi v bodoče ter da od strani držav osi ne grozi nevarnost nobeni balkanski ali izvenbal-kanski državi. Razume se. da mora biti mir. ki se bo ohranil na balkanskem odseku. pravičen in da moraio biti zaradi tega pogodbe revidirane. Majski pri Halifaxu London, 12. jul. z. Sovjetski poslanik v Londonu Majski je včeraj ponovno obiskal zunanjega ministra lorda Halifaxa ter imel z njim dolg razgovor. Kakor se zatrjuje, se je nanašal ta razgovor na položaj na jugovzhodu Evrope. Pogajanja med Rusijo in Anglijo London, 11. julija, br. (Reuter). Na današnji seji spodnje zbornice je podal državni podtajnik Buttler Izjavo o odnošajih Anglije do Sovjetske Rusije. Naglasil je, da obstoja po obnovi trgovinskih pogajanj, ki jih je mesca marca ponudila Rusija, upravičeno upanje na ponovno zboljšanje, učvrstitev in poglobitev odnošajev med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Upati, je da bodo razgovori, ki jih sedaj vodi s sovjetsko vlado veleposlanik Cripps v Moskvi, odvrnili nevarnost, da bi Rusija vojaško ali gospodarsko nastopila proti Angliji ali da bi podprla Nemčijo. Berlin, 12. jul. p. »Franfurter Zeitung« se bavi s prizadevanjem Anglije za Izboljšanje odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Po informacijah lista razvija angleški poslanik v Moskvi Cripps v tej smeri širokopotezno akcijo, da bi prišlo na kakršenkoli način do žbližanja med Anglijo in Rusijo. List vprašuje, ali je sploh mogoče verjeti, da bi ruska vlada, ki je morala biti taiko dolgo na straži proti angleškim intrigam, mogla sedaj kar naenkrat zapustiti svojega nemškega zaveznika samo zato, da bi sklenila sporazum in sodelovanje z Anglijo. Treba je imeti mnogo naivnosti, zaključuje »Frankfurter Zeitung« svoja izvajanja, da se more sploh misliti na kak sporazum med Anglijo in Rusijo. Rusija in Perzija Teheran. 12. jul. j. (Pers.). »Lette Laat« razpravlia o dokumentih, ki so bili objavljeni v nemški Beli kniigi in zavrača zlasti trditve, da bi bil Iran pod pritiskom Anglije. Velika zabloda ie misliti, piše list. da bi Iran (Perziia) sodelova ood pritiskom Anglije pri tako fantastičnih operacijah. Kakšen interes bi pač imela Perzija. da bi pri izvajanju takega načrta, če bi res obstojal, nastopila proti svojemu velikemu sosedu na severu. List poudari a, da so merodajni ruski činitelii mnogo bolje poučeni o stvarnem položaju in o politiki Irana ter tudi dobro vedo. da ie Iran lojalno izpolnjeval vse svoie obveznosti do Rusije, zlasti pa vse določbe o nena-padalnem paktu. Agenciia Pers ie pooblaščena odločno demantirati tudi vse vesti, razširjene zlasti v ameriškem tisku o tem. da pripravlia Iran napad na Irak. Roosevelt bo tretjič kandidiral VVashington, 12. jul. z. V poučenih krogih so po informacijah »Exhange Tele-grapha« prepričani, da bo Roosevelt tudi v tretjič kandidiral za predsednika Zedi-njenih držav. 64 demokratskih članov reprezentančne zbornice se Je sedaj zavzelo za njegovo ponovno izvolitev. London, 12. jul. z. Na povabilo ameriškega finančnega ministra Morgenthaua bo v kratkem odpotoval v Washington državni podtajnik finančnega ministrstva Fre derik Philipps, da razčisti nekatera tehnična vprašanja glede finančnih transakcij med Anglijo in Ameriko. Oton Habsburški prispel v New York New Y©rk 12. juL j. (DNB) Z letalom »Atlantic-Clipper« je prispel v New York Oton Habsburški. Novinarjem ie izjavil da ie v Bruslju in pozneie v Parizu koma i ušel nemškemu ujetništvu. Berlin, 11. julija, b. (Štefani). Današnja »Deutsche Allgemeine Zeitung« komentira monakovske razgovore z madžarskimi državniki ier ugotavlja med drugim: Avtoriteta osi Rim—Berlin se uveljavlja v polni meri tudi v podunavsko-balkanskem prostoru. Državi osi in Madžarska imajo danes absoluten interes na ohranitvi miru v tem prostoru. Nade Anglije na komplikacije izven Anglije, ki jih je napovedal sinoči angleški državni podtajnik zunanjega ministrstva Butler, zlasti pa nade na komplikacije na evropskem kontinentu, se ne bodo uresničile. Do konca vojne zato ne bo na tem prostoru nobenih teritorialnih sprememb, kor hočeta državi osi ohraniti popolno kompaktnost evropskega kontinenta, dokler ne končata svoje borbe na zapadu. Berlin, 12. jul. s. (DNB). K monakov-skim razgovorom med nemškimi, italijanskimi in madžarskimi državniki pripominjajo v merodajnih krogih v Berlinu, da so ti razgovori še enkrat pokazali solidarnost osi Rim—Berlin v vseh vprašanjih, ki se tičejo vojne in miru. Ta solidarnost se razteza na vsa področja, ki so važna za aktivno nadaljevanje vojne ali za preskrbo Nemčije in Italije z vsem potrebnim materialom. Interesi Nemčije in Italije ne obstoje samo v tem, da se ohrani na Balkanu gospodarska stabilnost, temveč zahtevajo predvsem, da se ustvari na Balkanu mir, ki bo omogočal trajne in pravične dobre odnošaje balkanskih držav med seboj. Nemčija ln Italija sta dovolj močni, da bosta znali ta mir očuvati ter bosta odstranili vse razloge za sovraštvo med balkanskimi narodi. V nasprotju z angleško politiko, kakor je postala še bolj razvidna iz najnovejše Bele knjige, opozarjajo v Berlinu na konstruktivno delo osi, ki se je zopet pokazalo v Monakovem. Rim, 12. jul. j. (DNB). K monakovskim razgovorom piše »Giornale d' Italia«, da je bil ob tej priliki ponovno razčiščen položaj Madžarske, kakor tudi vseh problemov južnovzhodne Evrope v smislu načrtov onih velesil. Brez dvoma zasluži Madžarska ob priliki pravične nove ureditve Evrope pozornost tem bolj, ker je Madžarska v na- sprotju z vsemi drugimi državami Podu-navja in Balkana dokazala, da temelji njena politika na sodelovanju z Italijo in Nemčijo, ne pa na premišljenih manevrih in oportunističnih prilikah. List pravi dalje, da je naloga osnih velesil tudi v sedanji zadnji in najsilovitejši fazi vojne dvojna: da se evropski konflikt, kolikor je to le mogoče, lokalizira ter se tako preprečijo sovražni manevri, ki bi imeli namen, da povzroče nove zmešnjave in nova vojna ognjišča. Tako bo tudi položaj Madžarske rešen enako kakor vsa druga vprašanja, ne z motnjami, temveč po iniciativi osnih velesil. Sedanji trenutek pa še ni primeren za definicijo vseh odprtih vprašanj, kajti zaenkrat je v ospredju borba na nož proti angleški hegemoniji. Beograd, 11. julija, p. Rimski poročevalec »Politike« poroča, da so po izjavah merodajnih rimskih krogov madžarske re-vizionistične zahteve odgodene glede na važnejši problem, ki je v tem trenutku najbolj pereč, to je nadaljevanje vojne z Anglijo. šnle nato bosta državi osi Rim—Berlin vzeli v razpravo probleme južnovzhodne Evrope. Pri tem naglašajo, da je tudi stališče balkanskih držav soglasno s to željo Rima po omejitvi konflikta in da stvarno balkanske in podunavske države vodijo politiko, ki gre v prilog Rima in Berlina. Današnji »Mesaggero« piše, da po okupaciji Besarabije pač nihče ne more želeti, da bi prišlo do kakih novih udarcev. Treba je za vsako ceno ohraniti ravnotežje in počakati, da se ozračje razčisti. Budimpešta, 11. julija, p. Opaža se, da je po monakovskem sestanku začela revi-zionistična kampanja na Madžarskem naglo pojemati. Tudi po pisanju madžarskega tiska se jasno vidi, da je bilo Madžarski nasvetovano, naj opusti svoje zahteve po takojšnji vrnitvi Transilvanije. V madžarskih političnih krogih pričakujejo, da bo imel monakovski sestanek posledice tudi v madžarski notranji politiki in da bo prišlo ali do ostavke vlade grofa Telekija ali pa do preosnove vlade s tem, da bodo vstopili v vlado predstavniki madžarske organizacije puščastih križev. Madžarska spomenica o maksimalnih teritorialnih zahtevah nap?am Rumuniji Rim, 12. jul. p. Po informacijah iz rimskih krogov sta grof Teleki in grof Csaky izročila kancelarju Hitlerju in grofa Cis-nu spomenico madžarske vlade, ki v osmih točkah precizira vse madžarske teritorialne zahteve. To predstavlja maksimalni madžarski program, ki pa omogoča popuščanje, tako da bi se mogel doseči kompromis. Po sestanku v Monakovu bo madžarska vlada zahtevala pogajanja z Ru-munijo. Če bi ta pogajanja ne uspela, naj bi se madžarsko-rumunski spor predložil v arbitražo Italiji in Nemčiji. V rimskih krogih tudi ne izključujejo možnosti sklicanja širše konference, na kateri bi sodelovale vse lokarnske in podunavske države. Basel, 12. jul. z. Rimski dopisnik »Bas-ler Nachrichten« reasumira rezultate mo-nakovskega sestanka v naslednjih treh točkah: 1. Meja, do katere se lahko razpravlja o madžarskih teritorialnih zahtevah. 2. Vključitev Velike Madžarske v novo Evropo. 3. Ureditev vprašanja nemške narodne manjšine v Rumuniji, za katero je nameravana slična preselitev kakor je bila odrejena za južno Tirolsko. Glede položaja Madžarske v novi Evropi poudarjajo, da bodoča pozicija Madžarske ne bo omejena niti v vojaškem, niti v političnem pogledu. Teleki za ohranitev parlamentarizma Budimpešta, 12. jul. o. (United Press) Ministrski predsednik je v govoru med zastopniki vladne stranke napovedal, da bo madžarsko vojaštvo razen oficirjev postopno poslano na žetvene dopuste, kar pa še ne pomeni demobilizacije, čeprav se lahko smatra to kot prvi korak v tej ,?merl. Na sestanku s Hitlerjem, je dejal Teleki, sem dobil vtis, da goji nemški kancelar napram njemu popolno zaupanje. Velesili osi vpoštevata v polni meri madžarska stremljenja. V Nemčijo nisem potoval, da bi kaj prosil, vendar pa me čast obvezuje k molku. Obdržali smo parlamentarizem, čeprav so me nagovarjali, da bi ga ukinili. Jaz sem za ustavno državno obliko, vendar pa parlamentarizem ne sme pomeniti anarhije. Rumunija za sporazum z Bolgarijo Sofija, 12. jul. p. »Associated Press« poroča, da so se med Bolgarijo in Rumunijo že pričela diplomatska pogajanja v svrho vzpostavitve dobrih sosedstvenih odnošajev. V bolgarskih krogih so prepričani, da bo pokazala nova rumunska vlada več razumevanja za bolgarske zahteve, kakor pa so ga imele prejšnje rumunske vlade. Po zadnjih poročilih iz Bukarešte je Gi-gurtova vlada pripravljena skleniti z Bolgarijo sporazum glede Dobrudže. Značilno je, da so bolgarski listi danes docela ustavili poprej zelo ostro polemiko z ru-munskim tiskom in da so prenehali vsi napadi na Rumunijo. Petrolejska uredba v Rumuniji Bukarešta, 12. julija, j. (Radar). Vlada je objavila uredbo, po kateri morajo biti akcije vseh na romunskem ozemlju delujočih petrolejskih družb tako zvane imenske akcije. Vse družbe, ki se nanaša nanje ta .uredba, bodisi, da se bavijo s črpanjem petroleja, s kupovanjem in prodajo petro-lejskih polj. s predelovanjem petroleja ali z njega trgovino, morajo v 30 dneh, računajoč od 12 julija, predložiti vse svoje akcije rumunskemu trgovinskemu ministrstvu ki jih bo opremilo s potrebnimi opombni-mi žigi. Pri tej priliki bo treba najaviti tudi imena posestnikov aken oziroma podatke , kje so akcije deponirane. Akcije, ki so v inozemstvu, se lahko prtdlože že v likvidacijo tudi inozemskim diplomatskim zastopstvom Rumunije. toda to ie proti posebnemu dovoljenju »inistrstva za gospodarstvo. Lastniki akcij petrolejskib družb, ki bi se ne odzvali tej naredbi, izr gube avtomatično posestno prav co do njih Uashington, 12. jul. s. (Ass, Press) Zaradi položaja v Rumuniji so v Zedinjenih državah zaskrbljeni za usodo ameriškega kapitala v Rumuniji. V rumunski petrolejki industriji je investiranih 2G milijonov dcilajrjev ameriškega, denarja, poleg tega pa do!guie Rumunija Zedd njenim državam 126 milijonov dolarjev. Rumunsko vojaštvo zasedlo assgle?la&je Bukarešta. 12. jul. o. Po izgonu angls-ških inženieriev ie mmun.-ka v-aJa r d redil a. nai se onemogoči crTh-id ansl^š' ih ladii z Dunava. Gre za 20 ladii. ki ro fcile na ta način zadržane. Paren te-sra ie b lo odrejeno, nai rumumko vojaštvo zas:de nekatere angleške ladje. Ž,Mam n\ rssvolfen vstop v s£s.l;i-vo s »štuntnarv« in »hlačkirii«. Sredi dela ie onošalo tonlo srce mu^skonoM^V^ca kmeta, ki ie bil trd in mehak, hrast in lipa obenem. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Pobski Sokol je prisrčno proslavil 20-letnieo V nedeljo 7. t. m je naš Sokol praznoval 20-letnico obstoja. Skromna je bila proslava, saj so časi preresni, da bi Sokoli prirezali bučne svečanosti. Pravi Sokoli proslavljajo danes jubileje v podrobnem notranjem delu, ki ni toliko vidno nazu-naj. Skozi dvajset let se je moral dobski Sokol vedno in vedno boriti z raznimi tež-kočami, ki so mu jih stavljali na pot najrazličnejši činitelji, je korakal naprej. Prav v jubilejnem letu so mu v dar naklonili odvzem telovadnice! Starosta br. Vidmar je tako lepo dejal v svojem govoru: »Nismo klonili in tudi ne borno! Tvrševa ideja nam je vodnik, vera v sebe pa poroštvo za nadaljnji obstoj in zmagoviti pohod preko vseh ovir. Nobena dobrina ne pade sama v naročje, treba si jo je zaslužiti, priboriti.« V teh besedah se kaže žillavost naših dobskih Sokolov, ki so pripravljeni za borbo vstopili v tretje desetletje svojega vztrajnega delovanja in žrtvovanja. Bratje iz okrožja so razumeli položaj v Dobu in so dobskemu Sokolu v nedeljo dali mnogo moralne opore z lepo udeležbo. Proslava se je izvršila z letr. m telovadnim nastopom. Ob 15 30 so vsi oddelki prikorakali na telovadišče k pozdravu državne zastave, ki je mogočno zaplapolala v lahnem vetru. Br starosta je imefl kratek in klen nagovor, v katerem se je spomnil pokojnega dobrotnika staroste br. Kuharja, predvsem pa domovine Jugoslavije, našega vladarja in vseh onih, ki so se jima danes stavili v zvesto Službo Po govoru je najprej izvedla svoje vaje dokaj zadovoljivo moška deca (78) Sledile so vaje ženske dece (87) Izvedba je bila dobra. Ob splošnem odobravanju je osem bratov izvedlo zelo dobro vaje starejših bratov Osem bratov je nato dobro izvedlo nekaj vaj na drogu Skladno so pred-našale svoje vaje članice (15) Ženski naraščaj je nastopil tudi na dvovišinski bradlji in pokazal že precejšnjo izurjenost, zaradi česar je bil deležen navdušenega priznanja občinstva. Sledili so skoki v višino, katere so izvajali člani (6). Videli smo nekaj prav čednih preskokov Sledile so vaje ženskega (40) in moškega naraščaja (39). Vaje moškega naraščaja so zelo učinkovite zlasti z efektnim zaključkom v recitaciji, ki človeka nehote vklene v misel sedanjosti. Tudi člani so zadovoljivo izvedli proste vaje (29). Ob zaključku so člani Ljubljanskega Sokola izvedli skladno in dovršeno Murnikovo »Polonezo«. Deležni so bila obilnega odobravanja. S petjem slovanske himne se je lepa proslava zaključila. Sokolu v Dobu želimo pri njegovem neumornem delu še mnogo uspehov. —ost—. Zaslužna šolnica je sla v pokoj Zasip pri Bledu, julija Dober učitelj pomeni zelo mnogo za vso vas. To posebno dobro vemo Zasipljani, ki smo imeli 16 let v svoji sredi vzorno upraviteljico šole gdč. Malči Jegličevo. Zdaj se je poslovila od nas, šla je v pokoj v svoj novi dom v RadovljicL Nedav- Vsakodnevna nega zob mora postali za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potreba kakor redno umivanje rok. no smo imeli lep poslovilni večer. Mnogo vaščanov se je prišlo poslavljat od ljubljene učiteljice, kar je najboljši dokaz, da si je s svojim vzornim delom pridobila splošno spoštovanje. Gdč. Jegličeva se je v Zasipu vsestransko udejstvovala. Bila je delavna društvena članica, med drugim pri Sokolu, in požrtvovalna poverjenica Vodnikove družbe. Največ zaslug si je pa vsekakor pridobila z vzorno vzgojo otrok. Sama prežeta s pravim narodnim jugoslovenskim duhom je vzgajala mladino v ljubezni do domovine in kralja. Tudi nasprotniki ji niso mogli nikoli ničesar očitati. Težko jo bomo pogrešali. Poslovili smo se od nje, njeno delo pa bo ostalo med nami in dajalo sad v korist vsega naroda in države. Gdč. upraviteljici šole želimo, da bi še dolgo vrsto let s svojima sestrama uživala pokoj v sreči in zadovoljstvu. Nam bo ostala zmerom v najlepšem spominu! V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja. pa se poleg i tega tudi po dališi porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ženska po 2 din k'logram. Predvčerajšnjim se je v ciganskem okraju Kosovske Mitrovice cigan Aljuš Redjovič oženil z lepo Selimo šabanovičevo, ki jo je kupil za 80 din. Aljuš ,je že davno hodil za Selimo, toda vsa njegova ljubezen je bila zaman, ker ni premogel vsote, ki jo je njen oče zanjo zahteval. Nazadnje se je le opogumil in pri čašici rakije se je začela kupčija. Aljuš je trdil, da Selima nima več kakor 40 kg in je ponudil po 50 din za kg, oče pa, da mora imeti nad 50 Kg. Ko je beseda dala besedo, sta sklenila stavo. Stari šabanovič je udaril Aljušu v roko, da mu da hčerko po 2 din kg, če nima 50 kg. Ob navzočnosti potrebnih prič so šli dekle stehtat v najbližjo trgovino m lepa Selima je v resnici imela samo 40 kil. Tako je Aljuš dobil Selimo za 80 din, a ker niti toliko ni premogel gotovine, se Je dobrodušni šabanovič zadovoljil z njegovim predlogom, da mu namesto denarja da 40 kg koruze. Srečni Aljuš je svojo nevestico po-vedel domov. Stari šabanovič pa je takoj nato svojemu sosedu Ajrizu Seli mu prodal svojo ženo Rahijo, ki je precej debela, za 2100 din in si kupil neko mlajšo vdovo za 500 din. Sokolske lahkoatletske tekme na Jesenicah V nedeljo so bile na igrišču Bratstva na Jesenicah tekme članov, moškega in ženskega naraščaja, ki so lepo uspele. Tekem se je udeležilo lepo število tekmovalcev, vendar bi bila udeležba glede na veliko število dobrih sokolskih lahkoatle-tov lahko večja, če bi gotovi tekmovalci pravilno razumeli propagandni namen takih tekmovanj. Med tekmovalci so prevladovali mladi telovadci, medtem ko so najboljši tekmovalci, večkratni prvaki v posameznih panovah, izostali. Tekme je vodil društveni načelnik br. Avgust Ravhekar. Rezultati v posameznih panogah so naslednji: Tek 100 m, člani (7 tekmovalcev): I. Me-dja Franc 12.3, II. Pohar Gustl 12.4, ni. Kvas Jaka 12.8. Tek 100 m, naraščaj (6 tekmovalcev): I. Thuma Ivan 12.9, II- Vister Marjan 12.9, III. Sušnik Vlado 13.0. Tek 60 m, naraščajnice: I. Kržišnik Jul-ka 9.2, II. Lapajne Jožica 9.4. Tek 1000 m, člani: I. Kvas Jaka 2.58.2, II. Pohar Gustl, III. Kemr Hugo. Tek 5000 m: I. Kvas Jaka 16.27.2, II. Zupan Stanko 16.32.4. Skok v višino, člani (9 tekmovalcev): I. Grošelj Tone 157 cm, II. Vari Rudolf 152 cm, III. Kemr Hugo 147 cm, Mitrovič Panto 147 cm. Skok v višino, naraščOj (4 tekmovalci): I. Vister Marjan 147 cm, n. Božič Jože 142 cm, III- Thuma Ivan 137 cm. Skok v višino, naraščajnice: I. Kržišnik Julka 117 cm, II. Lapajne Jožica 115 cm. Skok v daljino, člani (10 tekmovalcev): I. Medja Franc 5.82, n. Vari Rudolf 5.57, m. Pohar Gustl 5.52. Skok v daljino, naraščaj (6 tekmovalcev): I. Thuma Ivan 5.30, II. Vister Marjan 5.19, III. Božič Franc 4.75. Skok v daljino, naraščajnice: I. Lapajne Jožica 4.26, II. Kržišnik Julka 4.22. Met krogle, člani (8 tekmovalcev): I. Mitrovič Panto 10.95, H. Vari Rudolf 9.74, in. Medja Franc 9-18. Met krogle, naraščaj (4 tekmovalci): I. Vister Marjan 11.27, H. Thuma Iv. 10.60, m. Sušnik Vlado 9.79. Met krogle, članice: Vagaja Boža 6.96. Met kopja, člani (8 tekmovalcev): 1. Mitrovič Panto 42.13, II. Saksida Ivan 37.08, in. Grošelj Tone 36 80. Met kopja, naraščaj (člansko kopje): I. Vister Marjan 32.87, H. Thuma Ivan 31.70, ni. Kozamernik 28.85. Troskok, člani: 1. Medja Franc 11-90, n. Kvas Jaka 11.55, in. Vari Rudolf II.49. Troskok, naraščaj: I. Thuma Ivan 11.09, n. Božič Jože 10.68, ni. Božič Franc 10.59. Načrti za glasbene festivale v Ljubljani Prihodnjo sezono namerava začeti ljubljanska skupina UJMA (Udruženja jugo-slovenskih muzičkih autora) s sistematičnimi glasbenimi prireditvami. Pri nas je to novost, zato nag bo zanimalo, kaj pravi o tem iniciator festivalov in načelnik sekcije UJMA prof. Slavko O s t e r c. Dejal mi je naslednje: -«- Ko sem ob koncu januarja težko bolan dobival od zdravnice dr. Ruže Germo-ve transfuzijo krvi v ljubljanski bolnišnici, sem mislil, da mi je živeti le še dve do tri minute. In pomislil sem tisti hip, kaj sem prav za prav zamudil in česar nisem storil v življenju. Takrat se mi je porodila misel, da bi mogel kot načelnik UJMA porabiti nekaj tisočakov, ki so od prihrankov upravnih stroškov na razpolago v kulturne namene, za organizacijo festivalov slovenske glasbe. Odkar sem po zaslugi zdravnikov prof. dr. Lavriča, primarija dr. Guzelja in dr. Peršiča ozdravel, sem začel to idejo počasi prelivati v konkretno obliko. Danes lahko rečem z gotovostjo, da bomo priredili vsako leto vrsto koncertov, porazdeljenih na vso sezono m upam, da bomo lepo uspeli. Na vprašanje o strokovnem načrtu nameravanih koncertov je odgovoril g. Osterc: — Predvsem omenjam simfonični koncert, ki ga bo izvajala Ljubljanska filharmonija. Razen tega bomo priredili še kakšen orkestralni koncert lažje glasbe, dva komorna in en klavirski koncert, vsaj en večer samospevov, po en orgelski solistični mladinsko-glasbeni in mladinsko-zbo- rovski koncert in koncert ženskega zbora. Najbrž bomo s kakšnim izmed teh programov gostovali tudi v Mariboru, Celju in v drugih manjših slovenskih mestih. Pri sestavi programa bomo upoštevali skladbe vseh naših članov vseh glasoenih smeri; seveda pa bodo mogle biti izvajane le kvalitativne skladbe. Predvsem pridejo v poštev skladbe, ki so bile že izvajane v Beogradu ali v Zagrebu, odnosno kje v tujini, v Ljubljani pa še ne, dalje še neizvajane skladbe in končno skladbe, ki sc na koncertih doma že dosegle lep uspeh. Zlasti bomo upoštevali skladatelje, ki ne živijo v Ljubljani, saj pridejo ti le težko na ljubljanske koncertne sporede. Organizirali bomo večere naše glasbe tudi v radiu. Skladbe bomo začeli takoj zbirati v ljubljanski poslovalnici UJMA. Ponovno na-glašam: dobrodošli so vsi, prav vsi slovenski skladatelji. Na vprašanje kdo bo izvajal in kdo dirigiral vse te koncerte, sem dobil naslednji odgovor: — Naši reproduktivni umetniki so navdušeno pozdravili zamisel takih koncertov in mnogi so takoj z veseljem obljubili sodelovanje, med njimi: predsednik in dirigent Neffat za Filharmonijo, violinist Pfeifer za Ljubljanski godalni kvartet, Ornikova, Lipovšek in šedlbauer za Radijski trio, dalje pianist Lipovšek, šivic in Osterc Valjalova, računam pa še na druge; orgelska umetnika Tome in Armič, dirigent Marolt za ženski Akademski pevski zbor, Pirnik za odlični rakeški mladin- ski zbor ter pevke oziroma pevci Kušeje-va, Heybalova, Kogejeva, Marcltova in Janko. Torej — do danes je že cela majhna armada, ki pa bo pri samem delu še narasla. Kar se tiče dirigentov, si bo mogel vsak skladatelj izbirati svojega; mislim, da je tako nrjboljše. S tem pa bo seveda dana možnost, da bodo na enem samem koncertu lahko cirigirali trije do Štirje dirigenti. Mislim kajpada predvsem na naše operne dirigente švaro, Neffata, štritofa in žebreta, izmed katerih je slednji lansko leto tako lepo uveljavil slovensko baletno glasbo. Na vprašanje, ali je kaj materiala za izvajanje že na razpolago, je odgovoril g. prof. Osterc, da ga je nekaj že, obljubljenega je pa toliko, da boao sporedi vseh koncertov polni. Siaer je pa vsak skladatelj že brez tega sam zainteresiran, da se njegova dela čim več izvajajo. Za letos torej ni skrbi v tem pogledu. V nadaljnjih sezonah bo treba seči tuci po srbskih in hrvatskih kompozicijah. G. Osterc upa. da bodo potem tudi v Zagrebu m Beogradu naše skladbe izvajali pogosteje kakor doslej. Vprašal sem g. predsednika UJMA, ali se člani strinjajo z načrtom festivalov. — Upravni odbor — je odgovoril gosp. Osterc, — je sprejel načrt z razumevanjem. Dohodki članov niso s tem prav nič prizadeti, zato je jasno, da bo tudi vsak izmed njih soglasen z načrtom, zlasti še, ker bodo koncerti koristili le članom samim. širši namen teh koncertov je pa v naslednjem: Vliti hočemo slovenskim skladateljem veselja za nadaljnje delo, na drugi strani pa bi hoteli slovensko občinstvo vsestranski seznaniti z domačimi t glasbenimi kvalitetami. Ti dejstvi dovolj j utemeljujeta potrebo takih prireditev. Obeta se nam torej bogata glasbena se zona, ki bo še bolj razgibala našo kultur- no dinamiko, pod pogojem seveda, da nam sedanja nejasna doba ne bo prekrižala teh in podobnih stremljenj. cd.— R oman iz Dobrudže V dneh, ko se Dobrudža Čedalje pogosteje omenja med nerešenimi vprašanji balkanske politične geografije, je izšel v Beogradu prevod najpomenljlvejšega epi-čnega dela o onem delu Dofcrudže, ki ga Bolgarija zahteva od Rumunije kot svojo krivično oteto etnično in državno lastnino. Je to 272 strani velike osmerke obsegajoči roman Jordana J o v k o v a »Či-fluk kraj g r a n i c e« (bolgarski »Či-flik kraj granicata«). Izdala ga je Profesorska zadruga v prevodu trdnega poznavalca bolgarske književnosti in nje prizadevnega srbskega prevajalca Siniše Paunoviča. Bolgarski slovstveni kritik Georgi Konstantinov je spisal nalašč za to izdajo uvodno študijo o Jov-kovu in njegovem romanu »Pristava ob meji«. Tako je ta roman, ki ga Bolgari štejejo poleg Vazovljeve epopeje svojih osvobodilnih bojev »Pod jarmom« med najznačilnejša in najpomembnejša dela svojega slovstva, postal v skrbnem in lepem prevodu dostopen občinstvu srbskega in hrvatskega kulturnega kroga. Jordan Jovkov je največji pesnik bolgarske Dobrudže, zvesti izpovedovalec njenega rustikalnega duha ln slikar njenega ljudskega življenja. »Pristava ob meji« je ena tistih knjig, ki povedo več o duhovni stvarnosti in o življenju neke pokrajine nego še tako obsežni znanstveni traktati. Kakor v vsakem eplčnem delu žlahtnega kova ni umetniške oblike, tako tudi v tem pokrajina in ljudje res žive. Citatelju se zdi, da prehaja tudi vanj podoba dobrodušnih tal in da ga vsega prevzema močni utrip človeškega življenja. Jordan Jovkov je storil več za Dobrudžo nego vsi, še tako glasni politični agitatorji: približal jo je bolgarskemu srcu, napravil iz nje deželo, ki vzbuja sanjarije in hrepenenje. Ko sem pred letom dni gledal iz okolice Varne, v dišeči gozdni čistini ob črnem morju, večerne obrise Dobrudže v smeri Balčika, sem prav pod vplivom Jovkova iskal na tej planoti tista njegova široka rumena polja, ki se po njih razlega otožna pesem bolgarskih žanjcev in žanjic. »Med bolgarskimi pesniki in romanopisci«, pravi kritik Nikolaj Dončev v svqjih »Etudes bulgares«, je Jordan Jovkov eden onih, ki najširje ln najgloblje izražajo ljubezen do zemlje ln do ljudi svoje domače krajine. On je opisoval kmetove boje in njegovo ljubezen do grude z epično veličino in dal tem opisom vso resničnost in iskrenost, prav kakor čudovito pesniško lepoto.« In italijanski poznavalec Jovkovljevega dela Luigi S al vini, ki je izdal izbor prevodov iz Jovkova v knjigi z naslovom »Scibil« (Napoli 1937) in ga opremil z lepo zaokroženo uvodno študijo, dobro označuje značaj Jovkovljevega dela, ko pravi ob koncu te študije: »V njegovem delu je vse naravno, logično, človeško. Vse je usmerjeno k tisti vrsti konstruktivne ln široke umetnosti, ki pušča za seboj sleherno problematiko in vsako nestrpnost ter stremi samo po tem, da bi izražala najvišji, najgloblji ln najbolj popolni pomen človeka in njegove usode, takisto kakor stremi po kar moči preprosti, goli in naravni obliki svojega izraza.« Nekako pred dvema letoma umrli Jordan Jovkov se je rodil 1. 1884 v žeravni (Kotel). Mladost je preživel v kraju Ci-fukjoj blizu Dobriča ob bolgarsko-rumun-ski meji. Pozneje se je preselil v Sofijo, kjer je dovršil srednjo šolo in se potlej DO * »LJubljano« bood popravili v Tivtu. jJBr-Tsijano«. ki so jo po težkih naporih dvignili z morskega dna. zdai čistijo v ši-benski luki, nato pa jo bodo poslali v Ti-vat. da io v mornariškem arzenalu poara-vijo. V trenutku, ko se je rušilec potopil, ie deloval samo en motor, medtem ko ie drugi počival. Zato računajo, da pri tem motorju potopitev strojem ni prizadejala nikake škode. Profesor i a zagrebške univerze inž. Stipetič in inž. Sorta ter direktor pomorskega prometa Vizin iz Splita raziskujejo, kako ie do katastrofe prišlo. * Šola za zdravstvene pomočnike v Zagrebu sprejme 36 učencev. V šolo se sprejemajo učenci, ki so z uspehom dovršili naimani šest razredov srednie ali niei sorodne šole ter niso mlajši od 18 in starejši od 24 let. Prošnjami za vpis je treba priložiti krstni list. domovnico ali izkaz o državljanstvu, zadnje šolsko spričevalo, SDričevalo o vedenju, davčno potrdilo in kratek opis dosedanjega življenja. Prošnje je treba poslati najkasneje do 15. avgusta. Sola se prične 1. septembra in traja 18 mescev. Sola za zdravstvene pomočnike z za vršnim izpitom ie izenačena s popolno srednio šolo s položenim zrelostnim izpitom v pogledu kvalifikacije za uradniški pložai v socialni in zdravstveni službi. Absolventi šole so lahko nameščeni kot tržni nadzorniki laboranti ali de-sinfektorji. Vsa podrobna navodila daje Šola narodnega zdravia v Zagrebu. Miro-goiska cesta 4. _ e vesti goslovitev Sokolskega doma, ki mu je prisostvoval tudi zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Rista Vukovič, a med drugimi odličniki sta bila navzočna tudi prvi namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Belajčič in ohridski škof Platon. Po svečanosti je povorka avtobusov in kamionov krenila na Kajmakčalan. Izletniki so se ustavili najprej v Baču, skromni gorski vasici, ki je bila v času vojne rezidenca blagopokojnega Viteškega kralja, nato pa so nadaljevali pot Na Je-laču, kjer je bil vojni štab blagopokojnega kralja, so Sokoli iz vse države imeli zborovanje. Tu so udeleženci prenočili v pripravljenih šotorih, včeraj pa so se po končanem programu vrnili proti Bitolju. * Pedagoški tečaj za učitelje bo od 19. 24. avgusta t. 1. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Spored: 19. dopoldne otvoritev in predavanje dr. Gogale o sodobnem pedagoškem prizadevanju. Popoldne bosta predavala dr. Zvitter o državljanski in narodni zavesti ter prof. čopič o temi »Učitelji-sodelavci«. 20. dopoldne bo predaval Kontler o pouku v elementarnem razredu, popoldne pa Jurančič o temi »Učitelj na vasi«. 21. dopoldne bo predaval Ledinek o strnjenem in predmetnem pouku. Popoldne izlet. 22. dopoldne bo predaval Mencej o spoznavanju šolskega razreda in Vodetova o učitelju kot socialnem delavcu. Popoldne bo predaval Kobilica o temi »Šola in starši«. 23. bosta 130 KOLONJSK1H VOD — odlično parfumiranih — toči PARFUMERIJA »VENUS«, Tyrševa c. 9 * Sokol Mengeš glede na svojo včerajšnjo notico pod naslovom »Mengeš vabi« objavlja, da se je morala za nedeljo dne 14. t. m. nameravana proslava 201etnice obstoja, združena z javnim nastopom telovadnih oddelkov, zaradi nenadno nastalih tehničnih ovir preložiti na poznejši čas, ki bo naknadno objavljen. ♦ Plezalni tečaj priredi alpinski odsek podružnice SPD v Kamniku v koči v Jer-manovih vratih od 15. do 20. julija. Tečaj bo vodil znani planinec Pavel Kemperle iz Kamnika. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj plezalno vrv, kladivo, primerno število karabinarjev in klinov ter plezalke. Prijave sprejema podružnica SPD v Kamniku in vodja tečaja g. Kemperle tudi še v ponedeljek v koči v Jermanovih vratih. ŠE CENEJE; ZADNJI OSTANKI CREPE DE CHINE, VZORČIAST . 25.— CREPE MAROCAINE, VZORCAST 36.— CEFIR INDANTREN . . 13.— MANUFAKTURA F.KS. SOUVAN MESTNI TRG 24 * V medieljo dva Putnikova Logarska dolina in Žužemberk, DoijBjske Toplice, št. Jernej. Prijave do sobote. (—) * Nove telefonske zveze Beograda s periferijo države in inozemstvom. Telefonske zveze Beograda z Zagrebom in Ljubljano na eni in z Mariborom na drugi j strani, pa dalje v Nemčijo in Italijo so j bile zadnji čas precej slabe, ker linije niso sproti zmagovale stalno naraščajočega prometa. Proga Beograd—Zagreb na primer je imela doslej vsega skupaj pet linij, ki so imele povprečno vsaka po 4000 govorov na mesec. Zdaj se je ministrstvo pošte odločilo, da stavi v promet novih 15 linij od Beograda do Zagreba, s čimer bo na tej progi ustreženo potrebam. V kratkem bodo odprli še 2 novi liniji do Ljubljane in 3 nove linije za Italijo, snuje se pa tudi nova direktna proga Berlin •—Carigrad. * Sokolske svečanosti na Kajmakčalanu. V četrtek zjutraj se je pričelo običajno petrovdansko romanje jugoslovenskega so-kolstva na Kajmakčalan. Pri tej priliki je v Bitolj prispelo veliko število Sokolov in Sokolic v svečanih krojih iz vseh krajev države. Zjutraj ob 8. je bila slovesna bla- Za majave zobe in zoper lahko krvavenje iz dlesen uporabljajte samo zdravilno PA-RADENTIN pasto za čiščenje zob in masiranje dlesen. PARADENTIN pasta je zares najučinkovitejše sredstvo za higijeno ust in zob. Dobiva se v lekarnah po din 16.— in v drogeriji Gregorič, Ljubljana. predavala dopoldne dr. Schmidt o poklicni vzgoji in prof. Cernejeva o občem kul-tiviranju učitelja, popoldne pa Zor o modernih učilih v ljudski šoli. 24. dopoldne bosta predavala dr. Kolarič o pouku materinščine v ljudski šoli in prof. dr. Oz-vald o izbiranju izredno nadarjenih učencev. Prijavnina za tečaj je din 20. Prijav-ljenci jo plačajo ob začetku tečaja. Prijave še sprejema Pedagoško društvo v Ljubljani, učiteljišče. * Mlekarska šola v Bjelovaru. Iz Bje-lovara poročajo, da se je mudila tamkaj komisija banske uprave iz Zagreba, ki je pregledala prostore, kamor bodo namestili banovinsko mlekarsko šolo. Šoli bo dodeljena mlekarna, ki bo sprejemala 20.000 litrov mleka dnevno. Izletnikom in turistom! Da pojdete v nedeljo na izlet je razumljivo — prav tako pa je razumljivo, da si oskr-bite dober fotoaparat. Potem imate od izleta gotovo veliko več. — Velika zaloga v edini specijalni fototrgovini JANKO POGAČNIK Ljubljana — Tyrševa cesta 20. * Hrvatski zasebni nameščenci proti špekulantom in tihotapcem. V sredo zvečer je bil v Zagrebu plenarni sestanek zagrebške podružnice Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev, ki se ga je udeležil tudi predsednik mestne občine Starčevič. Predsednik podružnice Bašič je imel obširno poročilo, v katerem je obravnaval £asti vprašanje o preskrbi živil. Poudaril Je potrebo, da se izvede organizacija načrtne prehrane v Zagrebu, da zima ne bi mestu prinesla neprijetnih presenečenj. Življenjske potrebščine so ze v Zagrebu podražile povprečno od 20 do 50 odstotkov, plače nameščencev in delavcev pa so ostale iste. Banska oblast in mestna občina bi morali rešiti vprašanje draginjskih doklad in povišanje plač v sorazmerju z naraščanjem cen na dnevnem trgu. Špekulanti in nepotrebni posredovalci izsesavajo nameščence in narodno gospodarstvo. Prav tako je treba najti primernih ukrepov proti industriji, ki grozi, da se bo izselila, da bi se s tem izognila upravičenim dajatvam, in prav s tem dokazuje, da ni narodna v resničnem pomenu besede. Na sestanku so bili sprejeti predlogi, da je treba izvesti kontrolo trgovskih, obrtnih in industrijskih obratovalnic, da ie treba zgraditi zavetišča za deco brezjposelnih delavcev in nameščencev in da je treba preprečiti ljudem, ki so si v banovini nabrali ogromnih ka-pitalov. da teh kapitalov ne izvozijo. Predsednik mestne občine ie obljubil, da se bo zavzel za maksimiranje cen vsem življenjskim potrebščinam. Kopalne obleke, kopalne plašče, kopalne brisače itd. — nudi najceneje GORIČAR, Sv. Petra cesta. * Zagrebška tovarna cigar se preureja. Poslopje tovarne cigar v Klaičevi ulici v Zagrebu so začeli preurejati v tovarng cigaret. Stare stroje tovarne bo prevzela senjska tovorni ca cigar, ki bo poslej proizvajala vse vrste razen viržink. ki jih bo tudi poslej izdelovala tovarna v Ljubljani. zagrebška tvormca r« bo proizvajala cigarete »Morava«, »Zeta«. »Ibar« in »Drava«. mešani tobak in tobak za pipo. Za zagrebško tovarno so v Nemčiji naročeni najmodernejši stroji za proizvodnjo cigaret na električni pogon in najmodernejši stroji za karfcanažna dela. zavijanje in tisk. Tako bo zagrebška tovarna najodlič-neje opremljena tvornica svoje vrste v državi. Svoje prostore bo imela začasno v starem poslopju v Klaičevi ulici, uprava pa išče primernejšo zgradbo v mestu. Mojstrsko delo demonske napetosti, kakor ga se m bilo na filmskem platnu. SlTft T K t/ Airr D Airr V glavni vlogi PETER tORRE UnLAlvU V |j n v a£ o katerem pravi Charlie Chaplin, Po noveli Maurice Renarda. da ie največji živi igralec. Film močne impresije, neobičajne vsebine in skrajno razburljivih dogodkov... KINO SLOGA, teL 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU. UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG. TRDI KOŽI KURJIM OČESOM IN OZEBLINAM. din3.-<5.-inI2.-DROGERIJA LJUBLJANA .MARIBOR * Premogovnik' pri Mostarju dobi nov šaht. Državni premogovnik pri Mostarju, ki ie največji v tem predelu države, ie zadnja leta v precej živahnem obratu. Zato se je uprava odločila, da odpre nov šaht, ki bo 150 m globok in 5 m širok Za izgradnjo rova in napravo novega železniškega tira je na razpolago 10 milijonov din. e Izvrstna francoska komedija Predstave ob 16., 19. in 21. uri 7l?MffJ A ftCVFT A V zakonu razočarana mlada žena najde bCiilllA VW »fil« pota, da si zopet pridobi nezvestega moža. V gl. vi.: Viviane Romance, Roger Duchesne in drugi. — KINO UNION, tel. 22-21. [ I din. Poleg tega je pa še ves trud z nabiranjem ostal zaman. Kdor ve, kako grenak je zaslužek z nabiranjem borovnic, si gotovo ne bi bil drznil storiti kaj takega. Želeti je, da bi zlikovca orožništvo našlo. ♦ Na božji poti umorjen. Vsa okolica Kotora se zgraža nad grozodejstvom, ki ga je neznan zločinec izvršil nad starim Simonom Matkovičem, kmetom iz šušanj-ske občine. Matkovič je bil miren, delaven človek in vsako leto je za Petrovo poromal k oltarju sv. Petra na planino Peterlje, da prižge svečo in pomoli za svoje in za zdravje svoje družine. Tako je tudi te dni pred sončnim vzhodom odšel na božjo pot, a ko ga le dolgo ni bilo nazaj, so domači zaslutili, da se mu je kaj pripetilo, šli so ga iskat in v resnici so ga pod neko skalo našli mrtvega v mlaki krvi. Vsa znamenja kažejo, da je neznan zločinec starca pri- FOTOKOPIJE, POVEČAVE HITRO, ČISTO, POCENI V DROGERIJI: CMOKI A 'V.KANC LJUBLJANA El I \J ZALOGA FOTOMANUFAKTURE NEBOTIČNIK LJ UBLJANA N E BOTIČ N I K * Lonec srebrnikov na njivi. Siromašnega kmeta Marijana Petroviča iz okolice Bosanske Dubice. ki se muči celo življenje. da bi preredil polno bajto ortok. je te dni Bog pogledal skoizi veliko okno. Šel je na njivo, da bi okooal koruzo, poglavitni živež svoje družine, a preden je z mo-tiko udaril po gmdah. se ie kakor zmerom prekrižal in poprosil boga, da bi se delo dobro izteklo. A ko je mahnil z motiko, je udaril na nekaj trdega. Vznemirjen je začel kopati in na lepem se ie zablestel pred njim zvrhan lonec srebrnikov. Ves iz sebe je pobral zaklad in stekel v vas. Marijan Petrovič je nepismen in ne zna šteti, a ko so prišli sosedje, so dognali, da ie v loncu 900 srebrnikov, težkih nad 7 kg. Denar je iz dobe cesarice Marije Terezije in je resnično iz srebra * Dom na Polževem vabi Izletnike, avtomobilske in motociklistične izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja gora 1. (—) * Pozabljivost v luči zagrebške statistike. Kakor poroča policijski urad za najdene in izgubljene stvari v Zagrebu, so Zagrebčani v juniju pozabili na tramvajih, po raznih uradih, lokalih in čakalnicah izredno pestro množico predmetov. Zanimivo je, da je bilo pozabljenih in najdenih 34 ženskih, a samo 13 moških dežnikov, 24 ženskih parov rokavic, a samo trije moški pari, 3 palice, 2 nalivni peresi, 12 zavitkov ključev, 3 mesarske bluze, 17 denarnic z nekaj drobiža, kanta z okrog 19 kg strojnega olja, zlat poročni prstan, 4 čepice, 4 ženske torbe, ženska zapestna ura iz kroma itd. Najdeni so bili tudi 4 bidkli, ki jim ne morejo najti lastnika, en tisočak, ki so ga poizkušali dvigniti štirje lažnivi lastniki, medtem ko pravega ni od nikoder, kanarček, papiga in pav. * Povodenj uničila 110 hiš. V torek dopoldne se je nad vasmi občine Gornji Ra-hič v brčkem okraju utrgal oblak in v pokrajini je nastala tolika povodenj, da je bilo uničenih okrog 110 hiš, po večini domov siromašnih delavcev in kmetov. Popoldne je bil nad mestom Brčkim samim strahovit naliv, ki je trajal od 4. do 8. zvečer, da so bile ulice na mah preplavljene in je bil ustavljen ves promet. Zaradi strahovitega naliva se je nad tako zvanim naseljem Brahulja utrgal plaz ln 20 hiš je začelo polzeti v dolino in obstoji nevarnost, da se bodo zrušile v strugo Brke, na katere bregu naselje stoji. * Tatovi tudi med nabiralci borovnic. Iz Podnarta nam pišejo: Letos je izredno mnogo borovnic. Posebno so za borovnice rodovitni gozdovi na levi strani Save, tako imenovani podbreški gozdovi, kamor hodijo po borovnice iz raznih krajev in še celo z Jesenic. Nedavno zjutraj sta se odpravila po borovnice neka zasebnica in neki 141eten deček. Ko sta bila zatopljena v nabiranje, jima je med tem nekdo, ki je že gotovo čakal ugodne prilike, ukradel vse nabrane borovnice z loncem vred (12 litrov) kakor tudi volneno jopico in dečkov suknjič, kar vse je bilo nedaleč proč od njiju spravljeno. Nabiralca borovnic sta oškodovana približno za 200 vpisal na pravni fakulteti, vendar pa je čez nekaj časa opustil vseučiliščne študije. Zavabilo ga je na vas, med kmete, zato je rajši postal učitelj, šolski mladini je bistril glave v raznih dobruških vaseh, zlasti v kraju Karalij blizu Dobriča. Udeležil se je balkanskih vojn in svetovne vojne. Literarno je začel delovati 1. 1905. Izdal je med drugim tri zvezke »Povesti«, zbirke »Poslednja radost« in »Večeri v an-timovskem hanu«, »Staroplanlnske legende« in edini svoj roman »Pristava ob meji«. (Podatki po Salviniju vknjigi »Scibil«). Kdor hoče spoznati nekatere svojske poteze kmečkega življenja ne le v Do-brudži, marveč pri Bolgarih sploh, bo težko našel kaj boljšega od »Pristave ob meji«. Tu opisuje Jovkov usodo robustnega in premožnega kmeta Manolakija, ki pokoplje svoji dve ženi in navsezadnje še hčer iz drugega zakona, lepotico Nono, dokler se sam ne vleže utrujen in naveličan med svoje mrtve, prepuščajoč pristavo drugim. Okrog tega korenitega kmeta, ki daje svojo hčer izšolati v Švici, se zbirajo mnoge z nepozabnimi potezami orisane človeške postave in se razpleta prene-katera usoda, kakor je zlasti usoda None in njenega častilca, obmejnega častnika Galčeva. Izmed številnih likov v tej knjigi se nam Nona, ki nas spominja fino orisa-nih ženskih postav v povestih in romanih Turgenjeva, vtisne s posebno toploto v spomin, kakor da se je v nji poosebila nežna in krhka duša dobruške zemlje. Vse pestro, epično dobro zgrajeno dogajanje v tem romanu je podpluto z nevsiljivim, naravnim liri mom, iz katerega zaznavamo vonj teh tal, valovanje žitnih polj, pesem zelenih trav v vetru, modre linije daljnih obzorij, pa večerne sape s Črnega morja, ki diha skrito in nevidno čez plan. Nekateri opisi prirode in njenih razpoloženj nas po svoji slikovitosti spominjajo Reymonto-vih »Kmetov«. Jovkov se je s »Pristavo ob meji« izkazal kot pripovednik nesporne umetniške višine. Zapiski Novo delo skladatelja L. M. škerjanca. Skladatelj L. M. škerjanc je dovršil Mašo za bariton solo s spremljavo godalnega okteta. Prva izvedba te skladbe, ki je posvečena predsedniku Orkestralnega društva Glasbene matice dr. I. Kar lin u, bo v nedeljo, 14. t. m. v župni cerkvi na Golem brdu. Novi rektor zagrebške Akademije glasbene in gledališke umetnosti. Po reorganizaciji tega zagrebškega zavoda je postal njegov dolgoletni rektor, skladatelj Lhotka profesor vseučiliščne stopnje, za rektorja pa je bil imenovan dr. Božidar širola. Novi rektor je znan hrvatski skladatelj, muzikolog in etnograf. Zložil je opere »Novela od Stanca«, »Citare i bubanj« in »Gra-bancijaš djak«, več baletov in oratorijev, orkestralnih in komornih skladb, zborov in pesmi. Spisal je vrsto razprav o ljudski glasbi in »Pregled povijesti hrvatske muzi-ke«. Udejstvuje se že dolgo v organizaciji zagrebškega glasbenega življenja in zavzema položaj ene največjih, splošno priznanih avtoritet v glasbenih vprašanjih. Dr. B. širola ima tudi med Slovenci mnogo znancev, ki s simpatijami pozdravljajo njegovo imenovanje. Nietzsčhe. Zanimanje za tega svojskega filozofa, ki je s pesniško dogladnostjo videl že pred desetletji mnoge današnje pojave in v marsičem zrahljal Idejna tla gibanjem, ki se danes uveljavljajo v Evropi, je v zadnjih letih znatno naraslo. Velikopotezna kritična izdaja Nietzschejevih zbranih spisov, ki jo je začelo izdajati Nietzschejevo društvo, se nadaljuje kljub vojnim razmeram. Sam vodja rajha Hitler je dal na razpolago finančna sredstva. Nietzschejev arhiv v Weimarju je pravkar odprl tudi tisti svoj del, ki doslej ni bil dostopen. Napovedana je nadalje izdaja Nietzschejevih glasbenih kompozicij, ki so bile doslej znane samo najožjemu krogu poznavalcev. Hegel. V znani Kronerjevi zbirki je izšla izdaja izbora iz spisov znamenitega filozofa Hegla. Izbor je značilen in vreden zabe-ležbe zato, ker je v njem Hegel, filozof, ki ,je imel velik vpliv na ideologijo marksizma takisto kot ideologijo narodnega socializma, nekako aktualiziran. Knjiga je izšla v obdelavi Friedricha Bulowa pod naslovom »Volk, Staat, Geschichte« (Narod, država, ngodovina) in pomeni po sodbi dr. H. Horna (»Geistige Arbeit, junij 1940) pomenljiv prispevek k sodobni problematiki. Izpuščeno je vse, kar je v Heglovih spisih izrazito abstraktnega in čisto »filozofskega«, zato pa stoje v ospredju Heglovi nazori o politiki, pa njegova filozofija družbe in zgodovine. Prav zaradi svoje »aktualnosti« utegne ta izbor iz Hegla zanimati tiste, ki se skušajo znajti v goščavi današnjih pojavov in problemov ter odkrivati za njimi vplive idej, h katerim je tudi ta pruski filozof prispeval znaten delež. čakal v zasedi in ga ubil, nato pa ga je vrgel Čez skalo, da bi fingiral nesrečo ali samomor. Obdukcija je ugotovila, da je Matkovič umrl od udarcev s kamnom po glavi. * Samomor iz nesrečne ljubezni. Iz II. nadstropja neke hiše v Sarajevu je v četrtek zvečer skočil 181etni mizarski pomočnik Ivan Hafner v samomorilnem namenu. Ko so ga hoteli prepeljati v bolniš nico. je med prevozom umrl. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen. ♦ S stražniKov*im bajonetom se je zaklal. Na policijski upravi v Osijeku se je v četrtek dopoldne pripetil razburljiv dogodek Policija je pozvala na zaslišanje 241etnega delavca Stjepana Miškulina iz Topolovca pri Sisku in njegovo nezakonito ženo 201et-no Marico šegotovo, ki je Miškulina zapustila in mu pustila dva otroka na grbi. Na policiji je šegotova izjavila, da je moža zapustila, ker je grdo ravnal z njo in ji je grozil, da bo še krvavo obračunal ^z njo. Miškulin je tudi na policiji med zasliševanjem šegotovi zagrozil, da Jo bo ubil. Zato je policija takoj odredila aretacijo in stražnik je Miškulina prevzel, da ga odvede v zapor. Na hodniku pa je Miškulin iznenada stražniku izpulil bajonet in se zabodel v prsa. Prepeljali so ga v bolnišnico, a zdravniki so ugotovili, da je njegovo stanje prav resno. Iz Ljjubljane n— Prleki in njihovi prijatelji pojdemo v nedeljo 14. t. m. na Rakovnik, kjer bo imel prvo novo mašo naš križevski rojak salezijanec g. Franc štuhec. Začetek dopoldne ob 9., popoldne pa od pol 16. Na svidenje! Predno odidete na Vaš letni oddih, izlet ali gorsko turo se oglasite pri Foto Touristu Lojze Šmucu Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — kjer dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slike domov. Konkurenčno ceno imamo zložljivemu Balda Foto aparatu z optiko 1.6.3 z lepo usnjeno torbico in 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske Izdelave, posebno pa povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč celi Jugoslaviji po prvovrstni in hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film in napravimo slike. Fotoamaterjem Izven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča: Foto Tonrist — Lojze Šmuc LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8. u— Zaključni izpiti na Christofovem učnem zavodu z enoletnim trgovskim tečajem v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom ravnatelja od 20. junija do 2. julija. Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti (predizobrazba mala matura oz. završni izpit) je letos dovršilo: z odličnim uspehom 30 učencev (-nk), s prav dobrim 74, z dobrim 36. Za tri mesece je bilo odklonjenih 13 učencev (-nk). Posebni enoletni trgovski tečaj pa je dovršilo: z odličnim uspehom 10 učencev (-nk), s prav dcbrim 38, z dobrim 30, z zadostnim 2. Za tri mesece so bili odklonjeni 4, za celo leto pa 2. Kakor običajno vsako leto se je ob koncu šol. leta vršila strojepisna in stenografska tekma. Pri strojepisni tekmi so dosegle prva tri mesta absolventke: Kozina Angela iz Trbovelj, Bozovičar Ana iz Škofje Loke in De Zordo Olga iz Medvod. Pri stenografski tekmi (diktat do 220 zlogov v minuti) so dosegli prva tri mesta De Zordo Olga iz Medvod, Križanec Ljuba iz Gornje Radgone in Zupane Fer-do iz Celja. Po končanih izpitih je ravnateljstvo svojim absolventom priredilo zanimivo razstavo modernega pisarniškega pohištva, računskih strojev in najrazličnejših pisarniških potrebščin S to razstavo so učenci še izpopolnili svoje strokovno znanje. Zaključek šolskega leta je bil dne 4. julija. Informacije glede vpisa in sprejema za prihodnje šolsko leto daje vodstvo pismeno in osebno med običajnimi uradnimi urami. Tel. št. 43-82. u— Sokol Ljubijana-Šiška javlja svojemu članstvu, da bo drevi ob pol 20. v mali dvorani sestanek vsega članstva. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 20. do ponedeli-8" mestni zdravstveni nadsvetnik ar. Franta Mis. Poljanska c. št. 15/11. telefon št. 32-84«. u— Tramvajski Škropilni voz. Z mestnega magistrata so nam poslali dališi dola* v katerem razlagajo pomen tramvaj- skega škropilnega voza za današnje čase Preden ie pričel škropilni tramvaj voziti, pišejo med drugim, je bilo občinstvo v vseh ljubljanskih dnevnikih nekajkrat opozorjeno, nai ne hodi po cestah, tem samo po hodnikih, sai tako zahteva policijski predpis. Tedai pa ie bila naša javnost tudi opozorjena. da tramvajski škropilni voz ne more paziti na kolesarje, pač pa morajo kolesarji sami paziti nanj in se mu izogniti. Kogar torej curek vode iz škropilnega tramvaja ujame na cestišču, nai si ploho sam priDiše. pešec r»a nai io smatra kot kazen za prestopek cestno-po-licijskega reda. KOPALNE OBLEKE — ČISTA VOLNA STARE NIZKE CENE. Alojzij Potrato — prej J O S. K U N C & Co. Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. u— Dekliška kolonija Kola jugosloven-skih Sester odpotuje v Kraljevico v ponedeljek 15. t. 'm. ob 18 45. Zbirališče pol ure pred odhodom vlaka na glavnem kolodvoru. u— Z lipe je padel. Sezona lipovega cvetja vsako leto zahteva med nabiralci večje število žrtev. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali Viktorja Pipana. 10-let-nega sina tesarskega pomočnika iz Šenčurja. ki je padel z drevesa, ko je nabiral cvetje, in si zlomil desno roko. u— Nesreča na kolodvoru. V četrtek zvečer so bili mestni reševalci nujno klicani na glavni kolodvor, kjer je 321etni zavirač Alojz Smole prišel med odbijače dveh vagonov. Smole je dobil precej hude poškodbe in je bil prepeljan na kirurški oddelek. ČEMU SE MUČITE Z DOLGOTRAJNIM UKUHAVANJEM? Z MARMELIN-om pripravite brez truda v 8 minutah trajno marmelado s prirodnim okusom ob ohranitvi arome in vitaminov iz vseh vrst sadežev. — Navodila v drogeriji KANC, Ljubljana, Židovska ul. n— Poškodbam je podlegel. Pred dnevi smo poročali o hudi nesreči, ki se je pripetila 191etnemu posestnikovemu sinu Fran cetu Sojerju z Viča, ko je dne 5. t. m. v strugi Gradaščice nakladal gramoz na voz. Polna truga se je z vso težo zrušila nanj, in ga pokopala pod seboj. Kmalu nato so domači našli ponesrečenca nezavestnega in so ga takoj dali prepeljati v bolnišnico. Na kirurškem oddelku so ugotovili, da je So-jer razen manjših zunanjih dobil tudi hude notranje poškodbe. Kljub skrbni negi zdravnikov je včeraj zjutraj podlegel. šolstvo Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Prijave za sprejem na aiiiitektonsko-grad-beni, strojni in elektrotehniški odsek se bodo sprejemale v soboto, dne 31. avgusta od 8. do 11. Podrobni pogoji so razvidni iz objave v šolskem vestibulu. Učenci, ki so opravili nižji tečajni izpit (gimnazije), odnosno završni izpit (meščanske šole) pred šolskim letom 1939/40 in ki bi eventualno reflektirali za sprejem, se opozarjajo, da morajo najkasneje do 10. avgusta t. L zaprositi pri VIII. oddelku kr. banske uprave dravske banovine za odofcrenje v svrho prijave za sprejem v I. letnik kateregakoli odseka. Drž. delovodska šola v LJubljani. Prijave za sprejem na gradbeni, strojni, elek-troinstalaterski in mizarski mojstrski oddelek se bodo prejemale v ponedeljek, dne 2. septembra od 8. do 11. Na gradbeni oddelek se sprejemajo pomočniki, ki so izuče-ni zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta. Na strojni mojstrski oddelek se bodo sprejemali tudi izučeni modelni mizarji. Na gradbenem, elektroinstalater-skem in mizarskem oddelku je običajno vedno dovolj prostih mest; na strojnem oddelku imajo pa prednost reflektanti z daljšo pomočniško dobo. Podrobni pogoji za sprejem so objavljeni na razglasili deski v šolskem vestibulu. Drž. moška in ženska obrtna šola v Ljubljani. Prijave za sprejem na moško obrtno šolo (kiparski, keramiški in graverski oddelek) ter na žensko obrtno šolo (oddelek za obleke, oddelek. za perilo in oddelek za vezenje) se bodo sprejemale v ponedeljek, dne 2. septembra od 8. do 11. Podrobnosti glede spejemanja so objavljene na razglasni deski v šolskem vestibulu. Banovinska šola za glasbila, pri drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani (Aškerčeva cesta 9). Prijave za vstop v L letnik te šole se bodo sprejemale v ponedeljek, dne 2. septembra od 8. do 11. Pri prijavi se morajo predložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in eventualno še nravstveno izpričevalo. Sprejem v L letnik drž. učiteljišča "v LJubljani. Prosvetno ministrstvo je odločilo. da se more v šolskem letu 1940/41 vpisati v I. razred drž. učiteljišča v Ljubljani 35 učencev in 35 učenk. Za vpis pridejo v prvi vrsti v pošte v učenci in učenke iz srezov bivše Kranjske ter še iz srezov Brežice. Gornji grad in Laško. Prošnje za sprejem v I. letnik, kolkovane z 10 din državnim kolkom, ie treba vložiti pri ravnateljstvu osebno ali po pošti najkasneje do 14. avgusta. Prilogi: 1. krstni list 2. izpričevalo o niž. teč. izpitu, odnosno završno izpričevalo meščanske šole z odličnim ali prav dobrim uspehom. Ce učenec (-nka) ni obiskoval v lanskem šolskem letu rednega pouka, mora priložiti tudi nravstveno izpričevalo. Sprejemni izpiti bodo od 28. avgusta od pol 8. dalje po razporedu, ki ga bo ravnateljstvo objavilo dne 27. avgusta v veži drž. učiteljišča. Vsi učenci in učenke bodo zdravniško pregledam na drž. šolski polikliniki in delali izpit iz petja, meščan?košolski učenci in učenke pa poleg tega še izpit iz slovenščine in matematike. Ravnateljstvo opoz?ria tJ^I dovoljeno za snrejem v I. letnik manjše število kakor pa lansko šolsko leto! Ravnateljstvo, Iz Maribora a— Delovni tabor ljubljanskih akademikov v Slovenskih goricah. Jugoslovensko akademsko društvo »Jugoslavija« iz Ljubljane je organiziralo pri Sv. Marjeti ob Pesnici počitniški delovni tabor, ki naj upostavi čim tesnejše stike med našo akademsko mladino in obmejnim ljudstvom. V imenu domačinov je idealne akademike iskreno pozdravil učitelj g. Mirko Vauda, kateremu se je za prisrčni sprejem zahvalil absolvirani jurist g. Jerovec. Naj bi idealno delo naše akademske mladine obrodilo čim lepše sadove. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članov OUZD m njihovim upravičenim svojcem bo imel v nedeljo v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rejonskega zdravnika g. dr Lojze Toplak, Pobrežje, Aleksandrova cesta 6. a— Službe božje za planince in izletnike bodo pri Pohorskem domu ob 9., pri Ruški koči ob 10., na Smolniku ob 9., na Pun-gartu ob 11., na Urši j i gori ob 9., v mariborski frančiškanski cerkvi ob 4 15 pred odhodom vlakov. Aljažev klub. a— Novi vodja mariborske Splošne bolnišnice. Na mesto dosedanjega ravnatelia tukajšnje splošne bolnišnice g. dr. Hribarja. ki je bil imenovan za rednega profesoria splošne patologije in pataloške anatomiie na ljubljanski medicinski fakulteti, je bil imenovan kot vršilec dolžnosti ravnatelia šef primarii tuberkuloznega oddelka tukajšnie splošne bolnišnice g. dr. Franio Radšalj. a— Nova pridobitev mariborske bolnišnice. Včerai ie prispel v Maribor nov rentgenski aparat za obsevanje, ki je najmodernejše konstrukcije. Aparat stane 250.000 din. Novi aparat bo posebno dobro služil za obsevanie proti raku. Razen te?a ie prispel tudi nov aparat za sterili-ziranje. ki stane 200.000 din. a— Bolniški paviljon bodo le dogradili. Zda i ie naposled vendarle odobren kredit v znesku 11 milijonov dinarjev, ki ie potreben za dograditev štirinadstropnega bolniškega paviljona na Tržaški cesti, ki je bil skoro tri leta v sirovi gradnji. Po končanih komisijskih formalnostih ie upati. da se bodo pričela gradbena dela še ta mesec, tako da bo možna še letos vselitev oddelka za očesne, ušesne in vratne bolezni. porodnišnice in še nekaterih drugih oddelkov. a— Iz zadruge »Pohorske železnice«. Pred snočnjim so bili izvoljeni na izrednem občnem zboru Zadruse »Pohorske železnice«: Kordik za načelnika. Kocbek za podnačelnika. Soršak za tajnika in blagajnika. V odboru so sreski načelnik dr. Šiška kot zastopnik banske uprave. Serec, Scheiber in Verenek kot zastopnik mestne občine. Albaneže. Vicel in Tomše so namestniki. V nadzornem odborru so: Jciš. Govedič, Murko in Zoratti. a— Pisarna narednegra gledališča je do končane prezidave gledališkega poslooia v sosedni pritlični sobi s posebei označe-rrm vhodom. Pisarna posluie za časa počitnic samo ob delavnikih od 11. do 12. ure. a— Dr. Rudolf Lovrec zopet redno ordinira! a— Nočni streli. V noči na petek je nastalo v magdalenskem predmestju streljanje in je obležal 32-letni Ivan Jamnik. Ne-dolgo zatem je umri. Zadevo razčiščujejo oblastva. a Smrten skok v bazen na Mariborskem otoku. Ob priliki poučnega izleta so se nekateri gojenci kovinarske šole z Jesenic kopali v kopališču na Mariborskem otoku. Med njimi je bil tudi 19-letni Ciril Novak. Mladenič pa je napravil tako nesrečen skok v bazen, da si je zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki storili vse, da bi mu rešili življenje. Pa je bilo vse zaman in je poškodovanec umrl za smrtno poškodbo. a— Krvav pretep v Ulici kneza Koclja. V neki gostilni v Ulici kneza Koclja je nastal pretep. Zabliskali so se noži. V splošni gneči je obležal zaboden z nožem v prsi 55-letni Ivan Kovačič. Policija poizveduje za krivci. Iz Celja e— »Trboveljski siavček« bo zapel na svojem koncertu, ki bo jutri z začetkom ob 10.30 dopoldne na dvorišču vojašnice kralja Petra, v prvem delu pesmi Adamiča, Mirka, Mokranjea, Hristova in Tomca. Drugi del bo obsegal slovanske narodne pesrni, v tretjem delu pa bodo mladi pevci izvajali nekaj čeških plesov ob spremljeva-nju celjske vojaške godbe. S koroško narodno »Gor čez izaro« bo zbor počastil spomin padlih koroških borcev. Zbor bo vodil g. Avgust šuligoj, ustanovitelj »Trboveljskega slavčka«. Vojaška godba bo pod priznanim vodstvom kapelnika g. Pera Fa-bijanoviča izpolnila dva odmora z Urba-nijevo balkansko uverturo »Jursum in Fa-tima« in Muhičevim potpurijem »Od Triglava do Balkana«. Koncert, ki je bil prvot-ro namenjen le vojakom celjske garnizije ter povabljenim predstavnikom oblastev in javnih korporacij, je zbudil v javnosti veliko zanimanje. Zato je vojaška oblast kot prirediteljica dovolila udeležbo vsej javnosti. Javnosti bo dovoljen vstop s sporedom, ki se bo dobil pri vhodu proti nizki vstopnimi. Vabimo vso našo narodno javnost, da se udeleži koncerta ln s svojo udeležbo izkaže »Trboveljskemu slavčku« priznanje za njegovo plemenito in požrtvovalno patriotično delo, ki ga bo izvršil s tem, da bo nudil tudi naši narodni vojski umetniški užitek. e— Sokolski župni tečaj za članice in rtaraščajnice. V gozdni šoli v Soteski pri Mozirju se 5. avgusta začne tritedenski splošni župni prednjaški tečaj za članice in višje naraščajnice (od 16. leta naprej). Bratska društva in čete celjske sokolske župe so prejele razpis. Sestre, ki bi želele obiskovati tečaj in taboriti v gozdni šoli, naj se javijo pri svojih edinicah, kjer bodo dobile točnejše podatke tako glede oskrbe kakor glede tečaja samega. Prijave bodo potekle 20. t. m., zato pohitite sestre in se takoj priglasite v tečaj. Imele boste lepo priliko, da se seznanite z vsemi prvinami, potrebnimi za sokolske vaditeljice. V tečaju bo tudi pouk iz onih predmetov, ki so za današnje obče prilike primerni in neogibno potrebni. Sestre, stopite pogumno v vrste novih so-kolskih vaditeljskih pripravnic. e— Romanje sokolskih predstavnikov na Kajmakčalan. Sokolska župa Skoplje je priredila te dni spominsko romanje na Kaj-makčalan za vse sokolske župe v naši državi. Od predstavnikov celjske sokolske župe sta se udeležila teh svečanosti župni starosta br. Jože Smertnik in župni tajnik br. dr. Fran Kloar iz Celja. Ie— GiOdnja novega gimnazijskega poslopja v Celju je še vedno nerešeno vprašanje. Jeseni bo doseglo število dijakov in dijakinj na drž. realni gimnaziji v Celju rekord in bo postalo že itak do skrajnosti obremenjeno gimnazijsko poslopje absolutno pretesno tudi za pouk v dveh partijah. Zaradi tega je postalo vprašanje gradnje novega gimnazijskega poslopja (poleg sedanjega) izredno pereče. O tej nad vse važni zadevi sicer z raznimi presledki že več let razpravljajo, uspehov pa ne vidimo nikjer. Treba bo končno vendarle poskrbeti, da bo vprašanje novega gimnazijskega poslopja v Celju čimprej ugodno rešeno. e— Osemdesetletnico je obhajala včeraj ga. Domenika Zamparuttijeva, hišna po-sestnica v Aškerčevi ulici in bivša lastnica delikatesne trgovine v Ulici dr. Gregorja žerjava. Jubilantka je vodila svojo daleč okrog znano delikatesno trgovino nad 50 let. Splošno spoštovani jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Josip če-rin v Prešernovi ulici. e— Naprava čistilnice v mestni klavnici. Mestna občina je razpisala oddajo celokupnih gradbenih in ostalih obrtniških del za napravo čistilnice oo padnih vod v obliki Imhofovega tanka v mestni klavnici v Ce- Na svojih zadnjih sejah je svet za zunanjo trgovino razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo reorganizacije naše zunanje trgovinske službe ter kontrole in organizacije nabave surovin iz prekomorskih držav. Z ustanovitvijo direkcije za zunanjo trgovino je bil napravljen prvi korak za koncentracijo kompetenc v vprašanjih zunanje trgovine, ki pa tudi danes ni v celoti izvedena, čeprav je direkcija za zunanjo trgovino nastala predvsem iz težnje, da se doseže združitev pristojnosti o vpraša njih, ki se tičejo zunanje trgovine. Tudi danes je v zunanjetrgovinskih vprašanjih pristojno več ustanov, ki nimajo vedno enakih pogledov v posameznih vprašanjih, kar pogosto zavlačuje rešitve. Poleg tega se je v zadnjem času pojavilo vprašanje smotrnejše kontrole naše zunanje trgovine. Poleg kontrole izvoza imamo, kakor je znano, tudi kontrolo uvoza iz neklirinških držav. Poročali smo že, da je predvidena uvedba kontrole uvoza tudi v prometu s klirinškimi državami, s čemer naj se doseže, da bomo uvažali tudi iz klirinških držav predvsem tako blago, ki nam je nujno potrebno. Dosedanja praksa nam je pokazala, da pogosto nismo mogli izkoristiti kontingentov za uvoz nujno potrebnih uvoznih predmetov lz klirinških držav, ker se je s prekomorskem uvozom dru gih manj potrebnih in nekontingentiranih uvoznih predmetov prekomerno obremenil plačilni promet in nismo mogli izkoristiti možnosti uvoza potrebnega blaga. Najnovejši mednarodni dogodki pa so odprli še vrsto novih vprašanj, med kate- | Kakor smo že včeraj poročali, se Je na Bledu začela konferenca med predstavniki naše tekstilne industrije in predstavniki italijanskih bombažnih predilnic, na kateri naj se določi cena, po kateri nam bodo italijanske predilnice dobavljale prejo Pri trgovskih pogajanjih z Italijo je bilo določeno, da nam bo Italija dobavila 4000 ton bombažne preje in 4000 ton bombažne preje, pomešane s celulozno volno. Zdaj gre za to, da se določi cena za to prejo. Pri pogajanjih so navzoči predstavniki tekstilne industrije iz Beograda, Zagreba in iz Slovenije. Slovenski delegati so Franjo Sire in Maksim Horvitz iz Kranja in Edvard Ivančič iz Maribora Poleg tega so na konferenci tudi zastopniki Centrale industrijskih korporacij ter zvez industrij cev iz Zagreba in Ljubljane. Zvezo predilnic pa zastopa generalni tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič. Za danes pričakujejo, da bo prispel na konferenco ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino dr. Bičanič, medtem ko je na Bledu že navzoč načelnik oddelka za uvoz pri direkciji za zunanjo trgovino dr. Kre-šimir Kristič. Reforma železniške tarife Kakor smo že poročali, ni prišlo v tarifnem odboru do soglasja glede vprašanja preklasifikacije blaga. Večja skupina članov osjega tarifnega odbora je zavzela stališče, da ne bi bilo v sedanjih razmerah umestno spuščati se v spremembo strukture in temeljev tarife in da bi bilo bolje, če se vse tarife linearno povišajo za nadaljnjih 5«/o. Druga skupina pa je vztraja pri tem, da se izvede preklasifikacija. Tudi v plenumu se je pretežna večina izrekla, da se naj kvečjemu izvede linearno povišanje za 50/0. Sedaj proučujejo v generalni direkciji železnic tako predlog večine, kakor tudi predlog manjšine. Po dobljenih informacijah bo generalna direkcija izbrala srednjo pot. Verjetno je, da bo izvršena delna preklasifikacija v skrčenem obsegu, pri čemer bi se preklasifikacija izvedla le za 1 razred in le za one predmete posameznih razredov, katerih cene so razmeroma visoke. Ob enem nameravajo revidirati aneks k tarifi. Poleg delne preklasifikacije pa je predvideno linearno povišanje tarife, in sicer za 3 do 5«/o, kar bo odvisno od finančnega efekta preklasifikacije. Problemi hrvatskega denarništva Nedavno je bil pri oddelku za obrt, trgovino in industrijo banske oblasti v Zagrebu imenovan strokovni odbor za denarništvo, ki ga je imenoval ban. Ta odbor bo posloval kot posvetovalni organ banske oblasti v vseh važnejših odločbah, nared-bah in uredbah. Te dni je bila prva seja tega odbora, v katerem imajo banke 4 predstavnike, hranilnice 3, zavarovalnice 2 in kreditne zadruge 2, poleg tega pa so še 4 drugi člani. Na prvi seji je odbor razpravljal o številnih važnih vprašanjihj tako med drugim I lju. Ponudbe je treba vložiti do 1. avgusta ' do 9. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. e— V napol pogorelem gospodarskem poslopju ge. Adele Dečkove na Mariborski cesti se je v četrtek zvečer spet vnelo seno, ki je neopaženo tlelo ves dan. Gabrski gasilci so takoj prihiteli in pogasili ogenj. Požar, ki je izbruhnil v noči od srede na četrtek, je prvi opazil g. Ivan Vučko, frizerski pomočnik pri g. Grobelniku in sin občinskega uslužbenca g. Vučka. Zbudil je takoj hlapca ge. Dečkove, ki mu je dal ključ hleva. G. Vučko je odklenil hlev, ki je bil že poln dima, in je reSil vso živino iz hleva, nato pa je v veliki življenjski nevarnosti spravi": tudi kokoši iz gorečega poslopja na varno. e— Kača ,io je pičila. Ko Je 121etna delavčeva hčerka Marija Vrtačnikova iz Dobrovelj pri Mozirju nabirala v sredo v gozdu jagode, jo je pičila kača v desno nogo. Deklico so hitro spravili v celjsko bolnišnico, kjer ji je zdravniška pomoč rešila življenje. e— Na štiri leta robije in pridržanje po prestani kazni je obsodilo okrožno sodišče v Celju 301etnega, v Tlake pri Rogatcu pristojnega Antona Oseka, delavca brez stalnega bivališča, ker je izvršil več tatvin in vlomov ter zagrešil pretepe. Osek je nevaren prijatelj tuje lastnine. rimi je najvažnejše vprašanje nabave določenih surovin inozemskega izvora in njihove razdelitve na domače interesente. Vrhu tega smo danes prisiljeni iskati nova tržišča za naše izvozno blago. Važno pa je tudi vprašanje dovoza zlasU pri surovinah iz prekomorskih držav. Iz vseh teh razlogov je potrebno, da država sama ali kakšna ustanova javnega značaja prevzame nalogo skupne nabave posameznih surovin in pravilne razdelitve med domače interesente. Doslej je prihajal v tem pogledu v poštev predvsem Prizad. Toda Pri-zad je po svoji organizaciji ustanova, ki se bavi le z izvozom in ni toliko pripravna za posle uvoza. Iz teh razlogov je v svetu za zunanjo trgovino nastala misel, da W se ustanovila privilegirana družba za trvoz na enak način, kakor je Prizad privilegirana družba za izvoz. Zaradi razširjenja vojne na Sredozemsko morje je naše gospodarstvo zelo prizadeto, ne samo zaradi tega, ker je onemogočena trgovska plovba, temveč tudi zaradi tega, ker nam je zaprta pot v pre-komorske države, ki so za naSe gospodarstvo važne, ne samo zaradi izvoza temveč zlasti zaradi uvoza surovin. Razprava v svetu za zunanjo trgovino Je pokazala, da se bo morda našla prej rešitev tega vprašanja, kakor se je to prvotno sodilo. V prihodnjih dneh bodo o tem izdana važna sporočila. Končno je svet za zunanjo trgovino razpravljal o vprašanju prevoza blaga v one evropske države, kamor smo doslej izvažali blago predvsem po morski poti, sedaj pa se moramo posluževati predvsem zvez po kopnem. Kakor je bilo pričakovati, so pogajanja zelo težavna, ker zahtevajo italijanske predilnice izredno visoke cene. Že pri svoječasnih pogajanjih v Milanu je bila | cena čisti bombažni preji povišana na 18 lir za kg, sedaj pa zahtevajo italijanske predilnice za čisto prejo 28 lir franko meja, to je okrog 64 din (s stroški bi se cena povišala na 29 lir), za prejo mešano s 25°/o celulozne volne pa zahtevajo italijanske predilnice 25.20 lire. Cena za italijansko prejo bi bila za skoro 100°/o višja nego znaša prodajna cena za bombažno prejo v naši državi, ki jo je določil urad za kontrolo cen v višini 33.50 din. Italijanske predilnice utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da velja ista cena tudi za italijansko industrijo. Samo razlika med ceno na domačem trgu in ceno, ki jo zahtevajo italijanske predilnice, bi znašala pri pogodbenem kontingentu okrog 240 milijonov din. Kakor nam poročajo lz Bleda, se naša delegacija sklicuje na to, da znaša cena na svetovnem trgu le 15 lir. Četudi bi italijanske predilnice pristale na nižjo ceno, je računati s tem ,da bo italijanska preja mnogo dražja v primeri z domačo glede na maksimirano cena o uvedbi enotnega vzorca za sestavo bilanc in računa izgube in dobička, ki ga bo predpisal ban, tako da bodo vse bilance denarnih zavodov v banovini Hrvatski sestavljene na enak način. Nadalje je bila razprava o vprašanju razdolžitve nekmečkih dolžnikov, to je v glavnem srednjega stanu. Po vseh znakih sodeč je banska oblast pripravljena načeti to vprašanje. V tej zvezi je bila tudi razprava o sanaciji hotelske industrije. Vprašanje privilegirane industrijske banke je že dolgo aktualno in je bilo ponovno na dnevnem redu. Sedaj gre načrt za tem, da se ustanovi taka privilegirana industrijska banka za banovino Hrvatsko. Vprašanje ustanovitve hrvatske rečne plovbe po vzorcu državne rečne plovbe v Beogradu se je izkazalo, da še ni zrelo za konkretne sklepe. Glede revizije bank, se pripravlja posebna naredba, ki predvideva, da mora biti poslovanje vsake banke na področju banovine Hrvatske enkrat na leto pregledano. V tej zvezi so razpravljali tudi o vprašanju zakona o bankah. Povečan klirinški dolg nasproti Italiji Po izkazu, ki ga je izdala Narodna banka o gibanju klirinških računov z inozemstvom, se je v prvi četrtini julija naš klirinški dolg nasproti Italiji ponovno zelo povečal, in sicer od 24.5 na 41.6 milijona din. V klirinškem prometu z Italijo smo bili do srede junija še aktivni, po likvidaciji aktivnega salda pa je začel naglo naraščati naš klirinški dolg. V kliringu z Madžarsko se je naš dolg povečal od 9.1 na 19.0 milijona din, v kliringu s Slovaško od 7.9 na 8.9 milijona Ks, medtem ko se je v kliringu z Romunijo naš dolg zmanjšal od 7.8 na 7.4 milijona din. Med aktivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Nemčijo povečanje salda naših terjatev od 5.0 na 6.0 milijona mark, medtem ko se je istočasno saldo naših terjatev nasproti češkoslovaškemu protekto-ratu zmanjšal od 19.5 na 8.2 milijona Kč. Klirinški račun s Francijo zaznamuje naglo zmanjšanje salda naših terjatev od 11.1 na 2.2 milijona frankov in klirinški račun s francoskimi kolonijami od 12.6 na 1.6 milijona frankov. V kliringu s Turčijo se je saldo naših terjatev zmanjšal od 5.9 na 5.8 milijona din, v kliringu z Bolgarijo pa se je povečal od 3.9 na 4.0 milijona din. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 8. t. m. zaznamuje zmanjšanje obtoka bankovcev za 11.4 na 12.199 milijonov (lani 7159), medtem ko so obveznosti na pokaz narasle za 125.4 na 1987.2 milijona din (lani 1803.1). Zlata podlaga se je v prvi četrtini julija povečala za 24.8 na 2268.4 milijona stabilizacijskih din (lani 1920.1) v stvarni vrednosti 3629.4 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so se skrčile za 70.8 na 449.3 milijona din (lani 512.8). Menična in lombardna posojila, ki so v drugi polovici junija nazadovala za 73 milijonov, so se v prvi četrtini julija zopet povečala za 14.0 na 1914.8 milijona din (lani 1904.0). Eskont bonov za narodno obrambo se je povečal za 165 na 3952 milijonov, medtem ko je ostala postavka eskontira-nih blagajniških zapisov za narodno obrambo na nespremenjeni višini 839 milijonov. Glede na stvarno vrednost zlate podlage le znašalo 8. t. m. kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.58% (prejšnji teden 25.50%). Gospodarske vesti = Vprašanje poštne zveze s prekomor-skirni državami. Od kar se je vojna razširila na Sredozemsko morje so nastopile velike težkoče v poštnem prometu s preko-morskimi državami. Od tedaj se poštni promet z Ameriko razvija le po zračni poti preko Lizbone in od tod z letali v Ameriko. Centrala industrijskih korporacij se je sedaj obrnila na poštno ministrstvo s predlogom, da bi poštna uprava skušala uvesti železniško poštno zvezo preko Italije in Francije s Portugalsko, od koder bi se lahko pošta prevažala z nevtralnimi ladjami v Ameriko. Borze 72. julija Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone je bilo povpraševanje v Zagrebu po 33, v Beogradu pa je bil »a- Beograd, 12. jul. p. V Bitolju in na KaJ-makčalanu je bila danes v spomin na herojske borbe in žrtve za osvobojenje in ze-dinjenje lepa nacionalna svečanost, pri kateri so sodelovala nacionalna društva lz vse države. Nj. Vel. kralja Je zastopal general Dragiša Pandurovič. Poleg velike množice ljudstva so se svečanosti udeležili v posebno velikem številu Sokoli iz vse države, razen tega pa številni delegati raznih patriotskih društev, med njimi Društva rezervnih oficirjev in bojevnikov, nosilcev Karadjordjeve zvezde, Udruženja branite-Ijev Beograda, Narodna odbrana, ln mnogih drugih. Cerkvene obrede sta opravila skopski mitropolit Josip ln bitoljski mitro-polit Platon. Bitolj je bil že včeraj ves v zastavah. Sokoli, ki so se zbrali iz vse države, so taborili pod vrhom Kajmakčalana. Svečanost se je začela s sokolsko budnico in dvigom državne zastave. Pri tej priliki je imel prvi Zagreb, 12. jul. o. Zagrebška policija ie izsledila na široko razpredeno mednarodno falsifikatorsko družbo, ki se i e bavila z ponarejanjem potnih listov in z raznimi goljufivimi bančnimi transakcijami. Po raznih izpremembah, ki so nastale v Evropi. je postal Zagreb priliublieno zatočišče raznih emigrantov, zlasti bogatih Zidov. To ie imelo za posledico, da so se naselili v Zagrebu tudi razni kriminalni tipi, ki so skušali iz nesreče drugih kovati bogastvo za sebe. Policija ie že dolgo zasledovala te parazite, vendar oa so bili skrajno previdni in spretni, tako da jim ni mogla do živega. Naposled se ie vendarle posrečilo nekemu policijskemu agentu, da ie družbo razkrinkal. Policiji je uspelo, da je aretirala kolovodjo. dočim se je eden njegovih glavnih pomočnikov v samomorilnem namenu zastrupil. drugi pa je pobegnil. Na stanovanju kolovodje so našli celo kopico falsi-ficiranih potnih listov, tiskovin za najrazličnejše dokumente vseh mogočih držav, krstne liste skoro vseh evropskih držav in uradne štampilike konzulatov, poslaništev in drugih oblasti; med njimi celo ponarejeno štampiljko papeške nunciature v Dalmaciji bo vrnjen del avtonomije Zagreb, 12. jul. o. Banska oblast izdeluje uredbo, po kateri naj bi njena ekspozitura v Splitu dobila širši upravni ln gospodarski delokrog s primerno finančno pristojnostjo. Po tej uredbi bi bil poverjenik ekspoziture v Splitu naredbodajalec pri izdatkih do vsote, ki je potrebna za pravilno poslovanje podrejenih mu oblasti v samoupravnem področju. Kakor se je izvedelo, bo ta uredba objavljena že v najkrajšem času, ker je njena izdelava v glavnem že končana Razen za Dalmacijo bo uveljavljena tudi za večje število bosanskih ln hercegovskih srezov, ki so pridruženi banovini Hrvatski. »Ljubljana*4 je dobro ohranjena šibenik, 12. jul. o. Danes je vojaška komisija pregledala dvignjeni rušilec »Ljubljano«, pri čemer je ugotovila, da je trup ladje dobro ohranjen in da bo mogoče izvršiti popravila brez večjih tež koč. Vse konstrukcije v notranjosti rušilca so dobro ohranjene, le pri strojih bodo potrebna večja popravila. beležen tečaj 34 — 36. Bolgarski klirinSri čeki so se v Beogradu nudili po 91. Na zagrebškem efektnem tržišču se je I Vojna škoda najprej trgovala po 423, po-1 zneje pa se je tečaj dvignil na 431 — 433 (v Beogradu je bil promet po 432 — 433). Do zaključka je prišlo še v 4•/• agrarnih obveznicah po 50, v 68/» dalmatinskih agrarnih obveznicah po 71 (v Beogradu po 71.25 — 71.50) in v dellnicah Trboveljske po 310 — 315. DEVIZE Ljubljana Oficielni tečaji: London 162.34 — 165.54, New York 4425 — 4485, Curih 1004.72 — 1014.72. Tečaji na svobodnem trgu: 201.80 — 204, New York 5480 — 5520, Curih 1241.57 — 1251.57. Curih. Beograd 10. London 16.20, New York 441.50, Milan 22.30, Berlin 176.60, Atene 3.00, Bukarešta 2.30, Sofija 5.50. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 431 — 433 (423), 4n/o agrarne 50 — 50.50 (50), 4% severne agrarne 50 den., 6% begluške 75 den., 6% dalm. agrarne 71 — 72 (71). 6®/o šumske 71 bi.. 79/« invest. 96 den., 7°/o Blair 91 den., 8°/« Blair 96.5C den., delnice: PAB 103 bi., Trboveljska 310 — 315 (310 — 315), Šečerana Osijek 245 den., Osjeeka ljcvaonica 165 den., Isis 32 den.. Oceania 550 den.. Jadranska 400 den. Beograd, Vojna škoda 433 — 434 (432 — 433), 4% agrarne 51 den., 4°/« severne agrarne 50 bi.. 6% begluške 74.50 — 77.25, 6% dalm. agrarne 71 — 71.50 (71.25 — 71.50), 6% šumske 70 — 71, 7°/o stabilrz. 93 bi., 7% invest. 96 den., 7% Blair 92.50 den., 8% Blair 96.50 den.. Narodna banka 7850 — 8050, PAB 193 — 197. Blagovna tržišča žito '+ Chicago, 12. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 73.125. za sept. 73.75, za dec. 75.25; koruza: za julij 61.375, + Novos^dska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenic3: baška, baranjska in banaška 78 kg, 2%. 242; srentfka in slavonska 78 kg, 2<>/0, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t-m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. Ječmen: baški in sremski 212 — 215. Oves: baški, sremski in slavonski 238 — 240. Koruza; bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 365 — 375; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50: »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440. podstarešina SKJ Belajčič govor o pomenu kajmakčalanske borbe za osvobojenje in zedinjenje. Govorili so tudi še drugi sokolski voditelji, med njimi Josip Smertnik iz Celja. Sokolstvo in ostalo občinstvo je nato krenilo na Bač, kjer je bil dvorec pokojnega kralja Aleksandra. Po zadušnicl v kapeli je imel episkop Josip lep govor. Za njim sta opravila cerkvene obrede tudi še katoliški in muslimanski duhovnik. Po končani zadušnici je bil ogled bojišč, koder so se pred 22 leti vodile najhujše borbe. Spominska svečanost je bila tudi pri okostnici, kjer je vojaštvo oddalo častno salvo v spomin padlim junakom. Ob 11. je imel o bitki na Kajmakčalanu zanimivo predavanje načelnik štaba vardarske divizije major Ivan črurlica. Zvečer Je bila svečana otvoritev sokolskega doma v Bitolju. Bernu in štampilike raznih srednje ameriških republik. Falzifikatorii 90 za drag denar izstavljali dokumente in obljubljali zlasti raznim emigrantom, da jim omogočijo preselitev v Ameriko in v druge prekomorske države. Ker ie šlo 00 večini za bogate ljudi, so se falsifikatorii spuščali tudi v razne goljufive finančne transakciie. Kolovodja je zatrjeval, da ima milijonski konto pri neki švicarski banki. Emigrantom je izdajal nakazila za razne prekomorske države na račun tega konta, protivrednost pa so mu morali plačati v Zagrebu. Na ta način ie ogoliufal mnogo liudi za ogromne zneske. Pri preiskavi so našli v niego-vem stanovanju celo pol kilograma zlata v palicah ter mnogo tuiih valut. Kolovod-ia se ie izdaial za nekega Brunnerja. vendar pa policiia misli, da to ni niesovo pravo ime. Pri njem so našli dokumenta na najrazličnejša imena in najrazličneiša državljanstva. Brunnerjev glavni pomoč-nip je tik pred aretacijo zavžil večjo količino veronala ter so ga morali orecediti v bolnišnico, kier se bori s smrtjo. V interesu preiskave drži policiia nadalinie podrobnosti še v tajnosti. O avtonomiji zagrebške univerze Zagreb, 12. jul. o. Stari in hovi rektor zagrebške univerze dr. Živkovič in dr. Iv-šič sta obiskala bana dr Subašiča ker se je pojavilo med zagrebškimi vseučiliškimi profesorji nezadovoljstvo z novo uredbo o zagrebški univerzi. Po večurnem razgovoru je ban izjavil obema rektorjema, da bo v najkrajšem času sklical odbor univerzitetnih profesorjev, ki naj bi izdelal izvršilno naredbe v zvezi z univerzitetno uredbo. Rektorja sta v razgovoru z banom dobila prepričanje, da v nobenem primeru ne bo dopustil kršitve avtonomije zagrebške univerze. V krogih zagrebških univerzitetnih profesorjev namreč zatrjujeio. da nova uredba mošno omeiuje to avtonomijo. Dva nova sodnika vrhovnega sodišča Beograd, 12. julija p. Za sodnika kasa-cijskega sodišča pri vrhovnem sodišču v Ljubljani sta imenovana dr Ivan Bizjak, dosedaj inšpektor v ministrstvu pravde, in dr. Ladislav Mastnak, podpredsednik ape-lacijskega sodišča r Ljubljani. ospod arstvo Problemi naše zunanje trgovine Pogajanja za ceno italijanske bombažne preje Praznik na Kajmakčalanu Velika svečanost nacionalnih društev iz vse države V Zagrebu razkrita mednarodna družba ponarejevalcev in goljufivih špekulantov BOCHEL ZfiVAOOs Don luan komah. »Vrtiražnja imam, ki bo za ta posel boljši od vsakega odraslega.« Mignila je, in vajenček se je približal. »Poslušaj tega plemiča,« mu je velela, »in stori, kar ti naroči.« »Pojdi v gostilno k .Vedeževalki',« je dejal Klo-tar, »trkaj, dokler ti ne odpro, in reci, da želiš govoriti z možem, ki mu je ime Bel-Argent. Razumeš?« »Takšnih opravkov je vajen,« je rekla Alcindora. »Menda!« se je oglasil Vrtiraženj. »Ce Bel-Argenta ni pri .Vedeževalki', vprašaj zanj pri gospe Dimanchevi, ki ima hišo nasproti gostilne. Ako ga ne dobiš niti tam, pojdi do Tem-pelskih vrat. kjer najdeš čakajočo kočijo. Tam bo tudi Bel-Argent, in njemu daj ta papir.« Deček je vzel listek ter ga spravil v nedrje, rekoč: »Bel-Argent bo imel to pismo v rokah, preden mine ura.« »Veš, da je ulica na obeh koncih zasedena od profosovih ljudi?« Vrtiraženj je zaničljivo skomignil z rameni in planil iz krčme. Klotar se je živčno zasmejal. Globok vzdih mu je dvignil prsi: »Rešena je!...« Zazdelo se mu je, da bi se spustil v boj z vsemi profosovimi silami. Naglo je vrgel oči okrog seb?. Šele zdaj je prav za prav videl veliko, lepo opravljeno izbo, mize z izrezljanimi nogami, stole z nasloni, ki so jih krasile čudne podobe bakreno posodo, ki so jo voščenke v visokih svečnikih oblivale z rdečimi odsevi... in sredi tega okolia tucat rokovnjačev, ki so sedeli za mizami, ljudi z zlo-vestno mirnimi obrazi, ki so se tiho pomenkovali med seboj, ter nekaj deklin v ponošenih oblekah, ki so se opotekale od mize do mize. To sumljivo občinstvo v razkošni gostilni, ki jo je vodila na-lišpana, z dragulji pokrita krčmarica. se mu je zazdelo kaj nenavaden prizor. »Navzočnost teh liudi vas preseneča,« j" rie^a Alcindora in v spogledljivem stresijaju p-a e z-3-žvenketala z demanti, ki so ji krasili uhljo »To si moji najboljši, najzanesljivejši gostje Prih?h jo samo tedaj, kadar je njih mošnja polna Radi prebijejo po nekaj ur na varnem, daleč od prizor'šča svojih prigod, daleč od čudnih beznic; dobro jim de, da govore in se vedejo po zgledu bogatih Ijud . ki se jim ne morejo približati drugače kakor 7 no žem v pesti. Poglejte jih, kako so pametni Najboljše jedi si naročijo in najbolj žlahtna vina.« »Odkod imajo zlato, ki ga trosijo?« je vprašil Klotar, ki mu je bila ta hvala zoprna. Alcindora je skomignila z rameni. Na obrazu ji je ostal prejšnji mrtvi nasmeh. »Kaj meni mar? Plemičev, ki prihajaio 7,3 dne tudi ne vprašujem, kje so pobrali zlatnike, za katere pij o in jedo.« »A ti-le so rokovnjači,« je dejal Klotar. Krčmaričin smehljaj se je zlobno izpremenil. Njeno obličje je mahoma dobilo trd in jezen izraz. Očitno so ji silile na jezik besede, polne neutolažljivega sovraštva Toda pogledala je Klo-tarja in se umirila. Nasmehnila se je kakor prej in se poigrala z dragocenimi prstani na svojih rokah. »Rokovnjači. da,« je rekla. »Pariz je prestolnica dveh kraljestev Eno ima sedež na francoskem dvoru Aii srečavate tam rokovnjače? Drugo je rokovnjaško kraljestvo. Srečavate tu plenvče? Vi, gosood. prav vi nemara poznate razliko med obema kraljestvoma. Ali se oni zavedajo, ti tu in oni tam? Jaz se ne utegnem ukvarjati z njo. Pravijo, da so rokovnjači peklenščki. Toda Lucifer si ni želel nič drugega kakor prostorček v nebesih, ko so ga vrgl' iz njih. Na mojo vero. da se mi bo tožilo po teh siromakih, ko bom čez tri dni zapirala svojo krčmo.« »Mar zapuščate Pariz? ...« »Ne Samo krčmo zapuščam. ,Jež' je dal vse. kar je mogel dati. Zbodel je nekaterega, ki ga ni več. da bi pričal, kako jo je izkupil. Nocojšnja noč je tako rekoč noč mojega slovesa...« »Škoda Rad bi vas bil spet videl, kadar se vrnem v Pariz. Toda obiskal bom vsaj vašo krčmo, v spomin na teh nekaj ur, ko sem našel v nji zavetje.« Alcindora je zmajala z glavo. »Krčma ostane zaprta.« je dejala. »,Jež' je bil samo moj.« Naglo je stopila k vratom, jih odprla na ozko režo, ter ozrla na levo in desno, prisluhnila v nočno tišino in se nato vrnila, rekoč: »Pripravljajo se. Čez nekaj minut bodo tu. Kaj mislite storiti?« »Venkaj pojdem, vrla krčmarica. Venkaj pojdem, z zahvalo za vašo prijaznost in z željo, da bi našli tam, kamor se preselite iz ,Ježa' pokoj in srčni mir, bom na ulici, se s pobešeno glavo zapodim proti ^oiosovim krdelom in prebijem obroč. Z Bogom torej, gospa.« »Glejte si ga!« se je zasmejala. »Imenujete me ,gospo', takisto kakor rokovnjači. Plemiči me ogovarjajo kar kratko z Alcindoro. Ali vi mar niste plemič?« Klotar se je zdrznil. Grenke misli so ga obšle. »Saj res,« je pomislil. »Kdo sem in kaj sem?... Kdo ve, kaj bi mi bila povedala železna skrinjica, v kateri je Filip Ponthuški shranil ime mojega očeta?...« Vzdrhtel je, kakor da bi ga mrazilo, in rezko ponovil: »Z Bogom!« To rekši je krenil proti vratom. Toda Alcindora ga je zgrabila za komolec in s čudnim glasom vprašala: »Kam pa?« »Povedal sem vam,« je odvrnil Klotar, začuden nad vprašanjem, še bolj pa nad glasom, s katerim je bilo izrečeno, in nad izrazom poklenskega posmeha, ki je bil pokril Alcindori obličje. Še tiše, zlovestno se smejoč, je dejala: Louvre bo v kratkem zopet dostopen Kakor poročajo nemški listi, se v Parizu vsak dan množijo znaki normalnega življenja. V Louvtu pripravljajo nekatere oddelke spet v prejšnje stanje in muzej sam bodo v kratkem zopet odprli Zdravniki in lekarnarji so se v velikem številu vrnili k svojim poslom. Izmed 2500 lekarn je 500 spet odprtih Državni uradniki, ki so mesto pred nekaj časa zapustili, so se zopet vrnili, zlasti uradniki finančne in carinske stroke. Zagotovljeno jim je izpla- čevanje plač enako kakor državnim delavcem. Upokojenci bodo dobivali svoje pokojnine. Telefonske zveze v mestu, s predmestji in bližnjimi okrožji se izboljšujejo vsak dan. Da bi se cene ne dvignile, so osnovali poseben odbor, ki ima nadzorstvo nad cenami. Raznim trgovcem, ki so skušali prodajati blago, zlasti pa živila po višjih cenah, so trgovine zaprli. Več gledališč in kinematografov je obnovilo predstave. Tudi nekatera plavališča so spet y obratu. Vojne ladje — električne centrale Veliki turbinski generatorji na delu Vijake velikih, modernih parnikov poganjajo ogromni električni motorji v zadnjem delu ladje, medtem ko proizvajajo električni tok velike turbinske generator-ske naprave v sredini ladijskega trupa. Vojne ladje so deloma še bolj odvisne od elektrike. Ne samo vitle, razsvetljavo, motorje vseh vrst, temveč tudi topove, tor-pedne cevi in sporočila upravlja elektrika. Količine toka je treba preračunati tako, da jih je med največje potrebo, torej če še ne veš, zdaj izveš: da so neurja in slabo vreme ponekod popolnoma uničile letošnjo letino na Bolgarskem; da sta imela sovjetski in angleški poslanik v Bukarešti te dni zelo dolg razgovor, ki je zbudil v političnih krogih velikansko pozornost; da so tuji novinarji obiskali italijansko alpsko bojišče; da je španski diktator general Franco posetil otroke belgijskega kralja v San Se-bastianu ter jim ponudil bivanje v zgodovinski palači San Idelfonso v Lagransi blizu Madrida; tla bo dosedanji bolgarski poslanik v Bernu Karadžov premeščen v Rim, posla-niško mesto v Bernu pa bo ponudeno bivšemu min. predsedniku Kjuseivanovu; da se je začela avtomobilska tekma Mos-kva-Lvov, ki se je udeležujejo izključno profesorji in dijaki moskovskega vseučilišča. Dolžina dirkalne proge znaša blizu 3500 km; da znaša površina nove Moldavske republike nekaj nad 50.000 četvornih km, prebivalstvo pa šteje 3 milijone 700.000 duš; da si prizadevata Guiški vojvoda in grof Pariški, da bi v Franciji obnovila monarhijo; da se ruske vojne ladje ne nahajajo v bolgarskih vodah; da so italijanske oblasti odredile omejeno uporabo brzojava, telefona iai radia v Italiji; da je v rumunskih kavarnah v Bukarešti dovoljeno predvajanje samo rumunskih resno-žalostnih pesmi v rumunski narodni noši; da so začeli Nemci v zasedenem Stras-bourgu izdajati »Strassburger Neueste Nachrichten« za civiliste in vojaške posadke; da je španska vlada v Madridu od srede dalje odpravila racioniranje kruha; da papež letos ne bo odšel na počitnice v Castel Gandolfo. Vzrok temu je mednarodni položaj; da se nahaja na francoskem ozemlju še vedno nad milijon Belgijcev; da so v Italiji podaljšali poilicijsko uro do 23.30 zvečer. v bitki, lahko kriti. Zato razpolaga moderna vojna ladja z več električnimi centralami in zasiilna centrala je dobro zavarovana za oklopom pod vodno gladino. Na vojni ladji predstavljajo samo kabelske napeljave povprečno štiri odstotke ladijske teže in ti kabli s težkimi svinčenimi plašči morajo zdržati vsaj 15 do 20 let. Vojne ladje niso samo plavajoče trdnjave, txemveč tudi plavajoče električne centrale. Pristanišče Dakar Pristanišče Dakar. kjer so angleške ladje napadle francosko bojno ladjo »Richalieu« leži pri Cap Verdu, najbolj zapadnem rtu Afrike, ki ga je odkril L 1444. portugalski morjeplovec Nuno Tristao. To ozemlje si je prilastila Francija 1 .1857. torej pred 83 leti. Danes je Dakar strategično oporišče, obenem pa zelo važna luka za prekomorski promet s Centralno in Južno Ameriko. Mesto leži na Atlantiku v francoski koloniji Senegal ter ima 35.000 prebivalcev. Angleška papirna industrija Kakor poročajo iz Stockholma, se je t zadnjih tednih položaj v angleški papirni industriji zelo poslabšal. Večina obratov je delno ali popolnoma ustavila delo. V nekaterih velikih tovarnah obratuje samo še po en stroj, druge pa so odpustile vse svoje delavstvo. Zedinjene države so ta čas menda edini trg, kjer se Anglija še lahko zalaga s celulozo. Ker pa so Zedinjene države v normalnih časih same uvažale celulozo iz skandinavskih dežel, je umljivo, da se more Angleška tudi iz Amerike le omejeno zalagati s tem prepotrebnim blagom. S plesom iz ječe Jaok Dockstader. 42-leten Indijanec, se je nekaj pregrešil, za kar so ga obsodili na zapor. Mož je tedaj izjavil, da občuti velikanski odpor proti zamreženim oknom, ni pa imel denarja, da bi zapor spremenil v globo. Sodnik ga je vprašal, kakšno rešitev bi tedaj predlagal. »>Nu. indijanske vojne plese bi lahko plesal in indijanske pesmi pel,« je odgovoril rdečekožec. Ta predlog so sprejeli in po predstavi, ki je sodišče izvrstno zabavala, so Docksta-deru kazen odpustili. Da se meso ohrani sveže Da se meso za nekoliko dni ohrani sveže, ga je treba položiti v pisker, ki ga pokrijemo s platnom. Na platno potrosimo za prst debelo plast so!' in nad to spet plast lesnega oglja v prašku. PiskeT postavimo nato v čim bolj hladen prostor. Telefonski pogovor z »mrtvecem« Nekemu trgovcu v Glogau so pred časom sporočili, da je njegov sin, letalski poročnik, padel. Starši so nato objavili osmrtnico Sedaj pa so prejeli nepričakovano telefonsko vest, s katero jim je poveljnik letalskega krdela, pri katerem je služil poročnik, sporočil, da je mladi mož še živ. Poročnikovo letalo se je med bojem vnelo in je treščilo na tla, kakor so to tovariši videli. Poročnik sam pa je ostal živ in so ga Francozi ujeli Ko so nemške čete vkorakale v Pariz, so ga našli v neki vojni bolnici in ga dali prepeljati v Wiesba-den. Uro potem, ko so starši prejeli to vest, so se po telefonu lahko pogovorili s sinom, ki jim je povedal, da se njegovo stanje boljša in da bo kmalu dobil dopust, da obišče dom. Sprememba ▼ državnem vodstvu Francije Na levi: maršal Petain, na desni: odstopivši prezident Le brun Življenje v Parizu se obnavlja Smrt »savojskega velikana« Debelost - znak dostojanstva in moči čim debelejši, tem lepši Vitke postave so ideal modernega človeštva. Primitivna ljudstva imajo baš nasproten okus. Okrogla postava jim velja za znak odločnosti in lepote. Kdor je debel, mora imeti mnogo jedi. kdor mora mnogo jesti, mora biti zelo bogat in kdor je bogat, je mogočen — tako si misli bržkone primitivni človek. Tako je postala debelost v Afriki, Polineziji itd. znak dostojanstva in moči. Debelost je nekakšen red, ki ga nosiš s seboj kn ga razkazuješ ljudem. Debel trebuh velja v takšni meri za posebno pravico vladajočih, da smejo biti pri nekih južnoafriških rodovih samo poglavarji debeli Vsak neznatne j ši zemljan, ki bi si omislil trebušček, bi postal predmet strogih kazni Kakor moč oziroma mogočnost se tudi lepota med primitivnimi ljudstvi izraža z neobičajnim telesnim obsegom. Takšen lepotni ideal nam je razviden že iz starerkn-dijske pesnitve, ki pravi da mora biti hoja neveste takšna kakor hoja mladega — slona. južni Nubiji mlada dekleta, preden se poroče, naravnost mast i jo z močna-to kašo in kozjim mlekom. V Orientu ženske čare sploh dobesedno tehtajo. Ženske v marsikaterih haremih opisujejo kot premikajoče se mase tolšče z zalitimi očmi visečimi lici in trojno brado ... Hiša iz steklenic Zgradba, ki je bila tiogotovljena v mescu dni V svoji rodni vasi La Balme de Thuy v bližini Thonesa je umrl te dni Ferdinand Contat, ki ga je vsa Francija poznala pod imenom »savojskega velikana«. Contat je meril v višino nič manj nego 2.45 m, njegova teža je bila 175 kg ln roke je imel tolikšne, da je pod palcem lahko skril kovanec za pet frankov. Umrl je po enoletni bolezni v starosti 38 let. Triumvirat v Franciji General W e y g a n d Oddelki angleških askarov na meji Abesinije Telefonski razgovori med Nemčijo in švedsko Zasebni telefonski pogovori med Berlinom in Stockholmom so zdaj do odredbi nemške vlade dopuščeni, toda samo pod pogoiem. da se vršiio v nemškem jeziku. Nemci odlikujejo norveške ribiče Glavno poveljstvo nemške voine mornarice je izročilo odlikovanja nekaterim norveškim ribičem, ki so se izkazali pri reševanju nemških brodolomcev v sedanji vojni. Ob začetku izkoriščanja srebrovih rudnikov v Nevadi so uporabljali najbolj čudna tvoriva za gradnjo hiš Mesto Tono-pah je tedai raslo iz tal kakor goba po dežju. Les in kamen za njegove hiše pa ie bilo mogoče dobivati z največjimi stroški in napori kajti kraj tedaj še ni imel zvez s svetom. Tako so nastaiale najboli čudne hiše. Lov na kite z elektriko Doslej so lovili kite z granatnimi harpunami, ta postopek pa izpodriva čedalje bolj elektrika. Med tem ko je trajal boj s kiti pri uporabi granatnih ostev pogostoma po več ur, pri čemer je bilo treba izstreliti v kitovo telo do sedem harpun, se je z električnimi harpunami mogoče izogniti vsakemu trpinčenju živali, živali takoj poginejo. Seveda pa bo ta metoda pripomogla, da bodo kiti še hitreje izginili iz seznama živih bitij. Afriška vojna v filmu Štefani poroča, da sta dva Italijana, ki sta se specializirala za snemanje filmskih žurnalov. izdelala več zanimivih filmov o italijanskih vojnih operacijah v Afriki, in sicer na kopnu. na morju in v zraku. Njuni filmi že tečejo v raznih italijanskih kinematografih. Ljudje so gradili s slamo, starimi vrečami. starimi petrolejskimi vrči in starimi zaboji. Višek ie dosegel rudar po imenu William Peck. ki si je postavil hišo iz praznih steklenic. Odvržene steklenice za Pivo ie uporabil, da je zgradil 6 m visoko in 5 m široko kočo. To nenavadno zgradbo je v prostih urah postavil v enem mescu. Notranje stene je zapolnil z malto, in sicer s tako debelo plastjo, da ie pokrila stekleničie vratove. ki so gledali v hišo. in je predstavljala popolnoma gladko steno. V tei ste-kleničji hiši ie živel Peck z ženo in dvema otrokoma in se je počutil izborno. Med tem ko ie v drugih tonopahških hišah neredko vladala temperatura pod ničlo, ie bilo njegovo bivališče vedno prijetno toplo. ANEKDOTA Malo dni po Meyerbeerovl smrti je prišel k Rossiniju mlad komponist in ga prosil, da bi mu smel zaigrati žaiobno koračnico, ki jo je bil zložil pokojniku na čast. Ko je skladbo odigral, je dejal Rossini: »Bolje bi bilo, da ste vi umrli in da je Meyerbeer zložil žaiobno koračnico!« VSAK DAN ENA Požar zavoljo vročine Zavoljo hude vročine, ki vlada že nekoliko dni v Španiji, je nastal v madridskih premogovnih skladiščih državnih železnic ogromen požar, ki je napravil za milijon pezet škode. »Poidiva. žena, poidiva. saj vidiš, da ta neroda ne bo zadel z nobenim nožem...« (»Judge«) Položaj v zrcališ listov »Mussolini In Hitler vesta, kaj bosta storila" — Bolgari za raavo balkansko politiko Berlinski poročevalec znanega milanskega dnevnika »Corriere della Sera« Cesco Tomaselli poroča v svojem poslednjem poročilu o »koncentraciji ogromnih sredstev za napad na Veliko Britanijo od norveških fjordov do Gironde«. Poročevalec se dotika tudi raznih napovedi o načinu nemško-italijanskega napada na Anglijo ter piše med drugim: s . . . Anglija mora biti zadeta v temeljnih stebrih svoje varnosti m svojega ponosa. Sicer pa o tem nihče ničesar ne ve. Vse, kar je bilo o tem pisano, spada med proizvode čiste fantazije. Ve se le, da so zbrana ogromna ofenzivna sredstva in da se ta sredstva še nadalje zbirajo ob morskih mejah zapadne Evrope, od norveških fjordov do Biskajskega zaliva. Postranskega pomena je razmotrivanje, ali se bodo operacije začele z izkrcanjem čet ali s silovitimi pomorskimi akcijami. Nekaj pa lahko z absolutno gotovostjo trdimo: Hitler in Mussolini vesta, kaj bosta storila ter kako in kdaj bosta storila. Dva činite-lja pa moramo pri tem upoštevati: predvsem, da je Anglija otok, potem pa, da na tem otoku prebivajo Angleži . . . Angleži in njih prijatelji pa naj si lzbljejo iz glave nado, češ da velesili osi znabiti nista do grama natančno preračunali teže, ki bo udarila na Anglijo . . .« Poročevalec se nato dotika tudi položaja Francije po nemški presoji ter opozarja, da se pojavlja v zadnjem času nekakšna zapetost glede Francije v nemških krogih. Morda so v inozemstvu nekateri pretiravali pomen francoske kapitulacije za velesili osi. »Feind bleibt Feind« — sovražnik ostane sovražnik —, pravijo v Berlinu. Ako Francija sedaj razmišlja o svoji krivdi ter se postavlja v pozo skesane grešnice, je to njena, samo njena zadeva. Na to bi bila lahko mislila in bi bila morala misliti poprej, ko je bil še čas. Danes pa niti os ne potrebuje francoske pomoči, četudi bi bila izražena samo z dobrimi nameni, niti ne more Francija računati, da bi se smela dvigniti od mize, ne da bi poprej plačala svoj račun. Danes je že nekoliko prepozno, ako se poskuša prevsmeriti na totalitarne režime. Vpisi so zaključeni. Računi se ne brišejo, računi se plačajo . . .« ★ Sofijski »Mir« je objavil te dni uvodnik, ki se peča z balkanskimi vprašanji. List se zavzema za novo balkansKo politiko in piše med drugim: »Skozi zgodovinsko rešeto je izginilo mnogo laži in mnogo utvar. Storjenih je bilo mnogo poskusov za falzificiranje zgodovinskih resnic. Navzlic temu pa so na površju tega rešeta ostale stvari, glede katerih bi bilo bolje, da bi se ieta 1919 ne bile storile na Balkanu. Jasno je namreč, da obstoječega stanja na našem polotoku ne bo mogoče ohraniti. Za to govori več razlogov, od katerih najpomembnejši je nastal že leta 1919. Misel, da bi Balkanu novi red v Evropi mogel ostati prizanešen, je otročja utvara. Zato se morajo balkanske države pripraviti, da sprejmejo ta novi red. Narodi Balkanskega polotoka si ne smejo delati utvar. Zato se nam zdi, da je potrebna nova politika na Balkanu, politika, ki bo rešila vsa sporna vprašanja in ki bo prinesla boljšo bodočnost. Ocena teritorialnih in moralnih vrednot se nadaljuje in se bo prej ali slej razširila tudi na ta del evropskega kontinenta. Bolgarija čaka mirno dogodkov, prepričana, da bodo njej prinesli več pravice, drugim pa nekoliko manj utvar.« Navedli smo samo glas enega izmed bolgarskih listov o vprašanju nove Evrope. Lahko bi jih navedli še več, saj pišejo tako ali podobno kakor »Mir« tudi vsi drugi sofijski listi, od »Slova« pa do »Zore«, »Zarje«, »Utra«, »Dnesa« in drugih. Smisel vseh teh uvodnih razglabljanj pri bratih Bolgari je v neposredni zvezi z bolgarskimi revizionističnimi težnjami. Zato jih bomo prav razumeli, ako jih razumemo s tega vidika. O nacionalni politiki Revija »Albanska spomenica«, ki jo izdaja Udruženje nosit eljev albanske spomenice, objavlja uvodnik »Nacionalna politika«. V njem razvija misli: »Nekaj časa je vladalo v Evropi prepričanje, da so minul; časi nacionalne politike, ki se bo morala umakniti mednarod-dni solidarnosti človeštva in modernemu humanizmu. Potek sedanje vojne pa dokazuje. da je bilo to mišljenje pogrešno. Sedaj živimo v dobi, ko vse države streme za čim večjim ojačenjem nacionalne zavesti svojih državljanov. Nacionalizem je bilo tudi tisto najmočnejše orožje, s katerim so zmagovale nemške armije. Nam Jugoslovanom tc orožje ni neznano. V svojih borbah za osvobojenje in zedinjenje nismo nikdar imeli dovolj vojnega materiala, pač pa dovolj nacionalnega obrambnega duha, ki nas je reševal v najtežjih položajih. Danes so nastopili časi, ko moramo zopet posvetiti vse sile krepitvi naše nacionalne misli. Naš narod in naša držaja potrebujeta danes samo nacionalno poPtiko, ki je pripravljena na vse žrtve in ki bo stremela samo za jačanjem nacionalne zavesti našega naroda Prilike so take. da kažejo vse izkušnje, da sla najboljši obrambni zid in najboljše orožje za ob-ra nbo države odločna nacionalna poflitika in krepka nacionalna zavest državljanov.« čast |ugosto1venskega vsjaka Jugoslovenska vojska polaga posebno važnost na pojmovanje in spoštovanje časti. V I. delu vojaških službenih pravil či- tamo: »Vojaška čast je veliko čuvstvo človeka, ki ga navaja, da dela samo to, kar je častno, pošteno, resnično in pravično. Navaja pa ga tudi, da prezira vse, kar je hinavskega, lažnivega, nedoslednega in nizkega. Čast je največja moralna vrednost vojaka, časten vojak vrši svojo službo iz občutka dolžnosti in ne iz strahu pred kaznijo ali iz želje po nagradi. Samo častni ljudje so lahko dobri in pravi vojaki. Državljan in vojak, ki sta izgubila z obsodbo svojo čast, ne moreta služiti v jugoslovenski vojski. Vojak je lahko samo tisti, ki je prežet ne samo rodoljubja, temveč tudi ljubezni do svobode. Ljubezen do svobode je viteška lastnost značaja naroda in poedincev. Narodi, ki ne ljubijo svobode, so zreli za sužnje vsakomur, ki jim hoče gospodariti. Taki narodi niso vredni da bi imeli svoje države. Ljubezen do svobode ne priznava nobenemu narodu pravice vlade nad drugim narodom. Narod, ki resnično ljubi svobodo, ne bo pristal nikdar na gospodstvo tujega naroda, četudi ta nudi posameznikom vse mogoče oblike osebne svobode. Svobodoljubni narodi so pripravljeni raje umreti, kakor pa se odreči pravici, da se sami vladajo.« „®bzor" o pričakovanih reformah Zagrebški »Obzor« poroča: »V tukajšnjih političnih krogih smatrajo, da je politični položaj tudi še nadalje v znaku pričakovanja najavljenih reform na gospodarskem, finančnem in v socialnem področju. Prve urecbe v zvezi s tem pričakujejo že v kratkem, verjetno še pred koncem tega mesca. Smatrajo pa, da te prve uredbe ne bodo tako globoko zajele v gospodarsko, finančno in socialno življenje, kakor se je prvotno napovedovalo. Globlje reforme bodo izvedene šele pozneje. V zagrebških političnih krogih se poudarja, da te reforme ne bodo okrnile avtonomije banovine Hrvatske, na kar merodajni hrvatski krogi tudi ne bi nikdar pristali. Kot uvod v najavljene reforme pričakujejo predvsem osebne izpremembe, ki bodo izvršene v najkrajšem času. Te izpremembe pa ne bodo vplivale na smernice splošne politike sedanje vlade. Stališče Jugoslavije Vladno »Vreme« objavlja uvodnik »Jugoslavija in rušenje starega reda v Evropi«. V članku čitamo poleg drugega: Jugosloveni smo lahko na marsikaj ponosni. Mi nismo dosegli svojega osvoboje-nja z diplomatskimi igrami, dinastičnimi ž^nitvami in veščim laviranjem na mirovnih konferencah. Jugosloveni smo za svo- jo svobodo ginili v masah in često grabili za puške, ko so drugi gomilili kapi-tale in uživali blagodati kulture. Nam ni nihče poklonil niti koščka svobode. Mi nismo nikdar ničesar tujega zahtevali, vedno pa svoje branili tudi za ceno najtežjih žrtev. Jugosloveni smo se vedno borili v vseh borbah častno in pošteno. Ko smo pričeli graditi svojo državo, so morali vsi priznati, da je krvavo odkupljena in pošteno zaslužena. Jugoslavija se je vsa leta od svoje ustanovitve brigala samo za svoj napredek in svojo konsolidacijo. Nikomur ni kršila miru, pa tudi nikomur dovolila, da ruši njen mir. To stališče smo zavzemali dosledno tudi vseh deset mescev sedanje vojne. Zato imamo vso pravico zahtevati in pričakovati, da se naše pošteno in odkrito stališče tudi primerno upošteva pri gradnji nove Evrope. Svarila ,,Seljačkega doma" Z ozirom na izvestne dogodke, ki so se odigrali v Zagrebu, glavno glasilo HSS »Seljački dom« ostro obsoja one, ki se navdušujejo za tujce ter piše med drugim: »Frankovci in komunisti se že vseh 20 let navdušujejo za tujce in za razne tuje tvorbe. Vsako priliko so izkoristili, da bi izzvali nesporazume v hrvatskem narodu. Hrvatski narod pa bo tudi v sedanjih časih dokazal vsem slugam tujcev, da je njegova slloga nezlomljiva. Hrvatski kmetski narod se ne boji groženj teh gospodov, češ da bodo prišli tujci in že pokazali hrvatskemu narodu...« Pritožba muslimanskega glasila »Narodna pravda«, glasilo voditelja bosanskih muslimanov ministra dr. Džaferja Kulenoviča, objavlja uvodnik »Veliki molk«, v katerem se pritožuje, da velik del jugoslovenskega tako zvanega informacijskega tiska dosledno molče prehaja preko problema Bosne in Hercegovine. Kadar pa se slučajno dotakne tega problema, potem je to gotovo proti interesom prebivalstva v Bosni in Hercegovini. List potem nadaljuje: »Posebno molčeč pa je ta tisk o vseh vprašanjih, ki se tičejo muslimanov in njihovih potreb. Ako pa že piše o njih, potem navadno poskuša žaliti čast muslimanov in jih prikazovati svetu kot negativen element v našem narodnem življenju. Danes so časi taki, da ni mogoče več prehajati molče preko upravičenih želja in teženj velikega dela jugoslovenskega naroda, ki ga predstavljajo naši muslimani. Z molkom ni mogoče preiti preko stvarnih dejstev. Vprašanje Bosne in Hercegovine obstoji in bo moralo biti rešeno.« Reforme in reformatorji »Napred«, ki ga izdaja beograjski vse-učiliški profesor dr Mihailo Ilič, objavlja članek o napovedanih reformah. List pravi, da se motijo »vsi tisti, ki mislijo, da predstavlja protiliberalni in protiindividua-listični duh rešitev iz krize ki je zajela ves svet in tudi našo državo. Treba se je čuvati nepravilnega ocenjevanja odnošajev med socialnim in gospodarskim sistemom na ena ter političnim sistemom na drugi strani.« »Po nekaterih izjavah — izvaja »Napred« dalje — »ki smo jih čuli zadnje čase, bi izgledalo, kakor da so socialna in gospodarska vprašanja neodvisna od političnih. Po teh izjavah je mogoča rešitev sedanje gospodarske in socialne krize, če se država loti neposrednega upravljanja našega gospodarskega in socialnega življenja. Ti ljudje pa. ki s tem vale vse naloge na državo, pozabi iajo. da država ni nikak abstrakten pojem temveč živa socialna in politična stvarnost Državo predstavljajo in vladajo stvarne družabne in politične sile ene ah druge skupine ter posamezniki z vsemi svojimi posebnimi pogledi in nazori. Zaradi tega fraze o tem, da naj prevzame država vodstvo socialnega in gospodarskega življenja ničesar n® pomenijo, dokler se ne pove kdo bi izvajal v imenu države to vodstvo in vse z njim zvezane reforme. Tega se naša javnost tudi že precej zaveda. Z ozirom na vse tc so tudi povsem upravičeni glasovi tistih, ki zahtevajo, naj se izvršijo nameravane reforme na gospodarskem in socialnem področju v okviru demokratskega sistema in reda Kriza demokracije je v toliko stvarna, v kolikor se je demokracija izživljala v znamenju liberalnega vsemogočnega in nekontroliranega kapitailizma. Prava demokracija pa je pomenila in še pomeni Vlado naroda.« Mariborske informacije Mariborski »Slovenski gospodar« ima zelo zanimive informacije o političnem položaju. Tako na primer čitamo v zadnji številki, da je prišla opozicija zopet prepozno. Bila bi lahko stopila v vlado takoj po sklenitvi sporazuma, sedaj pa je prepozno, ker JRZ z dr. Mačkom lahko kar sama krmari državni brod. List nato pristavlja: »Med vsemi opozicijskimi strankami se najbolj peha za koncentracijo JNS. Pri tem stremljenju jo krepko podpira del socialistov, ki jih vodi profesor Divac. Temu delu pripadajo socialisti v Sloveniji. Toda želje opozicije so se izjalovile. Namesto koncentracije je prišla rekonstrukcija z vstopom dr. Korošca v vlado.« Gospodje pri »Slovenskem gospodarju« so čudovito informirani. Vsa politična javnost ve, da je ravno g. profesor Dlvac a svojimi prijatelji tisti mož, ki ga opozicija načelno ni pozvala k svojim razgovorom in k svoji skupni akciji. Zaradi tega jo je ostro napadel. Sedaj pa čitamo v »Slovenskem gospodarju«, da g. Divac »krepko podpira JNS« in z njim tudi slovenski socialisti, ki pa so stvarno toliko v zvezi z g. Divcem, kakor z g. Zebotom in njegovimi prijatelji. Končno zvemo iz »Slovenskega gospodarja«, da se resno majejo tla pod nogami samostojnim demokratom v banovini Hrvatski Pri občinskih volitvah se je namreč pokazalo, da so Srbi pričeli obračati tej stranki hrbet in se nagibati k JRZ. Drugim narodom se lahko kaj zgodi* Hrvatom pa ne Na Sušaku izhaja tednik »Istina«, ki zastopa mišljenje v nekdanji Pučki stranki politično organiziranih katoličanov. Zadnja številka objavlja uvodnik, ki ie ves prežet optimizma. »Istina« ie trdno Prepričana. da se Hrvatom nič hudega na svetu zgoditi ne more. in pravi med drugim: »Ta naša upravičena nada ne temelji na naši fizični moči, na tankih in letalih, temveč na naši neomajni veri v Boga in na vdanosti do vidne glave Cerkve, svetega očeta papeža. Drugi veliki zaoadni narodi so bili svoje čase boli verni, kakor smo mi. Toda v času. ko so v državah teh narodov prepevali pesmi, posvečene satanu. uvajali laično šolo. zapirali samostane in ločevali cerkev od države, smo mi Hrvati ustanavljali stranke z geslom »Bog in Hrvati«. Zato pa se nam tudi ni treba danes bati za našo bodočnost. Hrvatski narod je pristaš Velikega Boga. Zato se mu ni treba nikogar bati. Bog se ne da nad-kriliti v velikodušnosti. Ce smo bili mi. z njim. potem bo tudi on z nami v urah potrebe.« V isti številki pa čitamo tudi sledečo beležko: »Quo vadiš, hrvatski narod? Dočim se drugi obračajo k Bogu in oadaio pred njim na kolena v teh težkih dneh in ga prosijo za pomoč, oa ga Ti psu ješ in se puntaš proti njemu. Ali bomo Hrvati res tako proslavili jubilejno leto 13001et-nih zvez s sveto stolico?« Sto let otroškega vrtca V kopališču Bad Blankenburg na Turin-škem so nedavno proslavili stoletnico otvoritve prvega otroškega vrtca na svetu. Pobudo zanj je dal nemški pedagog Friderik Frobel, ki je svojo misel zagovarjal v številnih znanstvenih sestavkih. Misel otroškega vrtca je izgledala za takratno dobo vprav revolucionarno, ko pa ji je dal praktično obliko, se je hitro zakoreninila in se kmalu razširila ne le po nemških deželah, temveč tudi, po ostalem svetu. Poseben razmah je doživela v narodno socialistični Nemčiji, kjer posvečajo vzgoji otrok v predšolski dobi s pomočjo otroških vrtcev kar največjo pozornost. Stoletnico prvega takega zavoda so proslavili med drugim s tem, da so v Blankenburgu ustanovili poseben institut, ki bo znanstveno obravnaval vse probleme, nanašajoče se na otroške vrtce in v splošnem na vzgojo predšolske dece. »Ali smo kristjani?« V katoliški dijaški organizaciji je akademsko društvo »Zarja« že več let predmet ljutih napadov s strani oficie:ne politike Kopitarjeve ulice, napadov, katerih izvor je menda v dejstvu, da hodi to dijaško društvo neka svoja pota in se noče prav vključiti v politično občestvo ostalih. Sedaj se je v »Času«, reviji Leonove družbe, v obrambo »Zarjanov« oglasil vse-učiliški profesor dr. J. Fabjan, od škofa postavljeni duhovni vodja tega društva. Uvodoma ugotavlja, da se »Zaria« proti napadom ne more javno braniti, keT so ji listi, ki izhajajo v Kopitarjevi ulici, zaprti. Nato navaja iz programa »Zarje« načela, s katerimi dokazuje, da so vsi očitki fi-lokomunizma neosnovani in Lainjivi. Res se »Zarja« v okviru krščanskega svetovnega nazora in papeskih okrožniic z marsičem razlikuje od pogledov 06talih slovenskih katolikov. Metode javnega idejnega in političnega boja, pa tudi proti komunizmu, naj bodo v skladu z zahtevami krščanske pravičnosti in ljubezni. Nihče tudi nima pravice odrekati slovenskega imena poštenemu človeku, ki se narodu prišteva, samo zaradi tega, ker drugače misli. Strpnost in pravičnost je nujna tudi v redu kultin-e; na vseh področjih javnega življenja se mora voditi borba s postavljanjem vrednote proti vrednoti, ne pa z neresnicami, natolcevanji in sumničenji Metode, ki obstojajo v večnem iskanju nezanesljivih, sumljivih in nevarnih ljudi, povzročajo med ljudstvom mnogo nevolje in pod navidezno mirnostjo vstajajo nevarne reakcije... Profesor Fabjan ugotavlja, da ima pri »Zarji« kot od škofa postavil jeni duhovni vodja v vseh versko-moralnih stvareh društva brezpogojno odločilno besedo. Navzlic temu pa se nadaljujejo napadi in sumniče- nja, da »Zarja« razdira slovensko katoliško skupnost in da jo vodijo komunisti. Župnik Matija Škrbec se je pGelužil pri teh napadih v »Gorenjcu« celo potvorbe izjave samega duhovnega voditelja »Zarje«, glavni odbor katoliške akcije pa je sklenil, da se »Zarja« črta iz seznama »pomožnih čet Katofliške akcije«. Ker »Zarja« poudarja narodno skupnost so jo obdolžili zločina, da postavlja narodnost nad vero in ceni narodno skupnost višje od mednarodne katoliške skupnosti.. Profesor dr. Fabjan se v očigled vsem tem dejstvom na koncu svojega grenkega članka obupno vprašuje: »Ali smo kristjani in nam gre resnično za duše?« Ban Mihaldžič v Sloveniji Zagreb, 12. jul. o. Davi je prispel semkaj novi ban drinske banovine Mihaldžič. Popoldne je obiskal bana dr. Subašiča ob pol 18. pa je nadaljeval pot v Slovenijo. Velik požar v Osijeku Osijek, 12. jul. o. Davi je nastal v skladišču podružnice zagrebške »Obnove« velik požar, ki se je zelo naglo razširil. V skladišču je bilo okoli 60 vagonov starih cunj, razen tega pa velika zaloga starega železa in drugih kovin. Podjetje je bilo zavarovano za 2.5 milijona dinarjev, vendar pa menijo, da je škoda večja. ŠPORT Nedeljski nogometni spored Prijateljska tekma med Marsom in Celjem Mars se je lotil dela za prihodnjo sezono z vso resnostjo. Moštvo igra od nedelje do nedelje in jutri bo na igrišču Ljubljane nastopilo proti izborni enajstorici SK Celja. Nedeljsko srečanje med Marsom in Celjem bo zanimivo še zaradi tega, ker bo Mars to pot poslal v boj svoje moštvo izpopolnjeno z novimi igralci Hasslom, Pu-pom in Piškom, ki jih pozna naše športno občinstvo že iz nastopov za druge klube. S temi igralci bo lahko Mars pokazal ono igro, s katero se bo poskušal še bolj uspešno uveljaviti v letošnji jesenski sezoni, kakor mu je to uspelo v minulem prvenstvenem tekmovanju. Tekma bo ob 16, v predtekmi ob 15. bo nastopilo kombinirano moštvo Most proti junior jem Marsa. Dve tekmi novega Jadrana Jutri se bo predstavil prvič kot fuzioni-rano moštvo — novi SK Jadran. V gostih bo imel junior§ko moštvo mariborskih železničarjev in podeželskega prvaka Litijo. Vodstvo se ni ustrašilo stroškov niti v teh težkih časih za naš nogomet, da bi svojim Igralcem ln tudi prijateljem nudilo nekaj športnega užitka. Dvojna prireditev s prvim nastopom mariborske mladine v Trnovem ter gostovanjem Litijanov bo za Trnovo in Vič pravi dogodek. Domačin si je z novimi mladimi in nadarjenimi močmi v transferu dokaj ojačil svoje moštvo in ima najlepše izglede, da prevzame eno izmed vodilnih mest v ljubljanskem nogometnem športu. Pregrupiral je svoje moštvo, starejši igralci so morali dati rneata mladini, ki bo v moštvo prinesla poleta, volje in udarno silo. Koliko so bili upravičeni računi in prognoze ustvariteljev fuzije, bo pokazal jutrišnji prvi nastop fuzionira-nega Jadrana. Prireditev bo na igrišču Jadrana v Kole-ziji, in sicer ob 16.30 ln 17.30. Tretja finalna tekma v Mariboru Jutri bo na igrišču železničarja s pri-četkom ob 17.30 še tretja finalna tekma med Mariborom in železničarjem, ki bo morala prinesti odločitev, kdo bo letos prvak SNZ. Kakor znano, sta omenjeni enajstorici dozdaj odigrali že dve finalni tekmi, od katerih so v prvi zmagali železničarji z 2:1, v drugi pa je v enakem razmerju spravil zmago ISSK Maribor. Za tekmo vlada razumljivo veliko zanimanje. Za sojenje je bil na željo SK železničarja naprošen zagrebški sodnik. Uirijanski plavalci bodo nastopili v ponedeljek 15. t. m. ob 19. v kopališču Ilirije Na prošnjo Viktorije s Sušaka bo plavalna ekipa SK Ilirije nastopila na Sušaku v svoji prvi tekmi v plavalni ligi bržkone že v četrtek 18. t. m. in ne šele 20. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. Spričo skorajšnjega starta ilirijanskih plavalcev izven doma se je vodstvo sekcije odločilo, da bo namesto vsakoletne klubske te kme priredilo pred odhodom na to turnejo javen trening, za katerega bo pobirat) m znatno vstopnino po din 2.— Na tem treningu bodo poleg UgaAev stasv tali tudi juniorji ln vsi oni plavalci, ki bodo zastopali Ilirijo na prvenstvu Slovenske plavalne zveze v dnevih 3. in 4. avgusta v Mariboru. Ta nastop kompletne ili-rijanske plavalne garde bo prav gotovo zelo zanimiv in tudi borbe v posameznih točkah bodo hude, ker moštvo za Sušak še ni dokončno sestavljeno in se bodo nekateri morali še pokazati, ali so sposobni za nastop v ligi. Ta trening bo sekcija priredila v svojem kopališču v ponedeljek 15. t. m. ob 19 z naslednjim sporedom: 100 m prosto gospodje, 50 m prosto mladina, 50 m prosto juniorji, 100 m prosto dame, 100 m prosto juniorji, 100 m hrbtno juniorji, 200 m prsno gospodje in 200 m prosto gospodje; na koncu bo še tekma v waterpoolu med dvema garniturama. Prireditelji upajo, da se ho naše športno občinstvo spet začelo zanimati za plavalni šport in v ponedeljek zvečer v čim večjem številu obiskalo to domačo plavalno revijo. ★ Zbor plavalnih sodnikov v Ljubljani. (Službeno). Za javni trening v kopališču Ilirije se določa naslednji sodniški zbor: predsednik prof. Kuljiš, sodnika na cilju B. Kogovšek in Potokar, starter M. Fux, sodnik na obratu Trampuš, stoperji P. Vrankar, B. Prezelj. Pevalek I. in II., Seu-nig, Poschl in sodnik za waterpolo P. Vrankar. Sodniki morajo biti na svojih mestih ob 18.30. Udeležba je važna tudi zaradi tega, ker bo ta sodniški zbor posloval tudi na ligaški tekmi ZPK — Ilirija, ki bo konec julija v Ljubljani. Dobro in slabo o tenisu JTS prepovedal beograjski turnir O teniškem dvoboju med predstavniki Srbske in Slovenske teniške zveze v Beogradu smo že pisali na tem mestu, danes je treba zabeležiti še to, da je bila postava slovenskih zastopnikov deloma spremenjena in sta bila v ekipo pritegnjena še Ljubljančana dr. Egon Smerdu in šivic. V splošno zadovoljstvo, da se je naš tenis kljub slabim časom za šport le nekoliko razgibal, je še bolj neprijetno udarila vest, da je JTS ta turnir v Beogradu prepovedoval, vsaj kolikor se nanaša na nastop ilirijanskih igralcev in Igralk. Kakor se sliši, se Ilirija in njeni igralci na to prepoved ne bodo ozirali. Verjetno je, da se bo zaradi tega znani spor, ki vlada v teniškem športu med Zagrebom in Beogradom, zdaj prenesel še na Ljubljano ln bo potemtakem reorganizacija tudi v tej športni panogi spet žela svoje žalostne sadove ... Velik teniški turnir v Planici SK Ilirija pripravlja za prihodnjo soboto in nedeljo 20. in 21. t. m. medklubski teniški turnir na svojih teniških prostorih poleg ilirijanskega doma v Planici. Razen domačih, ljubljanskih in mariborskih igralcev, bo poskusila za ta turnir pridobiti tudi nekatere vidnejše zastopnike zagrebškega in beograjskega tenisa. Igrali bodo v singlu gospodov, singlu dam in mešanem doublu. Pri tej priliki želijo prireditelji opozoriti, da je življenje v planiSkem kotu tudi letos lepo ln mirno kakor vsako leto in je člo- vek baš tamkaj zelo daleč od vseh vsakdanjih nevšečnosti, ki so v zvezi s sedanjimi razmerami po svetu. Punčec v Rogaški Slatini V Rogaški Slatini uo jutri v neueijo zanimiva prireditev na zdraviliških teniških prostorih, kjer bosta nastopila naš teniški prvak Punčec in juniorski prvak Zagreba Strok. Za to tekmo v Rogaški Slatini vlada veliko zanimanje. Atletski dvoboj Celje—Ilirija Jutri v nedeljo ob 10. oo na letnega i« lovadifcj ljubljanskega Sokola juniorsU atletsld dvoboj med Ilirijo in Celjem z na slednjim vrstnim redom: tek 100 m, met krogle, skok v višino, tek 200 m, met diska, skok v daljino, tek 1000 m, troskok, met kopja, štafeta 4X100 m. Med Ilirijani bodo nastopili: Milanovič, Kolenc, Nečemar, Megušar in Pleničar. Celjani pa, ki so pod vodstvom rekorderja Pleterška pokazali pri zadnjih nastopih prav dobre rezultate, bodo imeli najboljše atlete v sprinterju Hanzi in metalcu Der-žku. Vstopnine ni. Razpis III. gorske hitrostne dirke z motorji na Jezerski vrh v izvedbi I.GMK iz Kranja I. Gorenjski moto-klub v tvianj razpisuje tretjo medklubsko hitrostno gorsko moto-dirko na Jezerski vrh dne 21. t. m. ob 10., v primeru slabega vremena pa dne 28. t. m. ob istem času. Tekmuje se po športnem pravilniku SMKJ in mednarodnem pravilniku FICM. Proga meri 4.300 m; start bo pri štulerju, cilj na Jezerskem vrhu. Start je stoječ v preslečku dveh minut. Pravico startati imajo vsi člani klubov, verificirani v SMKJ. Pregled motornih vozil bo eno uro pred pričetkom na startu, vozila morajo ustrezati pravilniku SMKJ. Razpored: Razred: A. Turni motorji do 200 ccm, do 350 ccm in nad 350 ccm. — Športni motorji: do 250 ccm, do 350 ccm, do 500 ccm, do 1000 ccm in prikolice. Darila so častna in praktična, če vozijo za kategorijo samo štirje vozači se nagradi I. in II. mesto, sicer se nagradijo vsa tri mesta. Za najboljši čas dneva je razpisano prehodno darilo, ki si ga osvoji vozač, ki zmaga dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Sedaj brani pokal Cihlaf Josip s časom 4:26 2/5, člap SLAK-a, v letu 1938. pa si je osvojil prehodni pokal šiška Janko, član MK Ilirije s časom 4,23 2/5. Trening je dovoljen poljubno ob upoštevanju cestnega policijskega reda in na odgovornost vozača. Vsak tekmovalec je dolžan skrbeti za lastno nezgodno in jamstveno zavarovanje. Voziti mora s čelado ter je sam odgovoren za poškodbe lastne ali tretje osebe in imetja. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za posredno ali neposredno povzročeno škodo med dirko ali treningom. Tekmovalci se morajo brezpogojno pokoriti odredbam vodstva dirke. Morebitne pritožbe proti odločbam tehn. vodstva dirke se morajo predložiti pol ure po izvršeni točki pismeno vodstvu dirke v brezprizivno presojo in s položitvijo din 100.—, kateri znesek se vrne le v primeru, če je bil protest utemeljen. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe tega razpisa, odnosno dirko preložiti ali pa opustiti. Razdelitev nagrad bo po končani dirki ob 17. v Kranju v prostorih hotela »Kranjski dvor « g. M. Peterlina na Jezerski cesti. SK Celje—atletska sekcija. Atleti Han-za, Tone, Kos, Kokot, Deržek in Dobovič-nik se pozivajo, da pridejo danes ob 18. na Glazijo zaradi prevzema opreme. Atleta Veble in Kopač naj bosta jutri zjutraj ob 6.50 zanesljivo na celjskem odnosno laškem kolodvoru s svojo opremo. SK Celje—nogometna sekcija. Seznam igralcev, ki potujejo v Ljubljano, je na oglasni deski. Vsi točno! SK Ljubljana. Jutri igra I. moštvo v Karlovcu. Postava in ostalo v omarici pri Sport-Kmetu. Načelnik. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par sa besedo. Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo Služb. Najmanjši znese b ta enkratno objavo oglasa Din 12.—» Dopisi b> fcenitve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka vb vsak oglas ln enkratno pristojbino Din B.— za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka Sa vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje 0aslovov Najmanjši znesek m enkratno objavo oglasa Din 17.__ Beseda 1 din, davek i din, za šifro ali daianie naslova J din. Najmaniži znesek 17 din.' Pri Puirichu danes in jutri ples. — Vljudno vabljeni. 17625-13 Pomnite! Obiskovalcem pokopališča ln Žal se priporoča Gostilna Semrajc. 17580-18 Prodam dva kajak-čona, zložljiva, dvosedežna, vsled nabave novega, po zelo ugodni ceni. Eden, boljši, za din 2400. drugi pa za din 500. Natančnejše podatke Vam da tv. Kolb & Predalič, Lj., Kongresni trg 4, telef. 35-61. 17653-6 Staro železo in vse kovine najboljše plača »Meta-lia«, telefon 32-89, Gosposvetska 16. 17603-6 Stanovanje Beseda 1 din, davek i din: za Šifro ali daianje naslova 5 din. Naimaniii enesek 17 din. Dvosobno stanovanje parketlrano, na Mestnem trgu cddam. 600 din mesečno. Naslov v vseh poslov. Jutra. 50 mocLačov dmtAaGeb SI LAKK0 BREZOBVEZNO OGLEDATE PRI IGN.VOK LJUBLJANA.TAVČARJEVA t Lepo sobo s separiranlm vhodom in souporabo kopalnice, na željo tudi s hrano, oddam takoj ali s 1. avgustom. 31eiweisova cesta 48, visokopritličje, desno. 17634-23 Sobo meblovano, čisto in mirto, s posebnim vhodom oddam takoj ali pozneje solidni osebi. Mestni trg 17, H., vrata 8. 17654-23 Lepo sobo s souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu ali gospodični s 15. t. m. Naslov v vseh po- 37595-21 slov. Jutra. 17623-23 Be;-da l din, dave* •> dm ; za Sifrc ali daianje naslova S din. NaimaniJi znesek 17 din. Sendvičarko dobro lzvežbar.0, za p-abljano. sprejmemo Jr.koj. Ponudbe na ogl. )dd. Jutra pod šifro »Spretna*. 17509-1 Velika tovarna nogavic 3če samostojnega moj-if, ra za dvocilindrski »troj (tipa Komet, Hil-scher, Stibbe, links-links). Samo prvorazredne m»:i naj se j a vi j 0 jjckI šifro »Sigurna egzi-gtencija P-S299* na In-fcerrckiam, Zagreb, Ma-sarvkova 28. 17498-1 Šofer dobra moč. vajen popravil in oskrbe avta, pošten, z nekaj kavcije, dobi stalno službo. Predstaviti se pri tt. Eon - Bon, Ljubljana, Miklošičeva c. 17636-1 Beseda 50 par, davek ? din. tei * din za Sifrc »li daja oje naslova. — Naimaniii znesek 4el- 15. Maserka zanesljiva, z dobro pra-kro. Pride na dom. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diskretna«. 17591-2 Plačilni natakar 33 let star, vešč kavarniških in restavracijskih poslov išče mesto. Kavcije zmožen. Ponudbe na podružnico Jutra, Maribor ped »SoMden«\ 17S47-2 «®a eswamBomas~ Vatjenci(Re) iBSSIT^TŠIEE'..:®* 'L Vajenca z dovršeno meščansko ali 3 gimnaz. razredi sprejme želcz-iina. Naslov v vseh posl. Jutra. 17363-44 Vajenca z dovršeno meščansko ali 3 giTinaz. razredi sprsjme železnica. Naslov v vseh posl. Jutra. 17363-44 Besed r. 1 dm, davek » din, za Šifro ali daianje aaslova J din NajmamS! znesek 17 din. Trsje (štorje) za strope, strešno lepenko in dr. dobite vedno po nizkih cenah v železnim F. Stupica, Ljubljana, Gost»svetska še. 1. 17444-6 Fižol za kuho po najnižji ceni nudi Sever & Comp., Ljubljana. 17446-33 Obtesani trami cirka 100 do 120 kub. m so naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. ^^^^ 17542 -6 Trikolico močno, gumo 26 X 2.25, nemški izdelek, ter 1 komad na motorni pogon, proda Ludvik Iler. šič. Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. 17466-8 Več zidne opeke opeke zelo poceni, radi selitve prodam. Istotam se proda zelo hudega psa čuvaja za nizko ceno. — Bernard Šetina. Depaa vas 31 pri Trzinu. 17599-6 Kupujemo in prodajamo vsakovrstne dobro ohranjene predmete po najugodnejših cenah. »Me-taliac, Gosposvetska 16, telefon 32-88. 17604-6 Bicikelj moški in dostavijalni (špecerijo), dobro ohranjena, proda Miro Skok, Gosposvetska 16. 17606-6 Aparat za brizganje avtomobilov, dobro ohranjen, po ugodni ceni. prodam. — Vincek, Celovška c. 42. 17635-6 Centralno kurjavo brezhibno, kompletno z 18 radiatorji, pečjo ln z vsemi priključnimi deli in cevmi takoj prodam. Vorašati v ogl. odd. Jutra. 17516-6 -*eseda I din, davek i din. '3 Šifro aH daianie naslova ; dia Naimaniii znesek 17 din. Motor 250 ccm v zelo dobrem stanju, vožen 6000 km. ugodno naprodaj. Stožice št. 152. 17630-10 DKW AVTO 2-sedežni, sportmodel, v zelo dobrem stanju za 9000 din naprodaj. Ogled samo v nedeljo od 7. do 14. in v ponedeljek celi dan. Ljubljana, palača »Dunav«, vrata 21. 17637-10 fleseda l din, davek ? din, za *ifrc »li daianje naslova 5 i m Naimaniii znesek 17 din. Dva damska in moško kolo vsi trije luksusmodel, najboljše znamke, za izredno nizko ceno naprodaj. Ogled samo v nedeljo od 7. do 14. in v ponedeljek celi dan. Palača »Dunav«, vrata 21. 17638-11 Beseda 1 din. davek } din za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Dvosob. stanovanje po možnosti s kopalnico in plinom, ne predaleč od centra, iščem za september ali oktober-Ponudbe pod »Miroljubna dvojica« na ogl. odd. Jutra. 17581-21a Sobo odda Beseda 1 din, davek i din, za Šifro ali dajanje aaslova J din. Najmaniši znesek 17 din. Sobica s separiranim vhodom se s 15. avgustom odda. Poizvedbe v soboto od 6. do 7. in v nedeljo od 10, do 11., Slomškova 23, I. nadstr., d št. 1. 17517-23 Sončno sobo v centru mesta oddam takoj stalni boljši osebi. Naslov v vseh pasi. Jutra. 17562-23 Beseda 50 pai, davek 5 din, tet i din za Šifro ali dajanje naslova. — NajmanjJi znesek dni IS* Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom, iščem v cen-trumu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospod«. 17567-23a r/ Beseda I din, davek 4 jin, za Sifrc ali dajanje aaslova 5 din. Najmaniii znesek 17 din. Na Bledu ali v Bohinju kupim manjšo vilo ali hišo z nekaj vrta. Po možnosti blizu jezera. Ponudbe s točnim opisom ln ceno na naslov A. Suša, Savlje 18. p. Ježica. 17485-20 Gozd hojev in smrekov naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 17511-20 Obrt Beseda 1 din. davek i din. za Šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Mala tovarna ženskih in moških nogavic ugodno naprodaj. Ptonudbe (na ogl. c*Sd. Jutra pod »Pletllna«. 17544-30 Dopisi Vsaka seseda 2 din: davek 3 din Za dajanje naslova J « Sestra Marija«. (—) se— Sevnica. Zvočni kino predvaja danes in jutri detektivski Mr. Motto-film »Otok groze«. (—) R Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana f Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod VIŽINTIN ALOJZIJ nameščenec obče drž. bolnice v Ljubljani dne 12. t. m. po kratki in težki bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 14. julija 1940, ob 3. uri popoldne z žal — kapela sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. julija 1940. žalujoče rodbine: VIŽINTIN, ZEMAN, TOMLJANOVIČ in ostalo sorodstvo. f Oblastni odbor udruženja vojnih invalidov v Ljubljani in sreski odbor v Novem mestu, javljata svojemu članstvu, da je gospod JURAK JOSIP DAVČNI KONTROLOR V POK. IN TAJNIK SRBSKEGA ODBORA nenadoma preminul. Vojne žrtve Dolenjske mu bodo ohranile trajen in hvaležen spomin, za njegovo požrtvovalno delo v korist žrtvam vojne, organizacija pa bo pogrešala neumornega in nesebičnega borca. Pogreba v soboto, dne 13. t. m. ob 16. uri se udeleži vse članstvo iz Novega mesta in ostale Dolenjske. Oblastni odbor v Ljubljani in sreski odbor v Novem mestu Sobota, 13. julija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedL — 13.02: Plošče, poročila. — 17: Otroška ura: Lutkovna igrica Pavlihove zvijače. — 17.30: Med igračami Cplošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Masa in poedi-nec (dr. Emil Hrovat). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Likovna umetnost in narodna zavest (prof. Stane Kre-gar). — 19.40: Objave. — 20: Zunanje politični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Milčinskijev pisan večer: Groga Kozol. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 19.40: Ruske romance. — 20.10: Ljudska godba. — 20.40: Veliki orkester. — 22: Iz kafane. — 22.50: Plošče. — Zagreb 17.45: Lahka godba. — 20: Lunačko-va drama »Ilircd«. — 21: Pevski sekstet. — Sofija 19: Mandoline. — 20: Pesmi. — 20.30: Instrumentalni soli. — 21: Serena-de. — 21: Bolgarska glasba. — Pi«ga 19.10: Orkester in petje. — 19.40: Pester spored. — 21.30: Lahka glasba. — Berlin 19.15: Mali orkester in solisti. — 20.15: Popularne melodije. — 21.15: Lahka glasba. — 23.10: Nočna oddaja. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za maeratai del je odgovoren Alojc Novak. — Vsi t