i 26 Polniti* pš»f»fi» » Ljubljana, dne 30. junija 1926. Leto VIIL lat!, delavec in obrtnik Mi bedo narodu vodnik! ton!« »muko »redo. Naročnine: za celo leto Din Sfr-U pol l«t» . M lnozemat*o m celo lelo Din la&eratt s>o tarllu. • Pl»-irtnln vprnl«i)«ni na i se pr.loii znamko z* od-fovor. - Nelrnnilran« plsst M n« »prejemajo. Glasilo „Slovenske Kmetske Stranke" Ssskdo uilvai «s« sadent ivoleja dela In martlimtll Rokopisi s« n« vro-Ia|o. - Plat« I« lo« •• v Ljubljani. - Uredništvo In npMVA ]• v Ljubljani » KotodvoreM ■lici «e». 7. - Telofoa Inf.r. M. 504. - RaČM pri po«. teko »nora m-TOdu »t um O M a podrobno delo Žalostna resilica je, da so nasi priprosti ljudje politično jako malo izobraženi. To je posledica starih avstrijskih razmer. Takrat, ko smo se začeli Slovenci politično probujati, je znalo jako malo ljudi brati in pisati, tisti pa, ki so to znali, so slepo verjeli na vse, kar je stalo tiskano v tedanjih časopisih. Slovenski časopisi pa v tedanji dobi ljudi politično vzgajati niso niti L smeli, ampak so morali pisati tako, f da ni trpelo spoštovanje do visoke cesarske habsburžanske hiše in do drugih visokih državnih oblasti. Razumljivo je torej, da v takih razmerah tedanje slovensko časopisje ni moglo ljudi vzgajati v* du hu demokracije, ker ni smelo povedati ljudem, da so oni sami tisti, od katerih je odvisen obstoj naro-da in države, ne pa neka »višja ob-\as\A. Naša stara politična vzgoja torej l ni temeljila na principu, da so'dr-I žavljani izvor vse in vsake oblasti, ampak na principu, da je visoka oblast nedotakljiva in neizpremen-) ljiva. Z drugimi besedami: Naša politična vzgoja je temeljila na slepi veri v avtoriteto, državno, cerkveno, vojaško itd. In slepa vera v avtoriteto je še i dandanes tisti črv, ki ne da slo-I venskim ljudem priti do samostoj-' nega razmišljanja o vseh pojavih javnega življenja. Večina naših ljudi še dandanes slepo prisega na ! vse, kar sliši od »višjih«, t. j-, od takozvane »gospode«, in niti naj-, manj ne pomisli, da se v politiki tudi najbolj učena gospoda lahko l zelo, zelo zmoti! Učeni profesorji I in doktorji so lahko silni strokov-| njaki v matematiki, v jezikovni ve-| di, v medicini itd., toda s tem še ni reženo, da so ti učeni gospodje tudi najboljši politiki! Bistra kmečka pamet v politiki lahko zadene marsikdaj bolj pravo pot kakor najbolj strokovno izobraženi in učeni ljudje! Duhovnik zna lahko celo sveto , pismo na pamet, zdravnik lahko p pozna vse bolezni, kar jih je na svetu in »jezični dohtar« lahko dobi vse pravde — ampak tam, če gre za odločitev, kje in kako naj bo iz ' poljana kakšna cesta ali železnica, t ali pa če gre za odločitev, koliko vojaštva je državi treba, tam pri-prosta kmečka pamet pravo rešitev navadno mnogo bolj zadene kakor vsa strokovna učenost! In zato pravimo svojim pristašem, zlasti onim, ki govore na shodih: Povejte to, kar smo rekli zgoraj, vsakemu kmetu, vsakemu obrtniku in vsakemu delavcu! Re- cite jim, naj berejo, kar in kolikor morejo, ampak naj ne verjamejo na slepo vero političnim trditvam še tako (strokovne) učene gospode! Naj mislijo sami vsak s svojo glavo, ker zato jim je pač Bog dal lastne možgane. Naj verjamejo duhovnikom, kadar jim razlagajo svete nauke, naj ubogajo zdravnike v zdravstvenih zadevah, naj se obračajo v pravnih zadevah na preizkušene odvetnike — toda v politiki naj se navadijo soditi sami in misliti s svojo glavo! Vera v politično avtoriteto in veljavo strokovno šolane gospode mora iz našega ljudstva ven! Al naj naš kmet na vse večne čase ponižno vrti svoj klobuk pred »gospodo«, ki vsled svoje strokovne izobrazbe več zasluži kakor on in naj se na vse večne čase uklanja tudi političnemu diktatu te »gospode«? Strokovno šolana gospoda ima sicer lahko svoje mnenje tudi v politiki, ampak svoje mnenje o raznih političnih zadevah ima oziroma bi ga moral imeti tudi vsak drug človek, skratka vsak državljan, in mnenje kmeta o politiki je ravno tako dobro ali slabo kakor mnenje »gospode«! jako mnogo pripomore našemu po-cretu do skupne zmage. Tudi majhne in skromne krajevne organizacije lahko silno mnogo store za razširjanje našega tiska, ki je naša glavna moč. Vsaka številka našega lista je velik političen shod, kjer govorimo naenkrat nekaj tisoč bralcem (poslušalcem), česar ne bi mo gli storiti ustmeno nikdar. Dalje priebčuje lahko še tako majhna organizacija svoji centrali želje svojih članov naenkrat v enem samem dopisu, in centrali je treba samo enkrat odgovarjati. To je ogromnega pomena, kajti še tako dobro urejena centrala ne bi mogla hitro odgovarjati na pisma posameznikov, ker bi to prizadevalo mnogo preveč dela, ne glede na stroške. Snujte torej krajevne organizacije, kjerkoli morete! Naše gospodarske organizacije. Tretja važna točka našega delovanja obsega naše gospodarstvo, zlasti zadružništvo. Imamo sicer že lepo število najrazličnejših zadrug, ki so tesno spojene z našo celokupno organizacijo, a še vedno veliko premalo! Kakor pa človek ne živi samo od lepih besedi, ampak potrebuje vsak dan tudi svoj kruh, tako tudi nobena organizacija ne more živeti samo od politike, ampak potrebuje tudi gmotno podlago, ki pa ne koristi le skupnosti, ampak tudi pojedincu. Tudi na tem polju bo treba poprijeti za delo z vso živahnostjo, da bomo v času odločitve lahko kljubovali vsem težavam in nevarnostim, ki bi ogrožale gmotni obstoj naših pristašev posamič ali pa naših organizacij. Kam z mladino? Šolsko leto se je te dni končalo in starši stoje pred važnim vprašanjem: Kam z mladino? Hudo je, da zlasti kmečkih otrok domača kmetija ne more vseh pre- skrbeti. Doma ostane eden, drugi Torej proč s slepo vero v politič- pa morajo z doma, fantje in dekle-no veljavnost (avtoriteto) raznih . ta. Toda kam? šolanih ljudi, vse spoštovanje pa{ Navadno se odločijo stariši, da pred njihovim strokovnim zna- bodo poslali vsaj enega fanta ali dekleta v mestno šolo. Nekateri jih pošljejo tudi več. Ni pa vseeno, v kakšno, oziroma v katero šolo jih pošljejo. To pa je za stariše jako važno vedeti. Včasih je bilo med ljudmi vtrje-no prepričanje, da mora fant, ki ga pošljejo v šolo, na vsak način po-stati»gospod«, t. j. duhovnik. Za ta stan pa ni vsak! Počasi in težko so se zlasti podeželski ljudje sprijaznili z mislijo, da končno tudi ni napačno, če fant postane zdravnik, sodnik, odvetnik ali notar. Drugih stanov in drugih šol po skoro niso poznali in jih žalibog še dandanes malo poznajo. Danes pa je treba povedati, da je naraščaja za sodnike, profesorje, zdravnike itd. že veliko preveč! Že danes ti ljudje ne vedo, kam pojdejo! Kam naj gre potem mladina? Zato svetujemo starišem, naj se v prvi vrsti ozirajo na praktične poklice, predvsem na take, ki omogočajo naraščaju življenje tudi drugod, ne samo doma. To je silno važno, kajti naša skromna domovina zaenkrat žalibog nima prostora za vse! V tem oziru mislimo predvsem na razne obrti. Dobro izučen in pri- njem, če ga res imajo! Če pa ima šolan človek tudi političen dar, toliko bolje. Vse take stvari pa je treba ljudem povedati in pojasniti, in to je ena najvažnejših nalog našega podrobnega dela. Organizatorično delo. Druga važna točka je organizatorično delo. Posameznik dandanes ne šteje in ne pomeni mnogo. Če se pa več ljudi združi v organizacijo, so že moč! Včasih manjša moč, včasih večja, ampak moči so. Zato naj vsak naš somišljenik in pristaš dela na to, da se v vsaki vasi, v vsaki fari, v vsaki občini najdejo somišljeniki, ki lahko z združenim delom mnogo več store za svoj blagor kakor pa posameznik. Posebno važnost je treba polagati na krajevne organizacije. Nič ne stori, če je taka organizacija majhna! Glavno je, da je dobra! Iz ma lega števila prvotnih pristašev bo že zrastlo počasi in z vztrajnim delom, kaj večjega. In če ®» tako majhna krajevna organizacija deluje v stalnem stiku s sosednimi krajevnimi organizacijami, lahko den obrtnik ima pred seboj odprt ves svet in če je delaven, lahko povsod dobro živi, mnogo bolje kakor slabo plačan »gospod« — uradnik! Dober obrtnik si ustvari z vztrajnim delom lahko lepo bodočnost in mirno starost. Za višjo izobrazbo, ki jo tudi obrtnik potrebuje, je dandanes v Sloveniji razmeroma dobro poskrbljeno. Tudi trgovske šole so dobre, čeprav v trgovini ni več takih zaslužkov kakor so bili takoj po vojni. Spreten trgovec, zlasti če ima jezikovno znanje, je še vedno iskan. Posebno pa bi opozorili na razne špecijalne obrti, ki jih pri nas še vse premalo poznamo. Tako na primer pri nas malokdo ve, da so litografi jako dobro plačani, ravno tako razni monterji, potem strokovnjaki za tkal stvo. Takih panog je lepo število in strokovnjaki te vrste bodo našli pri nas in drugod jako dobre zaslužke. Stariši, zlasti na kmetih, pa naj ne pozabijo predvsem na kmetijske šole! V gimnazije pa naj nikar preveč ne silijo svojih otrok. OPOZARJAMO vse ponovno na sklep načelstva Slovenske kmetske stranke, da se morajo vse prošnje in pritožbe pošiljati na tajništvo Slov. Kmetske Stranke v Ljubljano. Na drugam naslovljene stvari se ne bo oziralo. Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev. Razne politične Minister Pucelj v Sloveniji. Pretekli teden se je mudil tov. minister Pucelj več dni v Sloveniji. V soboto je otvoril v imenu vlade ljubljanski velesejm, v nedeljo pa se je odpeljal na Gorenjsko, kjer si je ogledal lepo število kmečkih gospodarskih ustanov, zlasti zadrug. V torek pa se je odpeljal na Dolenjsko v Št. Jernej, kjer je prisostvoval konjskim dirkam in razdelil med najbolje konjerejce lepe nagrade. Pripomninjamo, da dirke v Št. Jerneju niso nikakor gosposka, ampak čisto kmečka prireditev. Stjepan Radič se je po kratkem odmoru na morju vrnil zopet v Zagreb in bo v prihodnjih mesecih sklical zopet več velikih političnih shodov v Bosni, v Dalmaciji in na Hrvaškem. Krvav Vidovdan v Ljubljani. Na Vidovdan je prišlo v Ljubljano nekaj sto Orjunašev iz cel države, da se udeleže slavnosti razvitja prapora neke svoje podružnice. S to slavnostjo je bil združen tudi obhod po ljubljanskih ulicah. Take obhode prirejajo tudi druga društva, n. pr. Sokoli, Orli, ognjegasci itd. Nikdar pa še nismo videli članov teh društev pri obhodih po mestu v vojaških čeladah! Ljudje so takoj začeli sumiti, da je tukaj nekaj za bregom in res je prišlo zvečer okoli 6. ure do krvavega spopada med policijo in Orjunaši, ki so hoteli na vsak način priti v bližino laškega konzulata, kar pa policija ni dovolila. Prišlo je celo do streljanja in sicer od obeh strani, tudi od strani orjunašev. Da ima policija pri sebi revolverje, je umevno, ker policija je javna straža, toda čemu so nosili revolverje s seboj orjunaši, če so po njihovem lastnem zatrjevanju imeli popolnoma mirne namene? Drugi ljudje, ki prirejajo obhode po mestih, navadno ne jemljejo s seboj vojaških čelad in revolverjev! V spopadu je bilo ranjenih okoli 20 oseb, nekaj težje, nekaj lažje. Posledica je bila, da je policija in žandarmerija veselico, ki je bila napovedana v šentpeterski vojašnici, preprečila in okoli 60 orjunašev zaprla. Nastopi, kakoršne smo doživeli na Vidovdan v Ljubljani, so vse obsodbe vredni in mirno meščanstvo pričakuje, da bo pristojna oblast enkrat za vslej v tem oziru napravila temeljit red. Kdor hoče streljati, naj se javi prostovoljno -k vojakom, ali pa naj se javi v francosko tujsko legijo, kjer bo kmalu dobro zaposlen, ljubljanske ulice pa za enkrat še niso strelišče. Oboroženih razgrajačev Ljubljana ne potrebuje, pa naj se skrivajo pod še tako »pa-trijotičnc": krinko! Pametno. Na Vidovdan so odkrili orjunaši spominsko ploščo onim svojim tovarišem, ki so pred dve-mi leti padli v Trbovljah. Delavci sota dan Trbovlje zapustili, kar je bilo popolnoma umestno. Kdo plačuje »Jutro« in »Domovino«? V »Jutru« se je g. dr. Žerjav silno razjezil nad tov. Bukovcem, ki je po poročilu ; Jutra« trdil na nekem shodu, da dobivata Jutro« in »Domovina« denar od bank. Dr. Žerjav pravi, da to ni res, ampak da vzdržujejo »Jutro« in »Domovino samostojno-demo-kratske tiskarne. Mi dr. Žerjavovi trditvi ne ugovarjamo, pravimo pa: Srečne tiskarne, ki toliko zaslužijo! Kdor drugim jamo koplje... Znano je, da se je za težke določbe novega tiskovnega zakona najbolj zavzemal Pašič. Usoda pa je hotela, da so te določbe najprej zadele njegovega lastnega sina. — Ljubljansko policijo so oborožili s pen-dreki samostojni demokrati. Usoda je zopet hotela, da pendreki še nikdar po nobenih hrbih niso tako padali kakor na Vidovdan po orju-naših. Tako je na svetu: Kar kdo hoče imeti, to ima. Vljuden pozdrav. Na dan otvoritve ljubljanskega velesejma je napisal »Slovenec;.: »Vladni zastopnik, poljedelski minister g. Ptocelj. j bo otvoril v imenu vlade velesejm. j Ironija — poljedelska kriza agrarno države, ki je v parlamentu naletela na gluha ušesa, in 13 mili-jardni proračun, za katerega je ra-' dičevski zastopnik Slovenije navdušeno dvigal roki, bo dai besedam tega zastopnika pri otvoritvi pravi pomen. — Ali ie interpelacija opozicije o poljedelski krizi res v parlamentu naletela na gluha ušesa« in če je radičevski zastopnik Slovenije res tako posebno ' navdušeno dvigal roke pri glasovanju za 13 milijardni proračun, pustimo zaenkrat ob strani. Ugotavljamo le: prvič, da je ljubljanski velesejem splošna slovenska prireditev, ki nima z »radičevstvom«, klerikalstvom itd. prav nič opraviti, drugič pa, da Slovenci nismo imeli še prav pogosto priložnosti, da bi nam otvarjal naše splošnoslo-venske prireditve v imenu vlade ' Slovenec-domačin! Za ljudi, ki ve-jdo, kaj so primitivne manire, naj j ta opazka zadostuje, slabo vzgojenih ljudi pa itak niobena šiba več ne ozdravi. Gluha ušesa. >Slovenec« je zapisal v soboto, da je interpelacija opozicije o poljedelski krizi naletela v parlamentu na gluha ušesa. Resnica pa je, da je na interpelacijo minister za kmetijstvo Ivan Pucelj odgovarjal in to tako, da je imenoval poročevalec »Politike« njegov odgovor zgodovinski«. Odgovor smo objavili tudi mi v našem listu, in iz odgovora se vidi, da vlada za poljedelsko krizo le ni tako gluha kot to trdi »Slovenec«. Ravno tako smo povedali, da se z de-magoškimi interpelacijami gospodarske krize ne odpravljajo. Če bi bilo to mogoče, bi na svetu nikjer ne bilo nobene gospodarske krize, ampak bi si povsod kar naročili g. posl. Škulja (SLS), da bi »zahteval« ali pa interpeliral, pa bi se denar sipal na ljudi kakor toča. Pik. Minister Pucelj je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, da bo dobila njegova stranka pri prihodnjih volityah v Sloveniji 10 mandatov. Hu, kako so vsled te izjave naši eselesarji vzrojili! Kaj bi šele bilo, če bi bil tov. Pucelj rekel, da bo dobila njegova stranka prihodnjič 15 ali 20 mandatov! Pucelj jih je pa odmeril ravno 10, iz usmiljenja, da eselesarska gospoda cd same jeze že pri živem telesu ne popoka! Kdaj bo konec SKS? »Jutro prerokuje, »da bo konec SKS, ko bo minister Pucelj zletel iz vlade«. — Ali sodi »Jutro našo stranko po svcji? Molk. Na pismo g. dr. Kukovca, ki smo ga objavili v zadnji številki našega lista, »Jutro« — molči! Ne taji niti besedice, kar je dokaz, da je g. dr. Kukovec napisal čisto resnico, da je torej tudi resnica, da iz Žerjavovih vrst že najvišji generali — beže! In taki generali pišejo, da bo razpadla naša stranka! Zadelo je. V zadnji številki našega lista smo povedali na jako miren način, da nekateri učitelji še vedno uganjajo prevročo agitacijo za Pribičeviča in smo rekli, da bi bilo bolje, če bi se gospodje raje brigali bolj za šolo, kakor pa za politično agitacijo. To našo opazno nam je Jutro silno zamerilo. Tam se je oglasil neki učitelj - — ali pa Jutrov« urednik — ki imenuje našo opazko nesramnost«! Po našem mnenju pa to ni nobena nesramnost, če opozarjamo, naj se neki učitelji bolj brigajo za šolske vrtove kakor pa za politično agitator-stvo. Nam tudi ne 'bo prav nič hudo, če "gospodje ne agitirajo za našo stranko — za nas boclo že kmetje agitirali! »Jutru* se ie zameril tudi naš dopisnik iz Metlike, ki je zapisal, da je 15 učiteljev za Metliko preveč, ker jih je bilo prej le pet. Mi pa damo našemu dopisniku popolnoma prav, ne iz sovraštva do šole ali šolskega pouka, ampak iz spoznanja, da prenese vsako gospodarstvo le toliko učiteljev in uradnikov, kolikor jih zmore po svoji davčni moči. Mi ne bi imeli nič proti temu, če bi za vsakega otroka vsaka rodovina lahko imela po 10 učnih moči — toda, kdo bo plačal? Število javnih nameščencev je treba spraviti v sklad z gospodarsko močjo prebivalstva! Glede agitacije za Pribičeviča in Žerjava pa povemo še, da je dandanes že vsak pastir toliko brihten, da ve, da sta ta dva moža svoj politični kredit v Sloveniji že temeljito zaigrala — če pa hočejo gospodje učitelji biti ravno naspfrotnega mnenja kakor je vse ljudstvo, naj jim je slobodno! Ampak potem naj bodo tako dosledni, da se ne bodo obračali za pomoč v raznih zadevah na nas! Pogodbe z Italijo. Pretekli teden se je vršila v Beogradu parlamentarna razprava o pogodbah z Italijo. Proti odobritvi teh pogodb so glasovale vse opozicijonalne stranke, po raznih mestih pa so se vršile celo demonstracije. Da mladina demonstrira, je razumljivo, kajti to je že stara pravica mladih ljudi. Precej drugačna pa je stvar z opozicijo v parlamentu, kar je potreba pojasniti. Približno pred tremi tedni je izšel v beograjskem listu »Vreme« članek, kjer je natančno našteto, kdo in kdaj je sklepal in pod- pisoval te pogodbe. Teh pogodb j« namreč lepo število in so se sklepale že od 1. 1923. naprej pod vso mi vladami, kar smo jih imeli od takrat dalje. In Vreme natančl našteva, kdo je vodil pogajanja i kdo je podpisal vsako pogodbo. 1 istega naštevanja vidimo, da so ne kaj pogodb podpisali Pribičevičev samostojni demokrati, jako važn« pogodbo je podpisal tudi poslana Sušnik. ko je bil minister za promet, nekaj pa jih je podpisal demokrat (davidovičevec) Voja Ma rinkovič, ko je bil minister zuna njih zadev! Takrat se niso oglasi proti pogodbam niti eselesarji, nit demokrati, niti samostojni demo krati! Vreme odpenja tudi izreč; 110, da samo radičevci niso podpisa! nobene pogodbe! Vse te pogodty so radičevci prevzeli s svojim vstopom v vlado kot nesrečno dedščl no svojih prednikov, ki jo je bilo treba požreti, magari je bila še la ko grenka, kajti v zunanji politik velja običaj, da enkrat sklenjen« pogodbe prevzame in prizna njiho vo veljavnost tudi vsaka naslednji vlada, ker se mednarodne pogodb« sklepajo v imenu države, ki je »večna , ne sklepa jih pa vsak ministe le zase v svojem imenu in za taki dolgo, dokler je on minister! Seda pa se je zgodilo, da so glasovali samostojni demokrati, demokrati in eselesarji preti tistim pogodbam, ki so jih podpisali njihovi lastni pristaši, ko so bili ministri! S svojim glasovanjem so izrekli samostojni demokrati nezanpr.fpo dr ir^nn*/-nu, demokrati dr. Marinkoviču, naši eselesarji pa prof. Sušniku in če bi bilo pri nas kaj smisla za parlamentarizem, bi moral posl. Sušnil na tako nezaupnico odstopiti in od ložiti svoj mandat! Iz vsega pa se vidi doslednost naše SLS. Če so eselesarji na vladi, podpisujejo, kar jim je drago tja v en dan, ko pa stvar postane resna, pa zatajijo tudj svojega najbolj gorečega pristaša Taka politika pa ni politika za reg ne ljudi, ampak še za otroke ni in tako ni čudno, če v Beogradu SLS nič ne velja. Tam doli imajo menda nekaj boljši spomin kakor ga imajo pristaši SLS v Sloveniji. Razumljiva obsodba. V Prekmurju se je ustanovila nova politična organizacija, katere geslo je »Prekmurje Prekmurcem«. Vj stranki je tudi nekaj katoliških duhovnikov, kar je vzbudilo med ljubljanskimi in mariborskimi ese^ lesarji veliko pozornost. (To dejstvo namreč dokazuje, da je tudi katoliški duhovnik v Sloveniji brez skrbi za svoje izveličanje lahko pristaš tudi kakšne druge politične stranke in mu ni treba ravno biti pristaš SLS!). Nova organizacija izdaja tudi svoj tednik, kjer so gospodje nedavno prav pošteno udarili po uradnikih, ki so prišli \ Prekmurje iz ostalih delov Slove nije. Oblika tega napada je bila si cer jako ostra in bi se bilo dalo marsikaj povedati malo bolj uglajeno, tocia v stvari sami napad ni čisto brez podlage! Žalostna resnica je namreč, da v Sloveniji vladajoče stranke (liberalci in klerikalci) niso pošiljale v Prekmurje uradnikov z naročilom, naj to ozemlje dobro upravljajo, da si bodo prido- J Kmet, misli z lastno glavo! "3SC k-' MMM ttMUfcMMi yexm ili zaupanje ljudstva, ampak ved-o z zakotno mislijo, da bodo tja slani uradniki dobri agitatorji za DS in SLS! To je bila velikanska napaka, ki se danes bridko maščuje! Prekmursko ljudstvo namreč se toliko briga za našo iz ranjke Avstrije podedovano liberalno-kleri-kalno budalost kot za predlanski sneg, ker potrebuje v prvi vrsti vsakdanjega kruha in zaslužka, ne mara pa za stare avstrijske politične marnje, kakor je »liberalstvo ~ in »klerikalstvcc. Tega pa neizmerno pametni slovenski poli tik o-vi nočejo priznati, ampak mislijo, da se bo menda svet brigal za njihove čenče. Sedaj pa so v Prek-murju doživeli to, kar so zaslužili. Dosegli pa so s svojo brezumnost-jo, da nas ves prekmurski pripro-sti svet danes desetkrat bolj pisano gleda kot kedaj prej. Smisel za našo državo se ne utrjuje z brezglavo liberalno-klerikalno agitacijo, ampak samo s pametno in dobro upravo. Po tem načelu se ravna dandanes ves svet, samo nad vse modri naši liberalno-klerikalni politiki tega očividno še ne vedo. Našega »liberalstva« in »klerikal-stva« so bili do grla siti Korošci za časa plebiscita in so glasovali za — Avstrijo, sedaj so se ga naveličali temeljito tudi Prekmurci —kdaj se ga bomo iznebili še mi? Ali hočemo biti na vekomaj veke celemu svetu v posmeh? SliocII in razne pr i- v Kranju bo seja okrajnega od-' bora v pondeljek, dne 5. julija ob 10. uri dop., J. Benedik, tajnik. Kamnik. Seja krajnega odbora Slov. Kmetske Stranke v Kamniku bo v nedeljo dne 4. julija ob 10. uri dopoldne pri tov. Cerarju. — Fr. Kristan, predsednik. Sv. Lenart nad Laškim. Občni zbor krajevne organizacije se je vršil v nedeljo dne 27. junija. O političnem in gospodarskem položaju je poročal tov. Šrabar, o delovanju krajevnega odbora pa tov. Tovornik. Izvolil se je krajevni odbor pod predsedstvom tov. Vebra. Lajteršberg-Krčevina. V soboto dne 26. junija ob 8. uri zvečer se je vršil v gostilni Drajsger javen shod SKS. Predsednik krajevne organizacije tov. Koren je v jedrnatih besedah govoril o pomenu združenja kmetskega in delavskega ljudstva, o političnem in gospodarskem položaju je pa poročal tov. Lipovšek. Govoril je o gosposkih strankah, ki so dosedaj sleparile kmeta in delavca, da ga rešijo pogina, dosegle pa so ravno nasprotno. Za prihodnje volitve se moramo vsi kmetje in delavci najti v Slovenski Kmetski Stranki. Dopisi. štajersko. Sv. Bolfenk pri Središču. Bralno društvo »Lipa« Sv. Bolfenk pri Središču priredi ob svoji 25-letnici obstoja veliko ljudsko tombolo z bogatimi dobitki in sicer dne 27. t. m., v slučaju slabega vremena dne 29. t. m. na vrtu g. Marka Kaložan v Vodrancih ob okrajni cesti Središče — Ljutomer. Tombolne karte bodo stale 3 Din. Za pijačo kakor tudi za gorka in mrzla jedila bo preskrbljeno. Da pa bo se mladina lahko zavrtela, zato pa bo že sredi-ška sokolska godba skrbela. Ker je čisti dobiček namenjen v svrho izpopolnitve naše knjižnice odnosno nakupa kmetsko - strokovnih knjig, je dolžnost vsakega, kateremu je pri srcu napredek, da po možnosti pripomore dobri stvari.1 — Odbor. Bočna. Kmetski list in njegov program se mi zelo dopade, zato ga bom tudi širil in pridobival nove naročnike. Pri nas je v tem času težka stvar, ker so naši ljudje večinoma na splavih doli na Slavonskem in Srbiji. Ko pridejo nazaj, bom takoj organiziral shod naše kmetske stranke in bom povabil govornika iz Ljubljane. Za skup-I ščinske volitve bodemo imeli gotovo večino v naši stranki. — Kmet iz Bočne. St. Pavel v Savinjski dolini. Tukajšnja kmetijska podružnica pri- redila je 15. junija t. 1. na domaČem sejmišču na prizadevanje in pobudo njenega vrlega člana posestnika g. Franc Pavliča za občino Št. Pavel svoje prvo premovanje domaČe govedoreje mirodolskega plemena, ki se je za prvi začetek čisto dobro in povoljno obneslo; saj je bilo od 52 prignanih živinčst kar 23 odlikovanih. Prignanih je bilo 6 bikov, 11 telic in 35 krav. Ocenjevalna komisija sestala se je iz g g. dr. Stegu, okrajni veterinarski nadzornik kot predsednik; Martin Zupane, živinorejski referent velikega župana; Fran Goričan, višji sadjerejski nadzornik inž. Krepivšek; Anton Krč in Franc Pavlič. Potrebna denarna sredstva so prispevali: domača občina 1800 Din, okrajni zastop 1000 Din in domači dve posojilnici 800 Din, tedaj skupno 3600 dinarjev. Najvišje darilo je bilo 1000 Din, najmanjše pa 50 Din. Vrhutega so dobili trije najboljši živinorejci še tudi pismene pohval-nice velikega župana mariborske oblasti in sicer podružnični načelnik veleposestnik g. Julij Sadnik kojega 1 krava je dosegla 28 točk, g. Franc Pavlič, kojega krava je dosegla 27 točk in veletrgovka gdč. Nata Cvenklova. Po končanem delu spregovoril je g. Martin Zupane zbranim kmetom mnogo lepih in spodbudi j i vih besed o pomenu živinskega premovanja, čestitke odlikovancem ter izrazil svoje veliko veselje na tako lepem začetku in izidu, boetreč jih ob jedriem še k intenzivnejšemu napredovanju in še k večjem razmahu domače govedoreje. Bodi še končno na tem mestu izrečena najlepša zahvala čislani ocenjevalni komisiji, ki je izvršila premovanje popolnoma brezplačno, kakor tudi denarnim zavodom za velikodušne prispevke. — Vam vrlim kmetom pa kličem: Le tako naprej! Središče. Preteklo nedeljo je slavil središki »Orel« svojo petnajstletnico, združeno z blagoslovitvijo novega društvena prapora. Ob tej priliki smo se morali čudom čuditi, kako skrivnostna so pota tistih sre-diških gospodov, ki nosijo v trgu veliko Pribičevičevo trobento. Evo dokaza: predsednik demokratske organizacije je dal kar za dva žeblja za orlovsko zastavo, njegovemu primeru je sledila kar cela vrsta srediških »naprednjakov«, Sokolov, Orjunašev itd. Ti čini bi bili razumljivi in opravičeni, če bi Orli v enaki meri podpirali >; napredne« ustanove. Toda oni ne dajo niti za gasilno društvo, ker ni v njihovih vrstah, kaj šele za drugo. To naj bo dovolj zapeljancem, da izpregleda-jo, kako bi ta gospoda speljala tudi nje, če bi ji to kazalo. Vsa njihova toliko poudarjana naprednost, demokracija, jugoslovenstvo, narodn edinstvo jim je le etiketa, cifra, pod katero skrivajo svoje pravo lice. Iz Zdol. V četrtek, dne 24. junija, smo spremili k večnemu počitku splošno znanega in priljubljenega Franceta Molana. Pokojni je bil star 77 let. Bolehal je že precej časa. Rajni France je bil soustanovitelj tukajšnje posojilnice, katera že deluje 20 let. Bil je tudi odbornik kmetijske podružnice. Malo imamo takih kmetijcev, kakor je bil France. Pri vsakem poučnem kmetijskem predavanju je bil navzoč. Zamudil tudi ni kmetskih prireditev, posebno pa še, če je bil tov. Pucelj navzoč. Rajni je bil tudi naročnik Kmetskega lista . Rad ga je bral vsled poštenega pisanja. Zavedal se je prave kmetske organizacije. Bodi našemu Francetu lahka mati zemlja, katero je tako ljubil. Rodbini pa nase sožalje. Cirkovci. V zadnji številki našega lista berem med drugim tudi o dogodkih v Metliki. Mi tistih bati-našev še ne poznamo, vedeli bi pa takoj, kaj pomenijo batine, če bi prišli tisti mlečneži k nam! Če bi prišli k nam, bi se jim slaba godila in bi z razgrajači, ki se predrz-nejo zaničevati nas kmete, pošteno obračunali, pa magari pripeljejo s seboj samega hudičeviča! Metiiča-nom pa kličemo: »Živijo Radič, živijo Pucelj! Bodimo delavnj in složni, da dosežemo skupno zmago! —J. K., kmet iz Cirkovc na Dravskem polju. • Kranjsko. Z dežele. S člankom »Naše narodne manjšine v listu št. 24. se strinjamo in prav je, da nismo nestrpni, kakor so naši nasprotniki tam, kjer so naši v manjšini. Tako bi moralo biti povsod. Seveda, če bodo naše manjšine to prav razumele in ne štele našo dobro vol jo.in našo pravičnost — m slabost. Amerika pusti celo naseljencem in pripadnikom drugih narodov, da se razvijajo in gojijo svojo govorico. Zahteva pa tudi, da se spoštuje državni jezik ter zakone in naprave države, v kateri živijo. Geslo jim je: Tuji po jeziku, patrijotični po duhu in dejanju. — A. K. Zdoie pri Brežicah. Nezgoda za nezgodo obiskuje letos našo župnijo. Pred mesecem dni je potolkla ' toča po celi župniji ves letošnji pri-: delek. Dne 16. t. m. so pa zvonovi : oznanjevali žalostno vest, da nas je zapustil za vedno naš prijatelj trgovec Rudi Presnik. Rajni je bolo-val skoro leto dni. Iskal je pomoči pri večih zdravnikih. Bil je član bralnega društva, kmetijske po-družnlice, posojilnice in krajnega 'šolskega sveta. Vidi se iz tega, kako je bil rajni priden in požrtvovalen. Pokojnega bodo vsa društva zelo pogrešala. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo zelo veliko ljudi od blizu in daleč. To je bil do-;kaz, kako je bil Rudi povsod priljubljen. Od rajnega se je poslovil v lepem oovoru njegov prijatelj naš rojak g. Kozinc, uradnik iz Ljubljane. Še hujše je zadela nesreča našega tov. Jožeta Slivšeka. Šel je po zdravila za svojo bolno mamo. Ko se je pa vrnil domov, jo je našel že mrtvo. Rajna Reza Slivšek je bila soseda pokojnega Rudita. Za našega tov. Jožeta je tem hujše, ker mu je pred letom umrl oče. Ostal je popolnoma sam, ker nima ne brata ne sestre. Naj v miru počivata. Namesto venca pokojnemu Ru-ditu so darovali tukajšnjemu bralnemu društvu 254 Din: Ivanuš Edo, Cerklje, Ivanuš Robert, Zdoie; Vahčič Ivan, Cerklje; Resnik Lado, Zagreb; Vodopivc Maks, Raka; Gregorčič Valentin, Graz in Kozinc Franc, Ljubljana. G. Slivna pri Vačah. Dragi bralci in bralke "^Kmetskega lista«. Tudi jaz sem prišel enkrat do tega, da vzamem pero v svoje žuljave roke. Toda veselih dogodkov Vam ne morem poročati, ampak slabih. Slabo vreme in traini dež kažeta slabo letino. V četrtek 17. junija popoldne je pa nastalo silno neurie in padala je d.va centimetra debela toča 10 minut. Med grmenjem je udarila strela v neko drevo blizu gospodarskega poslopja. Polja so bila bela od toče, kakor da bi jih sneg pokril. Voda je v pol ure preplavila travnike in uničila ves pridelek našega kmeta. Velike skrbi imamo, kako bomo spravili seno. — Jakob Urbanija, G. Slivna. Lesce. V naši občini že dolgo časa služi g. župnik Avsec. Nismo pričakovali, da v svojih starih letih prične z zidavo orlovskega doma, ki je bil oznanjen zadnjo nedeljo, r ne z besedo orlovski, namreč zavit v mežnarijo, stanovanje organistu in dvorano za predavanje. Lep manever, kaj ne. Ker se vrši drugo nedeljo razgovor, kakor je oznanil g. župnik v cerkvi, v informacijo vsem občanom sledeče: Nismo nasprotniki ne ene ali druge stavbe, ali vsak gospodar prvo popravi sebi, potem dela za druge. Leška župna cerkev je pripadala pred prevratom pod pokroviteljstvo bivšega cesarja. V t p dokaz je služil grb nad 4 J^" Razširjajmo misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta ! velikim oltarjem, katerega je s težavo zabelil g. župnik, in pa nadomestil grb sedanje države. Po našem skromnem mnenju pripada Leška župna cerkev sedaj pod pro-tektorat Nj. Vel. kralja. V to se ne bi spuščali, ako bi ne videli v kakšnem stanju se nahaja stavba. Po informacijah županstva je izplačala tvrdka Mulej & Komp. za les cerkvi 94.594 Din. Koliko je že danes obresti od leta 1922. O tem se je razgovarjal občinski odbor in pooblastil g. Iskro iz Hlebcev, da vpraša kaj je z denarjem. Pri drugi seji je izjavil g. Iskra, da je rekel g. župnik, s 44.000 Din razpolaga cerkev, s 50.000 Din razpolagam jaz. Sklical se je v ta namen v cerkvi sestanek od g. župnika, kjer se je sklenilo, da slabo ostrešje takoj popravi in nadomesti z opeko. Enako se popravi cerkveni stolp in zvonovi, da ne bo mrličem pritrka-valo kakor sedaj. To se je vršilo 14. oktobra 1923 in je zapisnik podpisal g. župnik sam. Vse te poprave bi se morale vršiti sporazumno z leškim županstvom. Tudi na to je s svojim podpisom g. župnik pristal. Do danes se ni še nič izvršilo, čeravno teče .*na vseh koncih na cerkveni stol. Enako spira ob linah dež zvonik in bati se je, da pade kamen na šolsko mladino, ali na cesto. Hrasti v ta namen že leže eno leto v travi preraščeni. Četudi so zvonove kupili po večini občani. Na vse te nedo-statke je bilo opozorjeno srezko poglavarstvo z dne 16. junija 1925, št. 432. Do danes še ni odločen ko-misijonelen ogled. Cerkev in zvonik spada v davčno moč vseh občanov brez razlike mišljenja. Če segnije cimper na strehi, bo trpela vsa občina. Kakor čujerno, se je letos prodal zopet iz mežnarijskega gozda les. Bojazen nastane, kaj bo- de imel drugi g. župnik in čemu denar, če se nič ne popravi, če je ua-mera, da se pod firmo mežnarije gradi orlovski dom, smo upravičeni da zahtevamo od srezkega poglavarja, da razpiše komisijonelni ogled cerkve in zvonika. To tem bolj, ker ni lepo, ko se poleti vozi Nj. vel. kralj mimo cerkve, ki spada pod njegovo pokroviteljstvo, pa je taka podrtija. Ko je bil g. župnik Seigersmid v Lescah, ni bilo treba vrstic po časopisih in opominiati na popravo. Cerkev je popravil sam brez vsakega denarja občanov, razen prostovljnih darov. Da smo objavili ta. dopis, izjavimo, da ne iz političnega razloga, marveč iz dolžnosti kot občinski odborniki, da občani vedo kaj se godi in da odpadejo očitki, da občinski odbor ne ukrene ničesar. Pripominjamo, da je pričakovati vsak čas zidanje nove šole. Krediti v ta namen se že zbirajo. S, tem odpade tudi skrb za mežnarijo in organista, ker bo stara šola na razpolago. Srezko poglavarstvo znova prosimo, da čim preje odredi ogled in da se prepriča na lastne oči, da so vse navedene trditve resnične. — Več občinskih odbornikov. Z Gorenjskega. Gorenjska je minuli teden preživela lepe dneve obiskov, žalibog vreme je bilo pa zelo pod ničlo. Obiskali so Bled ministri Male antante. Kakor se čuje iz najbližje okolice, jim Gorenjska, zlasti Bled zelo ugaja. V petek opoldne se je pripeljala Nj. Vel. kraljica Marija in prestolonaslednik Peter. Kakor iz škafa je lilo, ko sta zasedla avtomobile. Imela bi se vršiti na jezeru sijajna bakljada, ali vse je pokvaril dež. — Ena senzacija pa je kljub vsemu ostala. Bobneči ogenj »Jutra in »Slovenca«, v katerem se dva mlada gospoda »kaplana« Kulovec in Smodej prepirata a dr. Žerjavom radi ponarejenega pisma. Če oledamo to iz kmetsko - delavskih oči, moramo priznati prislovico, če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj. Isto je z našimi gospodarskimi politi-karji, ko se prepirajo gospodje kaplani in doktorji na račun ubogega ljudstva, kdo bo katerega bolj pre-varil. Koliko časa ti uboga kmetska para bodeš še gledala tako igro. Če pa je treba izgovoriti besedico, da je potrebno izenačiti davke, kar žele vsi volilci, ne samo kmetijci, tudi vseh gosposkih strank in ne kaže uspeha za visoke gospode, tedaj debelo tiskano »Slovenec« piše, da hod« glasovali proti. Seveda raje j vidijo, da kmetsko, obrtno pa tudi (delavsko ljudstvo trpi ali pogine, samo da ostane igra »Jutra« in »Slovenca« in (na sleparstvu njihove stranke. Toda koliko časa bo še gledalo ljudstvo, ki ni dalo zato krogljic, da bi 300 Din dnevno imela ta gospoda za preklanje po časopisih. Za poštenega Slovenca mora biti to sramota, da so največje stranke, ena po papirju, druga po mandatih pričele tak boj, s katerim so zapravili še tisto malo ugleda pred svetom, ki smo ga imeli. Predaslje. Naši eselesarski prvaki se že bijejo, kdo bo po prihodnjih občinskih volitvah župan. Sedanji oče župan pravijo, da ne odstopijo. Pri zadnjih volitvah so poslali celo košaro agitacijskih listkov v zvonik, kjer so jih stresali volilcem po glavah, ko so šli od maše. »Prihodnjič pa če iih pošljem prav pet košar — župan moram biti jaz,« tako pravijo. Ako ne bom jaz župan, je v nevarnosti vera in križ bodo vrgli iz šol'3 --Kdo bo pa po prihodnjih volitvah župan, bomo že mi poskrbeli. — Oglasilo se jih bo več kakor sto, da nam Matija županil ne bo! j Iz Karlovca smo prejeli: >Nas : kmečko gibanje se je silno dvigni nad vse ostale egoistične in nazaj njaške stranke in glavno zaslu j imata pri tem naša voditelja Stj pan Radič in minister Pucelj. Ni še gibanje je začel moder člove ki zna ceniti človeka kot človek Ta je nam povedal, kakšne prav« imamo, ki tvorijo podlago za na boljšo bodočnost v novi državi. Z lostno je, da je današnja gospod ki je večinoma sama izšla iz kme kifi domov, danes največja naspra niča našega pokreta in Stjepan Ri dič je imel prav, da je dal tem Iji dem naslov »kaputaši« in »batin Toda tudi batina ima dva k ca. Naš narcd je kmečki narod če se da kmetom njihove pravic j bo kmečko socijalno vprašanje t, koj rešeno. Naše pravice pa nam priboril Stjepan Radič, ki se naj bolj bori za našo pravdo. Kmet imel samo dolžnosti, a nobenih pri vic, mi pa se borimo za svoje pr?' vice. Če bo živel dobro kmet, b živeli tudi vsi drugi dobro, če kmet ne bo mogel več živeti, tudi batinaši in kaputaši ne bodo živel Danes vidimo in čutimo vsi. ka nas je pripeljala naša gosposka p litika. Zato mora biti batinaške p litike čimprej konec. Naša velik nesreča je gosposka korupcija, 1 nas tere že od 1. 1918. naprej, tod; nihče se je ni upal lotiti, dokler s je ni lotil Stjepan Radič in odločni] nastopil proti tej gosposki bolezni) kot zvest čuvar kmečkih pravic. ?^ato pa mi s ponosom in s -samoza vestjo gledamo, kako naše kmečko gibanje raste kljub Pribičeviču in njegovemu pomočniku Korošcu, kv bi nas rada vtčientla vsak v svoj J rem. Mi pa pravimo: Kmetje, zdru žimo se v naših lastnih kmečkih vrstah! Krepko naprej za našim Radičem! — Felakovič Mirko. Redni občni zbor Kmetijske tiskovne zadruge bo v sredo, dne 7. julija ob 4. uri popoldne v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Pri tej priliki se bodo navzočim razdelile deležne knjižice. Dr. Pasarič, podpredsednik narodne skupščine, je prispel v soboto v Ljuljano, si ogledal najpreje velesejem, nato se pa dalje časa zadržal v našem tajništvu in si tudi ogledal gospodarsko zadrugo »Ekonom«. V nedeljo je obiskal našo Gorenjsko tov. minister Pucelj. Ljudstvo ga je povsod navdušeno pozdravljalo. Obširno poročilo priobčimo v prihodnji številki. Iz železniške službe. Direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Jakob Borko je premeščen kot direktor k železniški direkciji v Subotico. V Ljubljani je imenovan za direktorja Dimitrije Kneževič, dosedaj pomočnik direktorja v Sarajevu. Lesce. Okrajni odbor Slovenske Kmetske Stranke priredi dne 11. julija veliko kmetsko veselico v prostorih gostilne Legat. Čisti dobiček je namenjen knjižnici društva kmetskih fantov in deklet. Program veselice je zelo pester, železniška zveza ugodna, veselica tik kolodvora. Kmetsko ljudstvo vabi k obilni udeležbi. — Odbor. Konjske dirke v Št. Jerneju na Dolenjskem so se vršile 29. junija. Na dirke je prišel tudi tov. minister. Pucelj, poslanec A. Kelemina in, načelnik kmetijskega ministrstva g. Durič. Minister Pucelj je izročil za najboljše dirkače krasna častna darila. Časlnim občanom blejske občine je bil izvoljen češkoslovaški poslanik v Beogradu Jan Šeba. Zahvala. Okrajna organizaciia SKS za Radovljico se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so vsak po svo-ii moči pripomogli do sijajno vspe-lega potovanja tov. ministra Puclia po Gorenjskem. Posebna hvala vrlim našim fantom in dekletom v narodnih nošah, ognjegasnim in drugim društvom, ki so prihitela od blizu in daleč, da pozdravijo našega voditelja. Iskrena hvala preč. g. župniku Aljažu, ki je tudi to pet dokazal, da je slovenske kmečke korenine vreden sin. Sijajen uspeh naj nas še tesneje združi. S kmečkim pozdravom: Okrajna organijzacija SKS za Radovljico. Ponikve. Tu se je vršila v nedeljo dne 27. junija župna gasilska vaja, katere so se udeležila društva iz Trebnja, Ponikev, Velike Loke, Mirne peči in nekaj članov društva Sela brez orodja. Vajo je vodil žup-ni podnačelnik Hude, nadzoroval pa je župni načelnik Preželj. Vaja je izpadla nad vse pričakovanje dobro, tu se je videlo, kaj pomeni agilno župno načelstvo in vzorna društva. Občinstvo, ki je v velikem številu prisostvovalo vaji, je bilo navdušeno nad impozantno izvež-banostjo. Tudi po orodju se je videlo, s kako ljubeznijo in požrtvovalnostjo se moštvo oklepa svojih društev; vse je bilo v najlepšem redu. Med orodjem sta vzbujali sploš- no pozornost dve motorni brizgalni. Župnemu načelstvu naše iskrene čestitke. Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom v Kozjem vabi vse bivše vojake, prijatelje, sorodnike in znance v svetovni vojni padlih vojakov p od-j kritju in blagoslovitvi spomenika, j ki se vrši v nedeljo dne 4. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne. Elementarne nezgode so dosedaj napravile v naši državi po uradnih , poročilih nad 300 milijonov dinarjev škode4 S Odkritje Miklošičevega spomenika v Ljutomeru bo v nedeljo, dne 8. avgusta t. 1. Vsled deževja so vse reke zelo narasle. Sava je v spodnjem toku narasla dva metra nad normalo. Posebno v Vojvodini se boje poplav, ki bi znale ogromno škodovati letošnji letini. Ureditev naše solunske cone. Predvčerajšnjem sta odpotovala v Solim naša delegata Ranislav Av-ramovič in Sava Božič v svrho po- Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti! 5 gajanja z grškimi delegati aaradi vprašanja naše solunske cone. Pred odhodom delegatov se je v Beogradu vršila konferenca, kate-Te so se udeležili minister dr. Nin-cic, Jovan Markovič, Panta Gavri-lovič in oba delegata. Samomor. Rudolf I. Franc iz Turjaka, sedaj pri vojakih v Ljubljani, je skočil v Ljubljanico, ker je zvedel, da ga njegovo dekle na Vrhniki vara. Jugoslovansko Sokolstvo na praškem zletu. V celem se udeleži so-kolskega zleta 1700 jugoslovanskih Sokolov in 1200 Sokolic. Naraščaja bo zastopanega 300. Poleg tega bo na zletu zastopana tudi jugoslov. vojska s 290 vojaki-telovadci in 10 častniki in s 40 gojenci vojne akademije v Beogradu. Poštna zveza Buče—Kozje. Poštna zveza Buče—Prelasko, ki je bila 1. junija letos uvedena, se zadnji dan tekočega meseca ustavi in se dne 1. julija zopet uvede zvezda Buče—Kozje, kakor je bila pred 1. junijem 1926. Prijava naših državljanov o škodi. katero so utrpeli v Rusiji. Kon-zularno-truovski oddelek ministrstva zunanjih del poživlja vse naše državljane, kateri imajo od ruske države terjati kako odškodnino, ker se' jim je v Rusiji njihova premična ali nepremična imovina uničila, pokvarila, ltonfiscirala, sckve-strirala itd., da obnove svoje prijave povzročene škode v dveh izvodih do 20. julija t. 1-. pri pisarni gornjega oddelka. Volkovi v južni Srbiji. Že nekaj časa se pojavljajo v okolici Kosma-ja številne tolpe volkov. Zveri, so tako sestradane, da prihajajo celo pri belem dnevu v vasi in napadajo živino. V nedeljo so raztrgali v selu Rapočevo 20 Ovac, v ponde-ljek pa nekemu kmetu v Dučici 25. Kmetje prirejajo na volkove love z gonjači. Srbski kmetski poslanci. V ponedeljek sta prispela v Ljubljano dva ugledna radikalna kmetska poslanca in si naiprve ogledala ve-lesejm, popoldne sta si pa v spremstvu tov. ministra Puclja, poslanca A. Kelemine in treh načelnikov ministrstva za kmetijstvo ogledala nekatera kmetska gospodarska poslopja v Zgornji Šiški in Vižmar-jih. — V Domžalah je pozdravil goste župan g. Skok in predsednik naše krajevne organizacije tov. Je-zernik. Od tu so krenili v Drago-melj in Beričevo, kjer jim je priredil tov. Ivan Grad mal prigrizek. Pri tej priliki je v lepem govoru pozdravil slovenske kmete poslanec Andrija Protič, nakar se je tov. Anton Cerar v vznesenih besedah zahvalil za pozdrav ter obrazložil težnje našega kmetskega ljudstva. Po govorih tov. posl. Kelemine in t načelnika g. Durica so se gostje vrnili v Ljubljano. Prepoved uvoza vina na razstavo v Filadelfijo. Ministrstvo trgovi-i ne in industrije je prejelo od ministrstva inostranih del dopis, v katerem se naznanja, da je ameriško poslanstvo obvestilo našo vlado. da se ne bo dovolil uvoz alkoholnih pijač, n. pr. likerjev, vina itd., tudi če bodo namenjena za razstavo v Filadelfijo, ker je uvozi alkoholnih pijač v Zedinjene drža- j ve sploh prepovedan. Sv. Izidor — sejalec. Po starih kmečkih domovih se najdejo še po- i nekod starinske slike, slikane na; steklo. Posebno priljubljene so bile slike sv. Izidorja — predstavite-lja kmečkega stanu. Danes so se slike povečini razbile in razpadle in kmetje so kupovali za okras svojih hiš razne druge nabožne slike, ki so jih delali v tujini in niso imele zato ničesar domačega na sebi. Sedaj pa je založila družba >Vera« v Ljubljani zelo lepe slike Sv. Izidorja - sejalca. Slika predstavlja svetnika v slovenski kmečki oblekici, ko seje v prvi zori na preorani njivi. Spremljajo ga anoeljci, ki zalivajo njegovo setev z zlatimi kan-glicami. Prepričani smo, da bode ta slika najlepši kras slovenski kmečki hiši. Naslikal jo je naš znani slovenski umetnik M. Gaspari, ki je znan po svojih številnih slikah iz kmečkega življenja. Zato to sliko prav toplo priporočamo. B. R.. Ureditev rumunskih dolgov v Italiji. Italija je v povojni dobi posodila Rumuniji 90 milijonov lir. Za odplačilo tega dolga sta obe dr-ižavi pred kratkim sklenili dogovor, da se dolg odplača tekom 12 do 26 let po vsakokratnem stanju rumunske valute. Bogastvo Zedinjenih držav. V govoru je povedal Coolidge, da bo s 30. junijem končano finančno leto zaključilo s prebitkom nad 185 milijonov dolar ie v, prihodnje pa samo s 120 milijoni. Predsednik je poudarjal, da na znižanje davkov zaenkrat ni mogoče misliti. Mislimo, da je tudi 120 milijonov lep prebitek. Rusija pošilja ekspedicijo proti severnemu tečaju. Ekspedicija ima na razpolago tri ladje. Namen eks-pedicije je, da odkrije nove linije za parcbrodni promet v polarnih krajih. Znano meniško republiko na gori Athos je grški diktator Pangalos razpustil. Na gori Athos je bilo 5000 menihov. Samostanska kolonija je bila ustanovljena leta 968. Doigove plačujejo. Velika Britanija je plačala Zedinjenim državam na račun vojnega dolga 67 milijonov, BeLgija, Češkoslovaška, Estonska, Finska, Ogrska, Litvin-ska, Poljska, Rumunija in Letska so izplačale skupaj 4,833.127 dolar-jev. Zopet železniška nesreča na Francoskem. V nedeljo popoldne je skočil v bližini Toursa brzovlak s tira. Dva vozova sta padla z več metrov visokega nasipa. En potniški voz se je zaril v voz za prtljago. 5 oseb je bilo ubitih, 7 težko, več pa lahko poškodovanih. Aretacija tolpe trgovcev z dekleti na Poljskem. Varšavska policija je razkrila te dni tolpo, ki se je pečala že več let s trgovino z dekleti. Tolpi je načelcvalo sedmero bratov Mirel, ki so imeli zveze s trgovci z dekleti v Nemčiji, Belgiji in Franciji. Žrtve so transportirali preko meje v avtomobilih in letalih, da so se izognili na ta način policijski kontroli na kolodvorih. Trije bratje so bili aretirani v Varšavi, ostale štiri bo doletela ista uso- Franc Pustotnik, posestnik na Blagovici, prvi hmeljar na Kranjskem. da v Argentiniji. V kolikor je ugotovljeno do sedaj, je prodala tolpa nad 100 deklet za ceno po 2000 do 3000 dolarjev. Posledice neprevidne vožnje z avtomobilom v Ameriki. V New-yorku je izšla te dni uradna statistika o avtomobilskih nesrečah. Iz statistike je razvidno, da je bilo leta 1925 v Zedinjenih državah pri avtomobilskih nesrečah 25.000 ljudi ubitih, 750.000 pa težje ali lažje poškodovanih. Budistična razstava v Leningradu. V Leningradu se otvori v jeseni budistična razstava, prva razstava svoje vrste na svetu. V pripravljalnem odboru so zastopani Akademija znanosti ter glavni znanstveni zavodi in muzeji sovjetske Rusije. II. vseruski kongres slepcev se je vršil te dni v Moskvi. Na kongresu je zastopalo 100 delegatov okrog 5000 slepcev, razven tega se je udeleževalo kongresa okrog 1000 slepcev-članov organizacije. Predsedoval je slepec Viktorov. Po zborovanju so priredili slepci javen koncert ter uprizorili neko gledališko igro. Brezposelnost v Ukrajini. Centralni svet strokovnih savezov v Moskvi je pretresal te dni vprašanje podpore brezposelnim. Pri tej priliki se je ugotovilo, da je bilo do nedavno glasom uradnih podatkov v Ukrajini okoli "200.000 brezposelnih, dočim jih je danes že 300.000. Posebno obupen je položaj brezposelnih, ki niso organizirani v strokovnih savezih. Za te je nemogoče dobiti delo. Rusija anektirala Mongolijo. Kakor poročajo, je Rusija proglasila aneksijo Mongolije. Japonski poslanik pri mongolski vladi je dobil nalog, da poda svoji vladi tozadevna podrobna poročila. Oboroževanje v Rusiji. Sovjetska vlada je naročila v Nemčiji veliko število pušk, ki jih bo prodajala potem po 30 rubljev. S temi puškami hoče Rusija oborožiti svoje prebivalstvo po sistemu društev za oslro streljanje. Velika železniška nesreča v Braziliji. Med vožnjo iz Rio de Jai^eiro v Minae G«rae» j« akočil s tira neki ekspresni vlak bra2ilijanske centralne železnice. Baje je poškodovanih več sto oseb, nekaj pa celo ubitih. Strašen potres. V grškem otočju je bil preteklo soboto nenavadno močan potres. Na otoku Roda je bilo porušenih 2000 hiš. Potres so čutili tudi v Južni Italiji in Turčiji. V Mehiki je izbruhnila kuga. Do sedaj je zahtevala že nad 2000 žrtev. Zraščeni dvojčki. A Ameriki v South Bend, Ind. sta bila rojena pretekli mesec dvojčka, zraščena na trebuhu in gledata dmg drugemu v obraz. Starši dvojčkov so Hrvati in se pišejo Medič. Izprva je izgledalo, da sta otroka ženskega spola in stariši so jima dali domači imeni Ljubica in Božiča, toda zdravniki so dognali, da nimata spola. Dvojčka imata en sam trebuh, iz katerega bingljata dva para nožic. Od trebuha navzgor sta pa popolnoma normalna. Zdravniki, ki so preiskali dvojčka, so v veliki zadregi. Pravijo, da kaj takega še niso videli. Ves South Bend razpravlja o tem čudnem slučaju. Ena polovica je mnenja, da je treba dvojčka operirati, pa naj pride potem kar hoče; druga polovica pa se protivi, češ naj ima natura proste roke, kajti otroka itak ne moreta dolgo živeti v takem stanju. Trgovska pogajanja z Ogrsko. Te dni se je vršila prva skupna seja naše in ogrske delgacije za trgovska pogajanja. Na tej seji so se raz-pravliale odredbe splošnega dela pogodbe in odredbe o obmejnem prometu. Antikrist v Rusiji. V ruski pokrajini Wologda sta povzročila med prebivalstvom dva meniha neznanske vznemirjenje. Napovedala sta, da bo na novega leta dan konec sveta. Vse prebivalstvo je prečulo celo Silvestrovo noč ter čakalo sodnega dne. Toda noč je potekla mirno in zjutraj je zasijala svetla zora. Ali meniha nista prišla.v zadrego. Izjavila sta. da je Antikrist svoj prihod odgodil do Velike noči. Oddahnilo se je prebivalstvo ter nosilo menihoma bogate darove. Ko je prišla Velika noč, sta meniha zopet pripovedovala, da je Antikrist ponovno odložil svoj prihod na Binkošti. Sedaj se pa kmetje niso dali več potolažiti, bili so prepričani, da to pot Antikrist svojega prihoda ne bo več odložil, temveč da pride sigurno konec sveta. Meniha sta jim obljubljala, da jih bosta rešila pred Antikristom s tem, da jih bosta skrila v neki gozd, kamor jim ta ne bo mogel slediti. Prebivalstvo 'je bilo noč in dan na straži. Liudje se niso upali niti sleči. Vršile so se procesije itd. Medtem pa so prišli mesto Antikrista orožniki po meniha, ki sta jim pravočasno odnesla pete. Od mrtvih vstala. V Newvorku ie Cecilija Milstein imela veliko srčno napako, na kateri je zadnji čas močno trpela. Dne 17. maja je dobila posebno hud napad tako, da se ni nič zavedla. Poklicali so zdravnika, ki je konstatiral, da je Cecilija mrtva. Položili so jo na mrtvaški oder, skopali na pokopališču jamo, okoli mrtve pa so se Kmet, ljubi zemljo m in bran! svoje pravice! zbrali od žalosti obupani domači in sorodniki. Ko je ležala Cecilija že col dan na mrtvaškem odru, se naenkrat dvigne in sede vpraša navzoče, zakaj jokajo. Ko so ji vse povedali, se ie čudila in rekla: Kaj takega se mi pa ni še pripetilo. Prebivalci amerikanskih mest. — Trgovski department je objavil število 229 mest z več kot 30.000 prebivalci. Med štirimi miljonskimi mesti je New York na prvem mestu z 5,924.000 prebivalci z 5,620.000 leta 1820. Prirastek zadnjih pet let tedaj znaša 304 tisoč. Chicago ima nad tri milijone , prebivalcev, Phi-ladelphia nad 2 milijona in Detroit 1,290.000. Filipinci so ubili 41 banditov. — Na amerikanskih otokih Filipini so se sprijeli ta mošn ji prebivalci z banditi. V boju je padlo 41 banditov. Spomenik Ljeninu na Kavkazu. Na vzvišenem kraju Gruzinske glavne ceste na Kavkazu bodo postavili 8 metrov visok spomenik Ljeninu. Vulkan Manua Loa na Havajskih otokih je pričel zopet bruhati. Lava ie pokrila do 100 metrov visoko bližnje vasi in ko se je privalila do morja, je voda daleč naokoli zavrela. 25-letni jubilej vrtnarske razstave v Poznanju. V dnevih od 25. septembra do 3. oktobra 1926 se bo vršila v Poznanju vrtnarska razstava, ki je hratu jubilej njenega 25-letnega obstoja v Poznanju. Te vrtnarske razstave so bile skozi 25 let najepohalneiee in na polju vrtnarstva so za Poljsko ustvarile neprecenljivih zaslug, predvsem pri vzgoji posameznih kultur. Razstava se bo delila na sledeče oddelke: 1. Sadjarstvo; 2. cdgcja cvetlic; 3. začimbe; 4. semena; 5. razstava cvetlic za posebno lepotičie; 6. način vzornih vrtov; 7. šopki in cvetje Razstavi bo priključen tudi tehniški oddelek vrtnarstva in poseben šolskobotaničen vrt. Od vrtnarstva in rastlinstva najbolj odvisen gospodarski činitelj, čebelarstvo bo prav tako na razstavi. V času razstave je pričakovati velikega obiska 7lasti iz sosednih držav. Napovedan je tudi prihod predstavnika vrtnarstva iz Čehoslovaške in iz drugih .slovanskih kraiev. Na to razstavo bi morali tudi naši vrtnarji, ker so pri ras dani vsi pogoji za prccvit in reorganizacijo vrtnarstva v najmcder-neišem stilu. Prilika ie ugodna, da si je ob tei priliki mogoče ogledati -^publiko Poljsko, kaiti po vseh državah ie dovoljen 50% pomist po želemicah. Vsa pojasnila daie zastopnik poznanjskih velesejmov g. Golebiovvski, Stari trg 19, Ljubljana in sicer brezplačno. Zobni atelje Ivana Radovana se nahaja odslej v Ljubljani, Šelen-burseva ulica 4, I. nadstropje (pre-ie dr. Prossinagg); zobni atelie Frana Radovana pa se nahaja še vedno Ljubljana VIL, Celovška cesta 14, nasproti velesejmu. »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Liubliana. Poljanski na=in 10'R, pošlje vsakemu naročniku •^Kmetškega lista« zanimiv cenik broznlačno. Zahtevajte ga takoj; ne ho Vam žal! Zlatnike r milu »Gazela« »o našli: (imena v oklepaju označujejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno): Fani Bohorč, Zabu-kovlje pri Sevnici (Pavel Stergar, Šmarje rri Sevnici), Oblak, vulgo Govekar, Jama Maučice (Janko Rant, Kranj), Ivan Potrato. občinski tajnik, Jesenice (Peter Sitar, Jesenice), Stanko Murkovič, Ptuj (A. Seniear in Sin, Ptu'j), Leopoldi,na Zechmei-ster, Maribor, Sodna ulica 25 (Jaš & Les-jak, Maribor, Ulica X. oktobra), Francka Cimerman, Dob pri Kostanjevici (Fr. Ra-|buse. Kostanjevica), Marija 0'oerstar, Zasip 8 pri Brežicah), (Martin Plefcerski, Cerklje pri Brežicah), Katarina Jenko, Sp. Brnik pri Kranju (A. Badanovič, Sp. Brnik pri Kranju), Anton Potočnik. Sv. ; Lenart nad Škofjo Loko (Rudolf Ziherl, i fvkofia Loka), Ružica Tcmlinovič, Cernik | 1'Andriia Tusič, Cernik), Kasim Hosič, ' Banja Luka (Josef D. Nahmias, Banja Lu- s, Banja j ka), Nikola Jelača, Bjelovar (Samojlo i Stern, Bjelovar), Kata Jendrič, Ostma, občina Dugoselo (Albert Hirschler, Dugo-selc). Listnica uredništva. Popravek. Zadnje naše poročilo ■) požaru v Sv. Kungoti je treba popraviti toliko, da je gorelo pri Sv. Kungoti na Dravskem polju, ne ~'ad Mariborom. Naše cerkvene gorah, Marsikdo se je čudil naši domovini, ko je gledal venec lepih cerkva po gričih in višinah. Popotnik iz Balkana je menil, da so razvaline gradov po gorah in lepe cerkve po višavah, ki čepijo gori kakor koklja v gnezdu, znamenja teme in mračnega duha. Človek je divji, žena še bolj, duhovnik pa najhujši. Kako lepe so balkanske gore, katerih ne skrimijo taka gnezda, ampak le rdeča hajduška kri. Ne bo boljše v Sloveniji, dokler ogenj ne konča teh sledov mračnjaštva in pride med ljudstvo prava kri bratstva in omike. Ker taki ljudje ne poznajo duše našega ljudstva, ne morejo razumeti najlepših spominov njegove dušne omike in hrepenenja po Boru in božji bližini. Gradove po višavah so zidali graščaki z ljudskimi žulji. Razpadli so gradovi, ko sc kmetje postali svobodni. Cerkvice po gorah je pa zidalo samo ljudstvo iz prave pobožnosti in želje po Bogu. Kjer Slovenec prebiva, tam hoče imeti svojo hišo božjo. Na gore so postavili naši očetje te cerkvice, da bi bile od daleč vidne priče naše pobožnosti. Žena nosi poročni prstan znamenje svoje zaveze z možem, naše gore pa nosijo te prstane zaročitve našega ljudstva z Bogom. * Sicer je pa zmota, da so te cerkvice le na gorah. Kjer so naši ljudje, v vsaki dolini in v vsaki planini hočejo imeti svoj spomin na Bega. Če ni mogoče zidati cerkvica, so postavili priprosto kapelo ali pa le križ kot znamenje svoje žive vere. Kar se zdi tujcem zna-mnie mračnjaštva in suženjstva, se /ii nam najlepše znamenje omike in clobokovernega slovenskega duha. Naši dedi so sami stanovali v revnih zaduhlih hišah, toda visoko na gori so postavili Bogu prostorne domove, lepe cerkve, za katera so radi dali vse, kar so mogli. Po celi domovini so znane Marijine gore: šmarna gora, Sv. gora, Žalostna sora, Višarie. potem Sv, J.ošt, Limbarska gora, Sv, Rok, Topolova, Primskovo, Zaplaz in vse druge, ki so prav vraščene v dušo našega naroda. Od vseh stra-I ni se gori ozirajo verne oči. Nekdaj I so bile te gore močna bramba pro-iti Turkom, danes so močna bram-:ba zoper tok nevere in brezver-'stva. Stoletna navada je pri ljudstvu, da vsaka slovenska mati nese ali pelje svojega otroka na te Marijine gore, da se z maternim mlekom napoji z Marijinim duhom, i Gori gredo tudi napredni kmetje, ker v tem ni nobenega razločka, med kmeti okraja. Kdor ne more k cerkvi, se mu godi kakor planin-i skinf pastirjem, ki so v nedeljo, ko ije k maši zvonilo iz visokih planin •s svetim strahom in hrepenenjem zrli na hišo božjo. Ljubezen do teh cerkvic je globoko usidrana v srcu naših ljudi. Najbolj revne podružnice ne pustijo razpasti. Niti deset kmetov nima kaka revna podružnica, ki tako ponosno na gričku kraljuje. In i i reveži ji radi dajo vse, kar rabi. Ko se 'gre za cerkev, se omečijo tudi mlačna srca. V tem ni med j kmeti nobenega razločka. Nekateri godrnjajo, se pritožujejo, nazad-I nje vendar radi dajo. Skoro gotovo ni nobenega naroda na svetu, ki bi tako ljubil cerkvice po gorah, kakor Slovenci. Odtod je izviralo ono bratoljubje, ljubezen do doma in vztrajnostih v najhujših težavah, ki krase slovenskega kmeta. Nai imajo drugi svoje puste gore, oskrunjene z zavrat-no prelito krvjo, Slovenci bomo i ostali pri svoji omiki, ki prihaja I iz sv. vere, iz božje luči. Cerkvica na gorah bodo pa tudi zanaprei |pričale o značaju naš.ib ljudi. \ Primer. i. DVA KMETA. Bila sta dva kmeta. Eden je pridno oral, sejal in — žel. Drugi pa je bil lenuh, svojo kmetijo je zapravil — prodal ter je šel za najemnika tie. kjer bi on sam lahko gospodaril. Pa tudi sedaj se mu ni ljubilo skrbeti za sebe in svojo obogo družino. Rajši ie lenuharil in držal križem roke. Ko mu je začela voda v grlo teči in ni vedel nobenega izhoda več, je začel zmerjati svojega pridnega soseda, češ. ti si kriv, da sem ob kmetijo, ti si kriv, ako mi rabijo orodje, ti si kriv, ker ne orjes in sejes tudi — moje nji v e. Ti si kriv, ako nimam kaj žeti in ako mi bo propadla uboga družina!« II. DVA POLITIKA. Bila sta dva politika. Eden, po imenu Ič-Rad, je pridno delal s svojimi poslanci za svoj narod in — žel. Dragi, Ruk-Po-Švic, pa je bil lenuh in nesposobnež, svojo poverjeno pokrajino je dal tretjemu politiku v roke, za svoj narod si ni zgovoril ničesar, sam pa je šel za najemnika-politika tje, kjer bi on sam lahko s svojimi poslanci gospodaril in odločeval. Pa niti sedaj se Ruk-Po-Švicu ni ljubilo skrbeti za ubogi narod, ki mu je ponovno *oil poveril zaupanje, Raje je lenu- haril, držal križem roke in gledal, kako propada polagoma v s e. Ko Ruk-Po-Švic za svojo nesposobno in zafurano politiko ni vedel nobenega izhoda v e č in mu je že tekla voda v grlo, je začel potom časopisja, shodov itd. zmerjati onega pridnega in sposobnega politika, češ, ti Ič-Rad si kriv, če sem s svojimi poslanci nesposoben, ti si kriv, ako sem jo I s svojo brezglavo politiko pošte-jno zafural, ti si kriv, ako za-| rabijo za plačo mojim pcmagačem vsaki trenutek eden grantec. ti Ič-Rad si kriv; ker ne delaš tam, kjer bi jaz sam moral delati — ali pa — odstopiti mesto sposobnejšemu politiku! In laže Ruk-Po-ŠVic nadalje: Ti Ič-Rad si kriv, ako nimam svojim volilcem prav ničesar pokazati in ako bo propadel popolnoma moj ubogi in i z-mučeninezavedni narod! Ali ni tak politik, kakor je Ruk-Po-Švic, nesposoben brezvestnež in nesramen demagog? Prosto iz kitajščine S—s. ZA SMEH. Pri zdravniku. Orehek: »Rad bi kako zdravilo.« Zdravnik: »Kaj pa vam je?« Orehek: »Take bolečine imam v želodcu.« Zdravnik: :>Za to vam ni treba nikakih zdravil. Kadar mene boli želodec, mi napravi žena gorke ob-kladke okoli trebuha, nato grem v posteljo in drugi dan je xopet do-1 bro. Tako morete tudi vi -napraviti.^ OrekeVi: Ni slabo, ako res pomaga. — Kdaj pa ima vaša žena čas?«] Zakaj kapucini tobak šnofajo? Zato, ker imajo nos dol obrnjen, če bi 'gra imeli pokonci, bi ga notri stresali. * * * Kmet iz Šenčurja pride v Vele-sovo. Velesovčan je ravno belil svojo hišo. Šenčurec: »S čim pa belite pri vas?« Velesovčan: »Z apnom!« Šenčurec: »Pri nas pa z mastjo!« Ali pridejo tudi ženske v nebesa?« :>Ženske ne pridejo v nebesa,« reče žuonik v pridigi. Da bi se odpovedal tej krivi veri, pozo-vejo ga k škofu. V razgovoru pa se župnik sklicuje na sv. pismo, kjer se čita v skrivnem razodetju sv. Janeza: »In bilo je v nebesih kake pol ure vse tiho.^' >Kako bi bilo to mogoče, če bi bile tudi ženske v nebesih,« pravi župnik. A tako! Župnik je pridigal v cerkvi posebno proti pijančevanju. Ko ie bil opoldne pri obedu pri graj-ščaku in je že zagrabil za četrto steklenico šampanjca, ga prekine gospodar, ki je bil tudi pri pridigi: Visokočastiti ste tako oistro grmeli danes zjutraj proti pijančevanju in sedaj?« — »I no, gospod grof,« odvrne duhovnik, »če bi i tneli vi danes takega mačka, bi tudi vi zabavljali čez pijančevanje!« Naročajte in fazširjaite »KMETIJSKO MATICO« l s..............................i r^rMrii n OTu Ti-irfrr« »m m«—m i ni—« in r riminriri wr ■ i ■ 11 ............li 11 - k .-^la^aiJ'*-uaa^nH^^ Narodni Naša dolenjska konjereja. Malo krajev je v Sloveniji, ki bi' >n žrebca bili tako bogati na konjih, kakor prodana so ravno Št. Jernej in druge občine v njegovem okolišu. Saj je pa tudi ravno tu nekdanja kranjska konjereja doma. In ko je bila ta konjereja na svojem višku, je prišla svetovna vojna, ki je ž njo kar pomed-la. Nastale so nove razmere. Bilo je treba najprvo to v razvalinah se nahajajočo konjerejo obnoviti. Gojila se je namreč v teh pokrajinah lahka žlahtna anglo-arabska pasma in posamezni posestniki, ki so bili dobri konjerejci, so imeli že kar svoje stare rodove. Vojni erar je dajal žlahtne kobile posestnikom za dobo šest let v rejo in po tej do-bi je postala žlahtna kobila last posestnika. Med tem pa je posestniku Saj pa tudi ni čudno, kajti čujte v krajih vdira prav do trebuha, po j dirkači sami nabavili dirkalne vo-jeseni 1925 so bila posamezna osem | nekaterih mestih, kjer so pa tla su-1 zičke. Končno pa je le uvedilo, da mesecev stara od lipicanskih kobil ha, pa trava nima časa zrasti. ker mora samo načeti tudi to vprašanje. amerikanskega dirkača i jo živina sproti popase. Sicer pa tu-za reci in piši: tristose-di ni čudno, ker se ne pase po ni-demdeset pet dinarjev, da celo za' kakem sistemu, temveč je živina 300 dinarjev na sejmu. In lepega! običajno več ali manj preko celega triletnega konja čistega lipicanca, porab ne ga za vsako delo, kakor tudi za dirko je prodal tedaj posestnik za 3750 Din, torej zelo poceni. In pri vsem tem žalostnem stanju ni bilo od nikjer pomoči. Denarna kriza se je pa še celo stopnjevala. Le kakor omenjeno je poizkusila državna žrebčarna, ki je bila tedaj pašnika raztepena. Preko pašnika se razliva vrhutega voda potoka, ali pa studenca. Konji hodijo oziroma se vdirajo v to močvirje po celi dan, Zato je letos z velikimi žrtvami samo kupilo najmodernejše ameri-kanske dirkalne vozičke, v katerih bodo konji vse drugače pokazali, kako znajo stopiti. Seveda bodo ti vozički dirkačem le proti primerni odškodnini na razpolago. S tako modernizirano dirko hoče društvo kopitni rog se razmehča, zemlja se! praznovati 60-letnico obstoja konj- ' skih dirk v Št. Jerneju. Posestnikom pa bi bilo priporočati, da bi si vsaj oni, ki zmorejo sredstva, kupili sami take dirkalne vozičke in tlači v sredo kopita in razteguje razmehčan rog in končna posledica teh pašnikov za konje so široka in na podplatu ploska kopita. In po sama v stiski, pomagati na ta na-j sestniki. Ne pomaga nič! Naj se jim s tem olajšali vsaj gmotne izdatke čin, da je izročila amerikanskega J še toliko govori o nevarnosti teh j društva, ki je navezano le^ na de- dirkača Danko 12 v privatno rejo.1 močvirnih pašnikov za konje, a kaj"name podpore in ki se trudi za iz-S tem je hotela vmešati med anglo- šele za govedo (saj je v zimi od boljšanje njih blagostanja in konje-arabsko kri še dirkaško, ki se je 1924 do 1925 v vaseh, ki pasejo reje dosedaj pri pazljivi vzgoji žrebet svoja goveda na teh pašnikih, pogi-sijajno obnesla. Kako se bode ob- j nilo ali bilo zasilno zaklano nad 30 vrgla že nekai žrebet ' za katere je nesla ta kri na dirkališču, se pa po-: komadov krav vsled »sajevca«, ki posestnik prejel zopet od erarja le- kaže letos, na konjski dirki dne ni tu ničesar druzega kakor meti pe novce, ali pa jih je drugače dobro prodal, ako je erar odklonil nakup. Vrhu tega so prihajale letno vojaške komisije, ki so odkupile posestnikom dobre konje za dober denar. Radi tega ni bilo v teh krajih čuti o krizi v konjereji in ni bilo 29. junija, to je na praznik Sv. Petra in Pavla. To prej omenjeno krizo so pa le porabili za sebe posamezni brezvestneži, ter so svoje ne-licencovane žrebce, ki so imeli po več ali manj podedovanih napak, pridno pripuščali za konkurenčno mM™ mli enega posestnika kon-|ceno različnim posestnikom, ki so ljavost). Predlogi, da bi posestniki, ki so upravičenci teh pašnikov iste na zadružni način kanalizirali in tako osušili ter nato uvedli par-celirano pašnjo, so zaman. Vsak reče: Ako je bilo dobro za živino mojih prednikov, pa bo še sedaj! Okužba teh pašnikov po infici ranih pol jerejca, ki bi bil mislil na to, da bi'si na ta način popolnoma pokvari-1 žih je pa že tako daleč napredova-v slučaju nesreče kupil težko li svoj konjerejski sloves in svojo la, da so mi posestniki travnikov, — Dr. J. K. Peronospora in oidium sta dve najhujši bolezni vinske trte. V zadnjem času se je počela peronospora v vinogradih že pojavljati in sledila jej bode v kratkem gotovo tudi plesnoba, ker je vlažno vreme za razvoj obeh bolezni izredno ugodno. Proti peronospori (paležu) moramo čimpreje trte poškropiti v tretjič, če ne prej, na vsak način koj ___ ^ _ _ _____4____„ - „ - . ko trta odcvete. Za to škropljenje inrzlokrvno kobilo, temveč je ostal konjsko pasmo." Je pač to zelo sra-! ležečih pri Sv. Jakobu pravili, da'[vzemimo močnejšo, dvodstotno ga-pri reji lahke žlahtne pasme. Po-i motno za one posestnike, ki no-' so pri košnji že lansko leto tako na j lico s primerno množino (2 in pol samezni konjerejci so si radi tega^ejo uvideti te svoje napake. Zato polževih hišicah škripale kose, ka- do 3 kg) ugašenega apna Tfniikn precej opomogli. Po svetovni vojni bodo pa sami občutili posledice na kor da bi po pesku kosili. Radi tega pa je postalo precej drugače. Vojna' svojem zarodu, ki bode izviral od bi bila nujno potrebna osušitev teh uprava ne izdaje več žlahtnih ko-jtsh žrebcev pokvarjencev. Le dir-! pašnikov, kakor tudi travnikov, k bil v rejo konjerejcem in ne kupuje! kalno društvo je skušalo s svojimi lepih žrebet od njih. Vojaške komi-' prireditvami obdržati sloves te ko-sije ne prihajajo več v Št. Jernej njereje in njegovi funkcijoparji so kupovat konje za vojsko. Raje jih s vsestransko napenjali svoje moči kupujejo od različnih prekupcev po in pregovarjali posestnike, da so mestih, kamor oddaljen konjerejec bolj redko pripelje svoje plemenske konje na prodaj. Prekupci jih pa poceni nakupijo na podeželskih sejmih in jih za drag denar prodajajo po mestih vojaškim komisijam. Kmetje pa rede svoje konje naprej in se ubijajo z vprašanji, kako bi svoje dobre konje za boljši denar prodali, in kako bi si izboljšali svojo na novo ustvarjajočo pas čemur bi v veliki meri pripomogla tudi temeljita regulacija Krke in odprava vseh mlinov in žag, ki leže v bližini Krke in s svojimi napravami zadržujejo normalni odtok vode potokov v Krko. To so tudi glav vsaj oni, ki so jih ubogali, ostali pri svoji čisti pasmi. Nekatere od teh ! na gospodarska vprašanja posest-čistih konj je bilo videti tudi na ve- nikov v posredni ali neposredni lesejmski razstavi v Ljubljani, eno'bližini Krke, čijih izvršitev bi teme-kobilo, med njimi celo tako, ki ni ljito izboljšala njih gospodarsko bila niti za drag denar na prodaj, stanje. Pridejo nalivi, Krka nara-In takim konjerejcem vsa čast, ki ste in poplavi vso okolico, odnese hočejo svojo prav čisto kri doma ob košnji vso pokošeno krmo, za-obdržati in jo stopnjevaje še pobolj- blati vse poljske pridelke in ako ne šavati, odprodajati pa le slabše. S odnese, pa ostanejo isti še dalj ča-ponosom lahko pokažejo svoje ko- sa v vodi, ker ni pravilnega odtoka mo. Državna žrebčarna se v zvezi j nje vsakemu tujcu in kadar bodo vode v Krko. z konjerejskim društvom trudi, da imeli svojo hišo polno diplom v I ob takih prilikah, ko je vse ka da za te kraje najboljše žrebce. "Vendar je bilo navzlic temu že mnogo konjerejcev obupalo in skoraj vsak trdi že, da se mu ne splača rediti žlahtno pasmo, katere katere ne more prodati za zaslužen denar, pač pa vsakdo lahko proda mrzlokrvnega konja za neprimerno boljši denar. Tako se je precej konjerejcev podalo v zadnjih letih na pot. Toda mnogi konjerejci so vseeno vztrajno vzdržali na začrtani poti vzgoje lahke žlahtne pasme. Morali bi pač videti, kako so hoteli izpraševati in prijavljati svoje žlahtne konje, ko se je razglasilo, da namerava vojna uprava priti kupovat konje v Št. Jernej. To je bilo upanja in veselja. okvirju na stenah, bodo s ponosom. kor zakleto proti konjereji, je pač tudi tja vodili tujca, ki se bode ču-itudi težko delo za njen napredek, dil najti take stvari pod slamnatim Le Dirkalno društvo skuša s svoji-krovom. j mi prireditvami privabiti kupce do- Potrebno pa je tudi pri tej prili- brih konj. Zato pa tudi skuša izpo-ki omeniti eno dejstvo, ki kvari več polnjevati svoje dirke s stalnim po-ali manj konjerejo. Največ vasi ob .večanjem daril in moderniziranjem reki Krki ima svoje skupne, še ne- dirk samih na sebi. Dosedaj je bil razdelejene pašnike, ki pa so vsi običaj, da so konji dirkali v poljub brez izjeme radi precej nizke lege nih vozeh. Da je imel konj radi te-močvirni. So pa to jako veliki i ga, ko je dirkal na s travo poraslem kompleksi zemlje, nekateri od njih ! dirkališču dosti za peljat, je razum-celo nad 100 oralov veliki (n. pr. Ijivo in se radi tega tudi ni čuditi, Drama-Mihovca). Na teh pašnikih se pase že v zgodnjih vsakdanjih urah živina,-to se pravi bolj spre- nje konj. Pokazalo se je pa tudi, da 3 kg) ugašenega apna. Koliko apna je vzeti, doženemo najbolj zanesljivo s fenolfaleinovim preskusnim papirjem. Pri tem škropljenju poškropimo zlasti dobro tudi groz-dičke, kajti sedaj pride čas, ko začne peronospora napadati grozdje in tega se je pri letošnjem mokrem vremenu posebno bati. Liste škropimo pa predvsem od spodnje strani, ker le od te strani peronospora list okuži. Da pa obvarujemo grozdje tudi proti plesnobi (oidiju), pri-denimo škropivu na vsak hektoliter 150 do 200 gr (15—20 dkg) su-likola. Kakor kažejo domača in tuja poročila, učinkuje sulikol proti plesnobi jako dobro. Posebno letos pa je njegova vrednost tem večja, ker navadnega žvepla vsled hladnega in deževnega vremena z uspehom sploh rabiti ne moremo. Žvep-leni prah, to je na najfinejšo moko zmleto žveplo, učinkuje proti' plesnobi le tedaj, če je veo dni prav vroče in suho vreme, takega vremena pa letos še nismo imeli. Bodimo torej oprezni in marljivi pri zatiranju peronospore in oidija, sicer nam pri letošnjem slabem vremenu preti katastrofa. — B. Skalicky, Grm, Novo mesto. i da so posamezni konjerejci radi te-sa smatrali dirko kot nekako muče- haja, nego pase, kajti kar je močvirnega, je vdrto od kopit in parkljev, ker se živina na nekaterih konji radi tega ne dosežejo one hitrosti, katero se je sicer pričako- Velesejem in razstava v Osijeku. Od 11. do 26. septembra t. 1. priredijo gospodarski krogi v Osijeku velesejem in razstavo. Razstava bo imela posebni oddelek za perutnino, kunce, čebelarstvo, sadjarstvo Y'alo. Društvo je čakalo, da si bodo in vinegradarstvo. Bfttvuvrtb en.«Mtamo čiiaK »KMETSKE TISKOVNE ZADRUGE«! ¥ Ljubljano in domov se pelje vsak, kdor kupi čevlje v naši detejlni prodaji na Dunajski cesti 23 (dvorišče), ker so cene toliko nižje. Zastonj auto- vožnja od sejma v detajlno prodajo vsem, ki kup'jo čevlje v naši detajlni prodaji. Razen tega pa še nagrradle v vrednosti do 10.000 Din, katere se bodo razdelile na kupone po določeni kombinaciji. Shranite kupone! Berite časopis! Cene Izredno sniasl&el Od 20 do 100 dinarjev sandale vsake velikosti. Čevlji najmodernejših modelov — razen tega najcenejši. Ženske Jjparsge Staracfiaircl od 120 Din naprej! Moški boks čevlji od 160 Din naprej. Poglejte najprvo cene pri konkurenci in potem pridite k nam. Odprto od 6. zjutraj do 9. zvečer. Silil iiifiiinniiHHtnHifiiiiiiiitNftfijtiiiNiftiiii TiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiifik !!ll!llllllllllfl!(llllllilll!llllllllllffl ———----- Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroji so edino Petelinčevi znamke GRITZNER, ADLER, PHO\IX za dom, obrt in industrijo. - Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. Večletna garancija. JOSIP PETELINC Ljubljana Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj .DUBIED' Čevljarji pozor ! Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani otvori prikrojevatni teoretični in praktični tečaj za gg. mojstre in pomočnike. Sprejemajo se tudi vajenci, posebno sinovi gg. mojstrov v praktično in teoretično vežbo. Priglase se lahko tudi udeleženci z dežele. Pojasnila daje in prijave, pismene in ustne, sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja K. Majce, Ljubljana VII., Celovška cesta št. 57. najboljša in najcenejša samo pri 1 Palača^Ljubljanske kreditne banke. 'EUGEOT svetovnoznani AUTOMOBILI, MOTOCIKLI in BICIKLI znamke „lev° ter H A RLE Y DAVIDSON motocikli co brezkonkurenčno nizkih cenah Oglejte si najno»ejše modele na ljubljanskem velesejmu pav. G 284-290 Glavno zastopstvo: 0. ŽUŽEK, Ljubljana. Tavčarjeva nI. 11 J Priporočamo vsem rodbinam Kolinsl&o cikorijo Izvrsten pridatek asa kavo superfosfat,