mjsm Po današnjem izboljšanju vre- Kočevska občina praznuje desetih Prireditev občine dneh deset za praznik in obletnico Kočevskega zbora 4J^es ^ začno -i ’®7 praznika o v po- oktoh« v1**™™ občine Kočevje, 3. na ta ?’ vs* 30- septembra, pa bodo kočev’;Un V p°krajinskem muzeju v arii„„i'4, 0rc! sPt«membp’ premal0 preštudi-Zari ov Prav z“nanietrg°vinskih Vu?>>jsCVSa ^° Poročajo ne- ietosžJ:™-- lateea Papaja ^ tu.di P" nabavi h Ja- Ju8°slovanski trg se zapira in vmešavajo se celo gospodarske zbornice, s tetri da prepovedujejo prodajo te odpadne surovine Celulozi, čeprav ta oskrbuje s časopisnim papirjem 80 odst. jugoslovanskega trga. Sicer pa bi se za zbiranje starega papirja lahko v Sloveniji bolje organizirali, predvsem pa v Posavju, na pragu tovarne. Medobčinska sveta ZK in ZS sta dala pobudo svetu posavskih občin, da da to vprašanje na dnevni red in sproži ustrezno akcijo v posavskth občinah. J.T. ODLOČITEV V NEDELJO! Jugoslovanski motociklisti se bodo v nedeljo, 28. septembra, na dirkališču Grobnik pri Reki pomerili na zadnji letoisnji preizkušnji za državno prvenstvo. Boji bodo zanimivi v vseh kategorijah, saj po treh dirkah prvaki še niso znani. Posebno napeto bo v kategoriji do 125 ccm, kjer vodiNovo-meščan Pavlič za 1 točko in bo moral za ponovno osvojitev naslova državnega prvaka v neposrednem boju premagati Zagrebčana Leljaka. Tudi ostali slovenski tekmovalci niso brez možnosti, zato bo zanimivo ogledati si prireditev. M. K. KRČANI NA KILIMAN DŽ ARO V soboto, 20. septembra, je iz Krškega odšla 5-članska odprava, ki bo poskušala v zadnjih dneh septembra osvojiti najvišji vrh Afrike 5895 m visoki Kiliman-džaro, streho čme edine. Pokrovitelj odprave, v kateri so zaposleni iz treh tozdov tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj, je tovarniška sindikalna konferenca, z odpravo pa bodo počastili 4 lrletnico delovne organizacije, 30-letnico delavskega samoupravljanja in 25-letnico proizvodnje papirja v Krškem. M. i. SRCE ATOMSKE ELEKTRARNE - Prihodnji mesec bo pri jedrski elektrarni Krško opravljen prvi „topli preizkus” vseh strojnih delov, čez dobro leto pa naj bi že obratovala s polno močjo. Iz prostrane komandne sobe (na siki) bodo vodili vse zahtevne operacije. (Foto: V. Podgoršek) mena bo v petek prešel nase Kraje nov frontalni val in povzročil prehodno poslabšale. Ob koncu tedna bo spet deloma Jasno vreme. St. 39 (1624) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 25. septembra 1980 Cena: 8 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom USLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED LENJSICI LISt in delno tudi na debelo, cene storitev, gostinskih storitev in življenjskih potrebščin naraščajo bistveno hitreje kot prejšnja leta. Tudi v drugih državah cene naraščajo, vendar so podražitve manjše in ne vključujejo vseh vrst blaga. Gibanje cen na svetovnem trgu nedvomno vpliva tudi na naše cene, zaradi znanih vzrokov pa so podražitve pri nas vendarle občutno večje kot na tujem. Vsi dosedanji ukrepi za umiritev cen, ki smo jih sprejeli v prepričanju, da bomo z njihovo pomočjo vpeljali red na trgu, lahko le začasno umirijo posamezna področja cen, ne morejo pa vplivati na splošnourav-novesenost trga. Za rešitev teh problemov bo potrebno razjasniti in rešiti nekatera sistemska vprašanja, zlasti s področja razširjene reprodukcije. Na to pa že kar predolgo čakamo. VINKO BLATNIK Ob ocenjevanju aktualnih gospodarskih in družbenih gibanj ne smemo zanemariti, da vzporedno s težavami, ki jih ne želim z ničemer zmanjšati, prihaja v združenem delu do določenih zelo pozitivnih teženj, ki zaslužijo, da jih uveljavljamo. Na primer: sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela rastejo znatno hitreje od sredstev za osebne dohodke. Čeprav se realni življenjski standard zmanjšuje, delavci nočejo sprejemati sklepov o povečanju osebnih dohodkov. V številnih Zavestno manjši OD delovnih organizacijah uvajajo delovne sobote in prostovoljno delo v želji, da bi tudi na ta način prispevali k premagovanju težav in ren-tabilnejšemu poslovanju. To potrjuje, da so delovni ljudje razpoloženi in odločeni, da se angažirajo v uresničevanju pditike stabilizacije, je dejal med drugim član predsedstva CK ZKJ Branko Mikulič v pogovoru z novinarji Tanjuga. Tudi v naši zavesti o načinu poslovanja ter gospodarjenju s sredstvi bomo morali marsikaj spremeniti, kajti kot je pogosto govoril tovariš Tito, se moramo prilagoditi svojim možnostim. Ob tem ne smemo biti pohlepni po tujem ..zalogaju”, takšnega pohlepa pa je danes se precej. Kolikor je točno, da se samoupravljanje ne more razvijati in krepiti v nestabilnih ekonomskih razmerah, je prav tako res, da ekonomske stabilnosti ne moremo doseči brez nadaljnje krepitve samoupravljanja, brez odločanja delavcev o politiki reprodukcije. ia I, xm RAZGIBANO POLITIČNO ŽIVLJENJE V nekaterih okoljih se včasih pojavijo kritike, da je še premajhen odstotek ljudi v ZK. Češ: več kot bo komunistov, lažje bomo reševali različne družbene probleme. To je zmotno mnenje, kajti bistveno je razgibano samoupravno življenje in pri tem imajo organizirane subjektivne sile, torej tudi Zveza komunistov, pomembno vlogo. Torej je lahko ponekod tudi majhen odstotek članov ZK, vendar velik odstotek razgibanega političnega življenja, kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da se ZK zapira pred novim članstvom (iz razgovora Franca Šetinca z novinarji Dnevnika). ZAKAJ TAKO? Zvezni izvršni svet je za letos odobril zunanje trgovinskim organizacijam in tovarnam sladkorja v Jugoslaviji izvoz 185 tisoč ton sladkorja. Zvezni tržni inšpektorat sedaj ugotavlja, da je sklenjenih že za 254.264 ton slad-koija izvoznih pogodb, kar je občutno nad dovoljeno količino izvoza, s katero naj bi onemogočili pomanjkanje sladkorja na domačem trgu. SLOVESNOST Inštitut za dokumentacijo zaščite pri delu v Nišu je slovesno proslavil 25-letnico gibanja varstva pri delu v naši državi in otvoritev novega poslopja, ki nosi ime teoretika in graditelja našega socialističnega samoupravljanja Edvarda Kardelja. TELEGRAMI BEOGRAD - Clan predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič je sprejel zunanjega ministra socialistične Etiopije dr. Felekeja Gedle Giorgisa, ki je v Jugoslavijo dopotoval kot osebni odposlanec etiopskega voditelja Mengistuja. Minister Feleke je ob tej priložnosti izročil poslanico predsednika Mengista predsedstvu SFRJ, ki se nanaša na etiopske poglede na položaj v svetu in zlasti na Afriškem rogu, ter na dejavnost neuvrščenih držav. KAIRO - Kaže, da se Izrael in Egipt še vedno nista sporazumela o tem kdaj naj bi se nadaljevala trojna pogajanja o tako imenovani palestinski avtonomiji. Visok egiptovski funkcionar je zanikal trditev izraelskega radia, da se je Kairo strinjal, da naj bi se trojna pogajanja ponovno začela 29. novembra. ATENE - Pod geslom „Po Titu -Tito” je glasilo ZKJ ,.Komunist” organiziralo razstavo na četrtem festivalu glasila KP Grčije (za državo) „Avgi”. Prireditev je bDa v delav-sken^predmestju Aten Neasmimi. Razstavni prostor glasila ZKJ je obiskalo več deset tisoč ljudi. Knjige, ki so jih napisali Josip Broz Tito, Edvard Kardelj in drugi jugoslovanski avtorji, so bile na festivalu, kije trajal pet dni, razprodane že pivi dan. Tudi v tem tednu časopisne agencije na široko in dolgo poročajo o veliki mednarodni aktivnosti, prav tako pa tudi o novih sporih, ki že itak nestabilnemu položaju v svetu še bolj majejo tla miru in stabilnosti. V teh dneh na treh različnih koncih sveta potekajo tri izredno pomembna srečanja. Tako v New Yorku diplomati z vsega sveta nadaljujejo z razpravo na 35. rednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Dnevni red obsega kar 120 točk, kar pomeni, da bodo obravnava- Tri pomembna mednarodna srečanja li vse najbolj žgoče probleme, ki tarejo današnji svet. Jugoslovansko delegacijo vodi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki je bil pred tem na obisku na Kubi, kjer se je s tamkajšnjimi najvišjimi predstavniki pogovarjal o dvostranskih odnosih, • mednarodni situaciji kot tudi o dejavnosti neuvrščenih držav. V španskem glavnem mestu pa se je začel že tretji teden pripravljalnega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju. Predstavniki evropskih držav (razen Albanije) ter ZDA in Kanade se dogovarjajo o dnevnem redu ministrskega sestanka, ki se bo prav tako v Madridu začel v prvi polovici novembra. Za zdaj sta znana dva predloga: španski in madžarski Ne glede na to, da je v obeh predlogih čutiti „blokovsko obarvanost", opazovalci vsaj dozdajšnje dogovarjanje ocenjujejo kot zadovoljivo, že zato, ker so prav vse države zainteresirane, da konferenca mora biti, razen tega pa je prisotna tudi splošna težnja, da se omogoči obnovitev politike popuščanja med velesilama oziroma med blokoma. Na pripravljalnem sestanku so tudi sprejeli predlog Jugoslavije o času in kraju prihodnjega sestanka KEUS, kar samo potrjuje željo o kontinuiteti teh srečanj, ki so se pred leti začela v Helsinkih in nato nadaljevala v Beogradu. V Beogradu pa prav te dri poteka eno izmed najštevil čnejših srečanj v naši državi. Na 21. generalni konferenc UNESCO, tej specializirani organizaciji v sistemu Združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost, namreč sodeluje kar blizu 4.000 predstavnikov iz 150 držav: na dnevnem redu imajo prav tako zelo pomembna vprašanja, saj zadevajo domala vse prvine našega življenja in dela. Konferenca UNESCO v Beogradu pa je še en dokaz več o velikem zaupanju, ki ga Jugoslavija uživa v svetu, razen tega. pa bo to tudi priložnost, da bomo tujcem v tem času lahko tudi pokazali vse naše dosežke, še zlasti pa se bodo lahko seznanili z našo notranjepolitično in mednarodno prakso, se pravi s politikama samoupravljanja in neuvrščenosti kot našima stalnicama delovanja doma in v svetu. NEMIRNA MEJA Na nemirnem Bližnjem vzhodu pa se je te dni razplamtel nov spopad, ki prav tako močno zaskrbljuje svetovno javnost. Prišlo je namreč do ostrih bojev med Irakom in Iranom, najprej na mejnem področju ob reki Sat-el-arab, potem pa tudi širše. Čeprav so novice skope, so agencije sporočile o iraških napadih tudi na iranska letališča in vojaške objekte v notranjosti države. Čeprav spor med državama ni nov, se je tokratna zaostritev začela zaradi reke, na kateri je na polovici potekala meja med državama, dokler Iran pred dnevi ni razširil suverenosti na oba bregova. Zaradi območja, kjer „gospodari“ nafta, bi utegnil ta spopad, v kolikor bi bilo prizadeto oskrbovanje s tem gorivom v zahodnih državah, dobiti tudi širše razsežnosti VASO GASAR 'GA 'O •Z-1VEGA ALI PREDELA#* PRIPEL JITJS VNAJBHŽJ1 MESNICO ? KAGRADA: VIŠJE CBN*‘ Vztrajno naraščajo, ker kratkoročni ukrepi in zamrznitve ne odpravljajo nekaterih temeljnih neskladij, ki stalno rušijo uravnovešenost našega trga_______________________ V našem gospodarstvu že več let čutimo strukturno neuddaje-nost razvoja, zato se med gospodarskimi vejami in skupinami stalno obnavljajo razlike v pogojih za ustvarjanje dohodka. Razlike v pogojih, v katerih posamezne gospodarske dejavnosti ustvarjajo dohodek in oblikujejo svoj ekonomski položaj, izhajajo iz neenakomernega razvoja Jugoslavije in drugh objektivnih dejstev, pa tudi iz pestrih učinkov ekonomske politike in gospodarskega sistema, družbeni in državni organi so nomskem položaju med posa- organizirali več akcij, da bi velike razlike pri ustvarjanju dohodka na tržišču zmanjšali in ublažili. To so urejali predvsem s takšnimi ukrepi ekonomske politike, ki vplivajo na spremembe v odnosih med cenami, blažijo neskladja med njimi ter omogočajo popravke in kontrolo nad cenami posameznih izdelkov. Sprejemali so tudi ukrepe za zamrznjenje cen, za spremembe v zunanjetrgovinskem in deviznem sistemu ter sistemu sekundarne delitve ter v davčnem sistemu. Vse to sicer ugodno vpliva na reševanje sedanjih problemov pri ustvarjanju dohodka med organizacijami združenega dela in posameznimi dejavnostmi, toda ti ukrepi so po navadi samo delni, zato je bil tudi njihov učinek pogosto omejen. Praksa je pokazala, da z državnimi intervencijami, čeprav bodo še vedno potrebne, ni mogoče trajneje reševati bistvenih problemov, zaradi katerih nastajajo velike razlike pri ustvarjanju dohodka in v meznimi dejavnostmi, skupinami in panogami. Teh problemov pa kljub temu še vedno ne rešujemo s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki naj bi med drugim upoštevali objektivne pogoje in na tej podlagi tudi ustvarjanje dohodka. Tudi v strukturi cen se kriteriji politike razvoja ne izražajo v eko- zadostni meri. Sedanji kriteriji, po katerih se dejansko oblikujejo cene, vsebujejo poleg ekonomskih elementov tudi precej arbitražnosti, cene se denimo, pogosto oblikujejo pod pritiskom, da bi zagotovili sredstva za različne investicije in podobno. Nepričakovano močno naraščanje cen, ki ni v skladu s programom stabilizacije, kaže, da so cene nedvomno eden od osnovnih problem gospodarstva. Cene v trgovini na < «1* zadnjegaPavlihe,, — Poglej, poglej, kako Čudno >o te deformiral* IMV-jevih katrc! NEVARNA EKSPLOZIJA V ZDA - V Damascusu y ameriški zvezni državi Arkansasje eksplozija poškodovala podzemski raketni silos za medcelinski balistični izstrelek Titan II, tako da so morali izseliti vse prebivalstvo v krogu dobrih 15 kilometrov okrog raketnega gnezda. Na sliki je odprt raketni silos in izstrelek Titan II, ki so ga posneli v letalski bazi Vandenbeig leta 1966. (Telefoto: UPI) Cene kot zunanji izraz hib AVGUSTA LETOS SO J ZDA IZDELALI 320.085 mobilov, v istem mesecu laWr 459.909, kar pomeni, da seje tos proizvodnja zmanjšala z* odstotkov. V prvih osmih cih letos so izdelali 4,465. avtomobilov, v istem obdobju ni pa 6,254.769, letos torej 29 odstotkov manj kot lani. IZ TELEFONSKEGA IME^ KA V zahodnonemškem m Bremen je mogoče Prav_ ^ razbrati, kako je v zalinJ® t ati napredovala enakopravno?1 “V spoloma. Suddeutsche piše, da so v novem telefon • imeniku vse poročene * sane z dekliškimi pnimK ^ v zgodovini sc pojavljajo ,eDj ljudi, ki živijo skupaj nepo ^ ali pa v komuni. Imen«’ .^ obsegal lani le 260.000 P ^ kov, jih ima letos n«s! ključeni so mlajši od o _ let ter tisti, ki želijo • jf. obdržati v tajnosti. Zara pomembno glede na kate haC^* ukrepe, zaradi m ,™ bo uvoz južnega sadja °Cn° omejen, oro C^UZna zveza Slovenije j-S^ua zato letos Kmetijskim fakul t0m Sloveniie 31 Biološko lteto informacijsko akcijo I®1®311)2arijo odkupa in prede-m ,.Sadja, obiranje sadja s po-vo s J° .^s^e mladine in pripra-km iil*na?jev °ziroma tečajev za kak iTe 2ene 0 sodobnih obli- shranjevanja sadja. Sejmišča NOVO MESTO: Ponedeljkov se-c™le bil spet bolj živahen, pa tudi . so nekoliko poskočile. Napro-«itw ° 219 pujskov in 12 nad tri skup 6 stM*h prašičev, prodanih pa odS Za pujske je bilo treba rejše L350 do 1.800 din, za stadij prašiče pa od 1.850 do 2.900 Za telefon v uporabnikov zep Za vse, ki si želijo nov telefon, jih ne bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju, čeprav imajo poštni delavci v načrtu podvojitev zmogljivosti in telefonov Naše območje spada med poštno nerazvite, in če se naj gospodarstvo razmahne in se raven družbenega standarda dvigne, se je treba izkopati iz te zaostalosti. Poštni delavci Dolenjske načrtujejo močno povečanje števila telefonskih priključkov, vendar so potrebe že zdaj večje, kot jih bodo zmogli kriti do leta 1985. Za nameček pa je celo uresničitev predvidene izboljšave telefonskega omrežja vprašljiva, saj jo bo najbrž mogoče doseči le z gjobjimi posegom v uporabnikov žen. se ql CE: Tudi na tem sejmišču KuPcinavlia nekdanji sejemski utrip, med 4<4° v s°boto lahko izbirali Po 75 ri Pujski in jih kupili kar 356 leže dinarjev kilogram žive Razvijanje telefonskega omrežja predstavlja po osnutku samoupravnega sporazuma o razvoju ptt prometa območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Novo mesto kar 66,3 odst. vseh naložb v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Preračunano po cenah, ki so veljale 1978. leta, bi z 401.091.000 dinarji na območju štirih dolenjskih in treh posavskih občin povečali število telefonskih priključkov od letošnjih 15.880 na 31.680 v letu 1985, torej •:bi podvojili zmogljivosti, kar pa bi naše območje z 12,3 telefonskih naročnikov na sto prebivalcev še vedno zadržalo pod slovenskim poprečjem, da se proti evropskemu niti ne poskušamo ozreti. Poglejmo nekaj številk po posameznih ptt enotah. Največ novih telefonskih priključkov bo dobila novomeška enota: 6.000; sledi ji sevniška in čmomljska s 1.200, brežiška in krška s 1.000 ter trebanjska z 800 novimi priključki. Seveda vsi priključki ne pomenijo toliko novih telefonov, gre le za zmogljivosti telefonskih central, medtem ko bo njihova izkoriščenost 71-odstotna. Kmetijski nasveti Novo upanje za čebelarje nečk^Pirski čebelji ^°P* že P1* nas” P°dtem naslovom smo živalci 0 zlovešči, poldrugi milimeter veliki zajedalski kot Sp’ Podobni čebelji uši, ki grozi našemu čebelarstvu bolj, L- c uekatAfi vi_ _ * . i__i_ x.lJ_:: fehalu dkv61* zavecki0- Na srečo vse kaže, da bodo čebelarji tisir >. °bili v roke zanesljivo zdravilo, vsaj tako piše strokovni ir..“I°^a 0 sPodbuanih odkritjih zanodnonemških kemi- 0k*U^ znanstvenikov, lotiajin “e družine je bilo doslej mogoče zdraviti s fe- ^aricidi <*an*koropom in folbexom. To so tako i Zato zab^a ^P^janje, ki pa žal niso stoodstotno za J delno večkratno plinjenje s sedemdnevnimi presledki. pripornega tudi novomeška tab^e ravfl Krka, ki je začela izdelovati posebne fenotiazin *em n^^atki za izgorevanje, ki pospešujejo dimljenje in s ^dtan. OVltost- Pripravek prodajajo v trgovini pod imenom ?w£ro“z“ se mora čebelar spoprijeti že takoj ob začetku ne kaže, da je panj kaj prizadet. Bolezen je čimbolj zgodaj odkriti, prav v tem je že del o kateri pišemo v uvodu. V Zvezni republi-k tek č m°" v«0023 *eta’ so odkril* zdravilo, ki anesljivo. Zaenkrat ga imenujejo kar Logova n “Je S3 piani kemičm gigant Hoecbst iz Frankfurta. *j7pe pipi. Jr1®?* je predvsem v tem, da deluje na zaje dal dce Efaj, . e čebel. Za čebele je znano, da si med seboj SoU Na etui 2 zdravilom zoper klope okužijo druga O*v ^tiramo uš'3^11 S s*stem*en*m‘ P opravki prek drevesnih ld UpLP0rPen* P° oceni strokovnjakov pravo prelomnico in buVn}° konč i P35® čebelarstvo, kije stoletja slovelo, ne bo °ristiio trjn.0* 3 čebelariih in njihovih organizacijah je, da J lQ»tko obetair»čr> imenovani • obetajočo možnost. Inž. M. L. Za uresničitev načrtovanega povečanja telefonskih zmogljivosti in dejansko zgostitev omrežja (22.000 telefonskih naročnikov) sporazum predvideva, da bo združeno delo skupaj z drugimi uporabniki prispevalo 36,5 odst., poštno podjetje iz lastnih sredstev 15,9 odst. potrebnih sredstev, medtem ko naj bi preostalo dobili s krediti. Stabilizacija bo skoraj gotovo zmanjšala kreditni delež, in ker podjetje lastnih sredstev v te namene ne bo moglo povečati, je jasno, kje je ostala rezerva - pri uporabnikih. Ti pa se bodo najverjetneje tudi za povečani delež odločili, saj so marsikje že zdaj pokazali, da so pripravljeni za telefonske zveze s svetom precej žrtvovati. MiM V razumnih mejah V Posavju se zaposlovanje umirja — Večji poudarek na produktivnosti dela V Posavju je bilo zaposlovanje v prvem polletju letos bolj umirjeno in predvidene stopnje zaposlovanja ne bodo dosežene. To sta poglavitni ugotovitvi, ki smo ju izluščili iz pogovora z analitikom pri strokovnih službah občinskih skupnosti za zaposlovanje Posavja v Sevnici, Ireno Pirc. V Posavju je bilo konec junija zaposlenih 23.555 delavcev (Brežice 7316, Krško 10.851 in Sevnica 5388), od tega kar 40 odst. žensk. O umirjeni rasti zaposlovanja zgovorno priča podatek, da je bilo le 168 delavcev več, pričakovati pa je, da bo večji porast zabeležen do konca leta. Pomembno je, da gre za bolj produktivno zaposlovanje, čeprav bi na prvi pogled lahko prišli do drugačnih zaključkov. V negospodarstvu se je število delavcev namreč povečalo za 3,5 odst. v gospodarstvu pa le za pol odstotka. Združeno delo je v prvih šestih mesecih letos potrebovalo 2535 delavcev, dobilo pa je le 1401 delavca. Zaposlitev je v tem času v Posavju iskalo 392 delavcev, kar 77 ods. brezposelnih pa sodi v t. i. ozki profil. Večino med brezposelnimi predstavljajo ženske; poleg snažilk in kuharskih pomočnic je iskalo zaposlitev celo 10 medicinskih sester ter po 5 delavcev z višjo in visoko izobrazbo. V Posavju glede na predvidene povprečne letne stopnje rasti zaposlovanja (Brežice 2,3, Krško 3,6 in Sevnica 3,1) tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju pričakujejo umirjeno zaposlovanje. Skupne potrebe združenega dela (gre za dodatne in nadomestne zaposlitve) znašajo 4925 delavcev. P. PERC Bolj gospodarni Na Dolenjskem pri osebnih dohodkih ni pretiravanj Osebna poraba vseh vrst se je v prvi polovici leta na Dolenjskem v vseh štirih občinah gibala precej drugače, kot smo bili vajeni prej. V prvih šestih mesecih je bilo zaposlenih na poprečno Dolenjskem . . . 31.711 ljudi, katerim je bflo izplačano za osebne dohodke 1,3 milijarde dinarjev. Poprečni mesečni osebni dohodek je znašal 7.103 dinarje in se je od lanskega prvega polletja povečal za 21,7 odstotkov. Po dogovoru izračunana sredstva za osebne dohodke glede na rast dohodka bi znašala 22,36 odstotkov, medtem ko je bilo v ta namen porabljenih le nekaj več kot 19 odstotkov sredstev. Se pravi, da ni bilo v poprečju sproti vse razdlejeno, kar je bilo v ta namen ustvarjeno. Ni pa bilo tako gospodarnega ravnanja v vseh delovnih organizacijah. Cisti osebni dohodek na delavca je v novomeški občini znašal poprečno 7.260 dinarjev, v Trebnjem 7.038 din, v Cmomlju 6.824 din in v Metliki 6.449 dinarjev. Osebni dohodki so se od lani povečali v poprečju za dobrih 23 odstotkov v črnomeljski občini, v metliški za 22 odstotkov, v novomeški za dobrih 21 odstotkov, najmanj pa v trebanjski občini, za 18,8 odstotkov. V sredstvih za skupno porabo je bilo letos izplačanih 52 odstotkov več denarja za prehrano delavcev, medtem ko je šlo za regrese zaletni dopust le 6 odstotkov več kot lani. Skupno pa so sredstva porabe v te namene letos narasla le za 12 odstotkov. Letos dosežena visoka rast akumulacije še ne pomeni, da je v te namene sredstev že dovolj. Narobe, dolenjsko gospodarstvo je po opremljenosti še precej pod slovenskim poprečjem, kur jo očitno zlasti v obeh belokranjskih občinah. R. B. [dejlu čas%! s s i * I * * Ž * 5 i HRIBČEK BOM KUPIL... UrejaTit Doberšek Letošnje leto, ko trgatev grozdje zaradi zapoznele vegetacije kasni več kot za mesec dni, je nujno opozoriti na Tehnologija predelave grozdja Vemo, da se je tudi pri nas tehnologija predelave grozdja v vino v novejšem času v družbenih obratih pretežno industrializirala. V sodobnih kleteh v Metliki, Novem mestu, Leskovcu pri Krškem in Brežicah imajo za predelavo grozdja na voljo sodobno mehanizacijo, s katero zmorejo v kratkem času sprejeti in predelati velike količine grozdja. Zato je prav, da vinogradniki svoje tržne presežke grozdja prodajo družbenim obratom in si s tem prihranijo delo in stroške s predelavo grozdja. Domača predelava grozdja v vino zaradi pomanjkljivih tehničnih sredstev ne more biti enakovredna predelavi v družbenih, s sodobnimi sredstvi dobro opremljenih prostorih in kelteh. Brez zasebnega kletarstva pa le ne gre! Ker Dolenjci, Belokranjci in Posavci veliko vina popijejo doma, brez zasebnega kletarstva v tem vinonorodnem območju ne gre. Zato naj vinogradniki ne vztrajajo pri svojih starih navadah tehnologije predelave grozdja in naj se ravnajo po izkušnjah, ki so jih strokovnjaki napisali v strokovnih knjigah. Med kletarskimi knjigami je še vedno upoštevanja vredna knjiga: Ska-licky - Kletarstvo iz leta 1924. Kdor to knjigo ima, naj se brez obotavljanja ravna po napisanih navodilih. Novejše kletarske knjige so: Judež - Vinarstvo iz leta 1965 in Slave Šinkovec Malo kletarstvo iz leta 1975. Kot že prejšnja leta bomo tudi v Dolenjskem listu na tem mestu skušali objavljati kratke strokovne napotke pri tehnologiji predelave grozdja in kletarjenju na splošno, seveda zato , da se po njih ravnamo. Kmetijska zadruga Novo mesto - TOZD Hmeljnik na vprašanje vinogradnikov v naslednjem sestavku pojasnuje, kako bo letos pri tej delovni organizaciji urejen ODKUP GROZDJA Navzlic neugodnemu vremenu se čas trgatve grozdja, vsaj koledarsko, neizprosno bliža. Vendar je danes, sredi septem- te in tev pa je nesporna: Kar količine, bo pri letošnji trgatvi dosežen rekord vsaj tam, kjer ni škode po toči. Druga ugotovitev pa je, da se bo čas glavne trgatve premaknil pozno v oktober. Ne glede na navedena dejstva pa se moramo vinogradniki in družbeni obrati za predelavo grozdja začeti pripravljati na spraravilo grozdja V TOZD Hmeljnik v Novem mestu smo že v lanskem letu spravili v pogon novo predelovalnico grozdja, ki je uspešno prestala poskusno obratovanje. V letošnjem letu smo stroje za predelavo opremili z napravami, ki zagotavljajo avtomatizirano delovanje delovnega procesa. Tako bo naša predelovalnica grozdja sposobna sprejeti in predelati do 100 ton grozdja na dan. Taka zmogljivost bi morala premostiti težave, ki nastajajo ob trgatvi. Bolj pereče pa je vprašanje zmogljivosti kleti. Kljub temu da smo letos nabavili nove cisterne iz nerjavečega jekla in se je prostornina kleti povečala na 71 vagonov (1 vagon je 10.000 litrov), je to še vedno premalo. Po razgovorih, ki smo jih imeli z zastopniki Kmetijskega kombinata Sevnic na Malkovcu, in ob predvidevanjih glede ponudbe grozdja na Dolenjskem, sodimo, da bo po-, nudba grozdja presegala zmogljivost kleti. To pa pomeni, da se bomo morali obrniti za pomoč pri uskladiščenju mošta na pivovarno Union. Odkup grozdja bo potekal preko odkupnih postaj, kijih bo organizirala Kmetijska zadruga Krka, Novo mesto, po TZO, v Sevnici pa Kmetijski kombinat Zasavje preko TOZD Kooperacija. Razgovor za organizacijo odkupa pa teče tudi s Kmetijsko zadrugo Trebnje. Na odkupnih mestih bomo prevzemali in tehtali grozdje, ki ga bomo vozili v klet v Novo mesto (Bršljin). Trenutno je še odprto vprašanje embalaže, oziroma zabojčkov (gajbic) za grozdje. TOZD Hmeljnik ima možnost nabaviti zabojčke za grozdje, ki bi jih razdelili vinogradnikom, ki bi jih lahko tudi odkupili. Z odkupom zabojčkov za grozdje bi poenostavili delo odkupa na odkupnih mestih, V prejšnjem mesecu smo vinogradniki dobili dolgo pričakovano sprostitev cen vina. Tako smo vinogradniki v Sloveniji lahko povečali cene vina. Dolenjci smo ovrednotili cviček na 40,- din liter v maloprodaji, kar je brez dvoma dobra spodbuda za pridelovanje. FRANC PLANINC TOZD Hmeljnik 5 s 1 <9» Izpoved zdravnika kadilca Ob letošnjem tednu boja proti kajenju (21.—28. sept.) Zdravstvo v svetu- in pri nas hitro napreduje in ima velike uspehe pri zatiranju bolezni, zlasti infekcijskih obolenj in tuberkuloze. Ob vsem napredku medicinske znanosti ima še vseeno opraviti s porastom pljučnega raka, raka v grlu, kroničnega bronhitisa z emfizemom in bolezni srca in ožilja. Borba proti kajenju je važen preventivni dejavnik za obolenja, ki žal vse bolj naraščajo. Porast teh obolenj je tako zaskrbljujoč, da se upravičeno sprašujemo, ali se jih res ne da zajeziti, ali bodo — ponavljam — ob vsem napredku dvajsetega stoletja vedno usodnejša za naše zdravje in življenje. Za odgovor vemo: pljučni rak, kronični bronhitis, obolenja srca iri ožilja in tudi druga obolenja lahko znatno omejimo z zdravstveno pro-sve tl je n os tj o, ki nas seznanja z zdravim načinom življenja, s prehrano in uživanjem alkoholnih pijač. Kajenje tobaka, ki je ena najbolj nesmiselnih razvad v našem življenji*/ je često, lahko rečem, prevečkrat vzrok za vztrajno naraščanje raka, srčnega infarkta, skleroze ožilja, kroničnega bronhitisa in želodčnega čira. Ta obolenja nas prevečkrat pehajo v invalidnost in prezgodnji grob. Zato se mora borba proti kajenju nadaljevati, vse dokler ne bodo kadili samo še tisti brezupni vztrajneži, ki jim kajenje lahko do neke meje opravičimo zaradi njihove pretirane psihične labilnosti. Ob tednu boja proti kajenju ne bo odveč, če bom kot zdravnik posredoval »/oje izkušnje s kajenjem. Trideset let sem bil ttrasten kadilec, po več doset cigaret sem pokadil vsak dan. Na začetku sem (potem ko sem prehodil poti vsakega kadilca začetnika) pokadil le nekaj cigaret na dan, potem pa z leti vedno več. Ko sem prišel pred petincteaj-setimi leti v Novo mesto, sem pokadil več deset cigaret na dan. Brez cigarete nisem bit nikoli. Nekoč sem na vožnji z avtobusom prižgal cigareto. Pred menoj sta sedeli mladi tovarišici in me opozorili, da jima tobačni dim škoduje. Postalo me je pred njima sram, cigareto sem takoj ugasnil in na tisti vožnji nisem prižgal nobene več. Kako prav sta storili) Še danes sem jima hvaležen, da sta opozorili mene, kadilca, ki onesnažuje čisti zrak, saj ima do njega vendar pravico vsak človek. Kadil sem naprej. Komaj so mi zadostovale tri škatle. Kako je bilo doma, si lahko mislite. Žena in otroka sta dihala čist zrak samo takrat, kadar me ni bilo doma. Komaj smo prezračili — zopet nova cigareta za cigareto, zopet mnogo dima, zopet zračenje, nekaj časa čist zrak in zopet dim. Vse stanovanje je dišalo po tobaku. Problemi so bili tudi v službi, kjer sem vztrajno kadil - v bolnišnici in še celo na pljučnem oddelku. Moje osebno počutje je bilo zelo odvisno od kajenja. Kadar sem bil nerazpoložen, sem kadi več. Zato sem bil še bolj živčen in sem še več pokadil. Pravi začarani krogi Zjutraj kašelj, pogosti glavoboli, neprijetni občutek v ustih, občasne bolečine v želodcu in še veliko drugh neprijetnosti, tako večna skrb, ali je vedno dovolj cigaret pri roki, de o denarju ne govorim. Sedaj pa vprašam vse kadilce: Ali se splača kaditi? Ali kajenje ni ena najbolj nesmiselni) razvad v našem življenju? Ali cigareta res pomirja? Seveda pomirja pridobljeno strast do nikotina, dejansko pa je kadilec prav zato, ker kadi. še bolj živčen in nemiren. Pred leti sem si zastavil podobna vprašanja. Odgovor je bil možen samo eden: čimprej se odvadi kajenja! Presodite lahko sami, če mi je preostalo kaj drugega. S tako prepričljivimi dokazi mi ni bMo težko za vedno prenehati s kajenjem. Ne bi govoril toliko o svojem kajenju, če bi ne bil prepričan, da je vsak kadilec na istem, kot sem bil jaz. Prav tako onesnažuje zrak sebi in okolici, prav tako je suženj razvade, prav tako ima težave in prav tako je v nevarnosti za zdravje. Prej ali slej bo lahko imel usodne posledice, če s kajenjem ne bo prenehal. DR. SMILJAN TROBIŠ predstojnik pljučnega oddelka f „Pozdrowienia” > iz Krakova Uredništvo Dolenjskega lista navezalo stike z uredništvom poljskega dnevnika „Echo Krakovva" Danes je odpotovala domov na "oljsko novinarka časopisa ,JEcho Krakowa” Heleno Nosko-wicz — Bieron. Poljska novinarka je teden dni preživela na Dolenjskem kot gostja uredništva Dolenjskega lista, ki tako navezuje prijateljske stike s krakovskimi novinarji. Med kratkim bivanjem pri nas se je Helena Noskowicz živo zanimala za vse: od tega, kako pri nas organiziramo otroško var- V DOLENJSKIH BENETKAH - Poljska gostja si je z zanimanjem ogledala Kostanjevico v družbi javnega in odgovornega urednika Marjana Legana. stvo, Šolstvo in zdravstvo, do tega, pod kakšnimi pogoji in kako dela novinar v naši samoupravni družbi. Mnogo stvari je bilo zanjo presenetljivih in novih, in ko je primerjala razmere v svoji domovini z našimi, je večkrat izrekla priznanje potem, ki jih mi ubiramo. Med razgovori je dostikrat omenila pokojnega predsednika Tita, katerega osebnost iri politično modrost na Poljskem dobro poznajo in cenijo. ..Vašas dežela je zelo lepa in čista,” je iskreno večkrat povedala, ko si je ogledovala Novo mesto, Kostanjevico, Otočec in druge kraje. Presenečalo jo je tudi, da si ljudje gradijo toliko zasebnih hiš, da ni pred trgovinami dolgih vrst, da je na izbiro zadosti potrošniških dobrin, in ni povsem razumela, če smo potarnali, da se v oskrbi zatika. Seveda je beseda večkrat tekla tudi o zadnjih dogodkih na Poljskem in izkazalo se je, da smo preko našega časopisja dobro obveščeni. Skratka, tem za pogovor ni zmanjkalo, saj razlike bude zdravo radovednost. Naše uredništvo bo krakovskemu vrnilo obisk, zaenkrat pa je simpatična Helena Noskovvicz odnesla v Krakov naj boljše želje in pozdrave. Čakajo na ukrepe „od zgoraj Trebnje: Dosežki stabilizacije so vse preveč odvisni od ukrepov državnih organov — Z K mora bolj aktivno posegati Na ponedeljkovi seji občin-dce konference ZK v Trebnjem je b3a osrednja točka dnevnega reda ocena gospodarjenja v prvem polletju. Komunisti so v zvezi s tem izrekli marsikatero pikro tako na račun premlačne-ga uresničevanja stabilizacije, kot na račun težav s preskrbo. Vsi dosežki, ki so bili na področju uresničevanja stabilizacije so namreč več ali manj" zasluga omejitev, v veliko manjši meri pa so plod prizadevanja delovnih organizacij, pa tudi osnovnih organizacij ZK. Res je, da je v tem času porastla akumulacija, da se raven osebnih dohodkov drži dogovorov, res pa je tudi, da ni šla v korak s tem tudi rast proizvodnje. Kot so še posebej poudarili komunisti na seji občinske MLADI PRED KONFERENCO V brežiški občini že od druge polovice septembra potekajo program-sko-volilne konference področnih konferenc. V sredo, 24. septembra, so svoje delo ocenili mladi v kmetijstvu, v soboto, 27. se bodo sestali člani konference mladih v krajevnih skupnostih, člani konference mladih v vzgoji in izobraževanju bodo o svojem delu razpravljali dva dni kasneje, v torek, 30. septembra pa bo konferenca mladih delavcev. M. JAZBEC Izenačiti možnosti šolanja Novi samoupravni sporazum naj bi izboljšal kadrovsko bazo in izenačil pogoje šolanja Novi sporazum prinaša več novosti, ki naj bi zagotovile čimboljšo kadrovsko bazo naše družbe in izenačile materialne možnosti mladine za šolanje. Sporazum bo obvezoval temeljne organizacije in druge podpisnike, da v svojih letnih in dolgo- Zakaj preprosto, če je lahko zapleteno? Razpotja v financiranju krajevnih skupnosti Predlog novega samoupravnega sporazuma o štipendiranju, potreben zaradi pomanpdjivosti starega ter sprememb zaradi usmerjenega izobraževanja, izdelan na osnovi aprila letos sprejetega družbenega dogovora o Štipendijski pditki v Sloveniji, je že v javni razpravi in naj bi bil sprejet do sredine prihodnjega meseca. ročnejših planih določijo svoje potrebe po kadrih, pa tudi, koliko in kakšne kadre si bodo zagotavljali s štipendiranjem. Povsem jasna je tudi usmeritev, da so temeljna oblika štipendiranja kadrovske štipendije, štipendije iz združenih sredstev in razlike pa le prehodna in dodatna oblika denarne pomoči. Pri dodeljevanju štipendij se upoštevajo tako kadrovske potrebe kot učne sposobnosti in socialnoekonomski položaj kandidatov. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo vsi, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 85 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu (letos je to 6.284,05 dinaijev), za štipendijo in razliko iz združenih sredstev pa tisti, katerih dohodek ni večji od 55 odstotkov povprečnega osebnega dohodka. Pri kadrovskih štipendijah se bo povečal tudi razpon lestvice točk: za srednje šole od sedanjih 350 do 400 na 400 do 720 točk, za višje in visoke šole pa od 450 do 850 na 600 do 1080 točk, kar naj bi spodbujalo dijake in študente k doseganju čim boljšega učnega uspeha. Vsi kandidati pivih letnikov - imajo po novem enotno štipendijo. Možnost dodatka za deficitarne poklice ostaja še naprej, vsako leto znova pa jih mora določiti skupščina udeležencev sporazuma v občini pred skupnimi razpisi. Štipendije iz združenih sredstev še bolj upoštevajo materialne možnosti prosilcev in stroške šolanja, zato razlike glede na to, ali se prosilec šola v kraju stalnega bivališča ali izven njega, in možnost dodatka za stroške prevoza. Novost je nagrajevanje za odličen in prav dober uspeh, višina dodatk a pa znaša 10 oziroma 15 odstotkov povprečnega osebnega dohodka, ki pa ne pripada študentom in dijakom prvih letnikov. Kaže, da se bo v večini občin ljubljanske regije te dni šele prav začela razprava o novem načinu finansiranja krajevnih skupnosti, čeprav bi morala biti po prvotni zamisli že zaključena. Doslej je finansiranje KS potekalo tako, da so v posameznih občinah zbirali na zaposlenega po 200 (v najrevnejših) do 800 din (v najbogatejših). Ta sistem je b3 kritiziran, da ni enakopraven, da ni pravičen in da je neživljenjski. Po novem predlogu naj bi sredstva za KS zbirali v določenem odstotku. Nekateri so predlagali, naj bi gospodarske dejavnosti plačevale odstotek od čistega dohodka, negospodarstvo pa odstotek od kosmatega osebnega dohodka zaposlenega. Temu predlogu so nasprotovali zaposleni v negospodarstvu, češ da bi zaposlenim v gospodarstu ostal neokrnjen osebni dohodek, njim pa bi se osebni dohodek znižal za višino prispevka za krajevne skupnosti. Le predlog, nsy bi prispevali za KS vsi (gospodarstvo in negospodarstvo) v določenem odstotku od kosmatih osebnih dohodkov, še ni dbživel kritike. Pa vendar tudi ta predlog zelo verjetno ni naj boljši. Upoštevati moramo, da se dohodek ustvarja le v gospodarstvu in naj bi torej le gospodarstvo (morda prav iz čistega dohodka) prispevalo za KS. Vse, kar bi prispevalo negospodarstvo, bi lahko prispevalo le tako, da bi dobilo potrebni denar od gospodarstva. Vsa .Jcorist” tega pretakanja denarja bi bila le v tem, da je potrebnih več izračunavanj, več knjiženj, več nakazil, več opravil, skratka: več birokracije in s tem več stroškov in zaposlenih. J. PRIMC Predvidena je tudi sprememba v Samoupravni organiziranosti udeležencev samoupravnega sporazuma. Izvajanje štipendijske politike v občini naj bi uresničevali podpisniki sporazuma v skupščini občinske skupnosti za zaposlovanje in delegati vseh družbenopolitičnih organizacij, kar je najbolj smotrno, saj finančne in administrativne naloge za sklad opravlja strokovna služba teh skupnosti in iz prispevka za zaposlovanje tudi financira to dejavnost Z. LINDIČ konference, je treba povečati tudi obseg fizične proizvodnje. Seveda pa bodo na tem področju, tako kot že doslej, vse bolj očitne težave s preskrbo z reprodukcijskim materialom, kar se pozna tudi v kmetijstvu. Prav tu pa imajo pomanjkanja materiala veliko dolgoročnejše posledice kot v ostalih gospodarskih vejah. Na seji občinske konference so zato sprejeli sklep, da si morajo komunisti v delovnih organizacijah bolj kot doslej prizadevati za stabilizacijo. Prav pri njih je bilo, kot je bilo samokritično ugotovljeno, sorazmerno malo začetih in izpeljanih akeg. Vse preveč so se pri tem zanašali na ukrepe „od zgoraj”. J. SIMČIČ O LETOŠNJEM GOSPODARJENJU Za 3. oktober, se pravi na sam praznik občine Kočevje, je sklicana tudi skupna seja vseh zborov občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o rezultatih gospodarjenja v prvem polletju letos, sklepali o ustanovitvi Veterinarske postaje Kočevje, na dnevnem redu pa so še volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja in odgovori nanje. KOČEVJE: ODPRAVITI BARAKARSKA NASELJA Kar dvanajst točk dnevnega reda je obsegala seja predsedstva in izvršnega odbora občinske konference SZDL Kočevje, kije bSa v ponedeljek, 22. septembra. Najživahnejša je bila razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine, o predlogu družbenega dogovora o odpravi barakarskih naselij na območju občine in o osnutku družbenega dogovora iri samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti. Posebno zanimiv je bil še dogovor o začetku postopka za izvolitev novega predsednika občinske skupščine Kočevje. Več o seji bomo še porogali.____________^ Obrzdano zaposlovanje V prvem polletju v 4 dolenjskih občinah zaposlili le za 0,3 odstotka novih delavcev — Manj potreb Povečanje družbenega proizvoda mora biti v večji meri rezultat večje produktivnosti, boljše organizacije dela in izkoriščanja vseh notranjih rezerv, ne pa prekomernega zaposlovanja novih delavcev. To že nekaj let, še posebno pa letos ob stabiliza-cijsk ih prizadevanjih, poudarjamo v resolucijah o uresničevanju družbenoekonomskega razvoja v naši republiki. Kljub temu so letne stopnje rasti za- SZDL SPET SEJE Te dni bosta dva sestanka, ki ju organizira Medobčinski svet SZDL Ljubljanske regije, ki zajema tudi občini Kočevje in Ribnica. Najprej bo že jutri, 26. septembra ob 9. uri posvet predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc SZDL. Na njem bodo razpravljali o pripravah na programske konference SZDL, o osnutkih dokumentov o bodočem financiranju krajevnih skupnosti, o dejavnosti v okviru „NNNP 80”, o usmerjenem izobraževanju in raznih drugih aktualnih zadevah. V ponedeljek, 29. septembra pa bo razgovor o sedanjem gospodarskem položaju in ukrepih Z1S ter o dmgi fazi stabilizacijskih nalog. Lado Saje: znatno nižja stopnja rasti zaposlovanja poslovanja v preteklih letih presegale predvidevanja. Kako pa je bilo z zaposlovanjem v prvem letošnjem polletju v štirih dolenjskih občinah? Po besedah Lada Sajeta iz občinske skupnosti za zaposlovanje v Novem mestu so letošnje stopnje rasti zaposlovanja znatno nižje od stopenj, ki so bile predvidene v občinskih resolucijah. Tako se je v novomeški občini število zaposlenih v prvih šestih mesecih letos glede na stanje konec prejšnjega leta povečalo za 0,2 odst., v občini Metlika za 0,9 odst., v občini Trebnje za 1 odstotek, v črnomaljski občini pa se je celo zmanjšalo za 0,3 odst. Med poglavitnimi vzroki za nižje stopnje zaposlovanja je prav gotovo na prvem mestu omejitev sredstev za osebne dohodke pa težave v preskrbi z reprodukcijskim materialom, zasluge pri tem pa imajo tudi organi skupnosti za zaposlovanje. V drugem polletju pa predvidevajo nekoliko večje za-poslovanje zaradi priliva štipendistov, na kar bo vplival tudi nedavno sprejeti odlok, da se osebni dohodki pripravnikov ne štejejo v celotno maso sredstev za osebne dohodke. Zanimivo je tudi to, da na tem območju -razen v metliški občini - hitreje raste zaposlovanje v privatnem kot pa v družbenem »ektotju, kljub prizadevanjem pa se ne izboljšuje razmerje med proizvodnimi in režijskimi delavci. Za 0,3 odst. hitreje narašča zaposlovanje žensk in konec junija je bilo v štirih dolenjskih občinah od skupnega števila zaposlenih 44,9 odst. žensk. Letos so organizacije združenega dela prijavile za 0,3 odst manj potreb kot v enakem len-skem obdobju, zaskrbljujoč pa je podatek, da je bilo kar 52 odstotkov prijavljenih potreb še vedno po nekvalificiranih in priučenih delavcih, kar dobro odraža neustrezno strukturo naše proizvodnje. Ker pa je odziva za taka dela pri nas vse manj, smo še vedno odvisni od „uvoza” delavcev iz drugih republik, ki pa se tudi zmanjšuje ob ostrih pogojih interesnih skupnosti za medrepubliško zaposlovanje, da je tem delavcem zagotoviti stanovanje, prehrano, otroško varstvo itd. i. l. Miloš Jančič 28. 10. 1914 Trst - 13-9, 1980 Novo mesto V sredo, 17. septembra, je bi n* novomeškem pokopališču v L00 . vojaškimi častmi pokopan1*® _ major in družbenopolitični de Miloš Jančič. Z obilno u delež počastili njegov spomin številni, vomeščani in mnogi njegovi *°-in prijatelji iz raznih krajev Slo« je. Ob grobu so mu spregovorili HF govi najbližji prijatelji. ieV Svobodoljubna Primorska mu J* delavskem Trstu dala zibelko, kje F bil njegov oče, Bric iz Kozjan*^ zaposlen kot železničar. Ob MU vem rojstvu je že tri mesece be® ‘krvava vojna in ro se Srbi zmag<*‘ upirali napadalcem. Ker je svojemu Sinu ime Miloš in so-o“^ niki v tem videli provokacijo inj* no manifestacijo za Srbijo, *° M# ševega očeta konfinirali v GW Takoj ob razpadu Avstrije se je žina preselila v Celovec, da bi s* rila v plebiscitnem boju. Po tfi ljenem plebiscitu se je družina lila najprej na Brod pri Novem tu, nato pa v Novo mesto, kjer £ oče Jančič železničar. Miloš p* ^ medtem že zgubil svojo mater B> to ni kot otrok nikdar občutil lju če materinske ljubezni. ^ Oče je zelo vplival na Miloša* 0" moljubnem smislu. Vcepil mu je izmemo ljubezen do domovine« . so mu jo še bolj utrdili domolP učitelji v osnovni šoli in telovadnica. Oče je Miloša p°6°V vodil v gozdove v okolici Nov^ mesta in tako je vzljubil narav0, je končal nižjo gimnazijo, se je učit k mojstru Valantiču plesih. ^ obrti. Tu se mu je odprl nov sveti . je začel spoznavati delavski ta*1^ in njegove probleme. Ob koncu kraljevine Jugosla^P se je zaradi svojegi domoljubja pripadnosti delavskemu razredu »-koj vključil v Osvobodilno front® kot delaven in pogumen akti«^ Njegovo osvobodilno delo so *azn*£ tudi okupatorji in ga hoteli are^^ Ker ga niso našli doma, to je b aprila 1942, je šel Miloš takoj v P* tizane. Sel je v šolski tabor 11» odredov. Sodeloval je v težki na Jančah, se udeležil prvega P^S, da na Štajersko in bil v staln®*”^ vse do osvoboditve na DoleflrjS in v Istri. Bil je borec, obveščf*^ politični delavec in operativni0^ štaba Cankarjeve brigade. Na ^ položaju je doživel osvobodite* „ to je kot aktivni oficir službo**^ raznih krajih Jugoslavije v •* „ KNOJ(Tržič, Ljubljana, Ogu*®% vojaških gradbenih podjetjih. ^ vojnem okruga Split Zarad« bolezni dobljenih v NOB, jn * ^ povojnih dolžnosti po 1. 19* gjj-moral zdraviti v bolnišnicah v ^ tu, Zagrebu in Pulju. Prosil je. |, validsko upokojitev in jo 0 , yf-1956. Za ves ta delež je preje* šokih vojaških odlikovanj. Po upokojitvi se je vrn« y.gf0< ljubljeno Novo mesto, na svoj p Cankarjevo ulica Čeprav je ^ črpan, utrujen in bolan, se ) ,gjfi vključil v družbenopolitično ^ se vanj tako zagnal, da ni “”fn0 ijD' da bi obnavljal svojo mlad®*^ f|j bežen do obiskovanja ....................... g imel časa za takorazkoSje»sJ*J$j0 stal sekretar ZROP, bi let* republiškega odbora ZVVI’ član republiškega odbora L štiri leta član zveznega odb NOV, dve leti predsednik o*^^ odbora ZZB NOV, nato ob novomeškega okraja z l)u eno leto podpredsednik -0 o® odbora ZZB NOV Ljubljan* ,et razformiranju okrajev predsednik občinskega 0 NOV Novo mesto. Bil je tu® ^ VVI tak° ir pieuseanuc organizacije vo mesto. Vse to delo je Milo: črpalo, daje hudo zbole . je, da nosi v sebi kal smr \0&. in čeprav je vedno Cu smrti, se je ni bal. M*105 <'? omenjenih organizacyah ^ jo treh civilnih Pokojni MtošjeM^^J ven in pošten tovafl •. w[0>,ce m vse najboljše lastnosti, t čut za socialno pravi'5 .. nin^ tega je bil izredno pnlj štovan. B° Mi I' impinni.ni j IUMPF rjrr- *> \ * i \ J ■wm 3* pisma in odmevi ABUKOVŠKI LOVCI GRADIJO - Člani lovske družine iz Zabu-X|a so se doslej sestajali po hišah in v šoli, kmalu pa bodo imeli Tref°i °' Zemljišče na Grmadi sta jim odstopila kmeta Špec in wak lovec je prispeval po 1.000 dinarjev, pod vodstvom ff benega odbora pa so lovci že dozdaj opravili veliko prostovoljci dela. Na posnetku: koča zabukovškŽh lovcev bo kmalu pod rel10- (Besedilo in foto: A. Senica) Načrti in želje so velike r . — - ~ »Poskušali smo biti marsikje realnejši, nekaterih ,___■ nalog pa ne smemo več odlagati.” S° u8°tav'jali na zadnji seji - Semič, ico so razpravljali dnk' !*jcr°čnem planu KS za objete* ~ 1985. V planu so zavrte n°Ve kovine, obrti, razširitev pgj.3’. dograditev šole, izgradnja J(l e * novih stanovanj, izboljšanje bi VstVa> ureditev komunalnih pro-vd, •ov.'n Podobno. Vse to je lepo, Mije pa je, koliko bo uresni-treb^3, katerim nalogam bo ilan^ ^ati Pre<^nost, so ugotovili *» saj je njihova rešitev nujna. javn°* ta*Ce na^°8e so ocenili novo Stla° sjnetišče, saj je staro ob cesti v Do^h vas inšpekcijska služba pre-ttRo ter ureditev preskrbe v dmfVlna^’ Predvsem zaradi neredne so T 'Cru^a> Tudi vaške poti, ki del .°bčani zgradili z lastnim treh"1 ® lastnimi sredstvi, je po-np čimprej prekriti z asfaltom, bol’ ‘n trenutno tudi naj- PalisJ>ereči Prob'em v -ie P°ko-idel • ’ za katerega razširitev je etat?* na^rt že pripravljen* V prvi P' se bo razširilo za dvesto gro- bov, potem pa še enkrat za toliko. Zbrana je že skoraj petina predračunskih sredstev, ostalo bodo morali prispevati še krajani pa tudi občina ne sme za prošnje KS več ostati gluha. V predračun tudi ni všteto delo, ki ga bodo morali opraviti krajani sami, s tem da bodo zgradili obzidje, uredili poti ih navozili zemljo. Sredi Semiča je velika jama, ki jo bo potrebno čimprej zasuti, saj je za otroke življenjsko nevarna. Tudi to bodo morali krajani opraviti sami, ne da bi čakali na finančno pomoč OZD v kraju, saj je skoraj ni bilo investicije, v kateri le-ta ne bi prispevala levjega deleža. Belokranjska vinska cesta, katere en krat naj bi tekel preko Semiča, je važna za prodor turizma na semiško področje. Za njeno realizacijo bo potrebno poiskati primerne ljudi, prav tako pa bi morali zbrati sredstva in pričeti z delom še pred koncem leta. S. A. Zastavadeli Bodimo kar tiho in bodimo zadovoljni, da v naših trgovinah sploh kaj dobimo, saj smo (tako kaže) zaradi trgovcev na svetu in ne trgovci zaradi potrošnikov. Naša dolžnost je, da si potrebe priredimo tako, da bodo ustrezale trgovinam! Vzemimo, kar nam ponudijo, odpovejmo se vsemu, kar se zdi božanskim trgovcem odveč naročati! Pa bomo ohranili mimo kri, zdrave živce in dolgo življenje! Do teh modrih misli pridem vsakič, ko se zmotim in grem v prodajalno Novotehne na Glavnem trgu, kjer je edina trgovina z avtomobilskimi deli v Novem mestu, vprašat, če imajo morda kakšen del za katro ali dyano. Ne! „Tega pri nas ne držimo! Samo za Zastavine avtomobile skrbimo,” se glasi vztrajni odgovor. In vse bolj mi je jasno, zakaj so umaknili napis Avtodeli; dali so najbrž delat novega: Zastava-deli. Da se vsaj polovica Novo-meščanov in drugih občanov, ki so odvisni od naše trgovske mreže vozi z: drugimi znamkami avtov, ni važno. Kaj pa so tako nori, da si privoščijo avto, kakršnega v Novotehni ne prodajajo! Pa naj še'dele kupijo drugje! Recimo v Šentjerneju, kjer so bolje založeni in je podnebje' najbrž drugačno. Ali pa je kaj drugega vmes. MILAN KLUN Neobdelana njiva - opuščena tovarna Zakaj vse slabše izkoriščamo našo največjo »zeleno tovarno,,? naSa^* *n zcmlja sta vir življenja - -■ največja zelena tovarna na soil-0 energijo. Kako to zeleno tovar-pQ,Sniotrno izkoriščamo? Gozdovi in j ai° dobro polovico Dolenjske j. 0 Pod ustreznim družbenim var-1,0 51' ^ njimi se gospodari strokov-ii! Sozdnogospodarskih načrtih, f|0vc.ei tako, da bo imelo od njih tv° trajno največje koristi. Jftvo kmetijskih zemljišč žal ni IJtb n° ta^e družbene pozornosti. Ptav ■ aC'ia neusmiljeno požira najboljšo kmetijsko zemljo. Hesto^a Zemljiška skupnost N ovo znan s* prizadeva ohraniti našim C** vsaj preostali del dobrih tem zemljišč, vendar tudi v diuj^P^devanju nima ustrezne cija nen.e P°dpore. Letna urbaniza-Ptvovr°Zte v Poprečju nad 50 ha nima ne kmetijske zemlje, take pa oči«,-: ° na P^tek. Pogosto padajo k. so kmetijska zemljišča slavna, zakaj naj bi jih potem Mrtttl/TdJtoor SvJšjj ASFALT v GRABNOVCU Nv!£nedeljek, kali Dri^ani KS g 15. septembra, 1 Ptičevi. Gabrovec le doča- asfal Etadnje nove ceste. Ta *°>»ca od začetka vasi do Kbui®,cl Novo cesto močno Pnto?,?ilčeP,rav « nekateri vaš-p0 ker bo cesta delno 'kilti ‘n vinogradih, kjer M * n»o dozorelL BREDA GOVEDNIK novinarski krožek OS Metlika NASa nova tovilT ",a5° novo šolo. Nekoč n®!3 stara šola ni S^ljuKn; j starši so za novo šo- obH^khonar ln *° ob,iubo drža-nis ‘°uaJ®«WjRMiS0l0,pa Wu°* nisrv i« ; ooijuDili solo« pa Ssfn° gledam^ Novo šolo se Pa žato samo od zunaj. 1" Sui^na. očka in mar &I»os. ’ a n* *epo v Jaz mamica lepo vleči JANKO SRIBAR OS Krmelj, 3. r. varovali. Res Je, da vsa kmetijska zemlja ni primerno obdelana, vendar s tem še ni izgubljena, čaka, ko bo prišel čas, dajo aktiviramo in izkoristimo, kolikor se izkoristiti da. Morda ta čas ni več daleč. Dragih tovarn in strojev bomo imeli kmalu dovolj. Ali bomo lahko še dolgo ceneno uvažali kruh? Ali ga bomo morali samo proizvajati? Zaenkrat imamo še možnosti, če pa bomo s prostorom še naprej tako gospodarili, bomo še te možnosti zapravili zase in za rodove, ki prihajajo za nami, katerim smo prav mi odgovorni za svoje početje. Kmetijska zamljiška skupnost Novo mesto, Kmetijska zadruga Novo mesto in posamezni kmetijski proizvajalci si s pomočjo Območne vodne sk upnosti Dolenjske ter Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto prizadevajo usposobiti nekatera potencialna kmetijska zemljišča s hidromelioracijami in agromelioracijami. Izboljšava takih zemljišč za intenzivno kmetijsko rabo pa je silno draga in prostorsko omejena. Pri gospodarjenju s prostorom je prav gotovo potrebno dolgoletno strokovno načrtovanje z nenehnim usklajevanjem želja in potreb vseh zainteresiranih v prostoru. Zato je nujno potrebno, da pri takem načrtovanju aktivno sodelujejo domači strokovnjaki, ki ta prostor najbolj poznajo ter cenijo njegove naravne in kulturne vrednote. Ravno pri prostorski usmeritvi lahko neodgovorni ali nesposobni ljudje na odgovornih delovnih mestih narede nepopravljive napake. SADJARJI ZADOVOLJNI 9 delavcev, ki skrbijo za kostanje-viški nasad jabolk, je zelo zadovoljnih z letošnjim pridelkom jabolk. V 6 let starem nasadu, kjer je na 32 hektarih zasajenih 60.000 dreves, bo letošnji pridelek največjisdo-slej in kar petkrat večji od lanskega. Vsa leta nazaj so namreč spomladanske pozebe povzročile minimalne pridelke. Letos načrtujejo, da bodo dali na trg 80 vagonov jabolk, upajo pa, da bodo nekaj od tega tudi izvozili. Skrbi pa jih pomanjkanje delavcev za obiranje, vendar menijo, da bodo pridne roke stalno zaposlenih in sezonskih obiralcev lahko pravočasno obrale jabolka. M. KUHAR 7. izobraževalna kolonija Na tradicionalni republiški slikarski prireditvi, ki poteka te dni v Novem mestu, sodeluje 20 slikarjev amaterjev iz raznih krajev Slovenije — Na koncu razstava Okoli 20 slikaijev amateijev iz raznih krajev sodeluje na 7. republiški izobraževalni slikarski koloniji, ki se je 19. septembra začela v Novem mestu. Ta tradicionalna likovna prireditev bo zaključena v nedeljo, 28. septembra, ko bodo v Domu starejših občanov v Šmihelu od- Kot občan, ki cenim in spoštujem naravne danosti v prostoru, se vprašujem, ali je res smotrno in napredno, da se dolenjska metropola tako nezadržno širi na račun najboljših kmetijskih zemljišč. Ali je res potrebno, da se še nadalje praznijo na- I še hribovske vasi in ostaja zemlja neobdelana? Ali ni vsaka neobdelana njiva opuščena tovarna? Ali bi ne bilo vsestransko gospodarnejše tem hribovskim vasem več pomagati, jim omogočiti obstoj in razvoj (sodobne ceste, voda, osnovne trgovine in telefon), te ljudi pa vezati na te kraje. | Lahko bi se tudi vsak dan organizirano vozili v Novo mesto na delo v tovarne, po povratku pa bi lahko vsaj za lastno potrebo nekaj pridelali na zemlji. Tako bi bilo potrebno manj hrane uvažati. Živelj teh vasi bi bil zagotovljen, mesto razbremenjeno in povečana prehrambna baza. Širši družbeni interes je, da te vasi ostanejo in da se v njih kmetijska dejavnost zopet krepi. Saj so prav te hribovske vasi med zadnjo vojno predstavljale glavno prehrambno bazo za partizansko vojsko, česar se premalo zavedamo ali pa smo že celo pozabili. Lačni bi ne mogli biti močni. TONE HOČEVAR, dipl. ing. IŠČEJO PLESALCE Črnomaljska folklorna skupina, ki je imela v lanskem in letošnjem letu več kot 50 nastopov doma in na gostovanjih, namerava povečati število plesalcev, zato vabi k sodelovanju dekleta in fante, ki imajo veselje do plesanja belokranjskih in drugih ljudskih plesov. Oglasijo naj se v soboto 6d 19. ure naprej v osnovni šoli Milke Šobar-Nataše (posebna osnovna šola). firii razstavo del, nastalih v ko-oniji. Delo v koloniji poteka po programu, ki obsega predavanja in slikanje pod mentorjevim vodstvom.'Tako poslušajo udeleženci predavanja o slikarstvu kot dejavnosti, slikarski tehnologiji, barvah in podobnem. S čopiči in paletami se slikarji odpravljajo h Krki, iščejo zanimive motive v samem Novem mestu in njegovi neposredni okolici, na lov za motivi pa hodijo tudi v bolj oddaljene kraje. Poudarek kolonije je na izobraževanju, se pravi na osvajanju tistih znanj, do katerih se slikarji amaterji sami težko dokopljejo. Obvladovanje slikarske tehnologije šteje pravsgo-tovo za osnovno problematiko, ki povzroča amaterjem največ preglavic. Kajpak udeleženci republiške kolonije niso začetniki, marveč že dokaj uveljavljeni amaterski slikarji, zato že prej pridobljena znanja na taki prireditvi, kot je v Novem mestu, le razširjajo in poglabljajo. Razstava del, ki nastanejo v koloniji, zato ni glavna stvar, je le bolj za nameček, kot zanimivost. IZRAZITO SOCIALNA NOTA - Na razstavi v novem oddelku NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja v Novem mestu bo tudi slika, katere reprodukcijo objavljamo. Za večji del razstave je značilna izrazita socialna nota, kar je povsem razumljivo, saj so bile slike ustvaijene v rudarskem okolju. „Okus” po Šleziji Iz Poljske prispeli v Slovenijo razstavi »Slikarstvo šlezij-skih rudarjev" in „Slezijska vstaja v amaterskem slikarstvu" - 1. oktobra otvoritev v Novem mestu VELIKANKA - Agraria Brežice slovi po odličnih hruškah. Tudi letošnji pridelek je zelo lep. Po štiri hru&e skupaj tehtajo povprečno kilogram, velikanka na siki pa je težka 74 dkg. Obe hni&i na siki tehtata 104 dkg. (Foto: Martin Zupančič) V Bytomu, rudarskem mestu v vojvodini Kotowice - Slask na Poljskem, se že nekaj tednov zadržuje razstava, ki tamkajšnjemu občinstvu prikazuje izbor likovnih dosežkov slikarjev amateijev iz Slovenije. Zdaj si podobna razstava poljski) likovnikov utira pot v galerije in druga razstavišča na Slovenskem. Odprli jo bodo v sredo, 1. oktobra, v mali dvorani no vega oddelka NOB Dolenjskega muzeja v Novem mestu. V zamenjavo za slovensko razstavo so Poljaki poslali k nam na ogled pravzaprav dve razstavi: ,.Slikarstvo šlezijskih rudarjev” in Slezij-ska vstaja v amaterskem slikarstvu". Posredovali so ju muzeji oziroma kulturne ustanove v Bytomu, Opolu in Katowicah. Kot je zapisal dr. Cene Avguštin, kažeta ti razstavi presenetljiv razvoj likovnega amaterizma na Poljskem. Slike, ki si jih bomo lahko ogledali, so nastale iz bogatih izkušenj amaterskega slikarstva v tej deželi in so v marsičem sorodne s produkcijo naših ljubiteljskih likovnikov. Motivni svet razstave ..Slikarstvo šlezijskih rudarjev" je raznolik, go-„ vori pa o življenju mdarjev, njihovih navadah, običajih in praznovanjih itd. V nasprotju s to je razstava „§lezijska .vstaja* izrazito tematska. Dela na njej hočejo biti likovno opisan spomin na najbolj krvave dni poljske zgodovine, na boj z okupatorjem, na zmago in rojstvo svobodne Poljske. Dr. Cene Avguštin meni, da bi se naši .prireditelji prav na tem primeru lahko naučili, kako se pripravi tematska razstava. V Novem m*stu naj ne bi videli vseh slik, ki so jih za razstavo odbrali Poljaki, marveč le izbor, ki bo štel tura in »bra- anje okoli 35 del. Prireditelji menijo, da bo tudi tak izbor omogočil obiskovalcem razstave srečanje z zanimivimi slikarskimi potmi amaterskih likovnikov katowiške vojvodine in med njimi tudi izjemno kvalitetnimi dosežki tovrstnega ustvarjanja na Poljski m. Hkrati bo to prva razstava poljskega slikarstva v Novem mestu. Naj ob tem povemo, da je v omenjenem delu Poljske, pa tudi v drugih mestih te dežele že gostoval tudi trebanjski Tabor likovnih samorastnikov z deli iz fonda galerije v Trebnjem. Ta, po Poljski potujoča razstava je doživela veliko pozornost, ne nazadnje tudi zato, ker so tamkajšnji obiskovalci lahko primerjali dosežke naših naivcev s poljskimi naivcu 1. Z. Bienale — da ali ne ? V Novem mestu se je že pred. meseci porodila zamisel o bienalu grafike in risbe. Po zatrjevanju avtorjev te zamisli gre za dejavnost, s katero ne bi prišli v nasprotje s programi ustanov, ki se s podobnimi prireditvami že ukvarjajo. Novomeški bienale bi se omejil na globoki tisk pri grafiki, pri risbi pa na tuš, svinčnik in oglje. Dodajajo tudi, da bi ta likovna manifestacija zveznega pomena povečala kulturni ugled Novega mesta, hkrati pa pripomogla, da bi Novo mesto pomenilo v likovni javnosti kaj več kot kraj na ..obrobju likovnega dogajanja”. O zamisli, kije vsekakor vredna pozornosti in temeljite obravnave, so do zdaj govorili na več sestankih v Novem mestu s precejšnjo nenaklonjenostjo. Menda je bilo tak$ vse do sestanka 15. septembra, na katerega so sklicatelji iz . Dolenjskega muzeja povabili ljudi, ki bi kot poznavalci razmer in mentalitete s soglasnim „da” prižgali zeleno luč za uvedbo nove likovne dejavnosti v Novem mestu. Seveda se to ni moglo zgoditi, ker prisotni niso predstavljali tistega organa, ki bi to lahko storil, pač pa so menili, da je celotno akcijo potrebno izpeljati po samoupravni poti. Tako naj bi vprašanje o umetnosti novomeškega bienala temeljito pretresel umetniški svet Dolenjske galerije kot najbolj pristojno telo, da se o stvari najprej izreče, zatem pa bi morali o bienalu povedati svoje mnenje še v samoupravnih organih kulturne skupnosti. Slednje je bilo na omenjenem sestanku v Dolenjskem muzeju še posebej podčrtano, saj bo navsezadnje kulturna skupnost tista, ki bo glede na stvarne možnosti povedala, ali si Novo mesto lahko naloži izpeljavo zamišljene prireditve ali ne. Že do zdaj pa je prevladovalo mnenje, da si bienala ne bi smeli naprtiti na račun dejavnosti, ki so že v programu in zbira kulturna skupnost zar\je denar po ustaljenem samoupravnem postopku. Za bienale pa je tudi že marsikaj narejenega. Pobudniki so si medtem zagotovili strokovno pomoč znanih jugoslovanskih poznavalcev, prav tako pa so dobili prostore za izvedbo bienalnih razstav. Izmenično bi vsako leto razstavili risbe in gra fike, razstave pa bi bile v avgu-stovsko-septembrskem obdobju. Udeležbo umetnikov bi si zagotovili z obveznimi odkupi njihovih del. To pa je v glavnem vse, kar je do zdaj znanega o novi obliki likovnega dogajanja, po kateri naj bi Novo mesto zaslovelo daleč zunaj meja svojega območja. Ihta, s katero pobudniki nadalju jejo prizadevanja za bienale, je vsekakor eden od dobrih znakov, da bo stvar izpeljana do konca, čeprav se to morda ne bo zgodilo že prihodnje leto. L ZORAN Mali kulturni barometer PRIPRAVLJAJO PREGLEDNO RAZSTAVO - Pregledno razstavo del članov novomeške likovne skupine Vladimira Lamuta bodo odprli v Dolenjski galeriji sredi novembra. Skupina je pozvala svoje člane,, naj za razstavo predvidena dela dostavijo galeriji do 15. oktobra, da bi mogla žirija nemoteno opraviti strokovni izbor. „KROŽNI“ INTART 80 - V celovškem Domu umetnikov so ob koncu minulega tedna odprli mednarodno likovno razstavo INTART 80, na kateri sodelujejo slikarji in kiparji iz Koroške, Furlanije in Julijske krajine ter Slovenije. Razstavo treh dežel, kot imenujejo to tradicionalno prireditev, so že videli v Ljubljani, kjer je bila odprta v Li- kovnem razstavišču Riharda Jakopiča, iz Celovca pa jo bodo prepeljali še v Videm, glavno mesto Furlanije in Julijske krajine. PRIZNANJA »ZLATA KNJIGA" - Na proslavi 20-letnice podeljevanja bralnih značk v Sloveniji - bila je prejšnji teden v Kulturnem domu Ivana Cankarja v Ljubljani - so mladi bralci podelili priznanja „Zlata knjiga" pisateljem in pesnikom Branki Jurci, Eli Peroci in Kajetanu Koviču ter šestim ilustratorjem slikanic in knjig. Plaketi kurirja Joviče, ki ju podeljuje Zveza prijateljev mladine Slovenije, sta prejela pobudnika bralnih značk in začetnika te akcije med šolsko mladino prof. Stanko Kotnik in posmrtno pisatelj Leopold Suhodolčan. (TELEVIZIJSKI SPORED TOREK,30. IX. PETEK, 26. IX. O labod 8.45 TV V SOLI: Koledar, Promet, Izobraževalna oddaja, Živi organizmi na človekovem telesu. Shranjevanje živil v 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobra- ževalna reportaža, Zadnjih 15 minut 14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20, LETI, LETI PIKAPOLONICA, lutkovna oddaja 17.45 DRUŽINA SMOLA, risanka 18.00 TELESTART 80, zabavnoglasbena oddaja 18.30 OBZORNIK 18.40 ŽIVLJENJE NA MEHKEM DNU Tokratna oddaja iz nanizanke Spoznavajmo naše morje bo govorila o življenju na peščenih morskih tleh, prikazala bo tamkajšnja živa bitja, njihove prehranjevalne posebnosti, sposobnost maskiranja ip. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.00 BLAKOV1H SEDEM 21.55 V ZNAMENJU odvija v drugi polovici prejšnjega stoletja. Gre za pripoved o odraščajočem dekletu, ki živi v samotni veliki hiši, matere nima, oče in varuhinja sta stroga. Dekle nima stika z zunanjim svetom, vseeno pa spozna moškega, ;z njim preživi kratek, a ljubezensko buren čas, stvar pa se kajpak tragično konča. Po romanu Pierra J. Jouva je film pred osmimi leti posnel Jean Louis Bertuccelli, glavne vloge pa igrajo Maximilian Schell, Olga Kallatos, Romolo Valli in Francine Berge. 22.10 NOČNI KINO: PAULINA 1880 Že ,>iz naslova tega belgijskega filma je moč razbrati, da se dogajanje 16.40 Test — 16.55 Obzorja (oddaja za madžarsko narodnostno skupnost) — 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45,Iz našega zornega kota - 18.15 Koraki - 18.45 Muppet show - 19.30 Dnevnik — 20.00 Zapisi o kulturi neuvrščenih in dežel v razvoju - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Portreti: Aurel Trifu — 2150 Landru (francoski igrani film) SOBOTA, 27. IX. O labod snetih že več filmov, nekaj so jih že predvajali tudi na malih zaslonih, tokrat pa si bo moč ogledati še risanko, ki po vsebinski plati vemo sledi romanu. 16.45 POROČILA 16.50 JUGOSLAVIJA: DANSKA, prenos nogometne tekme iz Ljubljane 8.00 POROČILA 8.05 COLARGOL, lutkovna oddaja 8.15,MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI 8.30 O ČUDOVITEM POVODCU, 2. del oddaje 8.45 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 9.15 POLETA VCEK 9.45 H. Fallada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR 10.45 SLOVENSKI POMORŠČAKI V BOJU ZA OSVOBODITEV 11.15 625 11.55 POROČILA 15.15 OLIVER TWIST, angleški risani film Po znamenitem istonaslovnem romanu Charlesa Dickensa je bilo po- 18.55 NAS KRAJ: KAMBRESKO Oddaja bo govorila o vasi in zaselkih na gorskem slemenu Kolovrat, ki se na eni strani spušča v Soško dolino, na drugi pa v dolino reke Idrije, po kateri teče meja z Italijo. Tamkajšnji živelj je zaposlen zvečine v oddaljenem Anhovem in Kanalu. 19.10 ZLATA PTICA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK pa bodo lahko sodelovali v Kompasovi nagradni uganki. 21.35 LEVOROKI REVOLVERAS, ameriški film O legendarnem izobčencu Divjega zahoda, o mladem Billy the Kidu, ne manjka filmskih inačic. Drevi bo na sporedu televizijski film, ki ga je 1958 posnel Arthur Penn, igrajo pa Pul Newman, John Dehner, Lita Milan in drugi. 23.05 .LIPICA, dokumentarna oddaja 23.20 TV KAŽIPOT 23.40 POROČILA 20.00 SREČANJA o V drugi zabavnoglasbeni oddaji, ki jo bo do prihodnjega maja enkrat na mesec vodil Mito Trefalt, bo nastopilo več glasbenikov, ljudi, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo, gledalci 14.55 Test - 15.10 Evropsko prvenstvo v košarki za ženske (prenos iz Banjaluke) — 17.45‘ Zapisi z vasi - 18.30 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik - 20.00 Bitef (prenos gledališke predstave) - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.35 Ustvarjalci jazza - 21.55, Športna sobota — 22.15 Kronika Bitefa NEDELJA, 28. IX. O labod 9.45, ZGODOVINA POMORSTVA, poljudnoznanstvena oddaja 10.33 VRNITEV ODPISANIH 11.35 TV KAŽIPOT 8.15 POROČILA 8.20 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: NAŠA PESEM 80, 3. odda- ja 8.50 Čebelica maja 9.20 JAZON IZ VESOLJA 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 14.45 POT NA VZHOD, potopisna oddaja 15.10 POROČILA 15.15 MEDNARODNO KONJENIŠKO TEKMOVANJE, prenos iz Lipice Proslavljanje 4004etnice obstoja Lipice bodo zaključili z velikim mednarodnim tekmovanjem v preskakovanju ovir. Zmagovalec bo dobil nagrado, imenovano po tov. Titu. Oddaja, sestavljena iz dveh de- lov, bo najprej prikazala najzanimivejše nastope v dresuri, sledilo pa bo tekmovanje v preskakovanju ovir. Poznavalci po prijavah tekmovalcev pravijo, da bo udeležba celo boljša, kot je bila na moskovskih olimpijskih igrah. 17.15 ŠPORTNA POROČILA 17.25 Ne ve se še, ali bodo televizijci prenašali tekmo z evropskega prvenstva v košarki za ženske ali pa igrani film (kateri, se tudi ne ve). 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 R. Marinkovič: KIKLOP, zadnji del nadaljevanke 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.40 V ZNAMENJU 21.55 GLASBENA ODDAJA 22.10 ŠPORTNI PREGLED PONEDELJEK, 29. IX. O labod 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Pravljica, S pesmijo na Brač, Makedonščina 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 , MALI GODBI V GLASBENI DEŽELI 21.45 V ZNAMENJU 22.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA: DEJANJE 17.35 INFORMACIJA Tokratna oddaja iz poljudnoznanstvene nanizanke Delaj z glavo bo govorila o miselnih vzorcih. Človekov razum ne deluje premočrtno, zato so ugotovili, da tekoče zapisovanje narekovanega močno obremenjuje možgane. Zato svetujejo zapisovanje z miselnimi vzorci, ki omogočajo hitrejši spregled informacij, učinkovitejše ponavljanje in večjo umsko dejavnost pri zapisovanju. Tako zapisovanje smatrajo za bistveno novost v pristopu k učenju, rezultati pa so izredni. 18.00 ZNANA-NEZNANA JUGOSLAVIJA, dokumentarna oddaja 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Jaquine: RAZBITO ŽIVLJENJE Hči ločenih staršev je stara trinajst let, ni več otrok, pa tudi odrasla še ni, temveč izredno občutljiva. Živi pri očetu pisatelju, v njunem domu pa se iznenada pojavi tudi mati. Seveda je njena navzočnost vsiljiva, stvar pa se še bolj zaostri, ko mati pove, da ne more več živeti brez hčere, da je prišla ponjo.... Vsebinsko tako zastavljeno francosko televizijsko dramo je po scenariju Jacquesa Jaquina posnel Daniel Moosmanx, glavne vloge pa igrajo Anna Karina, Picrre Vaneck, Desc-hamps in Dominique Ducros. XII labod 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Gozd, kletka brez rešetk, Morje pripoveduje, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Naravoslovje, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Glasbeni pouk 15.00 TV V ŠOLI: Gozd, kletka brez rešetk, R. Boškovič, Osorski otoki 17.05 POROČILA 17.10 JAPONSKA PRAVLJICA 17.55 POLETA VCEK 18.30 OBZORNIK 18.40 PO SLEDEH NAPREDKA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 MEDNARODNA OBZORJA: ALEJA DELOVNE SLAVE Skupina ljubljanskih televizijcev no disciplino, visoko storilnost in pravilen odnos do dela. 20.55 C. Zavattini-A. Bagnasco-LIGABUE . Italijanska nadaljevanka v tre" lili, ki jo je Salvatore Nocita po po scenariju Ccsara Zavattinija Arnalda Bagnasca, bo prikazala Ijenje in delo čudaškega slikaff ivca Antonia Ligabua (18“ ivea nnionia 1965). Ta se je pustolovsko klatn P 17.25 PIHALNI ORKESTER se je junija letos mudila v Sovjetski zvezi in posnela tri dokumentarne oddaje. To, ki jo bomo gledali drevi, so posneli v tovarni težkih mehaničnih stiskalnic v Voronježu na jugu Rusije, govorila pa bo o položaju delavca v sovjetskem podjetju, njegovih pravicah, dolžnostih in možnostih. Izvedeli bomo, kakšen je družbeni položaj sovjetskega delavca in kako je slednji podrejen mehanizmu centraliziranega planskega sistema. Zanimivo se bo seznaniti s tem na kakšen način skušajo doseči delov- gozdovih ob reki Po, postal je vek narave, nezaupljiv do človes f okolja. To veje tudi iz njegovih Igrajo Flavio Bucci, Giuseppe _ mbieri. Pamela Villoresi, An Ferreol in drugi. 21.55 V ZNAMENJU i 22.10 BALET V JUGOSLOVAN SKI USTVARJALNOSTI 17.10 Dnevnik v madžarščini^ 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška i / .ju unevnuc - 1 /.t j , daja - 18.15 Branje - 18.45 Njtf na glasba — 19.30 Dnevnik-^ Zabava vas... — 20.50 Včeraj« da- nes, jutri - 21.10 Porota (dokiim«1" tarna oddaja) - 22.00 Poezija^. SREDA, 1. X. Olabod 18.05 PESEM MIRU NA OTOKU VOJNE, glasbena oddaja 16.00 Nedeljsko popoldne — 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Igrani film 9.20 in 10.00 TV V ŠOLI 17.20 POROČILA 17.25 Z BESEDO IN SLIKO: LETNI CASI 17.40 VELIKE RAZSTAVE Današnja oddaja bo prikazala delo francoskega slikarja Corota (Jeana B. Camilla), enega izmed francoskih krajinarjev 19. stol., ki veljajo za predhodnike impresionizma. 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: KRISTUS SE JE USTAVIL V EBOLIJU Scenarij za film, ki ga je posnel pred dvema letoma, je italijanski režiser Francesco Rossi spisal po znamenitem istonaslovnem romanu Carla Levija, pisatelja, slikarja in zdravnika, ki je bil zaradi nasprotovanja fašizmu obsojen na triletno bivanje v Eboliju, kraju na „koncu sveta”. Kaj vse je doživel pisec v časih pred zadnjo vojno, je dokaj verno preneseno tudi na filmski trak, Rossi je o delu dejal tudi t°'e' "jj, daljnem jugu je človek s severa sp nal življenje, človeška čustva, znal je globino krivic, še več, «P nal je njihove korenine . • •** vloge igrajo Gian Maria Volonte> olo Bonacelli, Akain Cuny, Lea šari in Irene Papas. 22.30 V ZNAMENJU 2 j' 17.10 Dnevnik v madžarščjh' 17.30 Dnevnik - 17-45.LU.„ao. izviren skladatelj jazzovskih skl« 3 novatorstvo, poznan pa je 9.10 in 10.00 TV V ŠOLI 15.05 TV V ŠOLI, ponovitev 17.00 POROČILA 17.05 ZGODOVINA POMORSTVA, poljudnoznanstvena oddaja 17.55 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 AMERIŠKI FRAGMENTI, dokumentarna oddaja 21.40 V ZNAMENJU 21.55 JAZZ NA EKRANU: KVARTET JOEA HENDERSONA 2 17.10 17.25 Dnevnik v madžarščini Bosna: Maccabi (prenos šarkarske tekme) - 18.45 Evrog isreA 19.30 Dnevnik - 20.00 Neposi stiki - 21.30 Včeraj, danes, ju«1 21.45 Kronika Bitefa 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Slonček Mamfi - 18.00 Bajke daljnih ljudstev - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Telesport - 19.30 Dnevnik - 20.00. Znanost — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Cesare Biro-tteau (francoska nadaljevanka) r Tisoč let živeti je vzburljivo 1 to pa je poklic, ki je po svoje v bistvu zelo neg0 Sicer pa nekaj več besed o njem. „fi Ce primerjam svoje delo z delom koleg0 radiu, moram posebej poudariti, da je na tele ^ nekoliko drugače. Poleg mikrofona je Potre*L go kamera, ki je neprizanesljiva v vsakem pnmetu^ se na kameri prižge rdeča lučka, vem, da gre P® jj, zares. Tisti hip je treba začeti z branjem katerih svežina pa je večkrat vprašljiva. P«® zato, ker večina gledalcev podobne napovedi prej prebere v naših revijah in časopisih, P veduje Metka. ^jj - Vaš obraz se gledalcu vtisne v sPonUfl^ln»-mimoidoči na ulici, v parku ali trgovini PreP vajo v vas napovedovalko? ,a ^ „Tega ne vem natančno. Zanesljivo pa vem, včasih ne spoznajo niti takšni, s katerimi se p že več let,” odvrne smeje. - Kaj pa spodrsljaji pri nastopih? „ ,,Kdor dela, tudi greši, četudi honorarna ^ ^ (j - Ste napovedovalka in mati. Kako združuj ^ - -r.———*! — da bi bila katera izmed «J dve obveznosti, ne postavljena? - v—- -dru^ „Menda ne mislite, da tega m m0® _%pjjvi« vati? Tukaj ni večjih problemov, predvsem, 0ye- na deželi, kjer je lažje biti mati in težje biti ^ dovalka, medtem ko velja za bivanje v m mojem mnenju prav nasprotno. - Hiti počasi, so dejali stari Rimljani. ov_ da se Slovenci iz tega modrega nauka n>s jeviz«j' naučili, saj hitimo vedno hitreje. Kako hltlorai ska napovedovalka, da bi opravila vse, kar m ,,Pri Rimljanih se je verjetno delo hite'^g p or nnC mn /innaC K itimn K ifrrt riPnTflV Jllt® pri nas pa danes hitimo hitro, čeprav Hotnlc‘' časneje, kot tisti, ki jih v razvoju želim^ehe Tudi v hitenja je nekaj lepega in vzburlji''0^.^ dinamika življenj ^ po Govori znanka z malega zaslona: Metka Centrih — Vogelnik Televizijska napovedovalka Metka Centrih-Vogelnik že leta in leta prinaša s svojimi prikupnimi nastopi svežino na male zaslone. Nastopa uglajeno, prepričljivo, z veliko rutino, profesionalna Metka je že celih štirinajst let honorarno zaposlena kot televizijska napovedovalka. „Prvič sem se pojavila na zaslonu leta 1964 kot članica izraznega plesa. Nadaljevala sem v oddaji Mladinski klub, ki danes nekoliko spominja na oddajo Mladi za mlade. Mladinski klub je takrat v živo vodil TomažTerček. najbolj vzburi hitrost u, ...............- i:enje, 0"\ mojem živimo danes tako intenzivno živj lerai' v primeru, če bi današnje življenje bio giiriljr redčiti na raven intenzivnosti življenja s .eg3 čl°" nov, dobili dolžino življenjske dobe dan veka, dolgo ne dosti manj kot tisoč let. ^vi' - En obraz se ne more večno pojavlja ^o*«' ziji. Kakšne načrte imate glede svoje P ,, Bi lahko rekli, da ste suženj svojega pok sdj to ..Suženj tega poklica sploh ne moren« jjte,* po formalni plani ni poklic. Seveda ima ^ bj b"0 so povezani z umikom z ekrana. Malce ..aeiti" deim [ullu* ‘ ikO »v* in precej nezanimivo gledati napovedova ^ 0peI' ,ga je tudi, ce V Leta 1966 sem postala televizijska napovedovalka, desetih let Nekaj podobnega jv cr gledali balerino, staro solidnih šest des® cR7i4 *n k LENJSKI LIST Št. 39(1624) 25jjeP tem«^ Neznank ibniške čete $6 živeči borci naj bi pomagali osvetliti nekatere nadrobnosti čete, ki je dala prvo žrtev, saj je bil njen borec Tonček Jurjevič prvi slovenski padli partizan — Spomini komandirja Filipa Tekavca — Gašperja M blija prihodnje leto bo milo 40 let od ustanovitve niške čete. Podatki o njej še 0 zbrani in obdelani v knjigi, eprav bi to zaslužila, saj je bila ° doslej zbranih podatkih to vsaj druga partizanska en°ta v Sloveniji, njen borec Jurjevčič pa je pvri Pom' slovenski partizan in bi za-"*“> da mu postavimo sporne-J ali obeležje. T,o je nekaj misli iz razgovora s Fili-Tekavcem-Gašperjem, ko 7°Mirjem 1. ribniške čete, ki Prizadeva, da bi 40-letnico te ^zanske enote dostojno pro- jc bila ustanovljena 193$ organizacija avgusta j. Na ustanovnem sestavku {“ril tudi Član okrožnega komi-”a Kočevje Dušan Bravničar. 0J'^v°jni revolucionar in *e®rozator delavskem gibanja ‘a .Kočevskem Jože Seško-Ci-naročil organizaciji že ob roškem napadu na Poljsko, vJ ^ komunisti pripravijo na stJ Z(N imenujejo vod-0f1° bodoče ribniške čete in si te p oekaj zbornih mest če-ni'organizacija je jese-di. imenovala za koman-*3a čete Filipa Tekavca-Gaš-ki je bil pred vojno aktiv-. Podoficir v stari jugoslovan-jju v9)ski. Za komisarja čete so °rali sekretarja svoje osnovne . garuzacije dr. Janeza Kmeta, je bil prvi komunist v ribniški občini, v KPJ pa je bil sprejet ta 1937 v Zagrebu. Kot zbor-o mesto pa so si izbrali Travno ®0ro, točneje Suhi vrh nad Danami. 12. julija 1941 so bilikomu-rosti obveščeni, naj zbeže, ker m bodo sicer aretirali. Na do-nnju Več komunistov so bile v med 12. in 13. julijem pre-vendar nobenega niso oui doma. Nad vasjo Bukovi- ca so se 12. in 13. julija dobili Filip Tekavec, Janez Lovšin, Anton Križman in Bene Frakcij. 13. julija zjutraj so krenili na Travno goro, kjer so se dobili še z Janezom Kmetom in Petrom Peterlinom iz Ribnice, Tončkom Jurjevčičem iz Sodražice in Alojzem Zajcem iz Ži-gmaric. To je bila 1. ribniška četa, ki je na dan ustanovitve štela osem ljudi, med njimi pet komunistov. - Filip Tekavec-rGašper pravi, da šč .vedno ni znano, če je bila ribniška četa prva ali druga partizanska enota, Ustanovljena v začetku vojne v SlovenijL To naj bi ugotovili" zgodovinarji. Ko sta člana glavnega štaba Slovenije dr. Aleš Bebler in Jerin Jaklič proti koncu julija 1941 obiskala ribniškphčeto na Travni gori, je Aleš Bebler dejal, da je ustanovljena doslej le še ena partizanska enota, in sicer na Orlah pri Ljubljani, ki so jo takrat šaljivo krstili za kurjo farmo (ker so v začetku jedli v {javnem le kure, v akcije pa niso hodili). Tudi nekateri drugi l3.30U3Al94i;fl MU NA TfiAVNf 60PI USTANOVLJENA HIUN1ŠKA PARTIZANSKA ČETA menijo, zatrjuje Gašper, da je enota na Orlah, to je Molniška četa, morda res prva po datumu ustanovitve, medtem ko je prva po akcijah Ribniška četa, ki je kmalu po ustanovitvi začela minirati železniško progo Kočevje—Grosuplje in drogove električne napeljave pri Dolenji vasi in Sv. Gregorju. 19. avgusta je skupina štirih pripadnikov 1. ribniške čete pod vodstvom Filipa Tekavca postavila zasedo ob cesti na Jas-nici med Kočevjem in Ribnico in takrat je padel tudi prvi italijanski vojak. Partizani so pravzaprav nameravali takrat postaviti zasedo italijanskemu kurirju, v zasedo pa je padla predhodnica treh italijanskih vojakov na motociklih, ki so vozili pred italijansko motorizirano kolona Kasneje so Italijani govorili, da je njihovo kolono napadlo 800 Srbov, domačini pa, da so Italijane napadli četniki. Zaradi te akcije sta se komandir Gašper in komisar čete Janez Kmet nekoliko sporekla. Kmet je trdil, da po navodilih, ki jih ima, ne bi smeli napasti italijanskih vojakov, pač pa bi morali omejiti akcije na sabotaže in uničevanje vsega, kar bi lahko uporabil okupator. Tudi prvi padli slovenski partizan je bil po Gašperjevi trditvi zelo verjetno pripadnik Ribniške čete. To je Tonček Jurjevčič, kije bil sicer doma iz Rožne doline pri Trstu, a je služil kot hlapec v Sodražici. Bil je iznajdljiv, dober tovariš in hraber borec. Gašper se spominja tistega dogodka tako: „Biloje 22. oktobra 1941. S komisarjem Janezom Kmetom sva šla iz taborišča, ki smo ga imeli takrat pod „velbom” na Travni gori, na sestanek v dolino. Zapadlo je dober meter snega, zato so šli štirje borci z nama in gazili sneg. Od kapelice blizu sedanjega doma na Travni gori pa sva nameravala naprej s komisarjem Janezom sama. Prav pri kapelici smo padli v italijansko zasedo. Tu je bil takoj ranjen borec Janez Handler. Vsi smo hitro skočili za drevesa in ft. SPOMINSKA PLOŠČA o ustanovitvi 1. ribniške čete je vgrajena na turističnem domu na Travni gori. FILEP TEKAVEC-GAŠPER -Svoje partizansko ime Gašperje dobil v začetku leta 1942 nekje pri Trški gori na Dolenjskem. SPOMENIK PADLIM - Le kakih 10 m od kapelice na Travni gori je spomenic padlim med vojno in žrtvam fašističnega terorja. STANE NOSAN iz Ribnice je bi kurir 1. ribniške čete. streljali na Italijane, ki so prenehali streljati in se začeli umikati. Tonček Jurjevčič je šel takoj po ranjenega Handlerja. Takrat pa sem zagledal Italijana, ki je bi le okoli 25 m stran in je meril v Tončka. Hitro sem zavpil: »Tonček! Strelja nate!” Tonček se je hitro ozd in nameril puško v Italijana. Sprožia sta nkrati, da se je slišalo kot en strd, in Tonček je padel.” Tiste dni sta padla še dva borca Ribniške čete, dva sta bila ranjena in kasneje umrla (en izmed njiju je bi Janez Handler, ki je bi hkrati prvi ranjenec Ribniške čete), dva pa so Italijani ujeli in sta postala kasneje izdajalca. Ribniška četa je tiste dni, prav ko naj bi po nalogu Glavnega štaba Slovenije pre-rastla v bataljon z istim vodstvom, kot gaje imela četa, razpadla, oziroma se razšla. Kje je vzrok za to tragedijo Ribniške čete, naj bi osvetlili še živeči pripadniki te čete in drugi, ki o tem kaj vedo. Filip Te-kavec-Gašper pa meni, daje en izmed vzrokov tudi ta, da vod-- stvo čete ni bilo obveščeno o nameravanem napadu, partizanske enote Ljube Šercerja na Lož, ki je bil uspešno izveden 19. oktobra. Italijani so zasledovali šercerjcvce, ki so se umikali iz Loža, in jim postavljali zasede. Šercerjevci so se umikali prav v smeri Ribniške čete. Italijani so torej lovili Šercerjevce, pri tem pa so padale v njihove zasede skupine borcev Ribniške čete, ki so bile poslane po raz- nih nalogah v okoliške kraje in celo v Novo mesto in Ljubljana Komandir čete Tekavec predlaga, naj bi se vsi živeči borci prve Ribniški ^Sete zbrali čim-prej, najkasneje pa na proslavi 40-letnice ustanovitve čete. Takrat bi se o četi, njenih akcijah in razhodu podrobno pogovorili in vse dogodke osvetlili. Vsak je tiste dni doživljal iste dogodke gotovo nekoliko drugače, jih gledal s svojimi očmi in so ga navdajali sicer s podobnimi, a kljub temu različnimi občutki. Zato bi bilo tako srečanje in obujanje spominov zelo pomembno. Še posebno si želi srečanja z Janezom Kmetom, tedanjim komisarjem čete, s katerim se od tistega 22. oktobra 1941 nista več videla, ker sta bila kasneje v različnih enotah, po vojni pa je dr. Janez Kmet živel največ v Parizu, kjer je menda še danes. Besedilo in foto: JOŽE PRIMC JUBILEJ SAMOUPRAVLJANJA 30-letnico prvega delavskega sveta, njegov rojstni dan je 9. sept 1950, so minuli teden počastili v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj”. Na slavnosti v delavskem domu so Antonu Molanu, Milanu Zgombi, Jožetu Mežiču, Darku Mižigoju, Ivanu Antoliču, Marjanu Španu, Edu Komočarju, Zdenku Piclju, Dušanu Koširju, Antonu Škafarju, Jožetu Habincu, Rajku Liviu, Zoranu Dularju, Jožetu Molanu, Francu Pavliču in Ediju Spilerju, predsednikom vseh dosedanjih delavskih svetov, podelili spominske listine. ^MiiiiiiimiiiiiininiimiiiiinmiiiiiiminmiiimmiimiiiiiimiiHiiiimiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN^ resnici Pomembni partijski posvet avgusta 1941 na Jordan kalu ali na Rdečem kalu, kot tam zatrjuje pred tremi leti odkrita spominska plošča? 1977 sta občinski ko * *veze komunistov Trebnje tn00tna delovna skupnost Tri-I4t0? Trebnjega odkrila na hiši Pri ^resala na Rdečem kalu ^obrniču - hiša stoji na za-t>ob VaS‘na *ew strani ob cesti dtev^Ji~Mirna - v počas- I Ufo . . letnice ustanovitve Ko stlg"° partije Slovenije ih E kraju vršila novomeškega in sHčne Ploščo t , ta igij tem napisom: .Avgus-r S/ere,“/e ” tej^eljskega okrožnega komi-Josh, S> na kateri sta pri-Ki?lVala dlana CK KPS Boris Tone Tomšič.” ;*^ta vSem.kot udeleženec tega po-***tODSh^ttdl*jih dneh avgusta 1941 v CtOsuDi ”* okrožnega komiteja KPS 5-Odi.*.. P1831 o tem v svoji knjigi ^HjskiK P?m!ad kot o konferenci i.sklicai °kr°2mh komitejev, ki jo (vl.,Ce"traltli komite na Jordan 8M-)r na Pmlld 1979> . V^rimi ’ i11 ker je ta zapis z ne-» zlas«1°ji,mi d°P°TOilnimi po-š.S^*P«Vek v ° Času Pojeta (glej moj "So rfViji Borec št 5/1977) k *e*enc> °V k drugih živečih J0,hinsirpV„lp°f,eta rabil avtorjem \ja vnmt • me k kar vzne- 1 kalu ai^e: -*e ki* posvet na Jor-Jtjuje , 1 ,na Rdečem kalu, kot S Tudi -«• w*y»va - I OUI SO* la v°Ndelka N0B Dolenjskega neskia ,Vem mestu je spodbudi-k®** DismJe’ da 10 mi Pred letom sk^aSlUtvn * Pr°in-’° za pomoč Kj^ 0hdinski komite ZKS i "fProsil “ odkritje ploš- Ernčneiši , delovanje pri čim disket d°'?Čitvl kraja in časa Posveta, sem predlagal 'to srečanje še živečih udeležencev posveta na kraju samem z upanjem, da ' bi se nam nemara posrečilo natančno določiti kraj konference na gozdni jasi v okolici Jordan kala. Snovatelji spominske plošče pa so se očitno raje odločili za vgraditev plošče v hiši, kije bila povsem nesporno v zvezi s tem posvetom. Pri Kresalovih na Rdečem kalu je bila namreč 1941 še gostilna, kjer smo se vsi udeleženci po zaključku posveta v gozdu ustavili na kosilo in se odondod pozno popoldne razšli. Z namero, da vendarle poskušam vsaj xase, če že ne za zgodovino, čim natančneje določiti kraj posveta, sem se letošnjega 6. junija odpeljal s Stražnega vrha v Novo mesto, kjer je prisedel še vodja oddelka NOB v Dolenjskem muzeju Anton Štampohar, in nato skozi Mimo peč na Jordan kal in Rdeči kal. V knjigi Čudežna pomlad sem zapisal, da je bila konferenca na Jordan kalu „v gozdu, kakšnih 100 do 200 metrov od gostilne pri cesti”. Zato sva se najprej ustavila na Jordan kalu, pa ugotovila, da v vasi ni nobene gostilne in daje tudi prej, to je pred vojno, oziroma 1941. leta, ni bilo. Naslednja postaja je bila pri Kresalovih na Rdečem kalu, kjer je na njihovi hiši vgrajena spominska plošča. Da, nedvomno, to je hiša-gostiln a, v kateri smo tistikrat kosili in odkoder smo se s kolesi razšli. Stopava po kolovozu v bližnji gozd z upanjem, da mi bo nemara spomin na kakšno podrobnost ven; darle odkril kraj sestanka. Ne, tu ni bil, zagotovo ne. Preveč odprto je; rob gozda, po katerem pelje kolovoz, je na daleč videti s ceste. Tudi se mi zdi malo verjetno, tako rekoč povsem neverjetno, da bi imeli takrat za javko Krcsalovo gostilno, da bi tam shranili kolesa, sc odondod odpravili v ta gozd na večurni po- svet in se po njem tja vrnili na kosi- lo, saj bi to nasprotovalo temeljnim načelom konspiracije in varnosti udeležencev posveta. Saj nama Alojz Kresal, nekdanji gostflničar, še danes ponovno zatrjuje, kako so se takrat, ko se prtizanska vstaja še ni razvnela, pri njih kar pogosto ustavljale italijanske karabinjerske ali vojaške patrulje iz Mirne peči ali Dobrniča. Ko se z Rdečega kala vračava proti Mimi peči in se po ovinkasti cesti spuščava po klancu z Jordan kala v mirnopeško dolino, me nenadoma preblisne spomin. Seveda, na tem ovinku naju je, ko sva z Dolfom Jakhlom peš potiskala kolesi vkreber, pričakal Jože Slak in naju odpeljal v gabrov gozd, kjer so bili ostali .udeleženci posveta večidel že zbrani. Zdi se mi, da smo zatem čakali le še na Borisa Kidriča, ki pa ga je Slak tudi kmalu pripeljal s ceste. Ko smo se vsi pozdravili še z njim, nas je Slak popeljal še globlje v gozd na jaso s praprotjem, kjer smo kolesa prislonili k deblom in grmom pa posedli po trati. Posvetovanje je trajalo kake tri ure, tam od dvanajstih do treh popoldne, nakar smo se vsi odpeljali na Rdeči kal, v Kresalov o gostilno na kosilo. Najbrž je Jože Slak že prej obvestil gostilničarja, da utegne imeti tega dne na hrani nekaj več gostov. Kresal se mimo tega spominja šestega, daje Mara Rupenova iz Mirne peči v tistem času, znabiti kakšen teden ali štirinajst dni pred tem posvetom oziroma kosilom udeležencev posveta v njihovi gostilni, zaupno spraševala o tem, kako pogosto prihajajo Italijani na Rdeči kal, odkod najčešče in ob kakšnih urah? 2e takrat da se mu je zdelo, da tega ne sprašuje kar tako. Po kosilu, tam nekje med četrto in peto uro popoldne, smo se poslovili in se s kolesi odpeljali z Rdečega kala v dogovorjene smeri. Z Dolfe-tom Jakhljem sva morala z vlakom v Grosuplje iz Velike Loke, zato sva se peljala na železniško postajo skozi Dobrnič in Občine nad Trebnjim; Tone Tomšič je vstopil na isti vlak za Ljubljanri v Mimi peči, Boris Kidrič pa v Trebnjem. Ostali udeleženci posveta so se tako in tako odpeljali s kolesi naravnost v svoje kraje: Dušan Jereb in Srečo Preželj v Novo mesto, Jože Borštnar in Jože Jurančič proti Mokronogu, Jože Slak v svoj bližnji Dobrnič pa kar peš. Potemtakem je bil posvet v okolici Jordan kala, kot sem zapisal v Čudežni pomladi. Točnega kraja posveta na gozdni jasi bi bržčas ne zmogel ugotoviti nihče od še preživelih udeležencev konference - to sta še Jože Borštnar in Srečo Preželj - najbrž se nam ne bi tega posrečilo tudi s skupnimi prizadevanji. Vendar pa, če bi se vsi trije strinjali s tem, daje bil posvet na kraju, kakor sem tu opisal, bi vsekakor bolj ustrezalo zgodovinski natančnosti, če bi bila spominska plošča na ta dogodek postavljena na Jordan kalu in ne na Rdečem kalu, kot je. Toda ker plošča že obstaja, pa tudi zato, ker je vzidana na Kresalovi hiši, kjer je bila tistikrat gostilna, v kateri so se udeleženci posveta pred razidom okrepčali, in nenazadnje zato, ker oba kraja le nista tako vsaksebi, ni ravno velika nesreča, če je zapisano na Rdečem kalu, da je „bila konferenca avgusta 1941 v tem kraju”, čeprav je bila v resnici kakšen kilometer, dva.bliže Mimi peči, se pravi na Jordan kalu. Nerodnost je le v tem, ker sodi Rdeči kal v občino Trebnje, medtem ko je Jordan kal v novomeški občini, pa so si potemtakem slavo in skrb za ohranjanje spomina na ta pomembni dogodek v snovanju vstaje proti okupatorjem na Dolenjskem ..prisvojili” Trebanj-ci! KRŠKO: Vpis v šolo OSNOVNA SOLA JURIJ DALMATIN, KRŠKO bo skladno z zakonom o osnovni šoli VPISOVALA ŠOLSKE NOVICE za šolsko leto 1981-82 iz svojega šolskega okoliša 29. in 30. septembra 1980 od 7. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Vpis je obvezen za otroke, ki bodo do začetka prihodnjega šolskega leta dopolnili šest letin pol (rojeni leta 1974 do vključno 28. februarja 1975). Vpišejo se lahko tudi otroci, ki bodo do začetka solskega leta dopolnili šest let (rojeni do vključno 31. avgusta 1975). Prvi dan bo vpis za otroke s priimkom od A do L in drugi dan od M do Ž. Starši morajo k vpisu prinesti izpisek iz rojstne matične knji-96* 699/39—80 Komisija za vpis šolskih novincev f . "" . ■ , . OBJAVA prostih del in nalog v TOZD ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVAN JE PROG Novo mesto Komisija za delovna razmerja pri TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto objavlja prosta dela in naloge: TEHNIČNE MERITVE Pogoji: geodetski inženir ali tehnik ■■ zahteva se posebna zdravstvena sposobnost Družinska stanovanja zagotovljena v letu 1980 v Novem mestu. Prijave sprejema kadrovsko splošna služba TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto. Ljubljanska 5 v roku 30 dni po objavi. 704/39-80 RADKO POLIC N- NA POJLOŽAJU - Radiotelegrafist s patruljno postajo SET-48 med boji za osvoboditev Ljubljane. Na tisoče partizanskih brzojavk Ob dnevu vezistov JLA Te dni so v Jugoslovanski ljudski armadi praznovali dan vezistov. Danes je naša armada s sredstvi za zveze količinsko in kakovostno odlično oskrbljena, zanimovo pa je pogledati 35 in še nekaj več let nazaj, v čas NOB. Kako je bilo y tistem času z zvezami v NOV in POS Slovenije, je obširno pisal Stanko Petelin. Ob dnevu vezistov objavljamo nekaj izvlečkov iz njegovih ugotovitev. Brez dobro organiziranih zvez ne more biti uspešen noben boj, nobeno narodnoosvobodilno gibanje. Tega se je zavedalo tudi vodstvo našega narodnoosvobodilnega gibanja, ki je imelo v teh zadevah bogate izkušnje še iz časov ilegalnega boja Komunistične partije v pred-aprilski Jugoslaviji. Med NOB je bila zvezam posvečena velika pozornost. Ni naključje, daje v našem partizanskem boju neposredno pri zvezah sodeloval mnogo večji odstotek ljudi kot na kateremkoli drugem bojišču in kot računa z njim formacija katerekoli operativne vojske. To nam prepričljivo dokazuje podatek, da je bilo od približno 41.000 borcev, kolikor jih je štela narodnoosvobodilna vojska v marcu 1945, v posebnih enotah za zveze kar 6000. Sem ne štejejo vseh tistih borcev, ki so se s kurirskimi in podobnimi nalogami ukvarjali le občasno. Med partizanskimi zvezami so bile seveda najbolj imenitne radijske zveze. Tem je glavni štab NOV in POS posvečal posebno pozornost. To je povsem razumljivo: v nižjih enotah (od voda do brigade—odreda) je bilo tedaj mogoče vzdrževati dobre zveze prek kurirjev in signalnih sredstev, deloma pa tudi prek telefonskih napeljav. Za vzdrževanje zvez med divizijami in korpusi ter med korpusi in glavnim štabom Pa so kurirji prepočasni, telefonska zveza je zaradi velikih razdalj precej nezanesljiva in tako pride v poštev le še radijska zveza. Enaka ugotovitev je veljala tudi za radijsko zvezo med obveščevalnimi točkami in njihovimi štabi, zlas- ti pa za zveze med Glavnim štabom in Vrhovnim štabom, hrvaškim glavnim štabom, oskrbovalno bazo v Bariju in kasneje v Zadru itd. Naša vojska je že konec leta 1943 imela 23 radijskih postaj, od katerih je bilo 8 italijanskih, 3 »amaterske (izdelane v partizanskih delavnicah) in . 12 angleških, poslanih v okviru zavezniške pomoči. Domet italijanskih postaj je znašal 30 do 150 km, angleških in „amaterskih” postaj pa okoli 150 km. Glavni štab je imel takrat dve „amaterski” postaji, medtem ko je imel VIL korpus šest italijanskih, 14. divizija, ki se je prav takrat odpravljala na Štajersko, dve italijanski in eno angleško postajo, IX. korpus devet angjeških postaj, štab IV. operativne cone po eno angleško in ,.amatersko” postajo ter pokrajinski komite KPS za Gorenjsko eno angleško radijsko postajo. Poleg teh 23 postaj so imeli slovenski partizani na zalogi še 6, v izdelavi pa tri postaje. Število radijskih postaj je nenehoma naraščalo. Leto dni kasneje, konec decembra 1944, je slovenska partizanska vojska imela že kakih 60, ob koncu vojne pa celo 155 radijskih postaj, ki jih je dobila kot vojaško pomoč od Angloameričanov in Sovjetov. Tako je imel slovenski glavni štab v zadnjih mesecih vojne v svojem radijskem centru že šest postaj, s katerimi je januarja 1945 vzdrževal 34 rednih zvez, enkrat, dvakrat ali celo štirikrat dnevno. Glavni štab je imel redno radijsko zvezo ne le s štabi korpusov, cone, divizij in odredov ter z nekaterimi obveščevalnimi točkami, ampak tudi s štabi bližnjih hrvaških divizij in korpusov, z Glavnim štabom NOV in PO Hrvaške, z oskrbovalno bazo v Bariju, s štaboma vojne mornarice m vojnega letalstva . Dejansko število slovenskih partizanskih postaj pa je bilo celo večje, zakaj v gornje število niso štete radijske postaje 2. divizije VDV centralnega in pokrajinskih komitejev KPS ter angloameriških in sovjetskih odposlancev pri Glavnem štabu ter štabih korpusov in con. Najbolj zanimiv in morda prepričljiv je podatek o mesečnem prometu centra za zveze pri Glavnem štabu Slovenije, saj dokazuje, kako zanesljivo zvezo je imel Glavni štab Slovenije s svojimi enotami. Tako na primer so samo v novembru 1944 radiotelegrafsko prejeli in oddali 154.000 grup (ena grupa je 5 črk), telefonsko po radiu pa 12.000 brzojavk. Spomladi 1944 so imeli vsaj po eno radijsko postajo že vsi štabi divizij; brigad in odredov. Takrat so dobili tako imenovane patruljne radijske postaje tudi nekateri štabi bataljonov in topniške enote. Kot posebnost partizanskih radijskih zvez je treba omeniti prisluškovalno službo, ki je bila sprva namenjena le za nadzorovanje lastnega radijskega prometa, kasneje pa so začeli partizani prisluškovati tudi sovražnikovim oddajnikom. In ujeli so prenekatero pomembno sporočilo. KRAJEVNA SKUPNOST vabi V pripravi je ZAZIDALNI NAČRT ZA NASELJE OTOCEC, ki bo določil rast tega naselja v srednjeročnem in dolg0* ročnem obdobju. Krajevna skupnost Otočec vabi možne ■JJ' teresente za zidavo družinskih hiš, vrstnih hiš in interesen za bivanje v družbenih stanovanjih, da prijavijo svoje p°tr®z. na krajevnem uradu, kjer bodo prejeli tudi vprašalnik' vrednotenje tega vprašalnika bo pomagalo oblikovati P .j gram zazidalnega 'načrta, zato prosimo, da se kot bo° stanovalci aktivno vključite v oblikovanje prostora. «/* / Komisija za delovna razmerja PROJEKTIVNEGA BIROJA REGION, p. o. Brežice, Cesta prvih borcev 11, na podlagi 31. člena Zakona o delovnih razvne^J\a 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih obj? naslednja prosta dela in naloge: SAMOSTOJNEGA POOJEKTANTA - STATIKA Pogoji: . . lovnih — diplomirani inženir gradbeništva z najmanj 3 letio® izkušenj v projektivi ter opravljenim strokovnim izp,t0 Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnin1 som. Stanovanje po dogovoru. ^go• Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanj jev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Projektivni biro „REGION", p. o. Brežice, Cesta PrV'^ cev 11. prete* Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dnen p° ku veljavnosti razpisa. ŠIVILJE, DELO NA - zdrvi* Zbor delavcev in poslovodja Pogodbene organizacije nega dela »MARIJA VIDIC", SEVNICA, ŠMARSKA 1 ^ vabi k sodelovanju izučene ali priučene šivilje z® domu z območja občine Krško. Delo dostavlja Nudimo dober zaslužek, ki bo odmerjen po u aS[0v Zainteresirane prosimo, naj pošljejo prijave na ^ 10,,0 Šiviljska delavnica „Marija Vidic'', Sevnica, prijavljen to v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bo ..av0. pismeno obvestili v 15 dneh po preteku roka za Pjqq/39^s Stari Lanšprež razživi mladost Bo v idiličnem Lanšprežu pri Trebnjem nastal učni center obrambe in zaščite za vso Dolenjsko Običajne dni vladata v taboru odreda Matije Gubca v Lan- • šprežu red in disciplina. Ko pa je taborni ogenj, ali natančneje, ko je konec „uradnega” dela kulturnega programa, mora tovariš komandant Frane Videčnik privleči na dan svoj meh. „Potem pa vsi skupaj pojemo še kakšno uro," povedo mentorji posameznih vodov in ne pozabijo dodati, da so taborni ognji veliko doživetje, katerim dajejo pravi pečat take pevske urice. Seveda pa za 80 mladincev in mladink iz trebanjsk e občine, ki so preživeli 20 dni v Lanšprežu, ne bo vse minilo v znamenju petjja. Za razliko od ostalih mladih ljudi, ki obiskujejo srednje in poklicne šole, oni ne bi imeli kje dobiti osnov iz obrambe in družbene samozaščite. Tako pa po črki zakona to vzgojo dobivajo v dvajset-dnevnem učenju v taboru, kjer pa se ne seznanijo samo s temi nalogami. Kot je povedal Tone Zidar, referent za obrambno vzgojo pri oddelku za narodno obrambo trebanjske občinske skupščine, se mnogi mladinci v taboru prvič srečajo z mladinsko organizacijo, spoznajo temelje zdravstvene vzgoje in še marsikaj drugega. Mnogi med njimi so prav na taboru dobili tudi spodbudo, da so v domači vasi oživeli mladinsko organizacijo, mnogi pa bodo po vsej verjetnosti prevzeli tudi važne naloge v domači krajevni skupnosti. Zato se vsi, ki ta tabor vodijo, pa tudi predavatelji — v času tabora se jih zvrsti čez so se mladi ujeli med seboj, čeprav so iz različnih koncev občine. Kako so zavzeti za kolektiv, pa priča tudi njihova skrb za urejenost okolja, za napake in slabosti, na katere tudi opozorijo svoje tovariše ali predpostavljene. „Vse te izkušnje bodo prenesli tudi v domačo krajevno skupnost, mladinsko organizacijo ali SZDL. Zaradi tega bo poudarek, ki ga dajemo njihovemu delu v taboru, prav gotovo obrodil sadove.” Ko govore glasovi o lanskih prebivalcih tabora v Lanšprežu, so se tu naučili precej pomembnega tudi za življenje, tako da besede mentorjev o koristi takega pouka za mlade ljudi niso prazne. Mladinci, ki so bili v taboru, so se dobro znašli na delu v delovnih organizacijah, mnogi so se vključili v delo mladinske organizacije, mladinka s Čateža pa je postala predsednica osnovne organizacije ZSMS v svoji krajevni skupnosti. Ta mladinka je tudi pripeljala mladince iz čateške krajevne skupnosti na obisk v tabor. Najbogatejši program so imeli v petek, ko so si ogledali galerijo v Trebnjem in obiskali več spominskih obeležij. Dobr-niško obeležje pa so v času tabora tudi uredili, zvečer so še pregledali dosežene rezultate in priredili taborni ogenj, na katerem je moral tovariš komandant spet privleči na dan svoj meh. Prelepo okolje Lanšpreža, skrito sredi gozdov, zaradi česar se zdi, daje zelo daleč od ljudi in krajev, v resnici pa je le stre- dvajset — zavedajo pomena svojih nalog. In zato so predavanja zanimiva, saj mladi dobe veliko informacij o stanju v domači DIJANA VIDMAR: „V času dvajsetdnevnega taborjenja sem se tu seznanila z mnogimi mladimi iz trebanjske občine. Če mi je bilo kaj dolgčas po domu? Ne, saj so bili pri meni na obisku stani, prav tako pri drugih.” občini, gospodarski uspešnosti, bodočih nalogah itd. Mentorji pa vestno vodijo mlade pri njihovem delu in življenju. Frane Videčnik, ki je sicer profesor telesne vzgoje in ima bogate pedagoške izkušnje, je povedal, da si prizadevajo za čim večjo zaposlenost mladih. In v resnici traja program od zgodnjega jutra do poznega večera. Medtem ko dopoldne poslušajo predavanja, ki so bolj teoretične narave, se popoldne ukvarjajo z bolj praktičnimi za- devami. V streljanju so že pokazali svoje znanje, večina teh mladih ljudi, starih od 16 do 17 let, je dosegla odlične rezultate, dekleta pa niso nič zaostajala za fanti. „Da smo dosegli take rezultate, je tudi zasluga zavestne discipline, s katero se mladi lotevajo vseh nalog. Uspelo'nam je namreč ustvariti dober kolektiv, v katerem se vsak zaveda svojih nalog in dolžnosti, hkrati pa nam je uspelo razviti precejšnjo mero samostojnosti. Pri nas imamo razvito samoupravno življenje, saj na skupnih sestankih odreda in mladinskega aktiva sproti odpravljamo vse morebitne zagate, je še povedal Videčnik. Njegove besede potrjuje lepo urejeni tabor, pisani in zanimivi stenčas, pa tudi ostali program, ki ga mladinci izpolnjujejo ni od muh. V taboru imajo foto-sekcijo, kjer se mladi seznanijo z osnovami fotografije, kulturno sekcijo, ki pripravlja programe za taborne ognje, športna sekcija organizira tekmovanja, v prometni sekciji pa se mladi nauče osnov iz varnosti v prometu. Za vsako izmed teh dejavnosti skrbi mentor. Tone Gorenc vodi športno sekcijo, ki goji odbojko, nogomet, badminton. Za vse te športe so sami pripravili igrišča, pomerili pa so se še na desetih nogometnih tekmah, ki so pravi družabni dogodek za ves tabor. Lojze Dvornik je mentor mladinskega aktiva. Povedal je, da je bil presenečen, kako hitro STRUMNA ČETA — Čeprav so tile fantje še rosno mladi, se strumno postaviti. In ko bodo služili „ta zaresni” vojaški rok, v tem že pravi mojstri. DOBRE STRELKE - Mladinke, ki se prav tako kot mladinci#0 ’ kako bi zagrabile za puško, če bi bflo treba, v ničemer ne zaos J jo za fanti. Tudi v streljanju so dosegle dobre rezultate. ljaj oddaljeno od Trebnjega, bi prav lahko postalo središče take vzgoje za vso Dolenjsko. Taka središča že imajo po drugih regijah, saj se je pokazalo, da se da na ta način veliko ceneje organizirati pouk, marsikaj pa bi lahko tudi izboljšali. Zato Trebanjci že dolgo časa i. željo, da bi tak tabor org rali za Dolenjsko Prfv $ šprežu. Zamisel nikaK slaba, če pomislimo na ^ šprež in na bogate izkusnj banjcev na tem področju.^^ Prvi drugoligaški točki doma Novomeščanka z učinkovito in dobro igro ugnala vrsto Slavonije Dl — Inlesovci preložili srečanje — Nov uspeh Sentjernejčank Pokal SRS: Ravenčani Prehud zalogaj Novo mesto - 0:3 Fužinar »o v te j®1 malo, ki tekmi V50*®1 ^ma*n' odbojkarski ■na P°n 31 SRS med ekipa- vens«^ Pion“ia 'm ra‘ čude* d “zmarJa pričakovali novo tauv5?3 So don»ačini pod ja Janv^^t trenerja Vladim irskimi n«t - Primeiiav> z lan-Prerirtv^r^ v 'gn precej na- Kte *"tfw5 *£?£ .„ Ji . _ - Lf TM1 fešlLI, žal le ra- ENČANI - Sobotno final za pokal SRS je JJnijalo okdi 500 gledal-dn»’ ?■F 23 °ojko rekor- "“a udeležba. 500 gledalcev v novo-ča S “P°rtni dvorani je bio pri--- . “itetni odbojkaiski pred- r.._ j V 'catei? pa. vsaj zdi se ta-oomačini niso bili kos veli- kemu' psihičnemu pritisku, ki ga ;rs vfm Srežanje za P°kal Vosti v vml'lie ba° Sf«oto" fi??alo oZn^°meU'nW' uim: . v ign na pa j.posebno veliko napak laniT * 0 P1* podajah in prestregel Trener Stankovič je nvi n* . 31 s številnimi menjava-djj najboljšo postavo, ven- P^na ntnr°meški vrsti še kako lo^n* Pomanjkanje rutine in od-priSia , tolkačev. Le včasih je tomh. d° izraza sicer bogata kot n atoma igra tako v polju, "'teži u zaWjučnih udarcih na bi pa je bilo premalo, da «asta ^ačl ^žili kaj več od ->etih- l?iSoraza- Se rezultat po twL V 12:15 7:15. prab.^:. V®mig> Babnik, Primc, >ati{ Kosmina, Bralec, Ko- P'*c3j. ’ Hut* Muhič* Pečar, knH?Vrečania je P®*-Veiiie p bopcarske zveze Slojna “"»o Thaler predal pokal 8°valni ekipi. : predal pokal B.B. Zaradi sodelovanja nekaterih igralcev v reprezentanci Slovenije, ki je igrala na turnirju v Avstriji, so rokometaši Inlesa preložili srečanje III. kola O-zvezne rokometne lige-sever, medtem ko je blo pri ženskah odigrano kompletno tretje kolo. Novomeščanke so v srečanju z ekipo Slavonije Dl iztržile prvi točki v. letošnjem prvenstvu in se tako na lestvici povzpele kar za nekaj mest. Nadaljevalo pa se je tudi prvenstvo v republiških ligah, kjer sta v ženski konkurenci dolenjski predstavnici dosegi polovičen uspeh. NOVO MESTO -SLAVONIJA Dl 17:10(9:3) Novomeščanke so tokrat gotovo pokazale najboljšo prvenstveno igro m povsem zasluženo in brez težav ugnale nasprotnice iz Slavonskega Broda. Novomeščanke so od prve minute zaigrale na vso moč, tako da njihova zmaga ni bila nikoli ogrožena. Odločilno prednost so si domačinke priborile že na samem začetku, ko je Štrukljeva ubranila nekaj nevarnih strelov, na drugi strani pa sta Uičinova in Sitarjeva s krilnih pozicij neutrudno polnili nasprotni- kovo mrežo. Z .dobro igro so Novomeščanke nadaljevale tudi po odmo- h*’ Takrat seje za nameček razigrala še Bonova in z nekaj izrednimi zadetki, ki so bili plod zamiSjenih akcij, navdušila okoli 200 gledalcev v novomeški športni dvorani. Novomeščanke so tako vodile kar z devetimi zadetki prednosti, po krajši.pre-kinitvi, do katere je prišlo zaradi nešportnega vedenja peščice navijačev iz Slavonskega Broda, pa so ne-kolikanj popustile, kar so gostje izkoristile in ublažfle poraz. S sobotno igro so Novomeščanke ponovno pridobile samozaupanje, hkrati pa dokazale, da bodo s takšno igro zmešale štrene še prenekateremu favoritu. Novo mesto: J. Štrukelj, Črnič. D. Štrukelj 2, lličin 2, Sitar 3, Jakše, Bon 5, Godier l.Turk, Mršnik 4, Perše, Udovč. Z zmago so se Novomeščanke povzpele na 7. mesto na prvenstveni razpredelnici, že v soboto pa jih ponovno čaka težko gostovanje pri vrsti Rudarja, kije doslej prav talco zbral 4 točke. PONOVEN USPEH SENTJERNEJČANK burja - Šentjernej 17:27 (7:10) - Borbeneišas igra costij je odločila zmagovalca v Škofijah. Sentjemejčanke, ki so imele v svojih vrstah izredno razpoloženo Kovačičevo, so povsem zasluženo odnesle točke in se tako na prvenstveni raz- predelniei pomaknile za nekaj mest bliže vrhu. Domačinkam ni pomagala tudi na oko lepa in tehnični bolj- PRVI TOČKI - Z izredno borbeno in kvalitetno igro so si Novomeščanke priborile prvi točki v letošnjem prvenstvu II. zvezne rokometne lige, potem ko so s 17:10 ugnale nasprotnice iz Slavonskega broda. Papež novi državni prvak Nedeljska gorska preizkušnja prinesla zmagoslavje novomeškemu kolesarju — Dan poprej drugi v vožnji na kronometer Topličani zadevali v polno Revija boksa v Straži prinesla popoln uspeh domačinom Pred nabito dvorano doma „Svo-bode” v Straži je bila v nedeljo revija slovenskega boksa. V ekipni in posamični konkurenci so sc srečali boksarji Hrastnika, Kamnika, Ljubljane in domačega kluba „Dušan Kveder-Tomaž” iz Dolenjskih Toplic, kije srečanje tudi pripravil. Klub boksarjev iz dolenjskih Toplic je zadnja leta med najaktivnejšimi v Sloveniji in ima v svojih vrstah že 22 aktivnih članov. V lanski sezoni je imelo sedem članov kluba naslove mladinskega prvaka, dva pa sta bila druga v članski konkurenci. Vsi ti uspehi imajo za seboj trdo delo brez denarnih podpor. To-pliški amaterji so zadovoljni že ob tem, da imajo trikrat na teden prostor za vadbo v mladinskem klubu v Podhosti, za uresničitev načrtov v prihodnosti, pa bodo morali zaprositi za pomoč. Člani kluba bodo čez tri leta pričeli nastopati vsdrugi zvezni ligi - zahod, že v naslednjem mesecu pa bo ob njihovih prizadevanjih v starem internatu v Šmihelu pričel delati boksarski klub Pionir. Za bogato in pestro dejavnost kluba so posebno zaslužni njegovi člani Miro Raljič, Miro Milojkovič in Iztok Špehar, ki so na nedeljski reviji prejeli zlata odličja Boksarske zveze Slovenije. Člani kluba iz Dolenjskih Toplic so na reviji dokazali, da so že izkušeni tekmovalci in da od njih lahko v bodočnosti še marsikaj pričakujemo. Struna, Mavsar, Gričar, Špehar, Nardin in Rajlič so svoje nasprotnike gladko premagali, le Zoran -je boksal neodločeno; v poslastici revi- TEKMOVANJE ZA JUBILEJ Občinska strelska zveza Kočevje je v počastitev svoje 25-letnice obstoja organizirala minulo soboto tekmovanje strelskih družin v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ea ie 6 strelskih družin. Zmagala je ekipa SD Itas > s 700 krogi, 2. SD Salka vas (668), 3. SD Tekstilana (642 krogov) itd. Med posamezniki so bili najboljši: 1. Jože Peterlin (485 krogov), 2. Ivan Klun (181), 3. Miran Novak (179) itd. . °n Sosta •. j . - - fp°rtn]k ^ežence °8u in 1§er Novega S jetiki. Teifm sredo je novomeški bratstva in enotnosti delavskih Novega mesta v U(j 1 ._Jenki. Tekmovanja se ^inovai„ 0 akordno, število I?ir,ahkn«V’ kar 12°’ P" če_ pohval™® tah j ’ J11 je imela v svojih ^^jočih1 totjino vseh n - tj? ^.1??vanj se je udeleži- je hn inskih ekip, med-b '^a.kot * Va krosu “deležba ^iit.Lžedolgone* SaS-M kt BUTORAJ: ZANIMIVA ŠPORTNA SREČANJA Prizadevni športni delavci pred i SD ~ ‘ kratkim ustanovljenega avci Butoraj *>!*£• so bili organizatorji športnih srečanj v nogometu, streljanju z zračno puško, metu bombe na cilj in vlečenju vrvi. Preko 500 tekmovalcev iz črnomaljskih in sosednjih hrvaških krajevnih skupnosti je bilo navdušenih nad sprejemom v Butoraju, zato ^------------ nič čudnega, če so sklenili, da bodo ovoteks), moški srečanja poslej tradicionalna. V no- et:„Potdc Bučar tkr* moški nad 30 let: *6o at*etskih tekmovanj l l? 101 j, sk-t1 ~ Darka Kačič (imv»V d.alimo ~ Marti-k Novak (i V ? v višino -a*khQv>be v c«i * mesto), HiTt£LNovo ^'An« Kovačič 0)’ Štafeta 4x60 ^ko^mestoT6?^ ~ Bratič Salmič (KrV^0^ v daljino -ei> (Pionirk ’ skok v višino )’ met bombe v cflj srečanju v velter kategoriji, sta Jovič in Suhadolnik v desetih run- je dah boksala neodločena ša iera, sai oroti razpoloženim »ost-jam niso našle pravega orožja. Njihovo usodo pa je zapečatila Kovačičeva, ki je sama dosegla kar 12 zadetkov. Šentjernej: Judež, Skoda 3, Kavčič, Gorišek 7, Kastelic 3,Foršek 1, Radešček 1, Kovačič 12, Zagorc, Rešetič. ITAS* Kočevje - Izola 17:24 - Proti vrsti favoriziranih gostij so domačinke po pričakovanju ostale praznih rok. Novo mesto je v nedeljo dobi o novega državnega prvaka. Član novomeškega KD Novo-teks Sandi Papež je namreč NAJKRAJŠI DVOBOJ — Miro Rajlič iz Dolenjskih Toplic je udar-ndjii zaključil srečanje s eje ce svoje desnice temeljito preizkusil na Mustafiču iz Kamnica in že v prvi rundi zaključil srečanje s tehničnim K. O. (Foto: Janez Pavlin) zmagal na nedelj&i gorski kolesarski dirki, ki je štela za prvenstvo SFRJ. Po sobotnem 2. mestu v vožnji na kronometer je mladi Papež potrdil letošnje dobre rezultate in tako postal najuspešnejši tekmovalec med mlajšimi mladinci v obeh preizkušnjah. , Na. nedeljski dirki je nastopilo v kategoriji mlajših mladincev 55 tekmovalcev, med katerimi je prepričljivo slavil mladi Novomcščan pred Pintaričem iz Astre in Polončičem iz Roga. Svoje so k slavju Novomeš-čanov na nedeljski tekmi dodali še Novak, Bojane in Ilar v kategoriji starejših mladincev, ki so zasedli 8., 15., oziroma 28. mesto. POSAVSKI DERBI SEVNIČANOM Sevniški rokometaši so v 4. kolu SRL H-vzhod v Krškem zasluženo premagali favorite domačine, ki so vsaj na papirju med najresnejšimi kandidati za prvo mesto v tej ligL Močno pomlajena ekipa gostov se je srčno borila, izkazal se je zlasti mladi vratar Kovačič. Končni izid posavskega derbija je 29:28 za Sevnico. Sodnik prekinil tekmo v Kočevju Po vodstvu dor-nčinov s 3:0 so gostje ob pomoči sodnika izenačili, 10 minut pred koncem pa je bilo srečanje prekinjeno — Nov uspeh Crnomaljčanov Vse kaže, da bodo Kočevci tudipoS.kolu v slovenski območni nogometni ligi-zahod ostali praznih rde. Navzlic temu da so proti vrsti Stola do pred 20 minut do konca vodii s 3:0, je gostom v pičlih desetih minutah uspelo rezultat izenačiti, za nameček pa je sodnik 10 minut pred koncem tekmo prekinil. Praznil rok pa sta ostala tudi druga dolenjska predstavnika, enajsterici Elana in Bele krajine. * vodstvu so doma- ičnost potrjuje delo ^P°rtne ’9re v krosu in atletiki privabile prej-den na novomeški stadion rekordno število udele----------------------žencev_____________________________ “lo srpHr> ---------xi.: — Vidmar (Iskra Novo mesto), štafe- ta 4x100 metrov Krka. Resda rezultati nastopajočih še zdaleč niso tako pomembni kot množičnost, vendar pa kažejo izidi na resnejše delo v delovnih organizacijah tudi v disciplinah, ki doslej med odeleženci niso bile deležne preveč zanimanja. KOČEVJE - STOL 3:3 (prek.) Res neverjetno, kako so domačini zamudili enkratno priložnost, da zabeležijo prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Po prepričljivem v prvem polčasu kar s 3:0 s čini popustili, kar so gostje izkoristili in ob očitni pomoči pristranskega sodnika rezultat v nekaj minutah izenačili. V 80. minuti pa je prišlo do prerivanja med domačim igralcem Gyerekom in ljubljanskim sodnikom Ponikvarjem, tako daje slednji 10. minut pred koncem srečanje prekinil. Končno besedo bo imela tekmovalna komisija. Zadetke za domače sta dosegla: Gyerek v 7. in 28. minuti ter Kovač v 39. minuti. Kočevje: Salika, Klarič, Marče-tič, Dobrič, Djurovič, Abramovič, Kovač, Kuzma, Gyerek, Murn, Ze-čič. TABOR-JADRAN -ELAN 3:0 (1:0) Novomeščani še zdaleč niso bili tako podrejen nasprotnik, kot kaže rezultat Resda je domačinom uspelo doseči prvo zmago v letošnjem prvenstvu, vendar so se morali za to dodobra potruditi. Elanovci so zadetke večidel prejeli po lastnih napakah, po drugi strani pa so bili napadalci premalo podjetni, da bi lahko v Sežani iztržili ugodnejši izid. Elan: Pugelj, Petrečič, Avbar, Pavlin, Vujčk, Gabrič, Primc, Derganc, Bradač, Janežič, Pevec. BELA KRAJINA -LITIJA 0:1 (0:0) minuti dosegel gostujoči napadalec Zajc. Bela krajina: Melič, Kapš, Simčič, Vrščaj, Djokič, (Ačur), Perov-čič, J. sČurk, Cimerman (Modrinjak), Zupančič, Weiss, Dormiš. Po :odigranem 5. kolu vodi Primorje z 10 točkami, Elan je s točkami četrti, Bela krajina pa s točko manj peta. V naslednjem kolu igrajo: Elan -Primorje, Kočevje - Bela krajina. 2e v soboto pa so tekmovalci vozili na kronometer v dirki, kije prav tako odločala o državnih prvakih. Tudi tokrat je bil Papež izvrsten in je zasedel 2. mesto, takoj za zmagovalcem Pintaričem iz Astre. S to dirko, ki je hkrati veljala še za republiške naslove, se je končalo tudi republiško prvenstvo SRS, za katero so štele štiri najboljše uvrstitve od sedmih dirk. Tako je v skupni razvrstitvi Papež 4. in mlajša ekipa Novoteksa prav tako. Pri starejsih mladincih je Novak 8., Zagorc 9., ekipa Novoteksa pa 3. ROKOMETAŠICE ,,LISCE” PRI VRHU Z visoko zmago 20:14 (10:4) proti ravenskemu Fužinarju so se rokometašice „Lisce” po 3. kolu SRL H-vzhod prebile v sam vrh lestvice. Mladinke „Lisce” pa so v 3. kolu na domačiem igrišču morale priznati premoč mnogo boljšim Novomeš-čankam. Gostje so zlahka zmagale z 10:4 (5:1). P. P. GOLEŠ - LAVRIČ PRVAKA Končalo se je kegljaško prvenstvo Dolenjske v parih, ki je bilo na kegljišču na Loki Zmagala sta Niko Goteš in Franci Lavrič, člana trebanjskega Mercatorja, s 3345 podrtimi keglji, pred parom Mohorič -Badovinac iz Novega mesta. ZMAGA ŠAJSPOHA 21. septembra je organiziral TVD Partizan Leskovec turnir v nogometu in streljanju. Udeležilo se ga je 33 ekip. V nogometu je zmagala ekipa Sajspoha iz Krškega, drugi je bil Smednik in 3. Bloki. V streljanju 1. mesto Partizan Leskovec, 2. Veniše in 3. Hidromontaža. J. ARH 0D?WrWvsk1 Novomeški šahovski klub razpisuje za v soboto ob 9. uri rekreacijski šahovski turnir v klubskih prostorih. Pravico do igranja imajo vsi šahisti, ki žive v novomeški občini. Za zmagovalce pripravlja organizator poleg pokalov tudi šest knjižnih nagrad. Čmomaljčani so pripravili verjetno največje presenečenje nedeljskega kola. Z lagodno in neborbeno igro so zapravili točki, ki po prikazanem povsem zasluženo potujeta v Litijo. S samo 4 osvojenimi točkami iz petih kol so se nogometaši tako dokončno odrekli borbe za vrh, dobro pa bi bilo, ko bi kaj o zadnjih igrah moštva rekla tudi uprava kluba. Edini zadetek srečanja je v 59. gometu je slavila ekipa Dragatuša, v streljanju domačin Željko, v vlečenju vrvi Butoraj, v metu bombe na cilj pa Alijevič tz Kanižarice. VODI BOŠTANJ Po 12. kolu občinske mladinske nogometne lige vodi v A skupini moštvo Boštanja z 22 točkami in ima ob najnevarnejšem tekmecu, ekipi Loga, največ možnosti za končno zmago. MNOŽIČEN MARATON — Kar okoli 200 kolesarjev seje udeležilo 1. dolenjskega maratona, ki ga je pripravila veteranska sekcija KD Novoteks ob pokroviteljstvu Franca Leskočka-Luke. Maraton ,fo partizanski magistrali” je bi dolg 95 kiometrov, udeleženci pa so zanj potrebovali od štiri do osem ur. Še sreča, da jim je bOo nedeljsko vreme naklonjeno. (Foto: Budja) "Profesionalci” za pijačo? Se je ideja o ustanavljanju rekreacijskih nogometnih lig že povsem izrodila? V nekem slovenskem časniku je bila pred časom objavljena notica o incidentu, ki se je pripetil med igranjem nogometne tekme, ki je imela zgolj rekreacijski značaj. V opisu omenjenega incidenta je stalo, da jo je igralec, ki sta ga poškodovala nasprotnikova igralca, odnesel z zlomljenima rebro-ma, več podpludbami in poškodbami po glavi. Je tudi to rekreacija? Rekreacijske nogometne lige imamo tudi na Dolenjskem. Gre za priljubljeno zvrst tekmovanja, še posebej med manjšimi kraji in vasmi, od koder tudi ni možno priti v kak višji tekmovalni razred. Razumljivo, saj gre zgolj za rekreacijo, bo kdo porekel. Toda dosedanje izkušnje dajo kaj mato na takšno razumnost. Nekaj rivalstvo med posameznimi kraji, nekaj objesnost, nekaj alkohol in še kaj so vzrok, da se je na videz čudovita ideja o organiziranju, takšnih, ponekod jim kar pravijo „ divjih ” lig -izrodila. V tekmi, ki se igra za zaboj piva ali nekaj litrov vina, v kateri jo lahko skupi celo sodnik in v kateri nastopajo tudi igralci pod lažnimi imeni (iz različnih vzrokov), je najti kaj malo elementov rekreacije. Tudi strokovnega dela z igralci teh klubov domala ni, zato skromno nogometno znanje marsikdaj nadomešča večja „borbenost’’, katere posledice pa so razvidne tudi iz uvodnih besed. In prav ta ugotovitev je verjetno glavni vzrok za nizko nogometno raven tekmovanj rekreacijskega značaja. Na potezi so nogometne (pa tudi druge) zveze in po-dzveze, ki lahko z organiziranjem posebnih seminarjev bistveno dvignejo raven trenerskega, hkrati pa tudi pedagoškega dela v klubih, katerih igralcev se sčasoma prijema vzdevek ..profesionalci za zaboj piva". BOJAN BUDJA foto slišal: Milan Markelj NASMEŠEK. PROSIM F » * i HM. NERODNO... PA SEM GA CISTO MALO KRCNIL Živahno presenečenje STISKA, KI nastaja zavoljo čedalje večjega povpraševanja po osebnih avtomobdih, bo v prihodnjih letih močno omiljena: tovarna motornih koles Tomos v Kopru je že podpisala pogodbo s francosko tovarno Citroen, s katero bo v kooperaciji izdelovala osebne avtomobile. V tovarni se že pripravljajo na izdelavo prvih sestavnih delov in montažo prvih vozil. Računajo, da bodo konca letošnjega decembra v poskusni seriji izdelali 300 avtomobilov. Prav gotovo bo prihod domačih citroenov na naš trg živahno presenečenje. V GRADBENIŠTVU je opaziti, da nekatera podjetja in občine ne dajo graditi tistemu podjetju, ki bo gradilo hitreje, ceneje in bolje, ampak podpirajo svoja občinska gradbena podjetja, se pravi da jim odstopajo gradnje, čeprav zgradi tako majhno ob- činsko gradbeno podjetje določen objekt dražje in manj kvalitetno. Mala gradbena podjetja namreč nimajo dovolj mehanizacije, čeprav imajo veliko dobre volje za delo. KRIVCI NEŠREČ so največ kolesarji, mopedisti, motociklisti in šele nazadnje avtomobilisti. Eden glavnih vzrokov nesreč na cestah so: neupoštevanje cestno-prometnih predpisov ter posebno zadnje dni alkohol... OTROŠKO IGRIŠČE za barakami pred Okrajem v Novem mestu je zelo zapuščeno. Polomljeni gugalni konjički, ogromne luže pred gugalniki in vrtiljakom, s travo porasli peskovnik, pač niso primeren prostor za igranje otrok. Razen tega je to edino igrišče v mestu. Dan za dnem prihajajo starši z otroki tja in ker zaradi luž manjši ne morejo do gugalnic ali vrtiljaka, jim ne preostane drugega, kot da se igrajo morje in vanj mečejo kamen-je. PREDSEDNIK OBLO Sevnica je v torek povabil na zakusko vse javne uslužbence v občini. Pred nabito polno dvorano v kolodvorski restavraciji se jim je zahvalil za trud. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 22. septembra 1960) m SVETU OKOLI dolenjski list pred ZB letij PASJE NEVARNOSTI - Ljubezen in sovraštvo sta si načeloma hudo nasprotna pojma, v primeru reje psov pa se zdru žita. Pasji ljubljenčki po števil nih domovih po vsem svetu so predmet ljubeče skrbi in pritajenega sovraštva. Domači ljubljenčki namreč ližejo ponižno ročico gospodarjev, predrzno pa merijo hlače sosedom, posebno pa poštarjem. Francozi so zagnali krik in vik zaradi vse pogostejših napadov in ugrizov psov. Po najnovejših podatkih j e več kot za polovico več obgrizenih nesrečnikov, kot jih je bilo lani. Na vrhu tarnajoče lestvice so poštarji. Kos dobre verige bi menda le uravnotežil tole prepletanje ljubezni in sovraštva. EVIDENCA — Preveč natančni v turških zaporih niso, bi dejali. V svet je pricurljala novica, da je iz turških zaporov v. Adani pobegnilo 22 zapornikov, pa so čuvarji to zapazili šele čez nekaj dni Kje so bile medtem že pobegle ptičice! NI V GLAVI — Moška nesreča, impotenca, je bila doslej deležna predvsem psihiatrove . skrbi. Veljalo je, da so razlogi za impotenco v glavi, se pravi v duševnosti. Najnovejša odkritja pa kažejo, da gre morda le za prave telesne težave. Dr. Spark je preiskal 105 impotentnežev, starih od 18 do 75 let, in ugotovil, da ima večina možakarjev nepravilnosti v hormonskih izločkih Zanimivo je, daje ustrezno zdravljenje pomagalo v 89 odst. primerov. Odpovedalo je najbrž pri tistih, ki so prešli 70. leto, kar pa je razumljivo. REKLAMA — Reklama ni vedno le v korist oglašujočemu. O tem se je lahko prepričala tovarna dragocenih ur Rolex. Lep čas že oglaša in priporoča nakup svojih ur z ohišjem iz zlata, zdaj pa se rolexovi možje čudijo, ker so v urarske prostore vdrli vlomilci in jim odnesli zlatih ohišij v vrednosti 51 milijonov dinarjev. ZA STRELCE - Za boj proti muham, komarjem in pajkom so sicer na voljo kemični strupi, vendar to ni vse. Na jnovejši izdelek neke tovarne iz ZDA je pištola, ki izstreljuje gumijaste ploščice, „katere zanesljivo uničijo nadležni marčes.” Seveda če ga zadenete! Žive slike za Prešernov spomenik (Na korist) Prešernovemu spomeniku v Ljubljani prirede dne 7. oktobra novomeške gospodične pod pokroviteljstvom preblagorod-ne gospe dr. Schegulove gledališko predstavo, žive slike in koncert. Na vsporedu so mešani zbori, dvospevi violin in galsovirsdo ter razne orkestralne točke. Natančen vspored se naznani pravočasno. (Lepa je) naša slovenska zemlja po obilnih naravnih lepotah, a prava njena krasota je verno naše ljudstvo, ki živi krščansko s tem, da ljubi katoliško cerkev, spoštuje cerkveno oblast, dejansko izkazuje ljubezen do bližnjega ter se oklepa sv. križa. Presvetli govornik dvigne pri tem v roki lep križ. Govor je napravil neizbrisen, velikanski utis. (Potopil) se je angleški parnik Suffolk z 900 ogrskimi konji. Ljudje so se rešili. (Krasen) uspeh pravilnega žveplanja trt dokazuje ta-le slučaj. Gospodična Nežka Rome Kako usmrti roka pravjce Kako po svetu izvršujejo najtežjo kazen — usmrtitev — Francozi hvalijo giljotino, Alti#1 čani plinsko celico in električni stol — Katera usmrtitev je neboleča? Lani so v svetu izvršili 860 smrtnih kazni. Tako je letos poleti objavila organizacija mednarodne amnestije na kongresu za preprečevanje zločinov, ki gaje v Caracasu pripravila OZN. V splošnih prizadevanjih, ki vodijo k postopni ukinitvi te najtežje sankcije, je čutiti občasen zastoj. Smrtna kazen je danes v veljavi še v 117 državah, vendar je treba pripisati, da so jo v zadnjih 5 letih izrekli le še v 60 državah. Najpogostejši način izvršitve smrtne kazni so: obešanje, seka- nje glave, zastrupitev s plinom in streljanje. Vsaka država, kjer poznajo smrtno kazen, pozna drugačen način izvrševanja najtežje sodne sankcije. Ponekod ima obsojenec celo na izbiro, da sam odloči, kako bo umrl. (Seveda pa se ne more odločiti za naravno smrt!) Francozi se že od leta 1792 hvalijo, da izvršujejo najbolj človečanske kazenske usmrtvit-ve. Smrt z giljotino naj bi bila hitra, tako rekoč trenutna, in neboleča. Napravo so začeli uporabljati v času francoske revolucije, ime pa ima po zdravniku Josephu Ignacu Guillo-tinu. Zmotno je mnenje, da je naprava za rezanje vratu izum tega zdravnika, Guillotin je le zagovarjal njeno uporabo. »Sekira bliskovito pada, glava odleti, brizgne kri in človeka ni. več,“ je slavni zdravnik nazorno predočil ustavodajni skupščini delovanje giljotine. Kako se je mogel za krvavi postopek sploh navduševati, je razumljivo, če vemo, da so pred revolucijo v Franciji poznali vrst izvršitve smrtne kazni: -razčetverjenje, zadušitev z garoto, smrt na grmadi, obešanje in sekanje glave. Usmrtitve so bile javne in za obsojenca hudo boleče. Teža storjenega kaznivega dejanja je odločala, kakšno smrtno kazen bodo izrekli. Najsramotnejše je bilo obešanje, prihranjeno za tatove, medtem ko so' plemenite glave sekali. Revolucija je prinesla enakost tudi v tem pogledu in za vse predpisala enak način usmrtitve. Giljotina je doživela krvavi krst 25. aprila 1792, ko je odrezala glavo prvemu obsojencu. Sprva so napravo, ki so si jo Francozi izposodili od Italijanov, imenovali luisette in luison po zdravniku Luoisu, ki je bd poleg Guaiotina največji zagovornik takšnega načina usmrtitve, kasneje pa je smrtno orodje dobUo najrazličnejše vzdevke: paket, vdova, stranka, manevrirka. Šele kasneje se je uveljavil naziv gajotina. Naprava je preprosta. 7 kg težko rezUo je obteženo s 30 kg težko palico. Pri eksekuciji položijo obsojenca tako, da pride vrat v posebej pripravljen izrez, nato pa rezdo spuste z višine 4 m. Težko rezilo švistne navzdol in v trenutku prereže še tako močan vrat. Odsekana glava pade v košaro. Guillotin je trdil, da je smrt tako hitra, da obsojenec morda le sliši, kako zažvižga rezdo po zraku in morda še občuti hlad na taniku, nato pa se mu zavest utrne. Toda ali je res tako? Nihče ni izpovedal lastndi izkušenj, zato se lahko zanesemo le na nekatera pričevanja. Posebno vznemirjivo je pričevanje dr. Beaurieuxa, ki je v Arhivu za kriminalistično antropologijo takole opisal eksekucijo kriminalca Languilla leta 1905: »Glavo smo postavdi nazaj na mesto, kjer je bda odsekana. Veke in ustnice obglavljenega so drgetale 5 do 6 se- Jsmrtitev Robespieira, voditelja francoske revolucije. Leta 1794 mu je gijotina odsekala glavo. Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. Stoletni plevel Po sto letih je seme še vzkalilo — Do leta 2040 pod Trškogoro ima ob mostovžu hiše trto por-tugalko speljano. Rodda je ta trta v prošlih letih prav dobro, toda ob trgatvi je bdo vse grozdje od grozdne plesnobe popolnoma uničeno. To vzlic temu, da je trto še celo po dvakrat žveplala, ali ne v pravem času. No letos žveplala jo je v prvič koj po zelenju in glej! 240 lepih velikBi popolnoma zdravdi grozdov je obroddo, medtem ko v prošlih letih, če tudi je toliko obrodilo, pa skoro ene zdrave jagode ni bdo na grozdju najti. (Saksonski) princ Albert padel je iz voza in se ubU. Splašdi so se b3i konji pred nekim dirjajočem vozom. (Ogla s.) Josip Otto, urar in elektromeha-niker v Novem mestu. Zaloga raznih stvari za urarje. — Poprava biciklov. — Razne stvari za hišne telegrafe. - Za nizko ceno napravim v hišah telegraf po poljubni potrebi. (Iz DOLENJSKIH NOVIC . 1. oktobra 1900) Leta 1879 se je davni bo-tardk VViliam Bed lotil zanimivega poskusa, ki traja še danes. V zemljo je zakopal 20 steklenic, v vsako pa je shranil 1.000 semen dvajsetih vrst plevela. V tistem času še niso poznali kemič-nii uničevalcev plevela, zato je botanlc želel ugotoviti, čez k alko časa seme plevela odmre, če ne more takoj vzkaliti. Izkazalo se je, daje seme zelo trpežno. Najprej je Beal odkopaval posamezne steklenice vsakih pet let Vsa semena so vzka-lla. Nato je pričel izkopavati steklenice v razdobjih desetih let. Za časa njegovega življenja je vsakič vzkla-13o seme vseh 20 vrst plevela. Po Bealovi smrti leta 1924 (umri je star 90 let) so njegov p okus nadaljevali botanki michiganske univerze, katerim je botank za- pustil skico, kje ima zakopane steklenice. Leta 1960 je od izkopa-iuh semen vzkalilo samo še troje vrst plevela, deset let kasneje pa je v rast šlo samo še seme plevela z dokaj čudnim imenom papeževa sveča (Verbascum blattaria). Zel je poznana tudi kot zdravilna rastlina. Letos so poskus naredili pod drugačnimi pogoji. Zemljo, v katero so posadili že sto let stara semena, so s paro sterlizirali, nato pa čakali, kaj bo. Po več tednih je vzkalilo nekaj semen, po petih mesecih pa je šlo v rast že 29 vrst plevela, torej razen ene vrste vse druge. Kasneje je šest kali zamrlo. Nenavadni poskus se bo nadaljeval še ao leta 2040; takrat bodo izkrcali poslednjo steklenico. Že sedaj pa preskušajo s posebnimi metodami obuditi k življenju tista semena, ki po sto letih niso vzkalda. Botanike zanima predvsem, kakšne mutacije je v seirtenih povzro-čfla stoletna zemeljska radiacija. kund, potem je drg^ PjJ nehal... Glasno sem ajJJ LanguiUe! Videl sem, kiJJJ se veke počasi dvignile, kot pri človeku, ki ga zbu** iz spanja. Languillove oči zazrle v moje. Po nekaj dah so se spet zaprle- U " ^ da usmrtitev z gflj°tmo _ . tako čudovita, pridajo «®"-ki pravijo, da je v očeh o* kanih glav jasno videti grozo-Za gdjotino tudi sicer ni P « svetu. h več navdušenja po način izvršitve smrtne kazijo uporabljajo razen v Fran J še v treh državah: v Dahoma Laosu in Vietnamu. ^ Najbolj razširjen » usmrtitve je obešanje- .. rabi sta dva načina ooes zadušitev in zlom tdnika-tem ko je zadušitev z mučna in dolgotrajna, je ^ tdnika za obsojenca ne saj povzroči trenutno Reditev prejšnje križanke ■SiiiSSi zavesti. Pri izvrševanju .j obešanja morajo izbrati j dolgo vrv. Dolžina je odvi teže in telesne zgradbe jenca. Vislice so narejene j0 da se pod obsojencem °%e v lopute in telo nenadno P (j odprtino. Malo nad tlerru p ^ pad zaustavi vrv, z3*3? telesa pa vozel zlomi tilnik- . Čeprav je tak način re ^ kovit, pa med naSPr jii smrtne kazni ni del«en ■ manj srditih napadov kot ^ Dejstvo je namreč, da n jq nemu bije srce še kak>n minut, zato morajo trup ^ stiti na vrvi najmanj ®n° ^ Nekdaj, ko so obešali taK^ ^ se je obsojenec zadušd, ^ nekajkrat pripetilo, da P * šenec na poti v mrtvašnic j čel pokašljevati in se pr®0 ’ k življenju. Američani so poznani f tem, da imajo najbolj p15311 J čine usmrtitev: obešanje, ljanje, zastrupitev s plin011’ usmrtitev z električnim tok« Strokovnjaki trdijo, da je .. na električnem stolu n^G mernejši način Vvrše^ smrtne kazni, češ da P°'~ $ hipno utmitev zavesti ji izmaliči telesa. Znano P3 Jjjji so tudi na električnih nekateri dolgo in mučn0 li. . n» str®* Pri nas na smrt obMJ® :e po ljajo. Ta način usmrhh ^je svetu precej razširjen,** pt večinoma v uporabi, k® za vojaške eksekucije*. bof!Sema 'Jntezen vleče za se-J ®> voz obveznosti. J. JAVORŠEK Dgvp!,^.^1 drvi ček na stezi eč kot pa vse knjige. H. HESSE dolvZ .žrtev človek ne more "“seči ničesar. P. LAGERKVIST > prostor okoli hiše brazil. država z.ime rastlina (z mnogo etiop. jezero snežni zamet kangla edini izvod ozvezdje jod naša gora majhen delec snovi germani mii mešanH ihinčrnih starši:*! orkan žepna el. svetilka jed mit.ind. kraljevič eisenhovre ferment alfi nipič jap. bismarck reuvonoi znak enakosti gr.crka pritok d rine vrsta mulili. egon torne Ijunfjane javor tvrdič domače m.ime Polj cvetica postopač holmij pojav na vodi neon vrsta socvetia ž.ime fr. pisatelj krepelce redkejše m. ime ZGODBA Za zlatom v brazilsko džunglo Januarja letos je farmar F. da Silva zayledal prvi košček zlata na svoji zemlji, zdaj rije po nji že nekaj deset tisoč zlatokopov — Voda dražja od vina 7h*xet le doživel že nekaj , hh mrzlic, od kalifomij-m aljaške do avstralske, p Ji Pa je omamni vrtinec bol SnJa P° kopanju vse kB a8°cene kovine zajel doSk2*^0:v nienih pragoz-J™.113 tisoče mož rije po »n C ^'erre Pelade (Plešaste taul ‘kleč od civilizacije, "prsnega koli udobja in nnalnega življenja. Zlato-sno zemljišče je razdelje-d . n3 fi^jhne parcele, ki se Pfi kopanju spreminjajo v ekakšno fantastično arhitekturo. Kot ohičajno je tes srečnih zlatokopov j"««- Ljubljenca Fortune je “7*0 spoznati med tisočeri-reveži — njegovi zobje so 1 J zlatu. Žlati nasmeh je ®k uspešnosti in bogastva. ia teta mrzlica se je začela u^tja meseca, ko je far-alin -našel kos haid f data* Tak°j P nou ® °8e> da bi strokov- Zfctiliu0?1*’ 311 Je na "^6°" oe J .Se kaj dragocene kovi-• mas o zlati najdbi se je medtem že razširil po Braziliji in v daljno džunglo so prispeli zlatokopi iz vseh koncev dežele. V petih tednih je kupdo parcele in pravico do kopanja zlata na SUvini zemlji 10.000 zlatokopov, po bližnjih parcelah pa je rilo 12.000 iskalcev bogastva. Zlato mrzlico so spodbudde še zares lepe najdbe. Posameznikom je uspelo izkopati nekaj velikai zlatih zm in kep, med njimi pa je gotovo naj dragocenejša 7 kg težka kepa, vredna 3 milijone dinarjev po sedanjdi svetovnih cenah zlata. Seveda na zlatonosndi p olj Bi ne vlada spokoj. Po dvestokrat na dan poči pištola, bande jemljejo zlato od zlatokopov, cene živil so oderuške. Steklenica navadne vode stane 81 din, eno jajce 14 din itd. (ne misliti na naše cene!) Zlatokopi, ki so že na poljdi, se boje, da bo kmalu izbruhndo še večje nasdje, sat je zemljišče bogato — daje tono zlata na mesec, torej več kot najbogatejši brazd ski rudnik. Razrita zemlja na zlatonosnih zemljiščih je podobna utopič-ri zgradbi, vltelem okvirčku: statusni simbol - vsi zobje v Kravja bližnjica Avtomobilisti složno proti krizi in krave energetski Jafl# J Avtomobdisti na severozahodu ZDA so odkrili nov način, kako izmolsti iz svojih jeklenih konjičkov še nekaj metrov več: to so kravji magneti. Ti magneti se navadno vstavljajo v kravje želodce, da bi tam pritegndi nase razne železne predmete, ki jih krave použijejo. S tem preprečujejo poškodbe notranjih organov govedi. Kadar pa so magneti priključeni in spojeni na avtomobdskem gorilnem sistemu, rahlo ogrejejo gorivo, tako da motor dela z večjim izkoristkom. Z litrom goriva voznik prevozi 1,5 do 2,5 kdometra več. Do odkritja je prišel trgovec George Gori iz Ontaria, ko je ugibal, kakšen učinek naj bi magneti, ki se sicer uporabljajo za mehčanje vode, imeli na bencin. Ko je lokalni časopis pisal o izumu, je prodaja omenjenih magnetov takoj neznansko poskočila. Gori je izum patentiral pod imenom magnetni hranilec goriva, izdelal pa je že cel paket, v katerem so tudi navodila za vgrajevanje. Za izum so se začeli zanimati tudi v sosednjih državah. Kot poročajo, so krave do izuma ostde brezbrižne. ice in povesti iz naro VRTINČAR koli sem rekel in storil. Najina nesreča je bila edino to, da nisem imel jaz prave razumnosti. Zeno je treba voditi in učiti, ne pa razvaditi jo, kakor sem razvadil jaz svojo. Ko je zanosila, sem jo opominjal: .Micka! Ne hodi dosti na polje, varuj se vročine in truda!’ - Ali rrt b Jo to neumno? Saj nam veli vsakdanja skušnja, da delo ne pohabi nobene noseče. S svojo bedarijo sem naučil ženo lenobe, katere prej ni poznala. Nastopil je čas poroda. Stregel sem Micki z vsako prišel k meni kak tujec in me videl vsega v potu, obloženega vsak dan z drugim poslom, bi bil nemara rekel: .Matiček je trudoljuben mož, skrbi za hišo, da je kaj, ne more se mu nič očitati.’ Istina je, da mi roke in noge niso mirovale, ali to, ljubi moji, še ne zadostuje. S samim delom brez glave ne shaja noben človek, pa niti kmetovalec. Mi Dolenjci moramo začeti misliti in računati, če nečemo, da bi pokupili naše posesti tujci in nas zapodili po svetu. Koliko se nahaja med nami uctci.c n. . vrjuje- (jt11 llodk- zanravlih, -» F »m.*., i tujci m nas zapoaui po sveru. r.oiiko se nanaja mea nami postava natanko JP te *> daizieg- v dobroto, naj velja, kolikor hoče. Pojedla je v postelji celo gospodarjev, ki ne tratijo, ki pijo vino samo za potrebo in ob fnnrain nreDOVedatl d ; pfP . *3Zen« Inimirn IrnVrtši. inir nnlnn lcrtšarrv anvpHmp in tplpfinp vp^ kn valihili »li hi lAfn<> se več STifcn je rte* m dobra *** biu . m a s. V sem sladka in dobra svoje Micke pa ne ijnu**- fi., '-ujaia ir bližji žlahti; naiu- ^ntrdil3,;Jw ^ ona, ' ^ — rekel jaz, je °nay«j VL Ji * stotak m VSe poslušal, ji ^la 16 tiščal, pa sem vPra*L ,0*’ 'vp^(j ' bal J? ~ morajo prepovedat1 p^n 1^ i kumico kokoši, jajc polno košaro, govedine in teletine več ko Uradnika, ki bi bu ^a Za el3a vsa duhovnija. Kupil sem ji tri vedra najboljše starine; navadila zapoditi iz službe, -lVSe,kar * ie P*11 ® pijančevati. Tako sem ravnal nekaj zato, ker sem tisoč goldinaqevgl0 v 4^ Uke tretji *bB čez (Javo zaljubljen, nekaj pa že zaradi tega, da pot pa ga zapreti do^^jjj pc# ^ **tše rešile ' h* izpolnjujem naše trapaste dolenjske šege. Kar sem vol J ženi o koristile, Kranjci “! ^ jot* ’ 06 prvem porodu, nisem mogel opustiti pri drugem, tretjem in moglo reč>^ zopet ^ Ljubp7„„ . vsakem poznejšem, sicer bi bila nfislila, da ne maram več zanjo. Otroci so mi prizadeli silne troške, še preden so shod Ji, kaj pravim, še preden so se rodili. Dva še živita, sedem jih je pomrlo, pa je trebalo odpreti mošnjo na stežaj za pogrebe, za lačne in žejne pogrebce. Menim, da ni težko preračunih, kako me je vse to lovilo in žulilo. Sreča zame, da mi je pošiljal Bog zaporedoma same dobre letine. Moglo bi se bJo kaj prigospodariti, kaj prihraniti, zaceliti nekoliko ran. Ali meni najbogatejša žetev in trgatev ni dala drugega, kakor da sem poplačal s težo davke in obresti, ko so se množili otroci in stroški, pa še toliko ne. Vzrok je bj zopet ta, da se nisem mogel odteči niti ene dolenjske razvade. Pri nas žive možje kakor fantje: letajo po shodih in božjih potih, pijančujejo cele dni in noči, posedajo in popevajo po krčmah in hramih, ne mislijo čisto nič na prihodnost, da je treba denar varovati in rabiti samo za potrebe svoje rodovine in hiše. Nam Dolenjcem manjka gorenjske možatosti, gorenjske zastavnosti in modrosti, pa ni čudo, da nas mladina ne spoštuje. Kako neki bi čislala človeka, ki z njo vred rjove, bljuje, se valja po tleh, gnoju in mlakah? Gospodaril sem tako zanikrno, da bi bj brez dobrih letin v desetih letih vse zapravil, še rjuho pod sabo in srajco na sebi. Vaščani pa še tega opazili niso, ker nisem delal nič nenavadnega, nič takega, česar niso tudi oni sami delali. Res je, ob delavnikih nisem pohajkoval po krčmah, sem pri(lno oral, mlatil, kopal, kolil, kosil, zanemaril nisem-nobenega kmečkega opravila. Če bi bil za:. kratek čas P° u„. Zapravila sva s,otul. j0 le šia *----- sva se oba, da spe^jr n^a vsL '"3 V kuhinjo, da nama leto skoraj nik°n- ? te d zore dQ J, , so se prijela starega, k *nenj ljubezen Poe.roCu se^h J° dvorih-' poSteno tJflf Jožb^ji ** 01 Tinčki, •C Z^WVi SVa m zart Jala> še Voljna, ki Tako se je vi-rj j* m h hvalJ do smrti, da f^t^nski Vroča ssiss-’®* velik Si godiščJt, ali takih, ki preračunajo natanko svoje letne dohodke in razhodke in tedaj vedo, koliko smejo potrošiti, da ne zagazijo v zgubo? Pritrdili mi boste sami brez pomisleka, da grozno malo. V drugih deželah pa jih vse mrgoli To sem dišal od mož, katerim se sme verjeti, in sem se nekoliko tudi sam prepričal. Če se spomnim nazaj, me oblije rdečica, da sem se mogel tako abotno vladati Da sem pridelal precej vina, sem že omenil. Ali pa mislite, da sem ga kaj dosti prodal? Največ deset veder. Vse drugo sem pcJokal doma z rodovino in družino ali pa v hramu s pasjimi prijatelji Če bi bJ izvel štirideset veder le po tri goldinarje, kako lepe denarce bi bJ pritržJ! V primorski Kastavščini poznam kmetov, ki ga nažmo po dve sto veder, pa si ga za dom ne ohranijo niti deset, žejo si gase s pikolinom. Zato pa se tam skoraj nikoli ne diši, da bi gosposka komu grunt prodala. Pri nas jih oznanjuje birič vsako nedeljo nekoliko za prodaj. V svoji samopašnosti smo tako zašli, :da vodo, najdragocenejši -božji dar, zaničujemo; pravimo, da delaven človek ne more prebiti ob njej. Nekateri še čenčajo, da škodi. Gorenjce hvalijo za najboljše delavce na svetu. To pa tudi sami vidimo, da sobolj zdravi in čvrsti kakor mi, da so rasti kakor steber, v obraz polni in rdeči, daje veselje. Ta moč in čilost jim ne dohaja od vina. Uživajo ga nekoliko in le nekateri samo ob košnji drugače pa se krepčajo z vodo, z mlekom, jabolčnikom in hruškovcem. Primorci so delali v Egiptu vodotoč, da napeljejo eno morje v drugo. Sonce pripeka v tistem kraju tako silno, da raztaja pečatni vosek in se morajo vsa pisma pečatiti z oblati V toliki vročini niso vina ne pokusili, pa so vseeno lahko delali in ostali zdravi kakor riba. Nekateri Kranjci in Lahi, ki so bfli z njimi, pa so mislili kakor mi, da brez vina ne bo moč prebiti Jeli so ga za drag denar piti Nasledek je bJ, da so jako '-oslabeli nekateri pa tudi zboleli in umrli. ZLATO SO KOPALI Zima 1928/29 je bda izredno ostra in huda. Drevje je pokalo od mraza, na reki Krki okrog Novega mesta se je mladina celo drsala. Težki časi gospodarske krize so bdi. Kmet ob že tako slabi letini ni mogel in tudi ni imel skoraj kaj prodati. Na peči je v mnogih družinah sedelo dosti lačnih otroških ust. Poželjivo so gledali s peči na mizo v kotu pod bogcem, kdaj bo mati postavda nanjo skledo kadeče se kaše ali močnika, žgancev ali krompirja v oblicah. V Družinski vasi so imeli fantje v soboto zvečer posvet. Žalostni so sedeli v Fiščevem hlevu in premlevali dnevne $ dogodke. Če je kdo prižgal cigareto, jo je moral deliti na več £ ust. »Ni dela, ni jela!” je priba Fiščev Lojz. „In tudi ni kaj ' kaditi,” je pristavil Hribčev France, drugače strasten kadilec. Tramtetov Kori pa je začel govoriti o Kanadi: »Spomladi se bo odprlo, sem slišal govoriti v nedeljo v Šmarjeti na placu.” Vsak se je vprašal: »Ali bi šel”? Nekateri so že računali na prevzem posestva z ne preveč ugodnimi pogoji. Dote le te se je vsak ustrašd; nekateri so že imeli dekle »zares”. Še težja bi bda odločitev zapustiti rodni kraj, Kopinov Boštjan pa je sedel na jaslih. Slamo je grizel med zobmi in gledal ter poslušal zdaj tega, zdaj onega. Naenkrat se okorajži in reče: »Poslušajte me, fantje! Sedaj bom pa še jaz nekaj povedal!” Vsi so obmolknili. Boštjana so poznali kot načitanega in pametnega, saj je vsako zimo prebral mnogo knjig. Sposojal sijih je daleč naokoli in tudi v Smarjeti pri Karlovščku, kjer je jeseni pomagal pri spravilu poljščin, dobd eno, kije bda še posebno zanimiva. Iz notianjega žepa je vzel knjigo, začel mahati z njo in je skoraj kričal: ,.Poslušajte, fantje, kaj piše:!” Nekateri so ga poslušali drugi pa so dejali: ,,Že zopet dolgovezi in mlati prazno slamo, ta pratkar! A, ko so ujeli besede: ,,Šac” (zaklad) in »zlato’ ter »hrastovi sodi, polni vina v kleteh pod eradom”, so vsi napeto prisluhndi. Strlek se imenuje razvalina gradu, ki še dandanes stoji ob globeli, nedaleč od Šmarjeških Toplic. Razvalina gradu je dobro vidna tudi s poti v vas Toplice. Tu so pred stoletji bivali graščaki. Turški vpadr ali pa uporni kmetje so grad požgali, grajske pa pregnali ali pobdi. No, iz tega je nastala pripoved, zabeležena v omenjeni knjigi: da se pod gradom nahajajo tajne in zasute kleti, v katerih je shranjen zaklad in hrastovi sodi, polni vina. Vsi navzoči so umolknili. Vsak za?e je tuhtal o zakladu in si ga predstavljal v najbolj rožnati luči. ,3*3 ga pojdimo izkopat, če ste za to! ’ je dejal Pršinov Lojze, ki je bd starešina vaških fantov. Vsi so ga z odobravanjem pogledali, kajti vsak je že sam pomislB na to, a si ni upal blekniti. Južni vetrovi so zapihali v marcu. Sneg je pobralo v nekaj dneh. »Zemlja je tala, svet Valentin vabi na delo, dela sem sin”, je zapisal pesnik. Na Vinjem vrhu je odzvondo sedem. Kolona fantov, ki so nosdi sekire, lopate in krampe, se je pomikala iz vasi. Ubirali so bolj stranske poti, da bi stvar ostala bolj tajna. Ko so prišli do ruševin gradu, so si porazdeldi delo. Kopati so začeli na več mestih, po trije skupaj. Votlo je zabobnelo, ko so zapeli krampi. Grad stoji namreč na skali. Zemljo so na več mestih odkrili in pokazal se je bel pesek. Kopali so globlje in globlje. ,jJaz sem že nad kletjo, ker tako močno doni! Samo obok bo treba še prebiti, pa bomo v kevdru!” je zaklical Obričev Jože iz Mladin vin. »Pazi, da ne padeš v sod,” ga je opozoril eden od kopačev. Jože in njegova skupina so kopali pospešeno. Velik kup peska in zemlje so že nametali ven in jama je bda vedno globlja, a nobenega znamenja še ni bdo, da bi se kje odprlo v klet, akoravno je pri kopanju votlo bobnelo. V bližnji cerkvici na Toplicah je zazvondo poldne. Kopači so posedli in se oddahndi. Sestre in matere so prinesle kosdo. Okrepčali so se. Tudi marsikatera steklenica vina in putrih so priromali s kosdom. Nastala je splošno dobra volja. Marsikatera pikra in smešna je padla na račun kopačev »zaklada”. Po kosdu ni nobeden več prijel za orodje. Vino jih je prijetno grelo in tudi korajže so več dobdi. Domov so šli kar po glavni poti in peli. Ko so zavdi v vas, so stali vaščani na pragu hiš in zvedavo gledali »kopače zaklada”. Povsod seje kaj hitro razvedelo. Ob dolgih zimskih večerih so bdi »kopači zaklada” dolgo časa glavni predmet pogovorov. Tudi v tedenskem časopisu Domoljub je bd napisan članek z velikim naslovom: »Zlato so kopali. ’ S člankom si jih je privoščd šmarješki župnik zato, ker ti fantje niso hodili redno v cerkev, in še takrat, kadar so prišli v Šmarjeto, so prišli le na tepež ... VINKO BOBIČ s \ * * 5 5 I s v S i ¥. TtA .. poročajo KJE JE KOLO? — 14. septembra zvečer je bil ob kolo z motorjem Marjan Novina iz Dolnjega Vrhpolja. <'.lo je Marjanu izginilo z veseličnega prostora v Šentjerneju. RAZBIJALA STEKLENINO -Prejšnji ponedeljek so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve 24-letnega Mata Sajda iz Kanižarice in 22-letnega Antona Bahorja iz Kvasice. Vročekrvneža sta razgrajala in razbijala steklenino v restavraciji Grad v Črnomlju. Račun bo izstavil tudi sodnik za oiekrške. Puščava: smrtna nesreča med prehitevanjem 16-letni Viktor Ober žrtev nepravilnega prehi- tevanja Nepravilno prehitevanje je v sobotnih večernih urah pobralo novo smrtno žrtev. Učenec 2. letnika kadetske šole RSZN, 16-letni Viktor Ober, je zaradi dobljenih poškodb pri silovitem čelnem trčenju umrl. V soboto ob 18,40 se je na cesti od Puščave do Mokrega peljal 22-letni Marjan Škarja iz Gornjih Jesenic na Dolenjskem. V Puščavi je pri hiši številka 5 pričel prehitevati drug osebni avtomobil, takrat pa mu je nasproti na kolesu z motorjem pripeljal 16-letni Viktor Ober. PriSo je do silovitega čelnega trčenja, v katerem se je motorist smrtno ponesrečil, hudo poškodovanega Škarjo pa so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. ZALEGLI ŠELE MILIČNIKI -Novomeški miličniki so v četrtek morali posredovati v novomeškem gostišču Na trgu. 25-letni Vladimir Vukovič iz Straže je namreč razgrajal, za nameček pa navzlic opozorilom pričel še razbijati steklenino. Pomiril se je šele v Jerebovi, dokončno pa ga bo „ohladil“ še sodnik za prekrške. S TRAKTORJEM S CESTE V ponedeljek ob 14.40 je prišlo pri odcepu za Miheljo vas v Beli krajini do prometne nesreče. 46-letni Drago Dvorščak je tega dne vozil traktor, pri omenjenem odcepu pa ga je dohitel tovornjak s priklopnikom, ki ga je upravljal 39-letni Anton Fink iz Podturna. Med prehitevanjem je zadel v voz, kije bil pripet za traktor, tako daje traktor potisnil s ceste, pri tem pa je z voza padla 66-letna Marija Skube iz Mi-helje vasi in se poškodovala. Materialne škode je bilo za 20.000 din. ZAPELJAL NA PLOČNIK Novomeščan Ferdo Kobe se je v četrtek zvečer peljal z osebnim avtomobilom po Ulici talcev v Novem mestu. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo na pločnik, kjer pa je zadel 15-letnopešakinjo Blaženo Povše iz Skrjanč. Poškodovanko so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, na avtomobilu pa je bilo škode za tisočak. NOVOLES: STEKLO SE JE SESULO NA DELAVCA V četrtek ob 13. uri seje v Straškem Novolesu - tozd Stilno pohištvo v dopoldanski delovni izmeni poškodoval 20-letni Ljuban Vardič iz Gorenje Straže. Do nesreče je prišlo, ko je viličarist Franc Palčič vozil iverice iz skladišča v proizvodno dvorano. Ko se je prazen vračal, je na vozilo stopil Vardič in se peljal nekaj metrov, dokler niso dvignjene vilice zadele v nosilec nad vrati skladišča. Tedaj se je na Vardiča z okna usulo steklo in ga poškodovalo, tako da je zaradi ureznin moral ostati na zdravljenju v novomeški bolnišnici. VOZIL PO LEVI IN TRČIL Mirko Bečki iz Vukove gorice se je 15. septembra popoldne peljal na kolesu z motorjem po cesti v Vinici in pri trgovini kmetijske zadruge zaradi vožnje po levi trčil v kombi, s katerim se je nasproti pripeljal domačin Nikolaj Moravec. Pri trčenju se je motorist hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici, gmotne škode pa je bilo za 10.000 din. ROŽE IZDALE KLJUČ 13. septembra so Kekovi iz Benečije odšli na delo na njivo, predtem pa vhodna vrata zaklenili in ključ skrili med rože na oknu. Tat, ki se je namenil obiskati njihovo hišo, ni imel težkega dela, ključ je zlahka našel, iz hiše pa je odnesel 9.090 dinarjev. Traktor zahteval novo žrtev Malomarnosti gre pripisati novo smrtno žrtev Po enotedenskem zatišju so dolenjski traktorji zahtevali novo žrtev. Tokrat je to bila 78-letna Jožefa Ogrinc iz Spodnjih Lakenc. Minulo sredo ob 16.30 je 34-letni Marjan Ogrinc iz Spodnjih Lakenc Mladoletni ljubitelj tujih avtomobilov Prejšnji teden so pri Knežji vasi našli močno poškodovan osebni avtomobil, ki je hkrati razkril zanimivo verigo pustolovščin komaj 17-letnega Ivana V. Miličniki so namreč ugotovili, da je lastnik vozila Franc Pirc iz Dobrave dal vozilo popravljat v mehanično delavnico v Trebnjem. Neko noč pa sta Ivan V. in 15-letni Drago G. avtomobil, ki je stal na dvorišču delavnice, ukradla in se odpeljala na potep vse do Knežje vasi. Tam sta imela nezgodo in sta vozilo poškodovano pustila kar tam. Škode je bilo za 15.000 din. Miličniki so ob tem ugotovili, da ima Ivan na vesti feveč takih izletov. Tako je 6. septembra skupaj s 17-letnim Borisom P. vzel avtomobil Jožetu Majerju iz Trebnjega in tudi to vozilo pustil poškodovano ob cesti in oškodoval lastnika za 10.000 din. Več sreče je imel le na izletu 27. avgusta, ko se je vožnja z ukradenim avtom končala brez nezgode in je vozilo vrnil nepoškodovano. peljal traktor po kolovozni poti od Stare gore proti domu. S traktorjem je peljal tudi vprežni voz, ki pa ni bil dobro pripet. Klin, ki je spajal traktor z vprežnim vozom, namreč ni imel varovalke, zato se je voz med vožnjo navzdol odpel, kajti klin je skočil iz ležišča. Voz je zdrknil nazaj in trčil v zemeljski vsek. Pri tem sta z voza padla 44-letni Vinko Gričar iz Cučne vasi in 78-letna Jožefa Ogrinc, ki so jo zaradi zadobljenih poškodb prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, vendar je ranam že v soboto, 20. septembra, podlegla. IZ HIŠE ODNESEL 23.600 DIN V petek med 16. uro in 17.30 je bilo iz stanovanjske hiše Marije Rom iz Ručetne vasi odnesenih 23.600 din. Domačini so hišo zapustili, ključ pa „skrili“ kar nad vhodna vrata, kjer ga je tat zlahka našel. DRUŽINO IZGNAL IZ HIŠE Za Jožeta Hudevca, 44, iz Gornjih Lakenc so vedeli povedati, daje že dalj časa neprekinjeno popival, domačim in sosedom pa slehernega večera prirejal kričalne koncerte. Predaleč pa je šel v ponedeljek zvečer, saj je vinjen izgnal iz hiše celo družino (beri: ženo in šest otrok), tako da so morali posredovati miličniki in Hudevca odpeljati na treznjenje, zraven pa napisati še prijavo sodniku za prekrške. '1 ČEZ MINUTO JE PREPOZNO - Tale stolčena „katica“ kaže po- sledice prometne nesreče, ki se je pripetila prejšnji teden na magi-stalki pri Štefanu. Vzrok, kot že tolikokrat doaej, hite vanje. , neprimerno pre- Sedem let zapora za uboj Krško sodišče obsodilo 27-letnega Dževada Subašiča Pred velikim senatom krške enote temeljnega sodišča Novo mesto se ie minuli teden zagovarjal 27-letni Dževad Subašič iz Kaknja, ki ga je obtožnica bremenila hudega kaznivega dejanja. Subašič naj bi namreč 11. februarja 1977 z nožem ubB 21-letnega Radivoja Miciča iz Tuzle. Do tragičnega dejanja je prišlo v samskem domu SGP Pionir, tozd Krško. Okoli polnoči sta se namreč Subašič in Micič pričela prepirati, pri tem pa je obtoženec nenadoma potegnil dolgi nož in z njim zabodel Miciča. Poškodbe, ki jih je zadobil, so bile tako hude, da jim je Micič takoj podlegel. Več ur trajajoča obravnava je imela ob dovolj oprijemljivih dokazih najtežje delo z opredelitvijo dejanja, saj se je obtoženec izgovarjal na silobran. Sodniki se s tem po zaslišanju prič in izpeljanem dokaznem postopku niso strinjali in so Subašiču prisodili kazen sedmih let zapora, zraven pa so obtožencu podaljšali pripor do pravnomočnosti sodbe. Hkrati s Subašičem je na zatožni klopi sedel tudi Faiid Imamovič, ki mu je obtožnica očitala sodelovanje pri omenjenem uboju. Imamovič je namreč takoj po krvavem dogodku vrgel nož skozi okno samskega doma, kar je sodišče štelo kot pomoč morilcu in je Imamoviča obsodilo na tri mesece zapora. Sodba še ni pravnomočna. PO DOLENJSKI DEŽELI • Veliko dela je prejšnji teden povzročil črnomaljskim miličnikom 23-letni Mehmed Male-kič iz Kanižarice. Najprej si je privoščil ne tako nedolžno razgrajanje v avtobusu, nekaj kasneje pa, ko so ga prišli umirit miličniki, se je spravil še nadnje, na nesrečo Malekiča pa je to le pospešilo postopek, s katerim je bil prisiljen na večurno hlajenje, pa tudi razgovor pri sodniku za prekrške bo zategadelj nekoliko daljši. • Kar precej poguma je dalo nekaj prekomerno zaužitih kapljic alkohola 30-letnemu Petru Posinaku iz Metlike, ki se je do- ma polotil ne le lastne žene, pač pa tudi brata. Očitno je bil Posinaku kaj malo do fair borbe, saj pri delitvi udarcev ni prav nič spoštoval spola. • Vest o približno enako navdahnjenem srboritežu pa je prišla tudi iz bloka v Cankarjevi ulici v Črnomlju. 31-letni domačin Silvo Kukovič je namreč ponoči razbijal po vratih sostanovalcev in motil njihov počitek. Njegovo početje bi še nekako razumeli, če bi za vrati sosedov iskal svojo ženo. Tako pa bo pred sodnika za prekrške stopi brez olajševalnih okoliščin. • Trojka iz Novega mesta, Uroš Radonjič, Ranko Momči-lovič in Slavko Nikolič, se je v četrtek zvečer hotela enostavno polastiti Malnarjeve gostilne v Bršljinu. Po obratovalnem času niso nikakor hoteli zapustiti prostorov, grozili pa so celo s pretepom in razbijanjem.,,Omehčali* so jih šele miličniki in jim postregli s sobo v Jerebovi. NI MOGEL VERJETI, DA JE PIJAN V četrtkovih zgodnjih jutranjih urah so novomeški prometni miličniki pri nadzoru prometa odkrili Antona H. iz okolice Novega mesta. Vozilo, s katerim se je prevažal, je bilo med drugim neregistrirano, šofer ni imel vozniškega dovoljenja, zraven pa je kazal več kot očitne znake vinjenosti. Tega kar ni hotel verjeti, tudi tega ne, da bo moral zapustiti vozilo in nadaljevati pot do doma peš, zato miličnikom ni preostalo drugega, kot da so ga odpeljali na treznjenje, obiskati pa bo moral še sodnika za prekrške. ŠOFIRAL KAR Z MAVCEM V sredo zjutraj je prišlo do prometne nesreče na Zagrebški cesti v Novem mestu. Ifet Muslimovič je namreč prečkal cesto na za to označenem mestu, takrat pa je z osebnim avtomobilom pripeljal Stanko Cizerle iz Velikega MraŠevega in pešca zadel. Slednji je moral islcati zdravniško pomoč v bolnišnici, miličniki pa so ugotovili, da je Cizerle vozil s pokvarjenimi zavorami, za nameček pa še z mavcev na nogi. NEPREVIDNO PREČKAL MAGISTRALO Franc Stmad iz Krškega je v soboto zvečer vozil rešilni avto iz Novega mesta proti Krškemu. Pri Gmajni pa je magistralo neprevidno prečkal 59-letni Alojz Salmič iz Gmajne. Ker je vozil z zasenčenimi lučmi, je Stmad pešca prepozno opazil. Poškodovanemu Salmiču je Strnad sam nudil prvo pomoč in ga nato odpeljal na zdravljenje v novomeško bolnišnico. RIBIC OBISKAL RIBICA? Prejšnji teden je neznan vlomilec obiskal klet enega od stanovalcev bloka na Cesti herojev. Jože S. je namreč ugotovil, da mu je neznanec odtrgal ključavnico na kletnih vratih, iz prostora pa odnesel tri vložke motorčkov za ribiško palico in 300 metrov laksa. Jože S. je tako oškodovan kar za 3.500 din. NEPREVIDNO NA PARKIRIŠČE - Prejšnji ponedeljek popoldne se je Miran Vire z Malega Kala peljal z osebnim avtomobilom po Cesti Gubčeve brigade v Trebnjem in pred Ljubljansko banko zavijal na levo proti parkirišču. Takrat je zaradi neprevidnosti trčil s Stanislavom Markovičem iz Štefana, ki seje pripeljal na kolesu z motorjem. Ranjenemu motoristu so pomoč nudili v novomeški bolnišnici Gmotne škode je bilo za 6.000 din. PREHITRO V KRIŽIŠČE -Novomeščan Bojan Crtalič se je prejšnji ponedeljek peljal z osebnim avtomobilom, v' Gotni vasi pa je s stanske ceste z nezmanjšano hitrostjo pripeljal motorist Edvard Brajdič iz Jedinščicc. Pri trčenju je ta odnesel zdravo kožo, ne pa tudi njegov 8-letni sopotnik in soimenjak, ki se je le laže poškodoval. Gmotne škode je bilo za 18.000 din. TRČIL V MOTORISTA - Ponedeljek je bil nesrečen tudi za Novo-meščana Aleksandra Guculoviča, ki ga je pri novomeški grmski osnovni soli zadel z osebnim avtomobilom Ivan Ivkovič iz Novega mesta. Gucu-lovič, ki se je peljal na kolesu z motorjem, je bil pri nesreči laže ranjen, na pločevini pa je bilo za 5.500 din škode. VOZNIKI SREČNO ODNESLI KOŽO - Josip Varjačič iz okolice Bjelovara je pri Stefanu zaradi neprevidnega prehitevanja povzročil prometno nesrečo, v katen pa sojo udeleženci odnesli brez poškodb, le materialne škode je bilo za 11.000 din. Najboljši na skandinavskih otokih Šemso Šehič se z velikega turnirja vrača s pokalom Novomeščan Šemso Šehič se je pred dnevi udeležil velikega mednarodne^ tekmovanja v karateju „full-contact”, kije bilo na skandinavskih otokih v majhnem mestecu Arhus v počastitev dneva „UNICEF”. Med udeleženci iz osmih držav je Šehič dosegel izreden uspeh, saj je najprej v svoji, srednji kategoriji premagal švedskega predstavnika, nato pa se v finalu tekmovanja srečal še z drugim Jugoslovanom, ki se je udeležil tega tekmovanja, Spliča-nom Grubišičem. V borbi, ki je navdušila številne prijatelje borilnih veščin, je prepričljivo slavil Sehič in tako osvojil 1. mesto ter za to dobil velik pokal prireditelja. Te dni pa se šemso šehič pripravlja za evropsko prvenstvo, ki bo v kratkem v Italiji. ZMAGOSLAVJE — Šemso Sehič z velikim osvojenim pokalom za 1. mesto v skandinavskem Arh usu. Lola niso ovira. Novo mesto 9°^° upokojence — športnike vse Slovenije_____________ V okviru petih jubilejnih ^PoltJjj iger upokojencev Slovenije so ICC* u^runvjV/UVVT ... m Novomeščani v soboto gostitelj"w boljših področnih ekip v J®1# kegljanju. Tekmovanje je bilo v » vomeškem domu JLA. . gj Za šahovska tekmovanja je'3 prijavljenih 6 ekip, vdcegljanju » tudi 8 upokojencev za posaifl>c. boje. Pred pričetkom tekmovanj^ 'navzoče pozdravili predsednik *v Novo mesto, tov. Cigoj, predse®" OK SZDL, pokrovitelja priredit* ’ Uroš Dular in predsednik zve« v SRS, tov. Batagel. . Za vse najboljše je organi pripravil lepe pokale. D(j Rezultati: šah-ekipno: 1> . Trbovlje 13,5 točke, 2. DU - Tabor 13,... 5. DU Novo kegljanje-ekipno: l.DUKo^jjJ 457 podrtih kegljev, 2. DU ™ 436, 3. DU Trbovlje 434. o, J, uu 1 rbovlje 434. posamično: 1. Bratina (Nov*Y: a) 403, 2. Cenčič (Kranj) 397,’• A. 2ERW rica) , . ,--------------.. Žibert (Trbovlje) 395. »Dolenjski list« v vsako družino Novomeščani v finalu! Drugič v zgodovini kluba so se Novomeščan1 uvrstili v finalni del atletskega pokala Jugoslavija ki bo s soboto in nedeljo v Celju V Celju so se 13. in 14. septembra atleti iz Maribora, Velenja, Novega mesta, Brežic, Celja in drugih krajev pomerili na kvalifikacijah za ekipno prvenstvo Jugoslavije. Novomeščani so se drugič v zgodovini delovanja atletskega kluba (prvič so uspeli lani) uvrstili v finalni del, med prvih 6 moštev, ki bodo v soboto in nedeljo nastopila v Celju. V letošnjem finalu I. atletske lige nastopajo: Crvena zvezda, Partizan, Sarajevo, Kladivar, Dinamo in Novo mesto. V Celju so novomeški atleti zbrali 31 2o2 točk, kar je za okrog 100 več kot lani in zasedli 2. mesto za Celjani, ki so zbrali 31 901 točko. Maribor je bil tretji s 23.043 točkami, Brežice 4. z 19.517 in Velenje 5. z 19.306 točkami. Zmaga Brežičanov nad Velenjčani je dokaz, da tudi v Brežicah atletika lepo napreduje. Novo mesto ni le najmanjše mesto, ki mu je uspelo priti v finale, ampak dela tudi v najslabših razmerah, saj je spet edino med prvimi šestimi brez steze z umetno snovjo. Ce bi to imeli, bi lahko organizacijo moštvenega prvenstva prevzeli sami in pritegnili vse najboljše jugoslovanske atlete in tako veliko storili za večjo priljubljenost svojega športa. Žal morajo novomeški atleti svoje uspehe dosegati drugje in zato ni čudno, če jih bolj kot doma poznajo n. pr. v Splitu, Beogradu in Celju ali celo v Trstu. V Celju je ekipa v celoti dosegla dobre rezultate, vendar je bilo *videti, da imajo posamezniki še precej rezerve. Štafeta 4 x 400 m bi lahko tekla vsaj 5 sekund hitreje in prinesla dodatnih 150 točk. V Celju bo najbrž ostra borba med Zagrebčani in Novomeščani in 5. mesto v državi bi pomenilo velik uspeh. Rezultati: 100 m: 1. Keržan 10,8 2. Šimunič 11.0 3. Sega 11,0; 110 ov.: 1. Penca 15,2 2. Cujnik 15,4; krogla: Okleščen 13,48 6. Okleščen Dušan 12,87, 7. Virant 12,56 /1500 m 7. Bučar 4:00,4 12. Gimpelj 4:13,3, 15. Škedelj 4:15,9 /400 m: 3. Keržan 50,6, 4. Šega 50,8 /višina: 3. Flonanc 190 7. Šuštar 180 /kopje: 2. Cujnik 67,20 5. Može 57,44, 10. Lapanje 47,82 /daljina: 4. Šimunič 661 5. Penca 654 /10000 m: 3. Žužek 30:50,4 7. Bučar 34:35,6; 4 x 100 m: 1. Novo mesto (Šimunič, Cujnik, Sega, Ker- žan) 42,5 drugi dan: 400 ov.: ' penca53,6 3. Cujnik 56,4 /kladivo-1. Malnar 49,74 3. Rifelj 41,46. ; Malnar D. 37,28 /3000 m zapreW’ 1. Žužek 8:57,3 6. Bučar >• 10:23,2 /800 m: 7. Gimpelj 2:00-8. Škedelj 2:02,6 200 m: Kerfc* 22,6 3. Sega 22,9 8. Remec j /troskok: 1. Kranjčič 14,62 2- „ munič 14,36 5000 m: 5- Bučat £ iOO Kapš 15:45,8 /disk: 380 /4 *» m. 1. Novo mesto (Remec, x Keržan, Cujnik) 3:25,8 »i J-Ekipno: 1. Kladivar 31i' mT Novo mesto 31.282 3. M® „je 23.043 4. Brežice 19.517 5. 19.306. jiiti Med Brežičani moramo P°v (n» Žitka, ki je v obeh nastop"1 ,»• 1500 m 4:03,4 in na 3000 1» $ prekami 10:01,3) močno P°P 1.T0** osebna rekorda. USPEŠNI TUDI PIONIRJI ODPRTO PRVENSTVO TREBNJEGA Od ponedeljka do sobote bodo na Oparatovem kegjjišču v Trebnjem nastopili najboljši dolenjski kegljači na 3. odprtem prvenstvu. Tudi tokrat se pričakuje hud boj za najboljše uvrstitve. Največ možnosti za končni uspeh ima prav trebanjski par Goleš-Lavrič kije letos osvojil naslov dolenjskih prvakov. V finalu, ki bo 12. oktobra, bo nastopila najboljša osmerica. Istočasno s člani pa so jmA boru pomerili še pionirji v M*V. ^il in prinesli domov kar 10 med«’ štiri od teh pa so zlate. Najboljši udeleženec . je bil Novomeščan Igor Pr^f^oi“* dosegel pionirska republiška re . v metu krogle in kladiva, v postavil najboljši rezultat v o metu diska, saj je kilograrn ^g orodje zalučal 9,36 metra u> 5 popravil rekord Pečarja zave .p metrov. Primc je tako sam j,0 je kar 3 zlate medalje, medtem četrto prispeval Kočevar v 1.000 metrov. Srebro so joO Cop, Lobetova in štafet. etova‘n metrov, bron pa Lemar, Lon Borbič. . STAREJŠI MLADINA ČETRTI V nedeljo pa so se v CeljuP atle(' li še starejši mladinci v fin ,etsn°ri skega pokala Slovenije. Me Jgafi valci iz 17. klubov so Nov^n^g zasedli 4. mesto, z malo.’- jgbfi pa bi bfli lahko celo tretji*. j X' mi rezultati v Celju so se tt ga, Gačnik in Primc. |W) svoj in klubski mladinski jj,0. teku na 100 metrov s ^toPe’ enako kot Primc v me Gačnik pa je zmagal na da je šele pred dnevi sn škorenj. KRMELJ - PETR®V^ 29:26 (16:13/ nski Rokometaši v II- s,°ye ^0 5° metni ligi nadaljujejo bojf Krmeličani šele v zad J, pett . Krmeljčani šele v p strli odpor rokometaše*^, predvsem po zaslug1. prjspfV dal 8, in Lugeija, ki J zadetkov. tl.% 12 DOLENJSKI LIST" ^ * - rr - v. _wmmm*s. .... ČETRTKOV INTERVJU Delo je smisel življenja Razstava v Domu starejših občanov je upokojencem ■nvalidom dala nove spodbude za raznovrstna — ------------ dela Ivanka Vičič iz Bršljinaje as strani Društva upoko-J cev zadolžena za organi-razstave ročnih del, ki f Ma letos prvič odprta, pa ca I/-S uspeha. Tovariši-... . 'bičeva je Novoteksova Pokojenka, sicer pa aktiva odleta 1942 in ima za rrx°J bogate življenjske iz-nje. Prav zato se je dela razstavo lotila z vso zagnanostjo. Takole pravi: kvaliteti in vsebini bi 1» m r^a lahko našli več po-;; jezljivosti, menim pa, da Prvič Organizirana ra/sta-' > Va usp m Upoko organizirana razsta “spela, kar kaže obisk, med katerimi ...uidi z območja ’ °bčine, so tako jav- *ti pokazali, da v razno-tnem ročnem delu in kJa.Vičii: »Za prvič je ,, dobro, prihodnje leto pa |4<«razstava zagotovo še baj- ^retnosti še vedno najdejo ^sel življenja. Imamo na Pnmer na ogjed gobeline, ki iT invalid, maketo redfth^ie Prav tako napovem^6-1 invalid. In če > ^ ie 83-letna > - ečka ženska s Podgrada ' > nj *av^a originalno iz slame P eteno posodo v obliki ^“ore, ki pa drži vodo in so ........................... jih na kmetih uporabljali v razne namene, je menda dovolj dokazov, da so naši upokojenci ne glede na leta in včasih tudi bolezen pripravljeni delati. Tako preživljajo prosti čas, lepi izdelki, posebno če se zanje najdejo kupci, pa so jim v vesel -je. — Kakšne vrste izdelki so na vaši razstavi? ,.Precej je gobelinov in poudariti moram, da so jih delali pretežno moški. Imamo odlične lesoreze, izdelke iz plastike, slame, razne okrasne predmete, na primer vaze iz starih debelih in skrivenčenih trt itd. Precej je pletenin in vezenin, pozornost pa vzbuja tudi tapiserija in lončarija. Omenim lahko še stenske slike v olju, lesene miniaturne preše, sklednike itd.“ — Ali so razstavljeni predmeti tudi naprodaj? „Večina predmetov je naprodaj, vendar se mi ne ukvarjamo s trgovino, ampak dajemo interesentom naslov izdelovalca. Vemo pa, da so cene nekaterim predmetom tudi smešno nizke. — Kateri kraji so po avtorjih izdelkov na razstavi najbolj zastopani? „Kraji so najrazličnejši, od mesta do odročnih vasi in zaselkov. Pač pa je bilo precej odziva iz Dolenjskih in Šmarjeških Toplic iz šent-jernejskega konca. Prepričani smo, da bo prihodnje leto razstava še mnogo uspešnejša. Še precej upokojencev je, ki se ukvarjajo z ročnimi spretnostmi, pa morda iz sramežljivosti niso hoteli prvič pred javnost. R.B * KOT PRED 30-LETI - Ob koncu tedna je vselej dolga vreta za nakup perutnine. Pri obeh kioskih na mestni tržnici čakajo ljudje najmanj 30 minut, da pridejo do piščanca ali kure. Obeti, da bo mesna kriza popustila, se doslej še niso uresničili. (Foto: R. Bačer) Z obljubami še nihče ni zidal Komunalna skupnost zamuja z vrsto del v programih, vzrok pa je v neplačevanju prispevka od dohodka tozdov — V prvi polovici leta so dohodki znašali tretjino predvidenih Brez vseh olepšav je v polletnem poročilu občinske komunalne skupnosti zapisano, da je bilo planirano v prvi polovici leta preko 72 milijonov dinarjev prihodkov, da pa je bilo na računu malo manj kot 26 milijonov dinarjev. Zaradi tega ni možno uresničevati programa vlaganj v naloge, ki so bile sicer označene kot prednostne, in zato tudi ni moč najeti kreditov, s katerimi bi zastavljeni program lahko uresničili. Zelo okrnjen pa je bil program tudi na ostalih področjih dejavnosti. Za modernizacijo in rekonstrukcijo lokalnih cest je bilo predvidenih čez 23 milijonov dinarjev, porabljenih pa samo 7. Za urejanje naselij mestnega značaja je v planu zapisanih 2,8 milijona dinarjev, porabljenih pa je bilo 39.000 din. Podobno je pri vzdrževalnih delih, kjer se plan za uresničitev razlikujeta za trikratno vrednost. Plan je bil izpolnjen (v splošnem) z dobrimi 44 odstotki, in to po prvi inačici, ki jo je skupščina sprejela kot najbolj čmo-glego možnost, medtem ko so se nagibali k mnogo širše zastavljeni drugi inačici letnega plana. Zgodi o pa se je še več: ne samo da niti prve variante programa ni bilo možno uresničiti, gre za Cit*]:- s privoljenjem staršev | a Nada Petelinkar pravi: ^Povr«^6110* manjkajo več dni jek in t J0’ ^em na dom v Žab-li. vJk0, Preveijam, zakaj jih *n0Va tokrat moram starše Vati. da ^ovarjati in prepriče-rvt- .POuk obvezen, da i« Jivljenje med dvema svetovoma ri klanju romskih otrok so uspehi, ampak z veliko težavo in z mnogo potrpljenja se do njih pride — V bršljinski šoli se še vedno borijo z veliko odsotnostjo Na zanimiv in svojstven način pa nosijo domov pohvale. Učiteljica jim za pohvalo vtisne zvezdice kar na ročico, da Jih nesejo pokazat mami. Vprašanje je, če se ona sploh zanima za tako priznanje. Kako jih morajo v šoli privajati prav vsem kulturnim navadam, od uporabe stranišča dalje, je posebno poglavje. Z veliko potrpljenja in posebnimi prijemi dosegajo uspehe, ampak do njih je trnova pot. Učitelji romskih otrok ne obupavajo. R. B. malo več kot 6 milijonov dinarjev primanjkljaja, če upoštevamo neporavnane obveznosti in NAJPREJ ZLEPA POTEM PA . .. Disciplinske komisije so ustanovljene povsod, ampak marsikje nimar jo nobenega dela. Ne zavoljo tega, ker ne bi bilo prekrškov, marveč zato, ker prekrškov nihče ne prijavlja in potem tudi ne ukrepa. V nasprotju s tem pa imajo v Novolesu domala vzorno urejeno delo disciplinskih komisij po tozdih. Da so te aktivne in da se v tem kolektivu s prekrški ni šaliti, pove podatek, da so letos med 15. avgustom in 4. septembrom pravnomočno izrekli vrsto kazni. Med temi je dvema prenehalo delovno razmerje kar 14 zaposlenih pa je bilo pogojno kaznovanih s prenehanjem delovnega razmerja in 12 z javnim opominom. Povsod poizkušajo najprej z opozarjanjem, šele potem s kaznovanjem. Pretežno je šlo za neopravičene izostanke z dela, za prinašanje alkohola v delovne prostore. za odklanjanje del in nalog itd. pa 1 Spet nT t “ reano hodij( . Robi r ° * Ponavlja:’ s°nia Ct °mana, Milojka in !? ** Dri« *° tisti dan v šoli, ‘v Čistih ?,vedli- so umi' VeSeljem * °,^ekah in z velikim Paličic« 0 ^obne raznobarvne luifi,:? Za Zahavn cnrovlinli .. prost dan, kadar se jim zdi. ben pouk. Učenci drugih razredov so samo dve uri pri posebnem pouku, ves ostali šolski čas pa prežive po razredih z ostalimi šolarji. Tako jih postopoma vključujejo v normalno šolsko življenje in v tovarišijo. ISjice J *a.b?y° spravljali , ; lsrčen različne like. ^ je"" ilum,eh J® pokazal, da ,° DnVo- , . v^eč, in s ponosom zvezke s prvimi Crtai^ali C?,,« 2’Ure nkl8a živijo od 7. do h iiawi k° se v šoli iz-Sače J ,..se Preoblečejo t?et dom?6 B kombi odpelje »X?:- Domov? V bara- d j° Po7H°rei’ kje J21 starši ne S® in čistSjanja’ lepega ve‘ «ia in s« x ’ marveč prosja- Jašoli .^^eea. JSkfc 0J® tato. nekaj čez 30 L-Petega raJjn ^ So prUezH Pri tlvf • da m tam ponav-fjejša. odsotnost še po- Ph, zatf^° Se za °dras-So^ki S^’ da imajo Prii 0stalimi * uro skuP' ‘vaiai„ ^ učenci. Ha s* iih 2ELEZNICARJI SI ODDALJUJEJO DINARJE Kdor se ravna po voznem redu na novem železniškem postajališču pri novomeškem domu JLA, kaj lahko doživi neprijetno presenečenje. Na voznem redu, ki je tam obešen, namreč piše, da odpelje vlak proti Trebnjemu in Sevnici ob 10.22. Zal pa ne piše, da ta vlak odpelje z osrednje železniške postaje v Bršljinu. S tem so železničarji verjetno ob marsikateri dinar, ki bi ga sicer od teh zablodelih potnikov dobili, če bi vlak zapeljal»' iz Kandije ali pa če bi pravilno zapisali, da odpelje z glavnega kolodvora. 2EL1JO, PA NE PRIDEJO Da si upokojenci želijo zdravstvenih predavanj, je bilo slišati z več koncev, zato so ob nedavnem tednu upokojencev, pa tudi že prej in kasneje organizirali v vrsti krajev novomeške občine taka predavanja. Zdravstveni strokovnjaki so prihajali na teren in bili pripravljeni govoriti o zdravem načinu življenja, o srcu in ožilju ter o sladkorni bolezni, pa... Pohvaliti je edinole Smar-jeto, kjer je bilo 40 poslušalcev, v Dol. Toplicah pa so prišli le trije in v Novem mestu jih je bilo samo 15. Mar se izplača potem želje upoštevati, če so izrečene kar tako, tja v dan? m ^ S0 v jedil- ‘.učenci, da se jih 1,r"i so tudi v jedil-pa imajo pose- OGLAŠUJTE V DL! LETOS MANJ BOLNIŠKIH — Novomeška Krka je izrazito ženski delovni kolektiv, zato imajo vsak dan poprečno 100 odsotnih zaradi porodniškega dopusta. V splošnem pa so bolniški izostanki letos manjši kot lani, vendar menijo, daje še vse preveč izgubljenih dni zlasti zavoljo nesreč, ki se pripetijo zunaj delovnega mesta. (Foto: R. Bačer) namensko določena sredstva za urejanje Ceste herojev, ki bo vsak čas steklo. In tu bo morala tudi komunalna skupnost priti na dan z denarjem. Povsem jasno je, da v drugem polletju vsega zdaj zamujenega ne bo možno nadoknaditi, posebno ne, če ne bo bodo tozdi svojih dogovorjenih in sprejetih obveznosti zares plačali. Z obljubami in sklepi, ne da bi jim sledila bančna nakazila, pa komunalna skupnost ne more začeti novih investicijskih del. KANDIDACIJSKA IN DELOVNA KONFERENCA Za petek, 26. septembra, je v Novem mestu sklicano zasedanje občinske konference SZDL. Prvi del seje bo potekal kot kandidacijska konferenca, na kateri bo beseda o oblikovanju predloga za kandidata predsednika občinske skupščine, za novega predsednika občinske konference SZDL in predsednika zbora združenega dela občinske skupščine. V drugem delu seje bo razprava o polletnih uspehih gospodarstva in uresničevanju programov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, pa tudi o izhodiščih za letošnjo akcijo „Nič nas ne sme presenetiti”. V novomeški občini je po popisu stanja ob koncu marca letos investicijska dejavnost manjša, kot je bila lani, še vedno pa je v teku 63 investicijskih objektov s skupno predračunsko vrednostjo 3,7 milijarde dinarjev. Zanimivo pa je, da od te vsote nad 94 odst. sredstev predstavljajo naložbe v gospodarstvu in komaj 5,3 odstotke investicij gre za družbene dejavnosti Če pa podrobneje pogledamo vire financiranja, ugotovimo, da se letos gradi z manjšim deležem lastnih Pipica se zapira sredstev investitorja, pač pd s precej več sredstvi, združenimi od raznih delovnih organizacij. Krediti so se v primeri z enakim obdobjem lani zmanjšali za okrog 5 odstotkov, še vedno pa razna posojila predstavljajo pri investicijah 55 odstotkov predračunske vrednosti Možnosti najemanja bančnih kreditov se v zadnjem času občutno zmanjšujejo, brez dvoma pa je pričakovati še ostrejša merila. Že nekajkrat je bilo na raznih sestankih rečeno, da lahko v bodoče investicijski program zatakne za klobuk, kdor misli, da bo gradil s tolikšnim odstotkom posojila. Zagotoviti večji delež lastnih sredstev pa pomeni znatno več ustvarjati, kar je v zdajšnjih razmerah mnogim onemogočeno. Omenjena dejstva bi kazalo brez olepšav predočiti delavcem, ko bodo razpravljali d novem srednjeročnem planu. Da ne bodo nastajali novi programi iz želja ozkih poslovodnih skupin, ki so morda optimistično nastrojene, pa programi ne bodo uresničeni Iz dosedanjih tovrstnih izkušenj bi se lahko že kaj naučili R. BAČER KOMUNISTI O GOSPODARJENJU Danes, 25. septembra, bo v Novem mestu zasedala občinska konferenca ZK, ki bo kot osrednjo točko dnevnega reda obravnavala gospodarjenje v prvem polletju in samoupravno planiranje novega srednjeročnega obdobja. Pričakujejo, da bo živahna razprava stekla zlasti v vistah delegatov iz gospodarskih delovnih organizacij, kjer se poleg uspehov srečujejo tudi s težavami. Novomeška kronika poSta Sele zveCer - Na Drski se v Segovi ulici pritožujejo, da zadnje čase dobivajo pošto šele zvečer namesto zjutraj. Baje je taka sprememba nastopila zaradi obolelega poštarja, ampak stanovali s takim opravičilom niso zadovoljni. NOVI MODELI, NOVE CENE -V novomeških konfekcijskih trgovinah so že založeni s prvimi pošiljkami jesenskih kostumov in plaščev. Čez modele ni kaj reči, ampak zaradi novih cen si bo marsikatera pomišljala pred nakupom. Lani so bili kostimi in plašči po nekaj več kot 3.000 dinarjev, letos so cene večinoma nad 4.000 din. VOŽNJE CEZ MAROF - Ob koncu dopoldanske izmene, ko se občani z vozili zapodijo proti domu in se vsem mudi, si mnogi na poti z Bršljina v mesto privoščijo vožnjo kar po sprehajališču čez Marof, kjer sploh ni dovoljeno voziti. Kdor ne veijame, lahko gre gledat kolono vozil, ki se pomika po drevoredu okrog 14. ure! TA TEDEN KAR 8 NOVIH - V novomeški porodnišnici so pretekli teden rodile: Božica Miladinovič s Trdinove 3 - Svetlano, Katica Abramonič - Balažič iz Ulice Majde Sile 11 - Jureta; Anica Stanojevič s Ceste herojev 132 - Slaviša; Lidija Košiček z Zagrebške 12 - Domna; Vlasta Pekolj iz Skalyckijevo 10 — Luka; Nada Pelko iz Hladnikove 2 — Dejana; Rajkica Baržič iz Kristanov« 12 - Vesno in Pavla Koprivnik iz ulice Milke Sobar 20 - Mateja. BOGATA TRŽNICA - Na zadnji poletni dan je bila novomeška tržnica spet dobro založena z vsakovrstnim blagom. Naprodaj je bilo obilo lepega sadja in zelenjave, dosti konfekcije, lončarije in suhe robe. Cene so se nekako ustalile, le pri ponudbi gob j? precejšnja razlika. Sprva cenijo gobe na 100 dinarjev, kasneje jih dobiš tudi po 60 din kilogram. Ena gospa je rekla, da so bržčas začeli meščani piti domače zaloge kave, kajti po tem blagu ni več povpraševanja, odkar so police v trgovinah ob vsakem času založene. Vsi hočejo le tisto, česar ni... 'ovnici v Tiebi^^ ** *. i četrtek viseli ®* busna po pras terim i novice, list, ki brežiške Jesti 25 LET LISCE Največja delovna organizacija v sevniški občini, Konfekcija Lisca, praznuje te dni srebrni jubilej. V počastitev tega praznika so pripravili številne slovesnosti. Že v soboto zvečer so mladi iz Lisce in Jutranjke pokazali svoje znanje o preteklosti mladinske organizacije, v vedrem razpoloženju pa je minOo nedeljsko popoldne v polni jedilnici Lisce, saj je kulturna komisija povabila v foste pikrega Vinka Simeka -raufencigeria. V ponedeljek so v Lisci odprli razstavo o razvoju podjetja v četrt stoletja, predstavljajo pa se tudi likovniki-amaterji iz Lisce. Lepo število ljudi je pritegnil tudi prost ogled delovnih prostorov Lisce. Na .šahovskem turnirju so se pomerile ekipe Jutranjke, Kopitarne, Stil-Iesa in pripadnikov JLA, ki gradijo mirensko cesto. V teh dneh se bodo v vseh tozdih Lisce zvrstile priložnostne proslave, v soboto pa bo še 9. športno srečanje delavcev Lisce v Sevnici, na katerem pričakujejo okoli 300 udeležencev. Na sobotni razširjeni seji delavskega sveta bodo 140 jubilantom podelili priznanja in nagrade, 38 delavcem pa za 20-letno zvestobo. Kdo je odpovedal? šibkih členov je več i Predsedstvo občinske konfe- rence SZDL v Brežicah je na seji 19. septembra kritično pretreslo podatke o preskrbi v občini, kL so jih posredovali Trgovsko podjetje Posavje, Agraria in Gozdno gospodarstvo. Najbolj kritična je trenutno preskrba s premogom, in drvmi. Premoga je do takrat prispelo komaj 37 odst. naročenih količin. Se slabša je oskrba z drvim. GG pojasnjuje, da ves les za drva izvaža. Na seji s takim odgovorom niso soglašali in so zahtevali informacijo o tem, kako se bo GG poslej organiziralo za boljšo preskrbo domačih potrošnikov. Dovolj žalostno je, da so prav ti ostali na cedilu. Oskrba s pralnim praškom se postopno izboljšuje, še vedno pa ostajajo nekateri praznih rok. Bližnji ga dobijo, oddaljeni pa največkrat ne, ker trgovina ne dobi dogovorjenih količin. Sin- dikati sodijo, da gre pri tem verjetno tudi za slabo organiziranost, za odvisnost trgovine od enega samega proizvajalca oziroma za preveč ohlapne medsebojne odnose. Pri pravičnejšem raz- deljevanju pa bi lahko marsikaj pripomogli potrošniški sveti, ki jih, žal, ni čutiti. J.T. Neiviačahovsko do civilne zaščite Trebelno je nedavno dobilo modernizirano cesto, tako da je pot v Mokronog zdaj precej lažja. Kljub temu je večina poti v tem koncu še brez asfalta in rumeni moped poštarja Franca Tomiča se po tistih dolgih in strmih klancih kar precej upeha. Se posebno težko pa vleče v četrtek, ko v trebeljanske hribe pride Dolenjski list Tudi minuli četrtek ie bil prtljažni prostor na mopedu, katerega je Tomič dobi šele nedavno, poln našega časnika. Tomič je še mlad, pa je že devet let poštar. Pravi, da Ima rad ta poklic, čeprav se ne more kaj prida pohvaliti z osebnimi dohodki Ko pa mu omeniš, da verjetno dobi tudi napitnino, ko1 raznaša pokojnine, jedro odgovori: 7,Kaj boš pa jemal od tistih tisoč dvesto kmečke pokojnine!” Ko teče naprej beseda o poštarskem poklicu, ki je zani-' miv, saj Tomič pozna na Tre-beljanskcm vsako hišo, vsako družino, se potoži edinole čez zimo. »Pozimi le pa res težko priti sem gor. Vendar ljudje, ki Hruške letos zelo lepe — Nabrali jih bodo 110 vagonov Razvojni program civilne zaščite v sevniški krajevni skupnosti do 1985 izdelan - U5^ šno izobraževanje enot CZ - Priprave za letošnjo akcijo NNNP že v teku Največja krajevna skupnost v sevniški občini je prav sevniška, saj po površini in številu prebivalcev predstavlja kar tretjino občine. Srečuje pa se s podobnimi problemi kot druge, predvsem z vprašanjem organiziranosti krajevne skupnosti, premalo zaživete krajevne samouprave in učinkovitosti družbenopolitičnih organizacij v mestnem naselju. Tako stanje se zrcali tudi v delovanju civilne zaščite, ki naj bi poskrbela za zaščito in reševanje 6.554 prebivalcev. Pri organiziranosti CZ pa se je marsikaj obrnilo na boljše. Svet KS je zadolži skupino občanov, da so pripravli razvojni program CZ v krajevni skupnosti za obdobje 1981-1985. 115 raznih enot in 9 štabov CZ, od tega 47 enot in 7 štabov v OZD, 8 enot in štab pri OSCZ ter 60 enot in štab v krajevni skupnosti, zagotavljajo prisotnost v sleherni sredini Seveda je povsem drugo vprašanje, kako doseči, da bo taka zasnova zaživela, da bo v civilno zaščito vključeno okoli 10 odstotkov vseh prebivalcev. Predsednik sveta KS Sevnica nam je povedal, da zaenkrat najuspešneje poteka izobraževanje enot CZ, ki je usklajeno s tozdi in občinskim oddelkom za ljudsko obramba Največ težav pa bo gotovo pri zagotav- MARLJIVI STUDENČANI Na spomladanskem referendum" so se vaščani studenške krajevne skupnosti odločili za 2-odstotni samoprispevek, saj želijo v naslednjih 5 letih kar največ storiti za boljšo komunalno ureditev vasi. Zavedajo se, da je od boljših cestnih povezav odvisen hitrejši napredek, zato so vse sile zastavili za posodobitev 4 kilometrov ceste od Studenca do Impoljce. Po predračunu bodo dela stala okoli 13 milijonov dinarjev, izvajalec pa je IGM Sava, Krško. Vaščani sami so že nekajkrat poprijeli za lopate in krampe in urejevali bankine, gozdarji pa so jim pomagali pri odstranjevanju drevja in grmičevja. Zemeljska dela na tej cesti bodo prispevala tudi k rešitvi studenškega pokopališča. Staro je že pretesno, zato so ob njem navozili dovolj zemlje za novo pokopališče, ki naj bi zadostovalo za naslednjih 50 let. ljanju denarja, saj bi za primemo opremljenost v petih letih potrebovali 5,5 milijona. Računajo na samoupravne interesne skupnosti, tozde in tudi občinski proračun doslej pa je KS sama dajala sredstva za te namene. Se sreča, da so vsaj gasilci in prva pomoč razmeroma dobro opremljeni. Gasilci bodo v kratkem dobili voz z gasilnim aparatom na peno, ki bo kos tudi požaru lokomotive. Poveljnik GD Sevnica Martin Žnidaršič za letošnjo akcijo NNNP napoveduje vključevanje vseh industrijskih enot; v vsaki sredini naj bi potekala drugačna vaja. Poveljnik štaba CZ v krajevni skupnosti Sevnica Ratomir Kljako-vič je poudaril, da je že lanskoletna akcija NNNP pokazala, f trebno v štabe in enote vklju1c . mladih in strokovno uspo«W" ljudi Potrebovali bi predvK® veznike CZ za specializirane «’ za medicinsko pomoč, ge™ ^ la rešujejo ljudi iz ruševin, ® ševanje na višinah. Pri uresmee 0 programa pa predstavljajo sredstva. Premalo je tudi družbenopolitičnih organizacij. « lo nosilci akcije NNNP, y drugi pri razvoju civilne a*®.* krajevni skupnosti stojijo ob } je povedal poveljnik Kljako«e* ^ na področju CZ pa ne bi *®r »jj neti predvsem le na štabuC*'. ne, ker nq bi bB sevniški razvoja CZ v pomoč drugi® nim skupnostim v občinl^^ ^ SEVMŠKI PABtfrf ASFALT PRED ROKOM - £ niška krajevna skupntft ®Vj£ cestna služba pospešeno P0®0^«-ta ulice v samem središču "5* Asfaltna preproga je že pi to na Dobravo, Trubarjevo Grič, čeprav so nekateri kraj*®.1^ čakovali, da bodo to lahko sto*" u le v oktobru. Krajevna skupOrVu. tako najlepše nagradfla tnjriji nov, ki so precej prispevali <“r prostovoljnim delom in zbrati o" ne prispevke. Cestarji pa so i**! ^ lili tudi vse, ki jim ni vseeno,^ je videz mesta. Asfaltne zaP".*f namreč položBi povsod, kjer®^ niški komunalci sepred krat kopali asfalt zaradi popravBs voda ali kanalizacije. SINDIKAT PRESKRBEL Ju SEK - V sevniškem Stfl£»/j osnovna sindikalna organizacija kratkim preskrbela za svoje o*1 p pralni prašek. Vsak delavec je dobfl 9 kilogramov praška, sp®" ^ pa so se tudi svojBi upokojene^ kar so jim ti še posebno Izjemno odmevno akcijo so preko neposredne povezave *'u. izvajalcem. Nekateri izven p° so zaradi akcije zagnali vik ®J-» Kaj šele bo, če bo sindikatu usp kot ima v načrtu, delavcem P skrbeti premog in cement! O POSLOVANJU V ENEM SVEŽNJU Za jutrišnjo sejo zborov občinske skupščine v Krškem so delegati prejeli poročBo o minulem polletnem poslovanju za vse dejavnosti. Se ob obravnavi tričetrtletnBi poročfl so imeli delegati pripombe, zakaj ob r obravnavi gospodarstva sočasno ne ti dobijo tudi podatkov o poslovanju £ in teresnih skupnosti. Res zajeten sveženj zajema sedaj vse, tudi občinski proračun. Gradivo, ki ga bi bBo Skoda enostavno prelistati, češ saj' smo že krepko zabredli v drugo polletje- Investicije SIS pod drobnogledom V šolstvu in otroškem varstvu bodo investicije v srednjeročnem načrtu neotonfif**'; Na eni izmed zadnjih sej predsedstva občinske konference SZDL je tekla razprava tudi o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje. Mimo tega, da so bfli v osnutkih bistveno mdeščeni nekateri načrti, je predsedstvo še predlagalo, naj SIS pripravijo izvlečke osnutkov samoupravnih sporazumov, ker so taki predlogi za javno razpravo. stl ki ne bo mogla izvesti programa celodnevne šole v Velikem Gabru, odpovedati pa se bo morala tudi nakupom zemlje za šole. Bistveno naj bi bB okrnjen tudi program šolanja za odrasle in vprašanje prehoda na oddelke po 32 učencev, kjer se bo treba držati načela postopnosti S tem bo ta skupnost prihranBa v naslednjih petih letih več kot 7 mflijo-nov dinarjev, kar bo lahko vložBa v izboljševanje kvalitete pouka. Medtem ko bodo vse investicije z zdravstvu spet šle pod st a biti* $ drobnogled, pri čemer bo investicije regijskega pomeli “T0 je - str«1 V Sicer pa je predsedstvo v celoti zavmflo osnutek o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti medtem ko so šli osnutki samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti za telesno kulturo, socialno skrbstvo, zaposlovanje in otroško varstvo „skozi” brez pripomb Precej sprememb bo treba vnesti v osnutek samoupravnega sporazuma občinske izobraževalne skupno- ti način sofinanciranja tudi vprašanje širjenja služb v regijskem zdravs tru - pa bodo investicije v -j^tr neokrnjene. Kulturni do® s njem bodo začeli graditi treba investicijo še enkrat ti in določiti, kdaj naj bi bil* po čena. Glede na velike p vzgojnovarstvenih ustanov*11 tudi investicije na tem okrnjene, samo da bo vrst® ^ t>' koliko spremenjen. NajP®l,.e pj ^jsji-tem naj bi prišli na vrsto ost f Kot kaže, so s tako i**»? ^i* navo osnutkov samouprav® ( t>o5 zumov že postavljeni smotrnemu obnašanju pri1"' tre® V prihodnosti bo ved* spregovoriti tudi o organi® £upPl)' kadrovskih vprašanjih v te stih. Tu seveda ne gre s3®^.^ t®.1 i kadrov manjka, drugje p* stih. Tu seveda ne gre »“‘- j kovhost teh skupnosti, za zasedenost s kadri _ ^ p ^ de na obseg dela preveč. TREBANJSKE VIŠJE CENE, A rti kori Špeha rf 1 . In tu lahko »P* i pregovor, ki J®«, yp.jp i kobila največ ofiK, |d kot veliki rejej^ j, n e- mastni kosi nine. stari čeva SSfjStajtift5*" Trebanjci poleg lastne P _ urejenosti se je D)ml0 SSKi & na, če seveda ne ho v Tudi traktor razvaža pošto Franc Tomič je poštar že devet let — Pozimi težko so v teh krajih že tako slabo povezani s svetom, ne bi trpeli da kakšen dan ne bi bBo pošte. Zato sem lani kar sam vozB pošto z avtom in sem verjetno imel zaradi tega še izgrba Enkrat sem šel celo s traktorjem. Letos si bom nabavB ,,amija”, ki požre malo bencina, pa verige bom dal na kolesa. Ni hudič, da ne bi prišel do vsakega zaselka,” pravi Franc Tomič, i prižge motor rumenega mopeda in že odbrzi ih cestah k ljudem, ka-inaša vesele m žalostne >b četrtkih pa Dolenjski a ima skoraj vsaka hiša. Škoda, da jih ni veš Sončni septembrski dnevi so sadjaijem nadvse dobrodošli za obiranje pridelka. 2e nekaj časa so na vrsti hruške. V Agro-kombinatovih nasadih v Leskovcu in Stari vasi si tudi letos pomagajo s sezonci. Sadje obirata dve skupini po petdeset delavcev, ena iz Hrvaškega Zagorja in ena iz Bosne. Obiranje se je letos zakasnBo za kakBi deset dni, vendar se pri Agrokombinatu kljub temu nadejajo, da bodo pridelek pospravtii do 15. oktobra. Vse kaže, da so sadjarji ne-koliko na boljšem kot vinogradniki, ki so glede letine še vedno v dvomih, saj vinogradi močno pogrešajo sonca. Hrušk bo letos zaradi slabega vremena med cvetjem na kakih 40 KRŠKE NOVICE PRED USTANOVITVIJO - Ta čas na občinski konferenci ZSMS zaključujejo priprave za ustanovitev ,.Kluba brigadirjev”. Vanj naj bi povezali tako veterane z naših delovnBi akcij, kot tiste, ki so se v zadnjBi nekaj letih udeležBi zveznih, republiških in lokalruh akcij. Datum uradne in hkrati slovesne ustanovitve kluba bo 4. oktober. POSLEJ TESNEJE - Tako naj bi bilo sodelovanje med obrtnimi zdru-ženjipobratenJh občin Krško in Ba-jina Bašta. Sedanje je okrepB nedav-r.i obisk krške delegacije v srbski občini, na katerem so se domenBi za ustanovitev koordinacijskega organa, ki bo to sodelovanje načrtoval in skrbel za razvoj sodelovanja. DOSLEJ PET - Toliko točk je v treh kolBi v drugi slovenski ligi osvo-jfla članska rokometna vrsta iz Krškega. Dve zmagi je dosegla na gostovanj Bi, neodločen izid pa doma. Sicer pa si rokometaši širijo svoje zaledje, saj ie ob koncu minulega tedna prvič začela z ligaškim tekmovanjem tudi kadetska ekipa, tako da so v lige vključene že tri ekipe. odst mani, kot so planirali. Namesto 185 vagonov jih bodo nabrali le 110. Iz enakBi razlogov bodo tudi količine jabolk manjše od planira-nfli, vendar bo izpad le 20 odstokov. Po zadnjih ocenah računajo na 230 vagonov pridelka ali 60 vagonov manj, kot bi ga lahko imeli v normalnih razmerah. Večino obranBi hrušk in jabolk bodo uskladiščUi v hladilnici v Stari vasi Del pridelka bodo tudi letos prodali za ozimnica za katero je med ljudmi vsako leto precej zanimanja. j TEPPEY VABLJIVI SADEŽI — Obiralci hnišk na posestvu v Leskovcu delajo od jutra do poznega popoldneva. Sadeže trgajo v tapecirane škatle, da se ne obtoičejo. Sezonci iz Bosne so letos prvič v Krškem. Delovodja Jože Plankar jih je pohvalil, da so pridni in pazljivi pri delu. (Foto: J. Teppey) Vsi ne zmorejo bremen Veliko zaposlenih ne dosega občinskega povprečja OD Umirjanje vseh oblik porabe (osebne, skupne in splošne) kaže, da so delovni kolektivi spoštovali dogovorjeno politiko stabilizacije, da so si veliko prizadevali za reševanje perečih problemov, čeprav se jim marsikje niso mogli izogniti brez posledic. Ko so o polletnem gospodarjenju 16. septembra razpravljali na občinski konferenci ZK v Brežicah, so se delegati posebej pomudBi ob pove-čanBi izgubah in ob podatku, da ima 43 odst delavcev nižje osebne dohodke od občinskega povprečja 7.230 dinarjev. Poraja se namreč vprašanje, do kod bodo ti delavci še zmogli bremena stabBizacije. Konferenca je nadalje ugotovBa, da so se v večini delovnih organizacij držali omejitev pri zviševanju osebruh dohodkov, bBo pa je tudi nekaj kršiteljev, proti katerim je takoj ukrepal izvršni svet Predstavnik aktiva proizvajalcev neposrednih komunistov je seznanil konferenco, da aktiv nemočno ugotavlja, da v delovnih organizacijah ne morejo več slediti porastu cen, da vsak po svoje izsfljuje: eden z nafto, drugi z elektriko, tretji s premogom, kar seveda ne more ostati brez posledic. Nad podražitvami bi po mnenju aktiva morala bolj bdeti Gospodarska zbornica SRS in izvršni svet Največ zaskrbljenosti povzročajo težava v Opekarni, na katere so komunisti tokrat znova opozorili Izguba sicer knjižno ni bBa zabeležena, je pa prisotna. Združeno delo Posavja se bo namreč moralo na ra-, čun Opekarne odpovedati delu dohodka, da bo banka lahko odpisala izgubo. Najtežji problem v tem tozdu predstavlja še vedno neustrezna kadrovska zasedba. Brez strokovnjakov namreč proizvodhja ne bo normalno stekla. Konferenca je dobBa zagotovilo, da bo o tem v kratkem razpravljala občinska skupščina, in pričakovati je ukrep družbenega varstva. J.T. KRVODAJALCI, GREMO V BELO KRAJINO! Napovedani izlet krvodajalcev je predložen na 28. september. Zatorej se tistim, ki so iz napačnega datuma v zadnji števBki lista sklepali, da so priložnost zamudBi, opravičujemo, hkrati pa jih obveščamo o spremembi. PIŠČANCEV SPET DOVOLJ -Mesna kriza se Je precej časa poznala tudi v kiosku varaždinske ,,Koke“ na brežiški tržnici. Dobave so zdaj normalne in gospodinje zadovoljne. (Foto: J. Teppey) Novo v Brežicah S STARO KAVO NAZAJ V TRGOVINO - V Brežicah po izjavah trgovcev ni osamljen pojav, ko želijo kupci razdišano in morda tudi že kislo kavo zamenjati za sveže praženo. Prodajalci to odklanjajo, 'ljudje so pa vztrajni in ne odnehajo prvič. Nekateri gredo tako daleč, da pripeljejo nazaj cele vreče moke, računajoč na »dobrosrčnost in uvidevnost” trgovcev. • BO POGOVOR IZ OČI V OČI ZALEGEL? — Občani, ki se grejejo s premogom, so še vedno v skrbeh za kurjavo. Premoga ni dovolj, zato se bodo predstavniki občine obmBi neposredno na rudnik Senovo in skušali zagotoviti dobavo normalnBi količin za potrebe brežiške občine. Za nasup ozimnice bo zbiral potrebe sindikat, da bi tako prišli delavci do zaželenih količin po realnih cenah in bi jim z njimi postregli na enem mestu. IZKUPIČEK OD PETKA DO PONEDELJKA Z začetnim prometom se v brežiški Blagovnici lahko samo pohvalijo. V petek popoldne, v soboto in v ponedeljek so proda- li za 4,4 mBijona dinarjev blaga. Mesečno planirajo za 15 mBijo-nov dinarjev izkupička. Tretjino tega so torej dosegli v dveh dneh in pol po otvoritvi. Kdaj do zalog za dva meseca? Le čisto vino Preskrba, cene, srednjeročni načrti — to največ zaposluje IS skupščine občine Črnomelj — Blagovne rezerve le za 20 dni — Slabši rezultati gospodarjenja? . žgočim vprašanjem pre&rbe J® zadnje mesece dokajšnjo po-most posvetil tudi izvršni ®t skupščine občine Črno-in t’ ,.ePe> ki Emonina tozda : Kn>etijsko zadrugo zadolžujeta ?a ^govorne naloge, pa bo * čimprej uresničiti. kra' aVn' kamen spotike je, da Bela n J'na ne premore večjih skladišč-zmogljivosti. Črnomaljska občima zdaj le za 20 dni blagovnih ,o-' Zato si prizadevajo, da bi zapil ™°ke, sladkorja, olja in soli v k. nJe zadostovale vsaj za dva Drp|CCa'- V ta namen bodo skušali Kditi nekatere opuščene po-na n-1Cne ”°*s^e stavbe. Dolgoroč-djj.eSltev pa bo edino v gradnji skla-knjslT ^at^n'c za potrebe širše Do» s^Pa *>i zagotovili nemoteno pre-li rt ° Z mesom>so v Črnomlju ubrs-. m£Q pot kot v številnih občinah, jo. Regresirali bodo privezo telet, izdelan je načrt za ovčerejo, v pripravi pa je analiza o možnostih razvoja kmetijstva, in sicer s posebnim poudarkom za živinoreji, kjer naj bi dosegli dolgoročnejše dohodkovno povezovanje med proizvajalci, predelovalci in trgovino. Za ovčerejo so naravni pogoji, zato je treba najti primernega nosilca tovrstne dejavnosti ter okrepiti pospeševalno službo. Izvršni svet spremlja tudi preskrbo z reprodukcijskimi materiali, katerih pomanjkanje že povzroča motnje v proizvodnji (Belt). Pričakujejo, da bodo zato v prihodnjih mesecih rezultati gospodarjenja slab-. ši; manjši dohodek, neporavnane obveznosti in nižanje življenjske ravni - to so obeti, ki ne ohrabrujejo. Da bi storil, kar je v njegovi moči, sije izvršni svet zadal troje sklopov nalog. Bdi nad preskrbo z živili in reprodukcijskimi materiali, spremlja gibanje cen in priprave novih sred- njeročnih načrtov. Kar zadeva cene, prihaja tudi do zahtevkov po neupravičenih podražitvah, tovrstnih poskusov pa je I manj, odkar izvršni svet pripravlja razgovore s poslovodnimi delavci, j jih seznanja s sistemskimi spremembami blagovne menjave s tujino, skupaj pa ocenjujejo gospodarska I stanja in možnosti vključevanja črnomaljskega združenega dela v izvozna prizadevanja. Pri tem je treba omeniti, da bi bili dosežki lahko [ večji, a, so črnomaljski tozdi žal najdaljše opremljeni. Izhod iz tega ni samo v novi opremi, tudi razpoložljive stroje bi bilo moč bolj izkoristiti, če bi bilo med delavci več zanimanja za inovatorstvo. D. R. 80 *e odločile za t. i. kompcnzaci- Pravočasno dvoje poročil... ČRNOMALJSKI DROBIR J^maljska mladina se pri! ■ danjem delu srečuje z do-težavami, za mnoge so krivi p sami, zato so o dejavnosti Pred kratidm govorili’ J01 v okviru občinske konfe- »nceZK. l "Mnogim nevšečnostim bi se la h , 0gnili, če bi bili mladi komunisti) Wnejši,” pravi Jože Stegne, pred-OK ZSMS. „Zal tudi ti ne' tv eJ° pretiranega zanimanja za °ntejše reševanje nastalih težav, ^ine stojijo ob strani Opažamo, l J* bilo storjenih precej napak pri1 '“Ovanju v vodstva osnovnih orga-r~*cij. Kako naj sicer pojasnimo, da j?® v predvidenem roku dobili le y k Poročil in programov za delo j^hodnje, osnovnih organizacij pa Potrebna bo reorganizacija večjih le Šircih organizacij, tako bo laže! *> vprašanje mentorstva in mladi-,,''Spodbujati k delovanju. Stegne:’ ” elo mladih ni zgolj lepljenje pla-i ni» 21 plese 'pd., za pravo delova-. pa nam manjka tesnejša povezanost z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami; akcije čestokrat niso usklajene, nimamo pregleda, koliko mladih deluje v društvih. Mladino še zmeraj teži pomanjkanje prostorov za delovaje kar je pereče zlasti v Črnomlju.”. Da bi poživili delo na terenu, bo posebna skupina članov OK začela obiskovati osnovne organizacije, se seznanjala s težavami in nakazovala1 možne rešitve. Dodajmo, da si občinsko vodstvo mladih prizadeva razširiti zanimale za delovne akcije. Tako bo v kratkem 40 mladincev sestavljalo pohod MDB, ki bo iz Kota preselila brigadirsko naselje v Lokve,' kjer bo poslej središče mladih za izobraževanje in podobne dejavnosti VOJAKI SO POMAGALI Z deli pri gradnji vodovoda v Adlešičih, kijih poleti brigadiiji niso končali v celoti, so prvi dve soboti in drugo nedeljo v septembru nadaljevali vojaki in ŠOLSKA ZIBELKA — Šolarjem, ki hodijo v šolo v Ulici Otona Župančiča, ostali res lahko zavidajo. Sola je sicer stara in dotrajana, nujno potrebna popravila, vendar ima veliko „prednost“ pred novimi in sodobnimi šolskimi stavbami: sem ter tja se zamaje, to zibanje pa se najbolj občuti na šolskih hodnikih. Samo tega še niso ugotovili, ali se hodniki zibljejo zato, ker otroci preveč norijo, ali pa so učiteljice „ pretežke". Vsekakor pa šolniki že lep čas opozarjajo na nujnost popravila, tudi zaradi hude prostorske stiske. SE INI PINGPONG - Kako se ie miza zanamizni tenis znašla v občinski sejnjsobi, niti ni tako važno, čeprav bi jo gotovo v kakšni telovadnici ali drugje v krajevni skupnosti znali smotrneje uporabljati, namesto da zložena leži v občinski hiši. Morda pa je hotel s tem kdo povedati nekaterim dolgoveznim razpravljalcem na raznih sejah, da bi bilo bolje, ko bi si postavili mizo, vzeli loparje in belo žogico in se pomerili. Marsikdaj bi bil tak dvoboj krajši pa tudi zabavnejši kot vijugasto besedovanje. idincl Akcije se je vsekakor udeležilo po 70 vojakov. poro£ev*/ec Stabilizacija še ni rodila pravih sadov Prizadevanje za stabilizacijo poteka v kočevski občini še vedno preveč znotraj Zveze komunistov in še tu v mnogih primerih ne preveč uspešno. Tako so ugotovili na zadnji seji občinskega komiteja ZK, ko so razpravljali o oceni aktivnosti komunistov in organizacij ZK pri uveljavljanju načel ekonomske stabilizacije. Ob analizi polletnih rezultatov gospodarjenja je bilo sicer ugotovljeno, da je gospodarstvo doseglo v primerjavi z lani občuten napredek. Vendar komunisti še niso angažirali širših krogov, da bi postala stabilizacija pravilo obnašanja. Komunisti so še prepogosto premalo iznajdljivi, saj ne najdejo glavnih problemov v svoji sredini, če pa jih najdejo, jih običajno ne znajo rešiti. Marsikje dobiš vtis, da sekretar ZK premalo pozna probleme v tozdu ali delovni organizaciji. Odnosi v proizvodnji marsikje še niso dovolj samoupravno ure jeni. Tudi odnosi med tozdi še ne, sploh pa so posebno poglavje odnosi med proizvodnimi tozdi in delovno skupnostjo skupnih strokovnih služb. Svobodne menjave dela in dohodkovne povezanosti marsikje ni Zaradi vsega tega ni bilo vse od novega leta sem neke posebne aktivnosti komunistov na področju stabilizacije. Kaže, da marsikje še vedno mislijo, da bo šlo še naprej dobro, če je So doslej. Zato je pravilna odločitev komiteja, da bodo prihodnjo sejo občinske konference ZK temeljito pripravili m osvetlili vpliv komunistov na stabilizact- JOŽE PRIMC <____________________________ PREDSEDNIK SPET DER2EK Na nedavni volilni skupščini občinske strelske zveze, kije bila združena s proslavo 254etnice občinske Strelske zveze Kočevje, so izvolili nov upravni odbor, za predsednika pa ponovno Ernesta Deržka, nov nadzorni odbor (predsednik Tone Hočevar) in samoupravno sodišče. Srebrni jubilej strelcev Kočevski strelci dosegajo vedno boljše rezultate, predvsem z zračno in vojaško puško — Načrt: novo strelišče Strelci občine Kočevje slave te dni 25-letnko obstoja svoje organizacije. 15. septembra 1955 je bil namreč v Kočevju ustanovljen okrajni strelski odbor, predhodnik današnje občinske Strelske zveze Kočevje. Prvi strelci pa so se zbrali že tri leta prej, ko so začeli graditi sedanje strelišče. Strelska organizacija je skrbela za vaje v streljanju, tekmovanja, ustanavljanje strelskih družin itd. Leta 1958 so bile registrirane štiri strelske družine, leta 1962 7 družin, leta 1978 osem, v zadnjih dveh letih pa so bile ustanovljene še štiri, da jih je danes skupno 12. Med njimi so naj-delavnejše in najuspešnejše Itas, Tekstilana, Rog, Kočevski tisk, Šal-ka vas, Koprivnik, Dijaški dom in Melamin. Posebno velik napredek je strelstvo doseglo v zadnjih dveh letih. Zgrajeno je bilo strelišče za zračno puško na Rudniku, ki je last Itasa, ter prenovljeni strelišči v Koprivniku in Stari cerkvi. Tako so v občini zdaj že štiri zaprta strelišča za streljanje z zračno puško. Uredili so tri shrambe za strelske potrebščine. Popolnoma pa so tudi prenovili strelišče za streljanje z vojaškim orožjem in uredili njegovo okolico, za kar so strelci opravili 710 prostovoljnih delovnih ur. da Učakar. Uspeh bi bil lahko boljši, če bi kočevski strelci večkrat tekmovali izven občine in si tako pridobili potrebno psihično stabBnost za večja tekmovanja, saj jih prav trema ovira, da ne dosegajo izven občine še boljših rezultatov. DROBNE IZ KOČEVJA POKOPALIŠČU OGRAJO - Izkopali so jame za betonske stebre ograje novega kočevskega pokopališča in pripeljali ostali potrebni material. Ogradili 'bodo toliko sedanjega pokopališča in dodatnega zemljišča, da bo najmanj deset let zadoščalo za pokopavanje. S V bodoče nameravajo ustanavljati še nove strelske družine, predvsem v krajevnih skupnostih. Najboljše občinske sodnike bodo poslali na izpite za republiške sodnike. Organizirali bodo tečaj za trenerje. Gradili bodo nove strelske objekte in začeli s' pripravo za gradnjo novega strelišča na 10 in 100 m. Sodelovali bodo z ostalimi občinskimi strelskimi zvezami, predvsem pa s Postojno, Kranjem in Novim mestom. Tako delo in načrti vplivajo tudi na to, da je strelstvo vedno bolj privlačno, strelci pa dosegajo vedno boljše rezultate. Medtem ko sta lani izpolnila normo za uvrstitev na republiško tekmovanje v streljanju z zračno puško le dva kočevska strelca (Nada Udakar in Ivan Klun), jih je letos že dvanajst na republiškem tekmovanju pa je izpolnila normo za nastop na zveznem tekmovanju Na- POLHOV BO VELIKO - Bukovega žira je veliko, zato bo tudi polhov več, kot jih je bilo zadnja leta. Polh je zaščiten in se lahko lovi samo od 25. septembra do 15. novembra. Za izvajanje predpisa o lovu polhov bodo skrbeli miličniki in lovski čuvaji. Kršiteljem bodo odvzeli priprave za lovljenje, denarna kazen ia znaša 2.000,(K) din in še po 100,00 din za vsakega protipravno ujetega polha. Vse to velja za navadnega polha, medtem ko so podlesk ter vrtni in drevesni polh zaščiteni vse leto in se jih torej sploh ne sme loviti. PRIPRAVE ZA GRADNJO KANALIZACIJE - Betonske cevi za gradnjo kanalizacije iz smeri Rudnika in novih naselij do čistilne naprave že razvažajo. FANTIČI SE TEPEJO PO NOVEM - Pretepi mladih fantov po gostinskih lokalih so se po mnenju očividcev tehnično in kulturno izboljšali. Nič več se ne pretepajo s stoli in steklenicami, ampak uporabljajo sodobne borilne veščine. Minu- li teden sta se dva fantiča pomerila pred točilno mizo kar v karateju. Gostje so mirno in zbrano opazovali ta kulturni pretep. Nihče ni branil ali miril. Fantiča sta brcala in udar- cam- KOČEVSKE Vesela jesen po metliško '*'eti bodo, sorodniki bodo pridrveli z gajbami — Ni gro-^ ženj z mnoštvom kulturnih prireditev |w.e’ beseda ne bo tekla o po-s^rskm festivalu belokranj-djjj^ečnih viž, tudi o gospo-tijskem sejmu ne, enostaXno tega ne tni^.0re> zapisali bomo le nekaj °*iro° tem’ ^ * k° dogajalo, ČlOl ^ česar ne bo jeseni v ob-^ . “na v grbu dva črna ■ °’ *z’etni'c* tiadi, veseli, J11* s harmonikami ali brez in gjL ot vsako leto. Kosila in vino la, v ~*lc® bodo v Hotelu Bela krajino pok u Na dragah, na Veselici * Vse8a tega še ribji paprikaš, ijih, if °d°jčki in janjčki na raž-Koi vsako leto. Ne najbolje sr zahteve v doku- Presegajo metliške nnpžnosti Vat>ja v la nal°ga političnega delo-občini še naprej ?>sPodare?!adevanje za stabilizacijo ? Pou^To velja še toliko bolj, najK„,m rczultati gospodarjenja v> v tirafveselj‘vi-C 0snutkih fh teče javna razpra' . '»ov „ . samoupravnih SDora- 0 . samoupravnih spora-3>nosti emeljih planov interesnih k. °bje. T* *3r'tloclnje srednjeročno ■ 1 bcwu a razprava bo pokazala, St’ i«. -nKn . °kčini na tem področju ^eSnižm. kajti nekatera alt. °bčin- realno zastavlje- Pla °sti ,nasPloh ugotavljajo, da >,/'0v nek,,i iPI’Prav* srednjeročnih žai Ve v t .h zamujajo, nekatere ttlQŽnnl .^°^ument**1 Pa prese- m. lIU v ’ ki iih bodo imeli v v hasl “•* ^ kodo imeli v 'ju. ' njem srednjeročnem N Na trtah je grozdje, Vinska klet ga bo odkupovala, krompirja bo pa jabolk pa hrušk in sliv, ki se bodo počasi spreminjale v slivovico, fižola, zelja pa tudi korenja bo. Kot vsako leto. Sorodniki bodo pridrveli z gajbami, z vrečami, s košarami, z avtomobili s prtljažniki, ostareli starši bodo prazno napolnili, ljubeči otroci bodo prevalili Gorjance, zahvalili se bodo in marsikdo izmed njih bo izbrisal iz svojega spomina Belo krajino do naslednje jeseni. Kot vsako leto. Ni pa slišati, da bi kdo pripravljal turistično-zabavne prireditve (morda pa le bo vinska trgatev), da bi kdo grozil z mnoštvom kulturnih predstav, razstav, da bo kdo presenetil s folklorno obarvanim programom, da bodo kje plesi, da pripravlja kdo prospektek, drobcen, učinkovit, takšen, ki bi privabil marsikoga sem, kjer so jeseni bogate, lepe, tople, živobarvne. S skromno izjemo Viatorja nima nihče nikakršnih načrtov, zamisli, ki bi spravila vso to neobdelano in obdelano naravo v denar, ki bi dala mestu urejeno živahnost, pečat turističnega kraja. Saj res: morda pa bo vse to uresničilo Turistično društvo, ki se je pričelo svetlikati iz gošče turistične neurejenosti. Ali pa bo vse tako, kot je vsako leto? T. GAŠPERIC JESENSKI PROGRAM Na seji občinske konference ZKS Metlika, ki jo pripravljajo za konec meseca, bo tekla beseda o uresničevanju Titove pobude o kolektivnem vodenju in odgovornosti v metliški občini, ocenili pa bodo še idejnopolitično usposabljanje v pretekli izobraževalni sezoni in sprejeli program za to sezono. Na naslednji jesenski seji bo govor o pripravah na usmeijeno izobraževanje, planih in samoupravnih odnosih v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. VEDNO VEC DEKLET Za kandidate za voznike motornih vozil organizirajo v Metliki vsako leto sedem do osem tečajev prve pomoči. Tečaj traja deset ur, obiskuje pa ga po 25 slušateljev, ki na koncu opravljajo izpit. Zadnje čase je za ta tečaj in s tem tudi za izpit za motorna vozila več zanimanja med dekleti, ki očitno hočejo tudi na tem področju dohiteti ali celo prehiteti svoje vrstnike. SPREHOD PO METLIKI Te Le počasi do celodnevne šole 2e za sedanjo šolo premalo denarje, za popravilo streh, centralnega gretja in kuhinje 2. MLADINSKO MEDNARODNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE v namiznem tenisu bo 25. in 26. oktobra v telovadnici metliške osnovne šole. Doslej je prijavilo udeležbo osem držav, nastopili pa bodo domala vsi državni prvaki. Ljubiteljem bele žogice se obeta enkratna »rireditev, kakršne mesto še ni ime-o. Splača si torej že zdaj rezervirati zadnjo oktobrsko soboto in nedeljo. Črnomaljski viator ponuja SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM dvodnevne izlete v Beograd, kjer si ogledajo udeleženci „hi-so cvetja”, Avalo in druge zanimivosti našega glavnega mesta. Pred dnevi so bili na taksni poti, ki velja 1300 dinarjev za osebo, delavci iz Kometa, zdaj se odpravlja skupina iz Beti, učenci drugega razreda poklicne tekstilne šole Beti pa se bodo odpeljali v prestolnico Jugoslavije 25. in 26. septembra. Zanimanje za Vi-atorjevo ponudbo je vedno večje, zaradi česar se pri Viatorju nič ne jezijo. STANKO KRIZ, učitelj z metliške osnovne šole, ni samo delaven med domačimi tamburaši, ampak se odpelje enkrat na mesec preko meje v Italijo, kjer v Trstu in v nekem manjšem kraju blizu poučuje mlade igranja na te zanimive instrumente. Stanko pravi, da mu je to dodatno delo prijetno in da mladi Slovenci na oni strani meje hitro dojemajo, da napredujejo, četudi so svoja tam-buraška orkestra ustanovili pred kratkim. TRTF SO OBLOŽENE Z GROZDI, da hodijo vinogradniki naokoli žarečih oči, prav pa bi bilo, če bi obetajočo se bogato jesen izkoristili tudi za turistično dejavnost. Ne bo odveč, če si ob tem obudimo spomine na v preteklosti zelo uspele vinske trgatve na Veselici ali na Vinomeru. metliški tednik Na centralno osnovno šolo Ribnica se je skupaj s podružni-čima šolama v Dolenji vasi in Sušju vpisalo letos 954 učencev ali 20 manj kot lani. Enega učenca več imajo le na šoli v Dolenji vasi, medtem ko jih ima šola v Sušju 45 ali 6 manj kot lani. Vsi učenci dobe učbenike v šoli. Ob koncu šolskega leta jih namreč poDerejo, po potrebi dokupijo nekaj novih in jih nato za malenkostno odškodnino dajo učencem. Za nakup učbenikov namreč zadnji dve leti prispeva tudi občinska izobraževalna skupnost. Le delovne zvezke plačajo starši v celoti, priskrbi pa jih tudi šola. Komu pomoč Izvršni svet občine Ribnica je pred kratkim razpravljal tudi o tem, kdo vse nag bi dobil pomoč iz občinskega sklada skupnih rezerv. Prevladalo je mnenje, da so do pomoči oziroma posojila upravičeni: Komunala Ribnica (za nakup strojev za predelavo nasipnega materiala v pesek), Mercator (za zagotovitev boljše oskrbe z mesom) in ITPP (za osamosvojitev, da ne bo več odvisno od uvoza.) Za poravnavo izgube Hydrovoda Kočevje — Ribnica pa so menili, da je to stvar tiste občine, v katere sklad skupnih rezerv gospodarstva vplačuje prispevek, se pravi kočevske. Nekatere OZD izmed naštetih so za pomoč ali posojilo iz sklada rezerv že zaprosile, druge pa še ne. Na seji izvršnega sveta so sklenili tudi, da mora v skladu ostati še nekaj denarja, ki ga bodo uporabili v pnmeru, če bi v obdobju do konca leta zašla v težave še kakšna OZD. Do polletja večjih težav ni bilo, saj nobena OZD v ribniški občini ni poslovala z izgubo. Oddelke podaljšanega bivanja imajo le na centralni osnovni šoli, in sicer letos 9, lani pa so jih imeli 7. Zaradi zaposlenosti staršev je vedno večje zanimanje za podaljšano bivanje, v katerem je zdaj zajetih skupno 192 učencev. Kovinarji tekmovali Nedavnega tekmovanja kovinarjev občine Ribnica seje udeležilo 14 varilcev in 13 kovinostrugujev iz OZD Riko, Donit, ITPP in Žičnica. Tekmovali so v praktičnem delu in teoriji, ki je obsegala strokovno področje, samoupravljanje in varstvo pri delu. V skupini varilcev z ogljikovim dioksidom je zmagal Alojz Knavs (Rikostroj) - 582 točk, 2. Janez Gorše (Rikostr.) - 473, 3. Filip Samsa (Rikostr.) - 461, 4. Andrej Tanko (ITPP) - 5. Marjan Samsa (Rikostr.) itd. Kovinostrugarji: 1. Jože Mihelič 848, 2. Jože Oberstar 812, (oba ITPP), 3. Jože Zajc, 4. Stane Krže (oba Rikostroj), 5. Ivan Košir (Riko-DSSS) itd. Zmagovalca obeh skupin se bosta udeležila republiškega tekmovanja, Id bo od 3. do 5. oktobra v Litostroju v Ljubljani. Občinsko tekmovanje je organiziral odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ribnica. občan p vprašuje | s _ \v\V \ . \ ' /medved iv odgovarja - Zakaj se je to jesen začel tak naval turistov na Ribnico? - Ker so prebrali v Delu, da so v gozdovih gobe, spočijejo pa se lahko tudi ob Ribniškem jezeru. Žal Ribničani za to jezero ne vedo, zaradi česar so turisti močno razočarani. Celodnevne šole še nimajo nikjer, v okviru srednjeročnega programa 1981 - 1985 pa jo načrtujejo najprej v Dolenji vasi, nato v Sušju. končno pa na razredni stopnji v Ribnici. Vprašanje pa je, če bodo program zaradi slabih mateaalnih možnosti lahko v celoti izvedli Temeljitega popravila sta potrebni že zdaj obe stari šolski zgradbi v Ribnici in Sušju, v dolenjevaški šoli pa je treba popraviti centralno ogrevanje. Poseben problem je šolska kuhinja na centralni šoli v Ribnici, ki je v kleti in ni urejena po vseh sanitarnih predpisih. Komisija, ki jo je pregledala, je zahtevala, da je treba kuhinjo do leta 1982 urediti, ali pa jo bodo zaprli. V kratkem se bo treba odločiti: ali ustrezno preurediti kuhinjo v osnovni šoli ali pa povečati zmogljivosti kuhinje v vrtcu (kjer se zdaj hranijo učenci, ki obiskujejo podaljšano bivanje). Rešitev pa mora biti dolgoročna, kar pomeni, da mora upoštevati tudi potrebe bodoče celodnevne šole. J. P. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI MENZO SIRIJO - V RIKO Ribnica širijo menzo, ker so sedanji prostori premajhni. Število zaposlenih namreč hitro narašča. Lani so imeli 405 zaposlenih, letos pa že 490 ali 21 odstotkov več, razen tega pa imajo še 70 vajencev. POŠKODOVANA KAPELICA - V Nemški vasi pri Ribnici je poškodovana kapelica ob glavni cesti. Gornji del z ostrešjem je počen in delno premaknjen. Domačini so povedali, daje do poškodbe prišlo tako, ker je visoko naložen tovornjak zadel ob žico, ki je bila napeta med kapelico in bližnjo hišo. To pa niso vse vidne nepotrebne poškodbe v tej vasi. Tudi tabli z oznako naselja, ki sta na obeh koncih vasi ob cesti, sta polomljeni. Tega pa skoraj gotovo ni zakrivil tovornjak, ampak najverjetneje preveč močni posamezniki. RESET0 (1624) mmssmsm DOLENJSKI UST r g* bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c.32 telefon :064-77 - 661 telegram:lip bled telex:34525 yu lipex PRODAJALNE: DOLENJKA - BLAGOVNICA TREBNJE POSLOVALNICE MERCATORJA: METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, KOČEVJE IN KRŠKO VSE POSLOVALNICE SLOVENIJALESA V LJUBLJANI ' •. r ■ ” STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojevrstno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvdbaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpeznost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema postelje z nočnimi omaricami s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa,' površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim mtro lakom v pol mat izvedbi. S POVEČANJEM PRODAJNIH POVRŠIN -BOGATEJŠA PONUDBA BLAGA .. ‘ I v proj^jalnah »DEKOR« — Metlika, C. bratstva in enotnosti 51 (kompleten program stanovanjskega in kuhinjskega pohištva, akustike, talne obloge in posebno bogata izbira zaves in posteljnine) »KOKRA« — Metlika, Partizanski trg 2 (program otroškega perila volne, perila pletenin in metrskega blaga) OBIŠČITE NAS V PRENOVLJENIH PRODAJALNAH! r/il TRGOAVTO Koper ha I POSLOVALNICA Brežice Obveščamo cenjene kupce, da posluje nova trgovina z rezervnimi deli za avtomobile ZASTAVA, opremo, orodjem, avtomobilskimi gumami, avtokozmetiko in ostalimi potrebščinami za avtomobile v BREŽICAH — Milavčeva 16, v stavbi AMD. Tel.: (068) 62-476 DELOVNI ČAS: vsak dan od 7. do 16. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUP! INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA ŽALEC scli.ied.el odprti kamin ANTIKA Schiedel odprti kamin tip ANTIKA je nov izdelek na našem tržišču. Moderna centralna kurjava nam ogreba prostore z vao tehnlino popolnostjo, ki je odprti kamin ne more nadomestiti, kljub temu pa je odprti kamin s svojo tisočletno tradicijo pri nas vedno bolj Iskan. Čar odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgledu. Stari oblikovalci so videli svojo glavno nalogo v tem, da so zunanjost kamina oblikovali s tako umetnliko dovršenostjo, da je dajala kaminu osredn|e mesto v urejenem družinskem okolju. Suhoparna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj ie bolj podžiga naše želje po estetskem okolju. Odprti kamin omogoča s svojo široko paleto oblik in materialov doživljanje lepote odprtega ognja, kar pri centralni kurjavi najbolj pogrešamo. Dopolnjevanje centralne kurjave z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako atmosfero In ugodje, ki si ga želimo primerno vremenu In času ■ rti ra v‘ v Sl 'lii # 'i Tehnični podatki TIP II III Prostornina prostora v m’ do 90 do 120 Velikost ognjišča v cm! 70/50 90/70 Protil dimnika v cm H>4,5 m 20 25 Profil dimnika v cm 3 nvH.4,? m 25 30 Dovod svežega zraka v cm! 240 360 Odprtina na oblogi kamina za dovod zraka v prostor na bočnih straneh cm1 120 180 Teža kamina v kg 420 630 Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740,710-741, 710-719,710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027,722-078,722-0B9,722-151,722-144 ij mn 45 V i" K.OP 'M/čj. . GRANITNE KOCKE CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD Vzdrževanje cest Črnomelj ČRNOMELJ, Zupančičeva 4 PRODAJA RABLJENE GRANITNE KOCKE (10 cm x 10 cm x 10 cm) primerne za tlakovanje dvorišč in poti. Cena je 0,70 din za kocko. Informacije dobite po telefonu 76—360. 698/39-80 OGLAŠUJTE V DL! PIDNI KINOLOŠKO DRUS TVO NOVO MESTO prireja v nedeljo, 28. septembra, ob 9. uri OCENJEVANJE ZUNANJOSTI PSOV na rokometnem igrišču Loka, Novomesto. (Ocenjevanja se lahko udeležijo čistokrvni psi, starejSi od 9 mesecev). 679/38-80 Nove cerie Jatovih letalskih vozovnic iz Ljubljane v: Niš Maribor Pulj Sarajevo Skopje Split Titograd Tivat Zadar iz Zagreba v Beograd Dubrovnik Maribor (via Beograd) Niš Pulj Skopje Titograd Zadar Prištino Split Tivat Sarajevo enosmerna vozovnica 1.305 din 401 din 458 din 836 din 1,270 din 756 din 1.110 din 1.133 din 696 din enosmerna vozovni^ 973 din 1.042 din 1 122 din 653 din 1 270 din 1*042 d'n 778 din 1.339 din 744 d'n 1.019 din S 1. septembrom je JAT uvedel nove cene letalskih vozovnic na ^ progah. Objavljamo cene za polete iz letališč Ljubljana 'n L sta dolenjskim potnikom najbolj dostopni. GRAŠKI VELESEJEM od 27. septembra - 5. oktobra 1980 16 DOLENJSKI LIST Št. 39 (1624) 25. sep muzeia - 5 ~ ga,eriji Posavskega ,ajstaua|8A, ° SePtembra odprta °d8 rt ,;enke Gerlovič vsak dan •oo 13. ure. v DomuLJn 7 °° 29‘ sep*6"1*5'8 ie »tava im«., odPr,a zanimiva raz- '"ovacije v nob SEjfm '^P16,11 tira pa je odprt 13. me. in obrtne opre- ^nih '®)0 obrtnikov raz- nima •5trok- Posebnost letošnjega &ilPriktt lesne stroke. Izdelke - P0 2nižanih cenah. Kot nj j(__if,.)ota Prireditev pa so šport- I lDR|.?'enSkihobrtnikov- Dih i ~ Jubilejni koncert Idrij-9°dbe 1)0 v ,oboto'27-v okviru praznovanja KRAM0ede,Ovan«a- I^gab.a" v kasami staneta §ERiun,,? ie MUZEJ PRE- KRam Br|gaoe. J£**A gora - V kranj-tialt, h°tetu Lek gradijo nov Predrt' 0 Povezan s starim delom. 110 da ^°do de*8 končana Da bo n Prireditvena dvorana “Poratai^r*1 ie v marcu, ker jo bodo 01^^ Ib Za P°*rebe prireditev v ^Mkem Svetovnega pokala v ^ 1»Tu5aniu od 2£L do 28‘ SOii«..,,' 111 n.,. A — Obnovljene solčav- « na 2000-me trske vršace SlC*Ho ljubitelje planin. kro}„. a P(aninska pot sicer ni i*e tudi to mogoče. '2202 metra) ni obvezna, 015^ n,"'a zavarovanih poti. Na ’ “utkiho, Strelovec, Kro-—^ °i*trico. Planjavo, Brano, ^avstveni dom liel ?NJE Prodaja rab-ff PIAT 750 na licita-lLki bo d°e 30. 9. ob 14. uri pred re-postajo. I 701/39-80 Turško goro in Štajersko Rinko so izhodišča iz Solčave, Robanovega kota in Logarske doline. Poleg devetih vrhov je obvezen cilj tudi 5 planinskih koč. Doslej je Solčavsko planinsko pot zaradi prevladujočega števila dvatisočakov prehodilo samo 72 planincev. Turistično društvo Solčava pa je izdalo ličen dnevnik. LJUBLJANA — Odbor za izgradnjo poti spominov in prijateljstva je izdal prospekt, v katerem je opisana kratka zgodovina Ljubljane med NOB; Izšla je v nakladi 200.000 izvodov, naročite pa ga lahko pri Odboru za izgradnjo poti spominov in tovarištva v Ljubljani, Prečna ulica, telefon 061/327—353. PROSTE PRENOČITVENE ZMOGLJIVOSTI — Kot je iz poročil Turistične zveze Slovenije razvidno, so vsi hoteli in zasebne turistične sobe odprti. Prostora je dovolj, vendar priporočajo rezervacije. - » ■ v ■ v * ?»• A SS KOMPAS JUGOSLAVIJA I POSLOVALNICA NOVO MESTO Novi trg 6, telefon: 068/21-333, 23-404 TELEX: 35811 KOM-NOV Tradicija, širok izbor programov za izlete, letni in zimski oddih in strokovna potovanja po domovini in tujini. Prodajamo tudi letalske in železniške vozovnice. Po želji zaključenih sindikalnih skupin in društev pripravljamo posebne programe. OBIŠČITE NAS - POSKRBELI BOMO. DA BO VAS PROSTI CAS LEPSl! 697/39-80 i tioienjka Biseri iz ribjih lusk Edicija izdelovanja ohridskih bt-l s®?° ie let nazaj. Izdeloval-alitetnih originalnih ohridskih dandanes ie zelo malo. n*®* i® Tomie Ivanovski ■* iih | Ut® on jih izdeluje iz tre-^ utkin ribice plašice. Kar 800 to i6j/n°v *eh prebivalk Ohridske-j \ I .a m°ra umreti, da dobijo sa-Sjj), °9ram uporabnih lusk. To-1 .P0?6**™*1 topilih, ki so svo- tjji krivnost. Jedro Tomčeto-*o školjke bisernice, ki t Wav PPljubne oblike, obru-* diamantnim svedrom in 'it"?8'»nese emulzijo, ki nasta-; JSn*inlln*ern luskin. Tako rw**ri"*ed8r'ki Mprav l d 'n *° Privlačni za oko. n ^bijo svetleče izdelke. I *,a*°* kar se sveti! Tu- S hn?* 0,lridski biser ne, pravi JSih j, Hp^ki. če na sedef ni na-ih.^lb- ,alca * razredče- • 6 Wko "»“»i0 J* I*,*"1*ni ohridski biseri, ki so jSti Ver>dar lomijo svetlobo, t*1'® ^Xdarno P™ ti soncu. Živ-^^.“riginalnih ohridski« 1 do 50 let. Sedef pa CvJLki!n8 razliku»e»o pra_ biserov, mnogo krajih*. ""'o denarja malo i6'*l'Da °m*e®^'*mi spretni- n«tajajo originalni bise- 1 S* • *amo drobcene ’ ohri4i§r. -T UDOrabl]0 se jo pcci m xotlc od 4 000 dc lOO OOOKcol/h Proizvaja: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 Ljukliaiu.Ofdinlnl) Til.:«113 20-641 Ttlei: 31421YU KIP Prodaja in strokovni nasveti: 2 OPEKARNA ZALOG Tel.: 21-403,22-291 in slovanske pismenosti. Za jugoslovanske turiste je mikaven tudi obisk najjužnejše jugoslovanske karavle čuvarjev naših meja pri sv. Naumu. Pogovor z našimi vojaki, pogled skozi periskop iz naše opazovalnice proti albanski karavli odkrije delček dežele, s katero smo med drugo svetovno vojno delili usodo. J. SAJE moja w domovina' OHRID 3 dni, 3.700 din po osebi odhodi: OKTOBER: 3., 10., 17., 24. NOVEMBER: 7., 14.. 21., 28. INFORMACIJE IN PRIJAVE V POSLOVALNICAH: m KOMPAS JUGOSLAVIJA NOVO MESTO, Novi trg 6, telefon: (068)21-333,23-404 LJUBLJANA, Miklošičeva 11, telefon (061)323-496 II » V vseh Dolenjkinih samopostrežnih prodajalnah, marketih in na novomeški tržnici si boste lahko od 26. septembra pa do konca oktobra nabavili za ozimnico: - JABOLKA — zlati delišes in jonatan, - ČEBULO, - KROMPIR in - PAPRI KO po ugodnih cenah Sindikalne organizacije, ki nameravajo organizirano nabaviti ozimnico za svoje delavce, naj se neposredno povežejo s komercialno službo trgovskega podjetja DOLENJKA, Glavni trg 28, tel.: 21-274. 707/39-80 salon pohištva novoles NOVO MESTO VAM NUDI IZ SVOJEGA PROGRAMA: • STILNO POHIŠTVO »MARSEILLE" • MODERNO POHIŠTVO „KRKA" • KOPALNIŠKI PROGRAM „KOLPA-SAN” Programe drugih proizvajalcev za opremo stanovanjskih prostorov, kuhinj, belo tehniko in notranjo dekoracijo. novoles-novomesto, Komandanta Staneta 38, telefon (068)25-091 Stalna prodaja kopalniških elementov koipa-son s tovarniško napako - po nSjih cenah Letovati in spoznavati Vse več delavcev delovnih organizacij iz novomeške in krške občine letuje v počitniškem naselju Nerezi-ne, ki ležijo na obali lošinjskega kanala v podnožju zelenih obronkov planine Osorščice. Septembra so ponovno zabrneli gradbeni stroji, ki naselju dajejo končno podobo. Storjenega je že veliko, veliko pa je še potrebno postoriti, da bodo Nerezine z več kot 3.000 prebivalci v sezoni zaživele s polnim utripom sodobne turistične naselbine. Tmo/a turistična pot do Nerezin se prične, s čakanjem na trajekt v Brestovi. Sedem ali več ur polževega premikanja marsikomu zagreni veselje do potovanja. Toda potrebno je priti do Porozin na otoku Cresu in dalje do Nerezin na otoku Lošinju. Dobršen del ceste je že posodobljen, da je vožnja po hribovitem Cresu prijetna Pogled na modrino morja pa vrne voljo do turističnega življenja. Sicer pa se tudi tu obetajo boljši časi. V načrtu je gradnja novih trajektnih pristanišč na otoku Krku in Cresu, ki bosta povezana z novo trajektno progo kot eno izmed etap nove „otoške magistrale" od Kvamera do Zadra. Sama po sebi se vsiljujejo nešteta vprašanja, če je in kaj sploh je zanimivega na „teh pustih otokih" razen sonca in morja, kot.nekateri nergajo. Sprehod v zgodovino razkrije, da je v prvem tisočletju pred našim štetjem na otokih živelo ilirsko pleme Liburni, ki so bili drzni morjeplovci in gusarji. Po dvestoletnem vojskovanju so jih Rimljani v ze-četku našega štetja premagali in jih vključili v svojo provinco Dalmatia. Po Ptolomeju in drugih virih je bilo glavno mesto Cresa in Lošinja Apso-ros (Osor), ki je bilo močno rimsko mesto na umetno izkopanem kanalu Kavanela. Po glavnem mestu sta se oba otoka imenovala Apsyrtidas (Absorum). v srednjem veku Isola di Ossero (osorski otok), Cres in Lošinj pa se kot imeni pojavita šele v 14. stoletju. Vse do owoboditve izpod tujih jarmov v drugi svetovni vojni sta otoka menjavala gospodarje in zatiralce. šele po priključitvi matični domovini se je začel razvoj usmerjen v najbolj množično ..industrijo" -turizem, ki je korenito spremenil podobo obeh otokov. ©{££% emona globtour novo mesto KRKA LIPICA - VILENIČA - POSTOJNA prevoz, vstopnine in kosilo — 690 din SLOVENSKE GORICE prevoz, kosilo, preizkušnja vina, vstopnine - 760 din OTOK KRK prevoz, kosilo, mostnina, pokušnja pribita in vina — 840 din ODHODI VSAKO SOBOTO od 20. septembra do 25. oktobra 1980. Izleti so namenjeni sindikalnim skupinam, društvom in posameznikom, ki jih bomo realizirali, če bo najmanj 40 prijavljenih potnikov. INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR NOVO MESTO, cesta komandanta Staneta 19, telefon: 068/25-125 662/37-80 Četrtek, 25. septembra - Uroš Petek, 26. septembra - Kozma Sobota, 27. septembra - Vincenc Nedelja, 28. septembra - Venčeslav Ponedeljek, 29. septembra - Mihael Torek, 30. septembra - Rafael Sreda, 1. oktobra - Terezija Četrtek, 2. oktobra - Miran LUNINE MENE 1. oktobra ob 4.18 — zadnji krajec BRESTANICA: 27. in 28. 9. ameriški barvni film Dekle za slovo. BREŽICE: 26. in 27. 9. kenijsko -italijanski barvni film Safarijski rally. 28. in 29. 9. hongkonški barvni film Zmajeva igra smrt. 30. 9. italijanski barvni film Pasquvalino lepotec. ČRNOMELJ: 26. in 28. 9. zahodno nemški film Mrzlica letnih noči. 28. in 29. 9. italijanski vilm Sam proti klanu. KOSTANJEVICA: 27. 9. italijanski film Pctorica ožigosanih. 28. 9. hongkonški film Bruce Lee, občudujemo te. 1. 10. ameriški film Pasje popoldne. KRŠKO: 27. in 28. 9. ameriški film Skrivnost švicarske banke. MIRNA: 27. 9. ameriški film Rdečilo za ustnice. MOKRONOG: 27. in 28. 9. italijanski film Nori seks. NOVO MESTO: Od 26. do 28. 9. ameriški barvni film Zmaj v Sanfran-cisku. 29. in 30. 9. švedski barvni fBm Tavanje pod soncem. 1. in 2. 10. ameriški barvni film Demonsko seme. RIBNICA: 27. in 28. 9. ameriški barvni film Zili. SEVNICA: 25. in 26. 9. ameriški barvni film Ljubezenske in druge dogodivščine. 27. in 28. 9. ameriški barvni film Izobčenec John Weis. liMl Og SLUŽBO DOBI VZAMEM V REDNO ZAPOSLITEV moškega ali pa honorarno. Pogoj: osebni avto. Roletarstvo, Slakova 7, Novo mesto, Radi Bogomir. GOSTILNA POD LIPO KOSTANJEVICA na Krki, zaposli natakarico ali dekle z znanjem v strežbi po 7 ur v izmenah. Osebni dohodek je dober. Ostalo po dogovoru. SLUŽBO ISCE VZAMEM V VARSTVO otroke. Informacije po tel. 23-698, samo v dopoldanskem času. STANOVANJA IŠČEM sobo s kopalnico opremljeno ali neopremljeno v mestu. Ponudbe po telefonu 84-141 do 14. ure. STANOVANJE na Drski zamenjam za stanovanje na Mestnih njivah ali Kristanovi. Naslov v upravi lista (3563/80). SOBO ODDAM dvema fantoma ali dekletoma, s centralno kurjavo ogrevano, z oktobrom. Katič, Kajuhova 17, Krško. PRODAM trisobno stanovanje z garažo, centralnim ogrevanjem in telefonom v naselju Heroja Maroka v Sevnici Ponudbe pošljite pod šifro »SONČNA LEG/ Motorna vozila PRODAM SKuDu (rumene barve), letnik 1974, registrirano do 20.5. 1981, neparno, prevoženih 63900 km. Ivan Meserko, Ljubljanska4, Novo mesto. PRODAM Z 101, letnik 1978. Informacije po telef. 21-242 popoldan. ZARADI odhoda v JLA prodam motor MZ 150 ccm3 po ugodni ceni Brane Seničar, Dol. Kamen-ce, 68000 Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 125 P, letnik 1977. Franc Plut, Zalog 11, 68000 Novo mesto. PRODAM R 8 v dobrem stanju. Hren, Smolenja vas 76. PRODAM R 4, letnik 1978, rjave metalik barve. Alojz Marolt, Podbočje 51. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1976. Slavko Klobčar, Podgrad 26, Stopiče. UGODNO PRODAM 125 PZ, letnik 1975, karamboliran. Slakova 7, Novo mesto. PRODAM lado karavn, letnik 1978. Janez Nardin, Meniška vas 60, Dolenjske Toplice. Ogled od 16. do 20. urp- PRODAM Z 101 v nevoznem stanju. Ogled vsak dan. Milan Goršin, Potov vrh 38, Novo mesto. UGODNO PRODAM zelo dobro ohranjeno škodo de lux, letnik 1974. Strajnar, Cankarjeva 10 a, Brežice. PRODAM dobro ohranjen wartburg, letnik 1972. Franc Svetec, Gorjanska 15, Kostanjevica. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1975. Ogled vsak dan v Metliki pri KZ od 7. do 14. ure. Nikola Hmjak, Brašljevica 6, Metlika, tel, 77-261. PRODAM Z 101, letnik 1975, registrirano do maja 1981. Ogled dopoldne in popoldne. Pavel Čer-ček, Scgova 8, Novo mesto, tel. 24-147. PRODAM Z 101, letnik 1975, dobro ohranjeno. Cena po dogovoru. Franc Štricelj, Semič 49/A, tel. 78-324. PRODAM KOMBI Z 430 F, letnik 1975, registriran, po zelo ugodni ceni. Branko Vrtačnik, Gregorči- 75Va427?’ BreŽice’ tel‘ (068) TOMOS AVTOMATIK 3 M (nov), prodam. Cesta herojev 33 a, Novo mesto. PRODAM Z 750, letnik 1979. Darinka Zavrl, Šentrupert 90. UGODNO PRODAM Z 1300 na plin. Ogled dopoldan. Ivan Škuf- DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetji mesto —_ USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL rije DOLENJSKI LIST, Novo Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Riha'. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Matjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din — Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (cz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik š t 11 do 1 1. 1980 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS , . , „ ... IS skupščine SRS (Št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Pri Podružnici SDK v Novem mestu: r £^ Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. 33, telefon' 068) 23-611 — Naslov ekonomske propagande in malih Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljublj ana. ca, Makova 1, Bršljin, Novo mesto. PRODAM Z 750. letnik 1970, dobro ohranjeno. Grabnar, Šmihel 13. PRODAM WARTBURG KARAVAN. Franc Bartolj, Jablan 37, Mirna peč. PRODAM VW, letnik 1967. Pečjak, Rimska 29, Trebnje. PRODAM R 4 TLS, letnik 1977. Naslov v upravi lista (3565/80). PRODAM dobro ohranjeno škodo 100 L, Jetnik 1972. Jože Kranjc, Dolenji.Boštanj 7 a, Boštanj (od 14. ure dalje). PRODAM ASCONO 16 S, 75 KM, letnik 1978, prevoženih 38000 km za 32 M. Informacije po tel. (68) 61000 do 14. ure ali na naslov Viktor Pavlič, Zdole 51, 68272 Zdole. PRODAM BMVV 1602, letnik 1971 ali zamenjam za manjši avto. Rajko Poznič, Brezje 10, Senovo. PRODAM enoosno traktorsko prikolico in avto Škodo, letnik 1973. Polde Krnc, Gornje Impo-lje 3, 68293 Studenec. PRODAM karamboliran Austin 1300 v voznem stanju. Prečna 71, Novo mesto. PRODAM FIAT 750 SC, star 10 mesecev. Dol. Kamence 27, Novo mesto. Kmetijski stroji PRODAM TRAKTOR SCHLU-ETER 38 KM. Anton Felicijan, Vel. Podlog 35, 68273 Leskovec pri Krškem. PRODAM TRAKTOR ZETOR 25 KM v dobrem stanju in mešalec za BCS tudi v dobrem stanju. Marija Gabirjel, Makovec 22, Tržišče. PRODAM mali traktor Zetor /14 KM). Pogon na obe osi. Jože Go-senar, Blatnik 6, Črnomelj. UGODNO PRODAM malo rabljen, ličkalnik za koruzo. Judež, Pra-proče 2, Šentjernej. PRODAM POCENI PRODAM trajno žarečo peč EMO, kavč, 2 m omare za opremo samske sobe, otroško posteljico z vložkom. Kličite na tel. 23-356 popoldne. PRODAM grozdje (šmarnico) v Ben-dljah. Ivan Vovko, Brezje pri Ra-težu. PRODAM malo rabljeno sedežno garnituro (raztegljiv kavč, dva fotelja in klubsko mizico). Vida Matjašič, Segova 89 Novo mesto, tel. 25-707. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. PRODAM prvovrstni umetni fasadni kamen za cokelj (60m2 črnega in 40 m2 oker). Franci Kocjan, Zagrad 3,68275 Škocjan. PRODAM dve harmoniki (navadni) malo rabljeni. Ogled vsak dan od 14. ure dalje in v nedeljo ves dan. Dolenja Straža 30. PRODAM 10 vreč po 50 kg fasade TERABONA bele barve. Cena za 1 kg je 4,10 din. Alojz Stamcar, Čužnja vas 40, 68231 Trebelno pri Mokronogu. PRODAM opeko Novi Bečaj, eno leto staro. Janez Turk, Dol. Toplice 27. PRODAM novo ostrešje za hišo. Gazvoda, Kotaijcva 6, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjene omare za dnevno sobo. Anton Cvelbar, Kristanova 28, Novo mesto. PRODAM deske 3 x 400 in 2,5 x400, obrezane, pribl. 2,2 m3. Naslov v upravi lista (3562/80). PRODAM različen gradbeni material rablje n-novejši: ostrešje, zidna opeka, radiatorje, cisterno za olje itd. Informacije po tel. Krško, 71-048. NEMŠKO OVČARKO, staro 3 leta z rodovnikom, ugodno prodam. Hrvatin, Irčavas 31, Novo mesta PRODAM 400 1 belega vina. Anton Kirn, Goriška vas 8, Škocjan. PRODAM 10 m bukovih drv. Tel. 76-191. PRODAM omaro za dnevno sobo, sedežno garnituro in kavč. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Naslov v upravi lista (3566/80). PRODAM grozdje (šmarnico) na Ljubnu in vinograd. Danica Jakše, Ob Težki vodi 21, Novo mesta PRODAM pisalni stroj še v garanciji. Jakše, Ob Teži vodi 21. UGODNO PRODAM spalnica Kotnik, Trdinova 6, Novo mesta PRODAM kopalno kad in avtoradio Blaupunkt. Kristanova 1, Novo mesto. PRODAM električni mešalec. Bojane, Mačkovec 2, Novo mesta POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria caravan 305, letno-zimsko, opremljeno s hladilnikom ter centralnim ogrevanjem, odlično ohranjeno, skupaj z baldahinom, ugodno prodam. Lojze Pavlič, Vel. Bučna vas 39, Novo mesto. PRODAM češko dirkalno kolo (3 prestave). Tel. 23-977 od 14,- 15. ure. PRODAM suhe hrastove plohe in peč za centralno kurjavo, tel.: 24-953. KUPIM KUPIM hišo v okolici Kostanjevice, Krškega ali Brežic. Naslov v upravi lista (3564/80). PRODAM sadni vrt primeren za gradnjo vikenda v Vilijem vrhu. Interesenti naj se zglase po tel. (068) 84-924 v večernih urah. PRODAM vinograd in zidanico v bli-_žini Suhorja. Franc Banovec, Adamičeva 33, Novo mesto ZDOMCI, OBRTNIKI! Prodam poslovno stanovanjsko zgradbo v izmeri 22 x 18, še s nedograjeno (druga plošča), primerna za gostinski lokal. Interesenti naj se oglase na tel. (068) 71-345. NUJNO PRODAM manjšo hišo z vrtom (voda, elektrika v hiši). Mali vrh 19/B, Globoko pri Brežicah, Pero Bogut, Rodoč 43/B, 79000 Mostar. PRODAM parcelo, primemo za vikend (10 a). Dostop z vsakim vozilom, elektrika na parceli. Anton Jerman, Sela 8, 68340 Črnomelj. PRODAM parcelo, primemo za vinograd. Jožefa Pavlin, Dol. Stara vas, Škocjan. HIŠO, GOSPODARSKO POSLOPJE, okrog 3 ha zemlje, ugodno prodam v Obrežju pri Zidanem mostu. Bojana Jazbinšck, Trubarjevo naselje 7, Rimske Toplice. RAZNO MLAJŠA ZAKONCA z veseljem do dela, iščeta v bližini do 40 km iz Ljubljane manjšo kmetijo z možnostjo preužitka. Ponudbe pod šifro »PRIDNA IN DELOVNA”. OSEBA, ki je vzela kolo na Mestnih njivah pred blokom, naj ga vrne, ker je bla opazovana! DRAGI SESTRI REZKI REBSELJ iz Poljan pri Dol. Toplicah želimo za 70. rojstni dan sc veliko let, zdravja in zadovoljstva. Sestra Anica in svakinja Micka ter vse nečakinje in nečaki. I ^OBVESTI LA ■ NOVOST! Obveščam cenjene stranke, da izdelujem slike za potne liste, vozniška dovoljenja m osebne izkaznice. 4 slike dobite takoj, cena zelo ugodna. Obratovalni čas v ponedeljek in petek od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure. Priporoča se fotograf CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Šmarješke Toplice. . CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da smo s 1. septembrom pričeli z zaščito avtomobilov na Partizanski cesti 21 v Novem mestu. Priporoča se soboslikaistvo in pleskarstvo IVAN BOBIČ, tel. lo. Gabrijela Hauer iz Dobo« t arino, Irena Žarič i/ B£Z.K VKY na. Biserka Sabarič -! An- Alena. Ins Kolnik .z Dobovi A dreja. Jož>ca Žibert iz Lukovj^ Janjo, Martina Kelnarjč iz , - Jožico, Vesna Šlajnkler . Ivo. Ljubica Harapin lz f. PoJ- dečka. Anastazija Maljasft« u vrha Božidarja, Montka ^ Križ - Simona in Nada Lop Krškega - deklico. Čestitamo II NOVOMfSH PORODNiSNICfSjS 115. Heleno, AniM Škrlrec z Rjgl Ob smrti svoje drage mame CECILIJE ŠTULAR sc iskreno zahvaljujem za obisk in podarjeno cvetje sodelavkam iz družbene prehrane 1MV Novo mesto. Še posebna zahvala tov. Mariji Vardijan. CILKA JAKŠE. IZBR£ŽIŠK£ivua * ' Ujivp -u u ruia mai iiuu i-uluiju l>u g, Ul u JIV v. uareuv . jp govornikoma za poslovilne besede pri odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi Društvu šoferjev avtomehanikov ter gasilskim društvom Gabrje, Brusnice, Ratcž, Potov vrh za spremstvo ^ zadnji poti ter DO IMV Novo mesto in Šmarjcta za podarjene vence ter organizaciji ZSM Gabrja za sočustvovanje in pomoč. Vsem za vse najlepša hvala. Žalujoči: neutolažljiva mama in oče, sestri Jožica in Mimica z družinama, sestri03 Slavica in bratec Silvester, stara mamater strici in tete z družinami Z A " V A L A V 68. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zap naš dragi mož, oče in stari oče IVAN ILOVAR iz Gorenje vasi pri Šmaijeti ,us til č y Iskreno se zahvaljujmo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vso pori-JJ n" najtežjih trenutkih, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za tako številno sprem ^qV0 zadnji poti Hvala kolektivu Petrol - TOZD Trgovina na debelo, PE Brežice, skladOCc £av0-mesto in Brežice, kolektivom bencinskih servisov, kolektivu Krke - oddelek azri'5!?.1 Omarje1*’ du za izobraževanje kadrov in IMV TOZD Šmarjcta. Nadalje sc zahvaljujemo GDl Zburc in Orešje, moškemu pevskemu zboru Dobrava, KUD Škocjan za zapete z.akrcno5C govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in župniku za opravljeni zahvaljujemo dr. Kržanu m dt Kapsu za lajšanje bolečin med težko boleznijo. Vsem iskrena hvala. ■ Žalujoči: žena Pavlina, sin Ludvik z družino, hčerke Pavlica in Ivica z ter ostalo sorodstvo V času od 1 L do H; ijje: so v novomeški porodnonit , Ivanka Čeplak z Rake - H’ • j , i ka Mervar iz Velike Bučne ^ , Majo. Olga Medved iz DolnkP a tanja Jureta, Bernarda K ^ Želebeja Hinka, Mrlena Spodnjih Dol - Andreja. M ,} ric iz Metlike - •BrlP‘* Trlep iz Gornjih Selc - Dej' 1 » niea Povhe z Rake - Bojan , aJi uka Žafran iz Krškega - ^ Zehida Sarič iz Kanižarice ■ _ (jj. no, Jožica Janežič iz Pušča- niko, Darinka Novak iz Par Sonjo, Olga Mihelčič iz Osoj . Dušana, Jožefa Keber iz - Daijo, Ljudmila feteribn t^j iz kovja - Martino, MajdJ Bar Dolenje Straže - Dejana, A ^ Kužnik iz Srednjega Lakenca . neta, Darinka Plut z Grma - _ na, Antonija Klančar iz SoiajE . Petra, Milena Šavšek iz Velike Alenko. Antonija Grobelšek iz v tanicc - Andreja. Sonja Kevajjiz Leskovca - Matejo, Marjeta ^ Dolnjega Maharovca - Stanc ca Zupanič iz Krasinca c j, -Irena Šuštaršič iz Dolenje » , Roberta, Ana Adlešič iz meja Marjana, Milena Bašclj iz Ben E - deklico, Blažka Tomaževi miča - dečka, Slavka Jude?-s proč - deklico, Terezija K«i jj Pristave — deklico, Amalij3 hm ^ Razbor - dečka, Ivanka Jer ^ Črnomlja - dečka, Slavica Gornje vasi - deklico in /2(.stita' iz Mršcče vasi - deklico. - j 18 DOLENJSKI LIST ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je v 75. letu za vedno zapustila naša draga in skrbna mama NEŽKA RUPAR iz Telščic pri Škocjanu sn ,in° Se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in vence, i°se“9m> ki so nam pomagali v težkih trenutkih, vsem, ki so nam oh6**1 sožalje, duhovnikoma, župniku in kaplanu za opravljeni poied in poslovilne besede, krajevni skupnosti Tržišče za izrečene J^sede pri odprtem grobu ter Lovski družini Tržišče, ter vsem m> ki ste pokojno spremljali na zadnji poti. Žalujoči: sinovi Tone, Jože, Ivan, Stane, hčeike Štefka, Mavka z družinami ter Lojze in Ivanka, brata Jože in Matija, sestra Lojzka ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata in stric JANEZ SKUBIC zidar v pokoju iz Češče vasi 26 pri Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, počastili pokojnikov spomin ter ga spremili na njegovo zadnjo pot Prisrčna hvala dežurnemu zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin, sosedom in sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih, delovni organizaciji Kovinar Novo mesto za podarjeni venec in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Julij z družino, žena in hči Betka ter ostalo sorodstvo zeleni vlak Proga Novo mesto — Ljubljana: 07.12 07.13 07,15 07,35 08,32 Kandija Novo mesto — center Novo mesto — Bršljin Trebnje Ljubljana razen ob sobotah, nedeljah in praznikih 17,38 17,37 17,36 17,16 16,22 Vozovnice lahko dobite tudi v turističnih poslovalnicah GLOBTOURA in KOMPASA. r ZAHVALA Po nepremagljivi bolezni nas je komaj v 50. letu starosti zapustila naša dragamama, žena, stara mama in sestra MARI VIDMAR roj. Posavec Dol. Straža 38 ."Kreno se zahvaljujemovsemsorodnikom, sosedom, prijateljem in Jancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje sočustvovali z nami ter podarili toliko vencev in cvetja ter Pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. _ “'valjujemo se Onkološkemu inštitutu iz Ljubljane, vsem zdrav-«orn in sestram internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto p 'ajšanje bolečin, posebno pa sestri Karli. Hvala godbi iz Novo-esain duhovnikoma za ODravljeni obred. i duhovnikoma za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, dedka FRANCA ČERNETA Doh HPno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji SoiJ’ darovali vence in cvetje, se poklonili njegovemu spominu in kom-tV0Vali z nami- posebej toplo se zahvaljujemo zdravni-ce M01 ,°sebju žilnega in pljučnega oddelka novomeške bolnišni-* or. Vodniku, delavcem Mercator TOZD Gradišče Trebnje, so-m m prijateljem. Vsi njegovi Novo mesto, 17.9.1980 ZAHVALA V 51. letu starosti nas je po zelo težki bolezni zapustil nas mož, oče, stari oče, sin, brat in stric ANTON GRABRIJAN iz Livolda 41, Kočevje •‘kr, Ceni za iz«.* a^ulem0 vsem sorodnikom, prijateljem in znan-^ todi (]TjeCeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo ln Postan °v.r!lm kolektivom Itas, Tekstilana in Inkop iz Kočevja ^Vomiknrn1 i e evnica ter OO ZSMS Livold za darovane vence, . *tasa in tov. Vrabiču pa za tople besede. in Srečir^ena ^°*ca> s*n Zmago z družino, sinova Dušan Ko, mama, brata in sestra z družinami ter ostali ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš oče in mož FRANC ŠAŠEK iz Malega Orehka Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter se udeležili pogreba. Posebno se zahvaljujemo kolektivu IMV za darovane vence, denarno pomoč in udeležbo na pogrebu. Hva- la sosedom Ovniček, Hočevar in Turk za nesebično pomoč, dekanu za opravljeni obred in lepe poslovilne besed ter p. Cirilu. Žalujoči: žena Frančiška, hči Frančiška z družino, sinova Franc z družino in Ivan ter sestra Marija z možem ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre, svakinje in tete NEŽKE' KENE iz Globokega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Se posebno zahvalo izrekamo sosedom Šulerjevim in Zivičevim za nesebično pomoč, govornikom Verstovšku, Podvinskemu in Cizlju za lepe in občutene poslovilne besede, lovskemu pevskemu zboru za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Prisrčna hvala kolektivom šole Globoko, predstavnikom SGP Pionir Krško, DO Vrtnarstvo Celje za podarjene vence in številno spremstvo. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! ZAHVALA Prezgodaj je ugasnilo plemenito srce našega dobrega moža, očeta, sina, brata in starega očeta ALOJZA TRATNIKA iz Luterškega sela iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter spremili pokojnika na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo DO Pionir MKO Agrotehnika Ljubljana, kolektivu OS Brusnice in Hotelu Grad Otočec, duhovnikoma in pevcem. Žalujoči: vsi njegovi GRO ..TEMPO" TOZD KARLOVAC KARLOVAC Obala I. Mažuraniča 15 Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Karlovac z dne 8. septembra 1980 razpisujemo prosta dela in naloge: 1.) 40 ZIDARJEV 2.) 30 TESARJEV 3.) 8 2ELEZOKRIVCEV - ARMIRCEV 4.) 30 NK DELAVCEV Pogoji: pod točkami 1., 2. in 3.: — potrdilo o strokovni usposobljenosti KV delavcev pod točko 4.: — odslužen vojaški rok v JLA Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, razpisana dela in naloge pa se opravljajo na področju Karlovca. Prednost pri zaposlitvi imajo kompletne brigade. Stanovanje in prehrana delavcev je organizirana v Hotelu za samce v Karlovcu. Osebni dohodki po Pravilniku o osebnih dohodkih, terenski dodatek pa znaša 45,00 dinarjev dnevno. Pismene ali ustne ponudbe zainteresiranih kandidatov sprejema: GRO „TEMPO", TOZD Karlovac, Karlovac, Obala I. Mažuraniča 15. Razpis velja do zasedbe. 705/39-80 J HE Delavski svet TOZD Gradišče po sklepu z dne 22. 9.1980 razpisuje naloge in dela VODJE SPLOŠNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg z zakonom oziroma z družbenim dogovorom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — višja ali srednja šola upravne ali ekonomske smeri — tri leta oziroma pet let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah — moralno politične lastnosti Naloge razpisujemo za 4—letno mandatno obdobje in j-? po njegovem izteku na ta dela oziroma naloge kandidat lahko ponovno imenovan. Sposobnosti kandidata ocenjujemo po 3-mesečnem poizkusnem delu. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložijo v 15 dneh, kadrovski službi Mercator—Rožnik, TOZD GRADIŠČE Trebnje, Golijev trg 11. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili najkasneje v 30 dneh po zaključku objave. Delavski svet TOZD Gradišče Trebnje 703/39-80 V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 26. september, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, stan oče, brat in stric ANTON KASTELIC iz Poljan 6, Mirna peč Mineva žalostno leto, odkar te je nepremagljiva bolezen prezgodaj iztrgala od nas. Zelo tiho in prazno je brez tebe, ne moremo verjeti, da te ni. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Žalujoči: žena Francka, sinova Tone in Jože, hčerka Francka z družino, hčerka Anica, brata Janez in Jože, sestra Mici z družino ter ostalo sorodstvo ■?ppwpf Ul illtj tA ž Vinu zna videti v dušo $ IUI n \n* s ss* kmmmi „Račke” z reketi V dvajsetih letih dela pri Slovinu v Brežicah se je enolog inž. Vlado Kovačič dobro uveljavil, saj dobivajo Slovinova bizeljska vina zadnja leta visoka priznanja nemalo po njegovi zaslugi Svoj poklic ima rad in se ni slučajno odločil zanj. Doma je z vinorodnega Bizeljskega Od malega je delal v vinogradu, zato si je od nekdaj želel, da bi se to delo kako olajšalo. Po gimnaziji se je vpisal na agronomijo, za študentsko prakso pa si je izbral Agrokombinat v Gornji Radgoni Delal je v vinogradu, v trsnici, v kleti, v laboratoriju in šampanjski proizvodnji ter tako spoznal celovit krog od sajenja trte do predelave grozdja in kletarjenja. Najbolj ga je mikalo spoznavanje biokemijskih 0 procesov v vinu. Temu delu se je pozneje tudi posvetil. Delo je dobil pri Vinu Brežice, ki je takrat veliko izvažalo. Iskana so bila zlasti aromatična bizeljska vina, zato so lastno proizvodnjo Kmetijske zadruge na Bizeljskem vedno v celoti odkupili Za bizeljsko-srem'ško vinorodno območje meni inž. Kovačič, da je sposobno pridelovati kakovostna in vrhunska vina, saj so nekatera sortna vina, kot so renski rizling, traminec in beli burgundec, včasih že odkupovali od kmetov. Kot drugi dokaz za to pa navaja letošnji „šampion , ki se je edini med jugoslovanskimi vini povzpel prav v vrh. To bizeljsko belo vino je napravljeno iz boljših sort grozdja iz Slovinovih nasadov, iz laškega rizlinga, muškatnega s Ivanca, šipona in muškat Jtonela. Enologi le delno lahko vplivamo na kakovost vina, je pojasnil Kovačič.” Ta je odvisna od klime, tal, sorti-menta in letnika, mi pa lahko vplivamo na čas trgatve, na predelavo grozdja, vrenje mošta in nego vina Prihajajo časi, ko bo slovensko vinogradništvo rešila samo kvaliteta Bojim se, da razvoj ni šel dovolj v to smer. Po drugi svetovni vojni se je malo obnavljalo. Po zaslugi pospeševalne službe se je zadnje čase povečalo zanimanje za obnovo, vendar so kmetje zlasti pri belih sortah dajali prednost tistim, ki dajo veliko pridelka Tako danes prevladujejo laški rizling, rumeni plaveč, šipon in kraljevina, pogrešamo pa beli burgundec, renski rizling in druge kakovostne sorte. Odkar so cene sproščene in bomo kakovostno grozdje lahko bolje plačevali, bodo naši pospeševalci lahko vplivali tudi na izbor trte v vinogradih. Inž. Kovačiču torej ni vseeno, kako bodo vinogradniki živeli jutri. Med njimi je zrasel in se še vedno vrača mednje Tudi sam goji trto, v vinogradu, ki ga je dobil od očeta. Staro trs je je posekal in spremenil pobočje v terase, kjer je možna sodobna obdelava. Vedno je želel sam delati ter z obdelavo in zcičito priti do kakovostni’ie bil »Ne prvo ne drugo, skrivnosten Flašič. .p ” je »Rop, tatvina, giab ugibal Krampič- pn* »Enostavno čaS” kot riba Krampič je zeval kor na suhem. »,-cnv, drag’ »Ne bereš časopisov,^ ^ moj. Prazne steki ošenice/’s« >j. Prazne ste*}c‘^nice, “ nes bolj iskanie od P ^ pun je namuznil Flas ,, -g pa svojemu bemveju- j^il na si je naročil P^°’,Lco paJe ri je naročil piva, dušek, Prazno^ zadnji se-nrevidno položil na