IE?B XK., 8TE7. 183
SLOVENSKI
LJUBLJANA, PETEK, 8. AVGUSTA 1858
bri rezultati prvega polletja
Industrijska proizvodnja bo letošnji družbeni plan bržkone še presegla
Beograd. 7. avgusta. (Tanjug.) Industrijska proizvodnja se je v prvem polletju letos povečala v 12% v primerjavi z isto dobo : = ni. Povečanje proizvodnje je redvsem posledica boljšega v-ioriščanja zmogljivosti in no-ranjih rezerv v tovarnah, kakor udi rekonstrukcij in moderni-':;e tehnoloških procesov. Iz-r.ed devetnajstih industrijskih ■■ <z samo jugoslovanski pre->B'>’-nikj niso povečali proiz-s. Zmanjšanje proizvodnje •e m o p pa je bilo nadomeščeno
z občutnim povečanjem proizvodnje električne energije, zlasti v hidrocentralah.
Največ, in sicer za 24%, se je povečala proizvodnja elektro-energije in elektroindustrije. Proizvodnja tobaka je še nadalje na čelu seznama industrijskih proizvajalcev.
Po zaslugi lanske bogate žetve se je proizvodnja v jugoslovanski industriji tobaka povečala v prvih šestih mesecih za 63% v primerjavi z istim časom lani. Obenem se je prnG-od-
OPOZABJA
Me«- York, 7. avg. (Tanjug.) članku, ki ga je objavil Nevv rk Herald Tribune«, piše zna-. komentator Walter Lippmann.
ni potrebno, da bi 15.000 ame-: ' h vojakov, ščitilo Camilla .'inčuna še teh nekaj tednov.
kor lahko po zakonu še ra vi ja funkcijo predsednika publike.
Novo izvoljeni libanonski dsednik bo zahteval od. nas. zapustimo njegovo državo — u' Lippmann — in najugod-
i redssdnfk Tito na Mljetu
Dubrovnik, 7. avg. (Tanjug) ladjo -Jadranka- je prispel ':es ob 9 dopoldne na otok l’iet predsednik republike
0 Broz T:to s soprogo .Jo--:o. državni sekretar za na-" obrambo Ivan Gošnjak.
zveznega izv.'nega sveta .Si	udan Penežič. komandant
1 admiral Mate Jerkovič in generalpodpolkovnik Milan 2e-:elj. Predsednik Tito se je pogovarjal s predstavniki kratenih oblasti m ljudskimi pokrči. Prebivalci otoka so ■erisednika prisrčno pozdra-
Scmi SolIi se ne more odločili
Bejrut. 7. avg. Kakor poroča -opisna agencija France resse. kaže. da bo vlada Sa-a Solha že v nekaj dneh -‘.opila. Libanonski prosvet-minister Kozina je izjavil.
- bo do ostavke prišlo, brž ko bosta libanonski predsednik
ismoun .n novo izvoljeni po-
- var države general Sehab • razumela o sestav; prehodiš vlade.
Agencija dalje poroča, da ob-možnost, da b. Solhova -ria počakala z odstopom do va predlaganega zasedanja neralne skupščine OZN o - 'ednjem vzhodu. To pa zato.
■ vladajoč; libanonski krogi ■odijo. da je treba obdržati avnovesje oblasti, da bi v Z_\ branil; trditev o navidez--m vmešavanju ZAH v no-"anje zadeve Libanona ter na-zočjapst ameriških čet v dr-
nejša poteza, ki jo lahko storimo. je ta. da se začnemo umikati, še preden bo to od nas zahteval. Ce bi izkoristili naš diplomatski vpliv v Bejrutu in pregovorili Chamouna, da zapusti državo zdaj in odide na dopust v tujino, bi lahko takoj umaknili vse naše čete pred izrednim zasedanjem Generalne skupščine.«
Lippmann v članku dvomi, da je upravičen optimizem, po katerem bodo zastopniki ZDA z lahkoto pojasnili in opravičili pred Generalno skupščino ameriško akcijo na Srednjem vzhodu. Lippmann med drugim piše: ■V Generalni skupščini OZN nimamo vplivne večine, ki bi bila v našo korist. Nimamo potrebne dvotretjinske večine, če gre za kakršno koli pomembno vpra-šan.je.
Tako. kakor je danes sestavljena Generalna skupščina, pomeni zelo neprimeren forum, pred katerim bi lahko opravičevali intervencijo britanskih in ameriških čet v Jordaniji in Libanonu.«
nja nafte in kovinske industrije povečala za 14%, ladjedelništva za 13/o, barvne metalurgije in kemične industrije pa za 8 odstotkov. Jugoslovanske železarne so izdelale v prvih šestih mesecih za 11% več vlečenega in valjanega materiala, kakor v prvem polletju leta 1957.
V gospodarskih krogih ugodno ocenjujejo povečanje proizvodnje predmetov za široko potrošnjo, s čimer se obenem uspešno uresničuje ena izmed postavk perspektivnega plana gospodarskega razvoja države.
Izmed ostalih panog, ki delajo za trg široke potrošnje, so tovarne živilske industrije povečale proizvodnjo za 16%, medtem ko se je proizvodnja usnja in obutve povečala za 13%, industrije tekstila in gume za 9%, gradbenega materiala za 6% itd.
Ugoden razvoj proizvodnje in znatne količine uvoženega blaga so pripomogle k boljšemu oskrbovanju trga, kjer je v zadnjih mesecih na razpolago več kakovostnega in raznovrstnega blr-ga kakor v začetku leta.
Gibanje industrijske proizvodnje označuje v prvih šestih mesecih povečanje števila zaposlenih, ki je za 10% večje kakor lani. Zato računajo, da letos ne bo mogoče doseči kakšne^ resnejšega povečanja delovne st rilnosti.
Kar se tiče cen industrijskih izdelkov, so v pretekli dobi kazale težnjo po stabilizaciji tako v skupini sredstev za delo in materiala za reprodukcijo, kakor tudi cene predmetov za široko potrošnjo. Medtem pa je povečanje stroškov za prehrano in usluge vplivalo tudi na povečanje življenjskih stroškov, ki je pa indeksu znašalo 8 odstotkov. Značilno je medtem, da izkazuje
indeks stroškov za prehrano v juliju padec 5.3% glede na prejšnji mesec. Zmanjšanje indeksa stroškov za prehrano je povzročil padec cen mesa, maščob, mleka, jajc in krompirja.
Ta težnja se je nadaljevala tudi v tem mesecu.
Industrijski proizvajalci pričakujejo, da se bo industrijska proizvodnja povečala do konca leta kakor določa letošnji družbeni plan in da ga bo celo še presegla.
Diplomatska krosiika
New Delhi —• Jugoslovanski veleposlanik v Indiji Dušan Kveder je danes obiskal namestnika indijskega ministra za zunanje zadeve gospo Lak-šmi Menon. Veleposlanik Kveder in gospa Menon sta se pogovarjala o sedanjem političnem položaju.
V poletnih dneh privablja Blejsko jezero številne obiskovalce
Priprave in pemnleM v Hill
V Varnostnem svetu pričakujejo hud besedni boj — Umeriš Id predlog1 za dnevni red
NEW YORK, 7. avgusta (Reuter-AP-Tanjug). Friprave za posebno zasedanje Generalne skupščine OZN se nadaljujejo kljub zadržanemu stališču več držav. V številnih zahodnih delegacijah govorijo o tem, da bi uporabili taktiko odlaganja na današnjem sestanku Varnostnega sveta, ki bo razpravljal o sovjetski in ameriški zahtevi po sklicanju Generalne skupščine. Prepričani so,/da bo v Varnostnem svetu dolg boj o tem, kaj naj bi bil predmet razprave v Generalni skupščini.
ZDA bodo predlagale Generalni skupščini.Uiaj ta sprejme splošen načrt za stabilizacijo položaja na Srsdnjem vzhodu, v katerem bi Združeni narodi imeli glavno vlogo. Načrt upošteva predvsem tri velike pro-
Marptay vAdls Abebl
Poslanec predsednika ZDJl je po razgovorih v Kairu, odpotoval v glavno mesto Etiopije
KAIRO, 7. avgusta (Reuter-AP). Posebni odposlanec predsednika Eisenhmverja za Srednji vzhod Robert >Iurphy je danes odpotoval iz Kaira v Adis Abebo. Murph.v je bil en dan
na obisku Naserjem.
v Kairu in je imel pogovor s predsednikom ZAR
Pred odhodom je Murphy iz-avil na kairskem letališču, da e imel s predsednikom Naser-:em -»prijateljski, obširen in zadovoljiv pogovor o več vprašanjih«. Pripomnil je. da zdaj rnnogo bolje razume probleme države, ki jo je obiskal.
Murphv se je snnoči sestal s predsednikom Naserjem, s katerim se je pogovarjal cele štiri ure v navzočnosti zunanjega ministra Favzija, Ali Sabrija (er ameriškega veleposlanika Raymonda Hara. Izvedelo se ie, da si se pogovori nanašali na vse probleme	Srednjega
vzhoda, se posebej pa na položaj. k. je nastal zaradi navzočnosti ameriških in	britanskih
čet v Libanonu in	Jordaniji.
Opazovalci sodijo, da je Naser jasno določil stališče ZAR in da je povedal, da pomeni vojaška intervencija ZDA in Britanije največjo nevarnost za mlir in ovira za ureditev položaja na
tem področju. Obveščeni krogi so mnenja, da je Naser izrazil presenečenje in nezadovoljstvo zaradi ameriškega namena, da v Generalni skupščini OZN ameriška delegacija pono-vno sproži staro libanonsko pritožbo o navideznem množičnem vmeševanju ZAR v libanonske notranje zadeve.
Krogi, ki so blizu vladi, poudarjajo, da se notranji položaj v Libanonu pomirja, odkar so politične skupine sprejele Se-haba kot novega predsednika republike. Ti krogi poudarjajo, da je edina res veliika težava še zmeraj navzočnost ameriških čet.
Z druge strani pa v krogih ameriškega veleposlaništva poudarjajo, da je bil Murphv v imenu vlade ZDA pooblaščen pojasniti stališča do posameznih držav. Ameriški krogi sodijo. da je ta obisk tem pomembnejši, ker je prišlo do
njega po Murphyjevi poti v Libanon, Jordan:j'io, Irak in Izrael. Ti menijo, da je bilo na sestanku med Naserjem in Mur-phyjem tudi govora o zahodnih in vzhodnih predlogih za reševanje srenjevzhodnih in drugih svetovnih problemov.
bleme tega področja. Gre za arabski nacionalizem, ki po ameriškem mnenju ogroža zahodne interese na vsemi Sred-, njem vzhodu -in v Severni Afriki. Drugi problem se nanaša na omejene vodne rezerve tega področja, ki bi jih bilo treba razdeliti tako. da vsaka država dobi pravičen del. Naposled gre za begunce, ki jih je skoraj en milijon, in že od izraelsko-arabskega spopada povzročajo sive lase Združenim narodom in organizaciji za pomoč beguncem. V obveščenih krogih tudi trdijo, da bodo ZDA sprožile vprašanje posredne agresije med debato v Generalni skupščini, da pa bo glavno težišče na dolgoročnih vprašanjih.
Izvedelo se je, da je britanski premier Macmillan po telefonu govoril s predsednikom ZDA Eisenhoverjem in vztra-
jal, naj se Eisenhovver osebno udeieži izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN o Srednjem vzhodu. Sodijo, da bo premier Macmillan odpotoval v New York na zasedanje Generalne skupščine, če bo predsednik ZDA sprejel njegov predlog.
Britanska vlada bo nocoj odgovorila na zadnjo noto SZ. Kakor izjavljajo v poluradnih krogih v Londonu, bo odgovor kratek. Velika Britanija bo sprejela predlog sovjetskega premiera Hruščeva o sklicanju izrednega zasedanja Generalne skupščine.
Francoska vlada je obvestila svojega stalnega delegata v OZN, da ne ugovarja sklicanju posebnega zasedanja Generalne skupščine, da pa v tem ne vidi najboljše poti za rešitev problemov Srednjega vzhoda.
Češkoslovaško ministrstvo za zunanje zadeve je danes objavilo deklaracijo, v kateri podpira predlog Sovjetske zveze o splicanju izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN.
Današnji ameriški tisk dvomi. da bi Generalna skupščina
NEHRUJEV A TISKOVNI KONFERENCI
Pojasnitev stališč
Indijski premier se je zavzel za umik vseh čei s Srednjega vzhoda, obenem pa je izrazil dvome, da bi Generalna skupščina lahko uspešno
rešila probleme
ita remija za Matanovtča
NEW DELHI, 7. avgusta (Tanjug). »Bojim se, da je konferenca na najvišji ravni izginila v oblakih«, je danes izjavil indijski ministrski predsednik Nehru na tiskovni konferenci.
Za davišnjo Nehrujevo tiskovno konferenco je v delhijskih političnih in novinarskih krogih vladalo .veliko zanimanje. Pričakovali so, da bo Nehru izkoristil priložnost, da bi pojasnil indijsko stališče do položaja na Srednjem vzhodu oziroma v Zahodni Aziji, kakor službeno imenujejo tukaj ta del sveta. V Indiji so zaskrbljeni zaradi razvoja dogodkov na Srednjem vzhodu. To zaskrbljenost je danes izrazil tudi Nehru, ko je dejal, da se je položaj v Zahodni Aziji v bistvu poslabšal, čeprav ne bi bilo mogoče govoriti o neposredni vojni nevarnosti.
osebno prepričan, da bi lahko koristil pri reševanju tega vprašanja.
Nekateri tukajšnji delhijski časopisi omenjajo Krišno Me-nona kot najbolj verjetnega voditelja indijske delegacije na morebitnem izrednem zasedanju Generalne skupščine.
utegnila doseči kaj odločilnega. Tisk meni, da ni mogoče pričakovati, da bi skupščina zgladila glavni spor jn odstranila posledice hladne vojne na Srednj em vzhod u.
-Ce hočemo priti do jedra tega problema — piše »Wa-shington Post«, moramo še zmeraj imeti odprto pot za nekakšne neposredne pogovore s Sovjetsko zvezo bodisi v Generalni skupščini ali pa v nekem drugem forumu *
»New York Times« piše. da bo Generalna skupščina, četudi ne bi rešila številnih specifičnih vprašaifj, nudila ZDA in Sovjetski zvezi priložnost, da povedo, kaj nameravajo. "Sile, ki delujejo, in problemi, ki se zastavljajo, so preobširni in preveč zapleteni, da bi bilo mogoče najti nagle in lahke rešitve; ki tičijo v zakonitih in pozitivnih prizadevanjih arabskih narodov«, zaključuje časopis.
Ko komentirata zahodno politiko do arabskih držav, se zahodno-nemška časopisa -Frankfurter Allgemeine Zei-tung« in -Die Welt« zavzemata danes za spremembo zahodnega stališča do Srednjega vzhoda. Po mnenju prvega časopisa arabski nacionalizem za Zahodno Nemčijo ne pomeni niti prozahodnega niti pro-vzhodnega pojava, ampak gibanje. kj se skuša razviti izven blokov. Priznavanje arabskega nacionalizma je temelj vsake zahodne politike do Srednjega vzhoda. Vsekakor pa te politike ni mogoče izvajati brez Naserja. Podobno mnenje izraža tudi časopis -Die Welt«.
Obsodba v Jeruzalemu
Jeruzalem, 7. avg. (AP.) Sodišče v Jeruzalemu je danes obsodilo na 15 let zapora 23-let-nega Mošo Douega. ki je lani oktobra vrgel ročno bombo v izraelskem parlamentu.
Portorož, 7.
'-.dalj e vanj a
avg. 'Redkokdaj prekinjenih par-lahko vznemirijo gledalce, saj je največkrat usoda posameznih igralcev odrejena že
vnaprej.
Danes je bilo tukaj to drugače. Zgodil se je pravzaprav čudež, in sicer ne samo eden. ‘emveč kar dva. Matanovie pa e bil oni srečnež, ki sta se obrnila v njegov prid.
Da bj Matanovič mogel rešiti pol točke v srečanju s Sanguinettijem. n; bilo nemogoče, nihče pa ni — in niti on sam — verjel, da bo tako kon bal partijo tudi v dvoboju > Pannom.
Sanguinetti si je precei prizadeval, da bi izkoivstil svojo materialno prednost. enega kmeta. Matanovič pa n; igra na izravnavo ravnotežja, mar več se je trudil, da bi izsili prodor svojega kralja meri slabe kmete na damskem krilu partnerja. Ko mu je t< uspelo, se je moral Languinet
ti zadovoljiti z delitvijo točke
Takoj za tem je čakal na-
šega velemojstra še težji in skoraj neizvedljiv posel. V nadaljevanju s Pannom, ki je imel dva kmeta več, je igral natanko po svoji analiz; in sekundanta Rabarja. 2e po prvin potezah je bilo videti, da je Panno zadel na nekaj nepričakovanega. Ura je tekla neizprosno in vse hitreje. Ko je Matanovič pribil njegovega kralja v zadnjo vrsto, svojega pa spremenil v nevarno napadalno orožje, je zašel Argentinec v silno časovno stisko. Na srečo je ostala še možnost večnega šaha. kj jo je takoj izkoristil. Matanovič mu je prvi čestital.
Razen teh dveh presenečeni so gledalci doživeli še eno. n č manijo senzacijo. V popolno ma izgubljeni poziciji se je Cardosu posrečilo remizirati prot; Averbacbu zaradi hude napake nasprotnika.
Szabo je v nadaljevanju po "gnil samo še eno potezo, na-ar se je vdal. ker je bila povelja tako ali tako brezupna Madžar je ostal zaradi včerajš-
njega in današnjega poraza na zadnjem mestu.
Po pričakovanju je Petrosjan z lahkoto realiziral pozicijsko in materialno prednost proti Shervmu. Ameriški mojster se je boril še deset potez, a ni mogel spremeniti svoje usode.
Rosetto je slabo nadaljeval, tako da je za prostega črnega kmeta moral dati trdnjavo. V končnici treh kmetov pa je vse-no brez težave remiziral.
Larsen je rešil remi, čeprav je bil poprej slabši za dva kmeta IZIDI PREKINJENIH PARTIJ:
•Sanguinetti : Matanovič remi (52), Ola,fson : Szabo 1:0 (42). Petrosian ; Shervin 1:0	(58),
Averbach : Cardoso remi (!) — (59).
Matanovič : Fanno remi (!) — (54), Filip : Sanguinetti remi (42) brez nadaljevanja, Rosetto Benko remi (65) in Cardoso Larsen remi (54).
Vrstni red po II. kolu: Taji 2
Benko, Fisher, Olaffson Petrosjan 1.5. nato pa 11 igralcev — med njimi tudi Gligorič in Matanovič — po eno točko. B.
Ko je analiziral najnovejši razvoj položaja, je Nehru ponovno poudaril znano indijsko stališče, da je treba pustiti državam zahodne Azije Srednjega vzhoda), da si same in brez kakršnega koli vmešavanja od zunaj krojijo usodo in da je treba umakniti’ vse
Atomska konferenca v Ženevi
Ženeva, 7. avg. (Reuter.) V Ženevi so danes ponovno odgodih plenarno sejo konference znanstvenikov Vzhoda in Zahoda, ki ugotavljajo metode za odkrivanje jedrskih eksplozij. Sejo so odgodili, da bi znanstveniki v zasebnih pogovorih lahko rešili nekatera zelo pomembna tehnična vprašanja.
Strokovnjaki ZSSR. CSR, Poljske, Romunije, ZDA. Velike Britanije, Francije in Kanade so prejšnji teden izmnejali mnenja o vidikih mednarodnega nadzorstvenega sistema za odkrivanje jedrskih eksplozij.
Računajo, da se bo ta konferenca. ki se je začela 1. julija, končala sredi prihodnjega tedna.
tuje čete iz tega dela sveta. Prav tako se je Nehru uprl pošiljanju kakršnih koli novih tujih čet na to področje, vštev-ši sile OZN.
Ko je odgovarjal na več vprašanj o možnosti reševanja zadev zahodne Azije v Združenih narodih, je Nehru dejal, da bi v Generalni skupščini lahko resno obravnavali to vprašanje, da pa je sporno, ali bi na tako široki osnovi lahko našli rešitev za probleme. Po njegovem mnenju bi bilo treba tako velike in zapletene zadeve reševati najprej neuradno v ožjem krogu, nato pa se pojaviti pred širšim forumom, kot je Generalna skupščina.
Indjskega premiera so nato vprašali za mnenje o ameriški in sovjetski resoluciji. Odgovoril je, da bi morala Generalna skupščina obravnavati obe resoluciji. Na vprašanje, ali namerava on osebno voditi indijsko delegacijo- na morebitnem posebnem zasledanju Generalne skupščine, je Nehru odgovoril nikalno in dodal, da bi pa le šel, če bi njegovo navzočnost zahtevali in če bi bdi'
Napad
Senator Fulbright je ostro napadel republikansko zunanjo politiko in Eisenhowerja
WASHINGTON, 7. avg. (Reuter). Senator Fulbright, eden izmed glavnih demokratskih politikov v ameriškem Kongresu, je začel splošni napad na zunanjo politiko predsednika Eisen-hotverja.
Fulbright je vladno politiko označ.il kot -nezadostno, zastarelo in napak izvajano«. Dodal je, da je ta politika privedla ZDA do roba katastrofe. Senator je izjavil, da zaradi napak Eisenhotverjeve vlade -ZDA zdaj gledajo v prepad vojne, ki je ne želijo in ki ima lahko samo najbolj katastrofalne posledice za vse človeštvo«. Rekel je tudi, da je ena izmed poglavitnih napak sedanje ameriške vlade ta,'da -obtožuje komunizem za vse. kar je narobe«. -Kakšen dovršen izgovor za beg pred stvarnostjo in kako jalov izgovor, je izjavil Fulbright. -Zakaj, če obstaja en sam činitelj, ki bolj kot kateri koli drug pojasnjuje težaven položaj, v katerem smo, je ta činitelj naša pripravljenost, da uporabimo komunizem kot plašč za prikri-
vanje neuspeha našega lastnega vodstva.«
Ameriški senator meni, da je sedanje vodstvo ZDA nagnjeno k nestalnosti in samovolji. -Vem, je dejal Fulbright, da se bližamo številnim resnim težavam, mnogo resnejšim, kot so sedanje naše težave, če ne bo prišlo do temeljite spremembe v naši zunanji politiki«.
Senator Fulbright je dejal, da se morajo ZDA odločiti, kakšne odnošaje želijo imeti z arabskim svetom
VREME
Napoved za petek: Ponoči prehodno neka) padavin. Nato čez
dan pretežno do zmerno oblačno
z manjšimi krajevnimi padavina*-mi. Temperature ponoči med in 16, v Primorju is, na dnevne do 25 stopinj C.
med IS
IZtJaja m tlsKa Časopisno pudjrije Slovenski poruCovaifec — Dlrektoi Ruiii 4_axLhuba Glavni in odgovorni urednik Sergej Vožnjah. —
predmstvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. l tn 3, telefon 23-522 do
23-526 — Uprava: LjubUar.a Tomšičeva ulica št l-II, telefon 3-522
do 23-536. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta L telefon
21-896, za ljubljanske naročnike zo-463. za zunanje 21-832. — Poštni predal št 2.9. — Žiro račun prt Komunalni banki Ljubljana štev
600-704/1-36* — Mesečna naročnina 230 din
2 »tr. / SLOVENSKI POROČEVALEC / st. im — s. avgusta 1953
Uveljavljanje kolektiva
in program ZKJ
Posvetovanje o napredku
M
v
Organi upravljanja, sindikat in Zveza komunistov v industrij! usnja na Vrhniki so sprejeli načelno stališče do norm, preniij, nagrad in nekaterih vprašanj, ki *o povezana s temi oblikami na-grajevaaija. Omenjeni organi in organizacije so zavzele samo srnje načelno stališče, niso pa sprejele tudi svojih končnih sklepov o navedenih vprašanjih. 0 sprejetih stališčih so namreč hoteli predhodno razpravljati s kolektivom, pojasniti in razložiti članom kolektiva. zakaj so sprejeli taka stališča. nato pa omogočiti, da zavzame svoje stališče do omenjenih vprašanj tudi celoten kolektiv, in sicer ne z neposrednim glasovanjem na množičnem sesianku, temveč z odgovori na anketo, ki jo je izpolnilo 524 članov kolektiva na isti dan. .Anketa je bila anonimna, izpolnjene pole pa so oddajali v pripravljene zaboičke. Vsak član kolektiva ,ie torej lahko povedal svoje mnenje— pritrdilno ali odklonilno — popolnoma svobodno in demokratično. Razumljivo. da bodo morali organi
upravljanja upoštevali mnenje kolektiva in njegovo voljo, ki' !o ie Izrazil v odgovorih na anketo, ter v skladi! s tem sprejeti tudi svoje dokončne sklepe.
Zakaj je neobhodn o potrebno zaaotoviti uveljavljanje volje kolektiva in njegovo vsestransko sodelovanje pri
urejanju življenjsko važnih vprašanj v podjetju ter kako vse to zagotoviti praksi, je vprašanje, ki nas mora še posebej zanimati. Prav tako pa nas mora zanimati tudi vprašanje. ali so organi upravljanja sindikat in Zveza komunistov
družbene organizacije. *6i članov kolektiva od 524 ali 87.93"/» anketirancev še je izrgklo za vskladi-tev norm med posameznimi fazami lin oddelki, 22 članov ali 4.20"! se je izreklo proti vškladitvi. 41 članov kolektiva ali 8.82" < pa na to vprašanje ni odgovorilo. Za posebno nagrajevanje za vidne uspehe in prizadevanja pri delu se je odločilo 407 članov ali 77.67"/», medtem ko jih je bilo proti 7(1 ali i3.36"/». odgovorilo pa. ni 47 čla.nov ali 8.97“». Za premije kot obliko nagrajevanja za prihranke, uspehe in učinke dela je bilo 339 delavcev ali 64.69"V proti 111 delavcev ali 21.13" ». 74 delavčev ali 14.13“'« pa na to vprašanje ni odgovorilo. Pri odgovorih na .vprašanje; do kakšne viš'ne naj bi s» podeljevale nagrade 'n premije se je največ članov kolektiva odločilo za znesek največ do 15" » mesečne plače. in sicer 35.64’» pri nagradah, pri premijah pa 33.40"/* anketirancev. Najmanl anketirancev se Je izreklo za največ do 26"/» plače ža. premijo, in sicer. 79 ali is.ns"/«, za nagrado do te v:šine pa tns delavcev ali 20.04*'». -N-a vprašanje glede višine nagrad »ni odgovorilo 83 delavcev ali 21.137% tri od e višine premij pa 174 delavčev ali 33;2!P.'». 7. a odtrenvanje premij za slabo
optavlie-no delo ali neizvrševanje
dela. to je negativne premije, se .ie izrekio 341 delavcev ali 65.08“/», medtem ko so se ostali izrekli proti temu. oziroma niso odgovorili na vprašanje. Največ delavcev' — 300 ali 57.25"'» — .ie smatralo za potrebno, da se omogoči kontrola kolektiva nad priznavati ioni in izplačevanjem premij - obravnava* nicm teh na sestanku kolektiva. 118 a'i 22.52" • za objavo obračuna premij na oglasni deski. 79 ali 15 08" » za obravnavo na delavskem svetu, odgovrtfiln pa ni 27 delavcev ali 5.15"/».
Med II. mednarodnim ribiškim sejmom v Zadru od 3. do 17. avgusta bo več posvetovanj in demonstracij ribiških ladij in opreme. Med temi posvetovanji bo posebnega pomena razpravljanje o našem ribiškem brodov-ju, oziroma o izbiri najprimernejše ribiške ladje za napredek našega pomorskega ribištva. To posvetovanje se je začelo 7. avgusta in bo trajalo tri dni. Udeležujejo se ga zastopniki sejma in ribiškega gospodarstva, zastopniki ladjedelnic in drugih podjetij, ki se zanimajo za izdelavo moderne opreme na ribiških ladjah.
To posvetovanje je prvo te Vrste v naši državi, organiziralo pa ga je Strokovno združenje pomorskega ribištva Jugoslavije. Predvsem ima namen, zediniti mnenja strokovnjakov, teo-
retikov la praktikov, zaradi česar bodo posebno zanimivi referati, ki jih bodo imeli proizvajalci iz ribiških enot in organizacij, iz institutov in ustanov, ki delajo za napredek pomorskega ribištva, zastopniki ladjedelnic in podjetij za izdelavo opreme, industrije motorjev, industrije ribjih konzerv, Industrije hladilnih naprav, izdelovalcev mrež in sploh vseh panog industrije in gospodarstva, ki se zanimajo za napredek ribiške dejavnosti.
Strokovni referati šo razdeljeni v tri skupine. V prvi skupini so referati o ribištvu in ladjedelništvu sploh, o stanju ribiškega brodovja in perspektivah, o tipih kočar na jugoslovanski obali in otokih, o tipih plavalnih mrež in tunolovcev na naši obali, o tipizaciji našega ribi-
škega brodovja, da bi ugotovili tip ribiške ladje, ki bi najbolj ustrezala našemu ribištvu, o lastnostih ladij, ki naj bi jih gradili, o gradbenem materialu in načinu gradnje, o cenah ribiških ladij, o problemih načrtov in konstrukcij ribiških ladij, kakor tudi o ribiških ladjedelnicah. V drugi skupini so referati o tipih pogonskih motorjev za ribiške ladje in pomožnih motorjev za ribolov. Tu bodo posebno zanimivi referati o posameznih tipih motorjev, kakršni so.naše in tuje proizvodnje, med njimi tudi referat o motorjih našega podjetja »Torpedo«. Tretja skupina obsega referate o opremi. Tu gre predvsem za pomen radio-telefonskih naprav, aparatov za izsleditev ribjih jat. kakršni so echošounderji ih sadik-aparati, razpravljali pa
bodo tudi o najboljših vitlih, hladilnih napravah in ambalaži za prevoz svežih rib.
Vsakega dne bodo obravnavali referate iz ene teh treh skupin, ki jih bodo razmnožili in razposlali vsem zainteresiranim. Priporočeno je bilo, naj bodo govori za razpravo že vnaprej pripravljeni in napisani, kar bi omogočilo boljši potek posvetovanja in pripravljanja boljšega materiala za končne sklepe.
Prvo naše posvetovanje o napredku ribiške ladje bo vsekakor pripomoglo, čeprav se je razmeroma zakasnilo, da bodo problem naše ribiške ladje čim-prej uredili v splošno korist, kakor tudi za napredek našega ribiškega gospodarstva. Zato bo žadarsko posvetovanje v tej smeri pomemben korak naprej, ker bodo nato vsekakor mnoga vprašanja s . tega področja hitreje reševali, za kar bo sedaj utrta pot.
M. B.
Ruzsiijanje tiiumiiiijskf kcirsMissm v Kidiioavaai
_ Beograd, 7. avg. (Tanju®. ■zastopnik: aluminijskega kom« oinaia »Kidričevo« in tovarne v Lozovcu so sklenili v Parizu s francosko družbo »Teesini« spoiazum o rs-zsirjenju proizvodnih zmogljivosti teh‘dveh JUgoslovsil—'»cih poajetijr — Po tem sporazumu bodo v Kidričevem opravili dela za povečanje _proizvodnje glinice od 45 tisoč na 140.000 ton na leto. Proizvodnja v Kidričevem se bo povečala po dveh fazah, ki bosta zajeli predvsem razvoj zmogljivosti za izdelavo glinice, kakor tudi proizvodnjo aluminija.
Sporazum med jugoslovanskima podjet.iima in francosko elektroni e tal urško družbo je bil podpisan na priporočilo mešanega francosko - jugoslovanskega odbora za gospodarsko sodelovanje in tehniško pomoč. Francoski strokovnjaki so že odpotovali v Kidričevo in Lo-zovac, družba »Pessini« pa je že naročila izdelavo enega dela posebne opreme za ti dve tovarni. Največ novih strojev bo po sporazumu izdelala jugoslovanska strojegradnja.
STJOOE KMETIJSKIH KULTUR
omenjenem podjetju sami zavzeli pravilno, socialistično stališče do navedenih oblik nagrajevanja po delu.
Odgovor na postavljena vprašanja daje program Z K? in pa sam izid ankete.
Program ZKJ namreč šteje vred osnovne nosilce socialističnega razvoja tudi delovni kolektiv. Kot je razvidno iz programa, je tako stališče izredno pomembno za konkretni družbeno- ekonomski in politični položaj kolektiva, ki je hkrati eden osnovnih činiteljev socialističnega gibanja v splošnem mehanizmu upravljanja družbene proizvodnje in delitve. Neobhodna potreba, po tem, da se kolektiv praktično vse boli uveljavlja in vsestransko sodeluje pri urejanju vprašanj v podjetju pa je razvidna. tudi iz naslednjega: program ZKJ ugotavlja med drugim, da je delovni kolektiv, ki je nosilec gospodarskega plana v podicl.jn. zainteresiran, da sc vsklajujejo v podjetju individualni in kolektivni interesi, da se nenehno povečuje individualna in kolektivna delovna storilnost, ker prsi- to v prvi vrsti omogoča dvig individualnega življenjskega stanSarda kakor tudi nadaljnje tehnično napredovanje podjetja.
Iz tega stališča ftrograma j; razvidno, da je delovni kolektiv še kako poklican zahtevati in usklajevati, v podjetju individualne in kolektivne interese ter nenehno povečevati, individualno in kolektivno delovno storilnost. Organi upravljanja in družbene organizacije pa so dolžni vse to omogočiti. Po vsem tem je očitno, da so organi upravljat' >n in družbene organizacije v podjetju ravnali pravilno in v s! 'adu s programom ZKJ, ko so omogočili, da je povedal kolektiv svoje mnenje prav o vprašanjih nagrajevanja, od katerih pravilne rešitve je v mnogo-čem odvisno usklajevanje individualnih iv kolektivnih interesov. povečevav e individualne in kolektivne delovne storilnosti ter nadaljnji napredek podjetja. To poudarja posebej tudi program. ZKJ. ko pravi; za nenehno razvijanje produktivnosti dela, je posebno Važno, da se do zadnje nadrobnosti izdela in izvaja sistem. na ara jevanja po delu. To pomeni, ne le uporabljanje pravilnih in usklajenih norm In meril za nagrajevanje za sl eh erno delovno mesto v podjetju, pač pa tudi pravilno nagrajevanje družbenega ličinka dela delovnih kolektivov . .*•
Ker je torej prav kolektiv tisti, hi najbeli občuti 'posledice nevski njen. osti individualnih in’ kolektivnih interesov ter odvisnost svoiih osebnih dohodkov od dosežene stopnje individualne in kolektivne delovne storilnosti, je uveljavljanje kolektiva in njegova vsestransko sodelovanje pri urejanju takih vprašanj nr-dvomno izven razprave.
Organi upravljanja in ar gani za-cije v podietju so zavzeli stališče. da je potrebno uskladiti norme med posameznimi fazam: in oddelki. da bi Pila rnerila delovnega učinka povsod č mbolj pravična. Smatrali so dalje za pravilno. da se vidne uspehe in prizadevanja pri delu še posebej nagradi. Odločili so se tudi, naj bi
podjetje obdržalo razen norm in nagrad tudi premije, in srer kot obliko nagrajevanja za prihranke. uspehe in učinke dela. kakor so smatrali za potrebno tudi to. da naj se omogoči nadzor kolckti-v a nad premijami z obravnavanjem premij na sestanku kolektiva.
Že iz spredaj navedenih sta-lišč programa ZKJ je razvidno, da navedena stališča ustrezajo programu, ki se nasploh zavzema za nagrajevanje po delu in poudarja neobhodnost pravilnih iv. usklajenih norm in mer1	m ' - -a •;»> tn
sleherno delovno mcslo v pod-
Jetju.
l*id ankete kaže. da je večina
8 Janu v kolektiva zavzela enaka »tališča kot organi upravljanja in
Iz teh podatkov je razvidno. da inia dve tretjini delavcev ali tudi. več enotno načelno stališče do oblik nagrajevanja v podjetju, medtem ko so precej različna stališča v vodrob-nostih, kjer ni absolutne večine. Prav različna mnenja v podrobnostih pa bodo zahtevala od organov upravljanja in ornanizacij v podjetju izredno vestnost pri odločanju o tem, kakšna naj bodo konkretna merila, osnove in načini ugotavljanja doseženih uspehov, do, ne bodo dopuščalo pri. delavcih nikakega dvoma, ali je priznanje nagrad ■ premije in podobno pravilno in dejansko zasluženo. Nepravilnosti pri. tem bi namreč znale omajati in zmesti, tudi veliko večino, ki smatra, da so omenjene oblike nagrajevanja i" načelu pravilne in potrebne.
Podatki pa kažejo še nekaj drugega. Prvič to, da določen del kolektiva zavzema v bistvu nesocialistično stališče do usklajevanja norm, do nagrad in premij, drugič pa. to, da kaže določen del kolektiva nezainteresiranost za urejanje zelo pomembnih vprašanj pri nagrajevanju po delu. Ti. dve ugotovitvi nalagata organom upravljanja, posebej pa še sindikatu in Zvezi komunistov’ določene obveznosti in politične naloge. Iz odgovorov na anketo je namreč predvsem, jasno, da jc potrebno pritegniti s pravilnim pojasnjeva-njem raznih gospodarskih in
političnih vprašanj v podjetju in izven njega tudi tisti del kolektiva, ki ob tej priložnosti ni pokazal zainteresiranosti za urejanje odprtih vprašanj. Prav tako je iz odgovorov jasno, da je še precejšnje število članov kolektiva, ki še ne ločijo socialističnih. njim koristnih stališč, od nesocialističnih, za -njh same škodljivih stališč. Nadaljnje organizirano politično delo in prizad.evanje za razširitev jasnih pogledov) v a to, kaj 'je v dejanskem interesu posameznika in kolektiva v podjetju, ter ■ dviganje zavesti, članov kolektiva v socialistični smeri, je torej vsakdanji nalopa sindikata in Zreže ko-munistov. Na to dolžnost opozarja tudi program ZKJ, ki pravi, da postajajo šocialistič-ve d.ružbene organizacije tudi orodje najnaprednejših socialističnih sil družbeno sk)tp-
nosti pri izvajanju dosledne socialistične politike, pri socialistični družbeni vzgoji množic ih njihovi kulturni rasti, pa tudi pri usmerjanju zavestnih naporov vsega ljudstva k urejanju odločilnih socialističnih nalog. Zlasti Zveza kem,unistov, , sindikati itd. nvrav^a jo vlogo nosilca šo*-etatistične misli ih njenega nenehnega nadaljnjega razvoja, brez česar tudi'hi socialistične prakse, zaključuje program.
Izredni pomen družbenih organizacij v podjetju je torej prav v tem. da se zavestno zavzemajo in organizirano podpiralo najbolj socialistične za-htnr.c’ in predloge kolektiva, in da so najbolj . odgovorne za prešoianje. kaj je v resnici socialistično in ko j ni, kakor tudi za oblikovanje socialistične večine v podjetju. Z-ek ■
Beograd, 7. avg. (Tantug) Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je stanje koruze v ju-iiju na 31% površin v državi slabo in zelo slabo, na 56% površin pa je dobro in zelo dobro, medtem ko je bilo samo na 3»/» skupno posejanih površin ocenjeno kot odlično Najbolje je uspevala koruza meseca julija v Sloveniji, naslabše pa v ožji Srbiji. V Sloveniji je bila koruza samo na 6% površin ocenjena kot slaba, na 35% kot dobra, na 47f/r, kot zelo dobra, na 12% pa kot odlična. V ožji Srbiji je bila korusa na 22%
na 60■' o sla-površin pa
Z ribiške razstave v Zadru
Mgdtifirodiii sejem v Celovcu odprt
Celovec, 7. avg. (Tanjug). Danes so v Celovcu odprli tradicionalni mednarodni sejem, na katerem razstavljajo po večini; izdelke lesne industrije. Jugoslovansko gospodarstvo zastopajo na tem sejmu podjetje iz Hrvatske in Slovenije, katerih udeležbo sta organizirati trgovinski zbornic j v Zagrebu in Ljubljani.
Rekordno število turistov no Gorenjskem
Bled, 7. avg. Po vsem Gorenjskem, posebno pa na Bledu je v zadnjih dneh izreden turistični promet. Številni domači in tuji turisti prihajajo zaradi vročine iz velikih mest ali pa se vračajo z morja, da bi v alpskih krajih preživeli še del dopusta. Včeraj in danes so dosegli na Bledu rekordno število obiskovalcev. 2347 gostov je bilo te dni na Bledu. Tolikšnega števila gostov še ni bilo noben-- leto po vojni. Nad polovico je tujih gostov, ostali pa so domači. Vsi hoteli so prenapolnjeni, prav tako tudi vse zasebne sobe v bližnji in daljni okolici Bleda. Pričakujejo, da bo naval gostov trajal še do druge polovice avgusta.
B. B.
Kontrola con
Beograd. 7. avg. (Tanjug). Po podatkih javnega tožilstva Srbije je bilo v juliju samo 7
prijav prot-i gospodarskim organizacijam, ki. so prekršile odredbo o evidenci in kontroli cen določenih predmetov. Od aprila, ko je bila uveljavljena ta odredba zveznega izvršnega sveta, do konca julija je bilo predloženih pristojnim javnim tožilstvom 148 prijav, in sicer aprila 75, maja 49. junija 17 in julija 7. Prijave proti gospodarskim organizacijam so bile vložene zaradi podražitve prekajenega mesa. gradbenega materiala, kolonijalnih in delikatesnih izdelkov, pohištva, obutve 'itd. Največ prekrškov so zakrivila trgovinska podjetja. Zaradi teh prekrškov se je moralo zagovarjati večje število oseb. med njimi največ direktorji podjetij. Skupna vsota izrečenih kazni je bila skoraj 4 milijone din. Od tega odpade na gospodarske organizacije 3.7 milijona, na odgovorne osebe pa skoraj 270.000 din. Med drugim; je bila kaznovana tovarna pohištva »Budučnost« iz Subotice z 250.000 din, »Tek-stil-promet« in »Metal-servis« iz Beograda po 200.000 din in grafično podjetje »-Svetlost« iz Čačka s 120.000 din.
Noira trgovska ledju
Split, 7. avgusta. Splitsko
podjetje »Jadranska svobodna plovba« je odkupilo od švedske trgovske, mornarice motorno ladjo »llehos« z nosilnostjo 3740 ton. V nap? trgovski mornarici bo la d j
plula pod imenom »Zenica« na redni lini ji med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom.
»Zenica« je^ bila zgrajena leta 1952 Pa Švedskem in je opremljena za prevoz tovora vseli vrst. Ima ventilatorske naprave v vseh ladijskih skladiščih in najmodernejše navigacijske inštrumente. Poleg zelo udobnih kabin /'.a posadko je na ladji urejenih tudi nekaj potniških kabin. Hitrost »Zenice« je 15.5 morskih milj.
Noši filmi na tujih festivalih
Beograd, 7. avg. (Tanjug). Na III. mednarodnem filmskem festivalu v Edinbu-rghu, -kii bo od 24. avgusta dio 14. septembra, bodo predvajali Elugoplovanski k» a-tko-metra-žp; fi-I-m »Freske v Makedoniji«, ki ga je posnelo podjetje »V-arrhar—film« ~ irz Skopi ja.
Na festivalu v Ben.e-t.kah bo 22 avgusta II. medna-ro-dmi pregled filrr.sikih žuirmalov. Z-a to priliko so »Fi-lmsike novosti« poslale žurna-I, sestavljen iz štirinajstih Jenskih filmskliih dogodkov, izmed katerih sta dva posneta v ba-rv-i.
Na XIX. mednaredne-m festivalu igranega filma v Benetkah bodo za informativno sekcijo filmskih kritikov predvajali izven konkurence najboljše filme pos-ame-znih držav ne glede na to, ka-terega leta s-o jih posneli. Vsafca država ima pravico, d-a pošlje po las-tn-j Izbiri filiti e. Jugoslavija bo poslala v Benetke Pogačnikov film »Veljiki *jn mali« i vodni-e »Ava*la—filma«.
pro-7-
po vrši n zelo slaba ba, samo na 8*’ ocenjena kot dobra. Po podat-kih Zveznega zavoda za statistiko je bila v Vojvodini pretekli mesec koruza na 60*/n površin dobra, na 26% zelo dobra, slaba pa samo na STo.
Podobno kakor v Vojvodini so ocenili rast koruze v Hr-vatski. Na 31 odst. površin v Bosni -in Hercegovini so koruzo ocenili kot slabo, na 58% pa kot dobro. V Makedoniji so na 15% površin ocenili koruzo kot zelo slabo, na 35%, kot slabo, na 26 odst. kot dobro in 24 odst. površin kot zelo dobro.
Po enaki oce.n; je bilo stanje drugih kietijskih kultur v juliju dobro. Konoplja je bila na 73 odst. površin ocenjena kot debra, medtem ko je bila sladkorna pesa na 68% površin dobra, na 17 odst. pa zelo dobra. Sončnica je bila na 75 odst. površin dobra in zelo dobra, na 23 odst. pa slaba.
Poročevalna služba Zveznega zavoda za statistiko je ocenila, da je bil na 93 odst. površin hmelj zelo dober, stanje bombaža pa je bilo prav tako v celoti ocenjeno kot dobro in zelo dobro.
33, številke tednika
objavlja naslednje sestavke:	Jo-
van Raičevič »KOMUNA AI,I PODJETJE?« stevan Selič -FRIEDRICH ENGELS« (ob 6-3. obletnici smrti). Dragan Stojakovič »TEŽKO BREME DEDIŠČINE- (proble mi novega Iraka). Dj. Radenko-Vič »ZAHODNA NESOGLASJA . D juro Djuraškovič »KJE so TEŽAVE?« (izkušnje iz dela hišnega sveta?. Mirko Vujačič »MOSTAR IN NJEGOVI PREBIVAL-CI«. zvonko Štanbringer -»jNTASE
RAZMERE IN NAŠ ODDIH . Mito
Hadži vasilev »ODGOVORNOST KOMUNISTOV PBIlD SVOJIM DELOVNIM LJUDSTVOM?.
izložbeni aranžerji so se uveltavili
V Kranju je bil-o preteki,; teden III,. republiško tekmovanje izložbenih aranženjev Slovenije. Tekmovanje, ki ga je organizirala Trgovinska zbornica v Kranju in ki ima že majhno tradicijo, je dobilo v č-aisu VIII. Gorenjskega sejma
Pomembno obeležje. Prebivalcem Kranja se je predstavilo 25 aranžerjev 'iz vse Slovenije, kil so v središču medita ure-dilli 40 najiepših izložb. V ocenjevalni žiriji so bili: 2 aranžerja strokovnjaka, inženir arhitekt, akademski slikar in komercialist Prva mes-t-a v posameznih strokah so dosegli: v manufakturi‘ s-nn«- Vu-keijc- jz Kranja (iz-
ložba v trgovini »Gorenje«), v živilski stroki Josip Kolar i-z Maribora (trgovina »Potrošnik«), v galanteriji Albin Brecelj iz Maribora (trgovina »Potrošnik«), in v železniinanaki Jule Stermenszky iiz Ljubljane, v čevljarsko-us-njsrsiki strok; pa prvo mesto ni bilo p-odeljeno Dne 4. ;,n 5. avgusta je biiia razpisana tu-di anketa potrošnikov, ki so ocenjevali Izložbe po svojih vidikih. Med potroš-nlike je bilo razposlanih 2000 anketnih listov. Od teh je prejela Trgovinska zbornica 1120
odgovorov, iz česar je razvidno, da se je javnost za tekmovanje m1!-, znfrnala
je
šan-ji ankete, katera izložba najlepša in v kateri izložbi so uporabljena najbolj učinkovita sredstva, da bi pritegnila k nakupu razstavljenega blage, so potrošniki prisodili največ točk 'izložb; v . trgovini -Gorenje«, ki j o je uredil Stane Vuirlkeljc, in izložbi v trgovini »Kokra« aranžerja Janeza Koš-
nifca.
Zanimivo je zlasti to. da sta se pr>; ocenjevanju žoria m n:— oa pav' ci o. i;/-1" vi i popolnoma strinjali. Tekmovalci so pokazali precej znanja in spretnosti
in je eeislo tekmovanja »s> dobrj, ir.lcizbs« doseglo smj r.a-
HaKoso odMi morile
Organ! varnostne slušbe so le konšali preiskava proti merilen švedske drSaviJanke v Opatiji
Reka, 7. avg. (Tanjug) Sekreta-riat za notranje zadeve reskega okraja ie končal preiskavo zaradi uboja švedske turistinje Birgite
Ester tvilhelmine Ridin in bo jutri zadeva Izrečena okrožnemu javnemu tožilstvu na Reki. uboj
je klasificiran kot hud primer razbo.iništva.
Maši šhsds«!i v Nemčiji
Beograd. 7. avg. (Tanjug). Jutri bo odpotovala skupina 10 študentov jugoslovanskih univerz v Nemčijo. Od 10. do 25. avgusta bo sodelovala v Rostocku pri delovni ekčiji mladine Vzhodne Nemčije. Po končan, izmeni bodo jugoslovanski študenti prebili 7 dni v nekem letovišču ob Baltiškem morju.
Jugoslovanski študenti se bodo s tem oddolžili organizaciji Svobodne nemške mladine. katere člani so meseca julija delali pr: gradnji avtomobilske ceste
Dne 28. julija, nekoliko po 2. uri ponoči, je neznan napadalec
zakrivil razbojniški napad na
Brigito Ridin nedaleč od opatijskega hotela »Kristal«, ko mu ni hotela dati denarja, v preri\anju, ki je nastalo, je s »strelom iz samokresa zadel Birgito v ključno kost. Isti izstrelek »se je odbil in udaril v lobanjo za levim ušesom ter nekoliko dalje napravil izhodno rano* Svedinjo so prenesli v bolnišnico, kier na je kljub ta-
knjšnji^ kirurški intervenciji podlegla še istega dne poškodbam.
Kakor je preiskava ugotovila, se je močno upirala napadalcu, kar se more sklepati tudi iz tega. da so njeno telo našli v mlaki krvi okoli 15 metrov daleč od kraja, kjer je bila napadena.
Preiskava je bila zelo težka, ker ie Nbilo zelo malo znakov za sled. Sved Kugo Gunar. ki je pred napadom »sede! z Birgito na neki stopnici okolj t?0 m daleč od
»Kristala« in ki je pobegnil, čim
se je Rirgita začela rvrtf 7 in
padalcem, ni nudil nrM-v
organom nobenih informacij, ki bi bile koristne Zaradi velike,«
razburjenja so bile njegove info-macije popolnoma napačne. Naj prej je dejal, da je bil napadalec oblečen v srajco, nato pa v modri obleki, da je visok in atletski tip, da je črn- Morilec pa j c imel siv suknjič, je srednje rast; in plavolas. Ima majhne brke. česar Gunar ni opazil. Morilec. 25-letni Slobodan Vojnovič iz Srh-ca. okraj Derventa, je znan kriminalec. Doslej je bil v zaporu že štiri leta in deset mesecev, ob7 sojen je zaradi vlomov in tatvin. Napad v Opatiji je izvršil z ukradenim revolverjem. Po strokovnjakih so ugotovili, da je patro-na. ki so jo našli na kraju uboja, bila izstreljena iz revolverja, ki so ga našli pri Vojnoviču.
Preiskava se je začela ž zelo pomanjkljivimi indiciji. Izmed oseb. o katerih «-r> obrani podatki, so	sumničiti	tudi mladeni-
oa, ki so ga v noči zločina videl« v ruskem ha ni »Plavi Jadran«. Oseba, ki «3. ie kasneje videla ' .„r,J v Opafjii, je ^uoznala aoumu krijninaJčev. Ko je bil aretiran je Vojnovič skušal zanikati zločm, ko pa so pri njem na-Sl2 ,r*U/0lver in denar, ki ga je 1 Švedsko krono in "m*?s 71 doilar, jp priznal. Ko je
noef. strel je pr’hitel miličnik in er; tn?pkc krvi našel Birgito. -trol*oj*ne komisije sekretariata •m prišle na kraj pol ure po zio-
rinu ?tiri dni kasneje so "'zsledili morilca, 7. .avgusta pa je bila preiskava končana.
* sredo zvečer se ,ie vrnila v Jugoslavijo skupina 21 jugoslovanskih tabornikov ki so s- i?j»-
;o Tj?ola7Zt7rn!J	* V HSrndlwaIdu P« Dunaju. Jugoslovansko skupino
% med 10-ducvb vanl	” ? tabornice iz Županje. Jugoslovanski taborniki
^	»»Jem	v	mednarodnom	taborBRh,	»Rdečih	sokolov«	vzpostavili	vrsto
lauirni socialisti mnogih dežel m jim tolmačili našo družbeno ureditev z- katero so
skupina “talTridc i', žunaLTtf jed° *"!	*	veHk|mi simpatijami,’ posebno pa še
rodnimi plesi No sifuU	tl	•	1 dunajski mest»i dvorani nastopila s hrvaškimi na-
l. * a slik!, predstavnika jugoslovanskih tabornikov pred zaključnim prižiganjem skupnega taborneg-a ognja.
/
d
St. 186 — 8. avgusta 1058 I SLOVENSKI POBOCEV1LEC / str. 3
Koncesije
Iz Ria de Janeira. prihaja zanimiva novica, da sta predsednik Brazilije Kubitschek in ameriški zunanji	minister
Dnlles, ki je zdaj na uradnem obisku v Braziliji, napravila načrt za sklicanje konference , poglavarjev držav	Južne in
Severne Amerike.
Dullesov obisk v Braziliji je prišel v času, ko si ameriška, diplomacija trudi	popraviti
slab vtis, ki ga je zapustilo Nizonovo potovanje po južnoameriških državah, predvsem v Umi in Caracasu. Sem sodi tudi nedavni obisk predsednika Eisenhoiverja in Dullesa r Kanadi, ki z vedno večjim strahom, in nezaupanjem gleda na določene gospodarske ukrepe vlade ZDA in	zasebnega
kapitala na. škodo kanadskega gospodarstva.. Toda če je bilo treba nekaj ukreniti glede Kanade, bo treba, še več ukreniti glede srednje in južnoameriških držav.
Kubitschek kaže v zadnjem tasu večjo naklonjenost tesnejšemu sodelovanju z močnim, severnim sosedom. To seveda pomeni večjo svobodo za ameriški kapital v Braziliji, če-i rov je razpoloženje javnosti nroti prevelikim, olajšavam za kapital. Značilno je, da je Kubitschek pred kratkim sprejel odstop nekaj svojih piistrov, ki se niso strinjali - noro usmeritvijo v zunanji n gospodarski politiki države, "krati je Kubitschek pisal F spnh ourerju pismo, v katerem ga poriva, da je treba nebni storiti, za obnovitev tako meno ra n ega pan a meri karizma. Ni dvoma, da. Kubitschek : ričakuje zn svoje napore do-• šrne otipljive koristi za Bra-r-kjn v obliki investicij in yr rojil.
'z Argentine pa prihaja, nora. da. je predsednik Arturo l'rondizi sklenil z ameriškimi ■ drugimi petrolejskimi druž-"ri pogodbe v višini ene mi-' srde dolarjev za vrtanje 'te na argentiskem ozem-Celo Sovjetska zveza je ■ ravljena prodati za suro-Argentini kapitalno opre-’■ ra petrolejsko industrijo v 'nosti sto milijonov dolar-jcr. Vsaj tako je povedal predsednik Frondizi.
Torej je čutiti tako v Braziliji kot. Argentini tendenco od-r.reti tujemu kapitalu bolj na "roko vrata v deželo. Ker pa e v obeh primerih predvsem : v nafto, to pa ima javno mne-' e v obeh državah za narod,-"o bogastvo, še ni povsem, go-rm-o, kakšna bo reakcija pre-"■ rnlstva. Doslej je vsak poru s nuditi koncesije za izko-r ščavje nafte naletel na hud 'gor javnosti. Značilno je. da 'o bila po Frondizijevi izjavi
o pogodbah s tujimi družbami
Aicija v Buenos AAresu v "rogi. pripravljenosti, da. bi 'dušihi morebitne demonstra-c-ie. Do demonstracij sicer ni šlo. ker še ne pomeni, da se javnost že docela sprijaz-"a z novo petrolejsko politi- J 'o vlade. Res pa je tudi. da ;
■a Argentina dovolj nafte ■ n?77a	— pod zemljo, a da
mora vsako leto uvoziti za tri ‘o milijonov dolarjev nafte od irugod. Skoraj prav toliko pa j znaša tudi njen zunanjetrgo- [ tinski deficit.
Vse je seveda odvisno od 'pogojev in od tega, če se te j rrvžbe, ki bodo izkoriščale nafto, ne bodo vmešavale v rotranje zadeve tuje države. Zakai prav pred nekaj dnevi ;? množica v Caracasu, glavnem mestu Venezuele, dokazala, da zna ločiti med petrolejskimi koncesijami in političnimi spletkami, ko je prisilila oficirje k vdaji, predsednika Larra.za.bala pa k pameti.
Bip
Macmillan odpotoval
Britanski premier je odpotoval v Atene na razgovore s Karamanlisom o Cipru — Iz Aten pojde tudi v Ankaro
LONDON, 7. avg. (Tanjug). Predsednik britanske vlade Mac-millan je danes odpotoval z letalom iz Londona v Atene,- kjer se bo pogovoril z grškim premierom Karamanlisom o Cipru. Uradnega programa bivanja v Atenah niso objavili, vlada pa prepričanje, da se britanski premier ne bo vrnil v London pred ponedeljkom, ker bo iz Aten odpotoval v Ankaro na pogovore s predsednikom turške vlade Menderesom. V poluradnih krogih zavračajo možnost, da bi prišlo do skupnega sestanka treh pre-mierov.
— SAMO IZGUBLJAVA S TEMI KRALJI, TREBA BO ŠE NA KAKŠNO DRUGO KARTO
STAVITI... —
Glavni svetnik britanskega premiera bo po splošnem prepričanju ciprski guverner Hugh Foot.
Pred odhodom jz Londona je Macmillan izrazil upanje, da bo v pogovoru s Karamanlisom dosegel široko razumevanje za neposredno prihodnost otoka. -Prvo. kar moramo doseči, je ustavitev strašnega prelivanja krvi in nesreč, nato pa upam, da bomo dosegli vsekakor vsaj kratkoročni' sporazum za nekaj let, da bomo videli, kako se bodo stvari razvijale,« je dejal Macmillan.
V Londonu ne pričakujejo kakih izrednih uspehov po razgovorih med Macmillanom in Karamanlisom v Atenah ter Machi illanom in Menderesom v Ankari. V Londonu poudarjajo, da se v dosedanjem položaju sploh ne postavlja
vprašanje, da bi Velika Britanija opustila Ciper. Po nekih znamenjih bi utegnil Macmillan ponovno priti na misel, da bi se Ciper spremenil v oporišče NATO. V tej smeri utegne preizkusiti mnenja v Atenah in Ankari.
Namen Macmillanovih pogovorov podobno ocenjuje tudi »Daily Telegraph«, ki piše, da bi utegnili pogovori v Atenah in Ankari omogočiti po-
daljšanje sedanjega premirja na otoku, kar bi utrlo pot za Pogajanja o mnogo trajnejši rešitvi. -Skoraj nj dvoma, da gleda Macmillan na to pot samo kot na prvi korak v smeri pomiritve otoka,« zaključuje časopis. Laburistični -Daiiy' Herald« pozdravlja danes Mac-millanovo nenadno potovanje v Atene, a pripominja, da -na otoku ne bo trajnega miru, dokler vlada ne bo dovolila nadškofu Makariosu vrnitve na otok«.
V Atenah ocenjujejo bližnje
pogovore, ki se jih bo udeležil tudi posebni Eisenhowerjev odposlanec Robert Murphy, kot izredno važne. Vse kaže, da bi hotele zahodne države čimprej pomiriti položaj, ki otežkoča njihovo politiko v vzhodnem Sredozemlju in ogroža enotnost jugovzhodnega krila NATO. V Atenah tudi poudarjajo, da se grška stran loteva teh pogovorov v želji, da bi prispevala k pomiritvi težavnega položaja na otoku in je v nekem smislu celo pripravljena na kompromis. Ce bi se Turčija odrekla zahtevi o razdelitvi Cipra, b; Grčija za zdaj opustila zahtevo o samoodločbi. da bi se našla začasna rešitev, k) bi kolikor toliko zadovoljila Ciprčane. Takšna re-
šitev bi bila predvsem v sistemu samouprave, ki bi grškemu in turškemu prebivalstvu zagotovil mimo življenje in uživanje demokratičnih pravic, kar je zdaj onemogočeno zaradi posebnih ukrepov britanskih oblastev.
Navzočnost posebnega Eisen-hovverjevega odposlanca Mur-phyja v Atenah med pogovori o Cipru bo Washin@tonu omogočila, da posreduje na obeh straneh in da skuša najti rešitev, ki bi predvsem zadovoljila interese Zahoda in‘NATO.
Britansko ministrstvo za zunanje zadeve je davi sporočilo, da bo predsednik vlade Macmillan takoj po obisku v Atenah obiskal Ankaro, kjer bo imel s turškim premierom Menderesom pogovore o Cipru.
Sporočilo iz Rio de Janeira
Rio de Janeiro, 7. avg. (Reuter). Po razgovorih med predsednikom Brazilije Kubitsckom in ameriškim zunanjim ministrom Duilesom so objavili sporočilo, v katerem je poudarjeno, da bi bilo zelo zaželeno. če bi države Latinske Amerike bolj aktivno sodelovale pri sestavljanju osnovnih smernic mednarodne politike. V sporočilu je tudi rečeno, da bi se morale ameriške države redneje posvetovati o vseh skupnih problemih. Kubitschek in Dulles pa sta se razen tega sporazumela, da. bosta, priporočila vsem državam Severne in Južne Amerike sestanek na ravni zunanjih ministrov.
V/
RAZGOVORI MED ZAR, FRANCIJO IN VELIKO BRITANIJO
Sporazum v kratkem?
Iz egiptovskih krogov se je izvedelo, da potekajo razgovori v Ženevi zelo uspešno in da je v kratkem pričakovati sporazum
Ostri ukrepi
V Romuniji so uvedli smrtno kazen za gospodarski kriminal
BUKAREŠTA, 7. avgusta (Tanjug). Prezidij romunske skupščine je pooblastil sodišče, da izreka smrtne obsodbe za politične ali gospodarske zločine, ki so bili doslej kaznovani z zapornimi kaznimi. Z odlokom prezidija, ki je skoraj popolnoma spremenil dosedanji kazenski zakonik, je bil uveden mnogo ostrejši kurs tudi za vsa kazniva dejanja iz »gospodarske, politične in kontrarevolucionarne aktivnosti«.
Aretacije v Havani
Havana, 7. avg. (AP). Policija je sporočila, da je v Havani aretirala 40 de Castrovih pristašev. Pravijo, da so pri njih našli orožje, dinamit in propagandno gradivo. V elektrarni in v skladišču nafte v Sienfegosu je eksplodiralo včeraj več bomb. v neki drugi pokrajini pa so uporniki napadli potniški vlak.
KAIRO. 7. avgusta (Tanjug). V krogih, ki so blizu finančnemu ministrstvu egiptovske pokrajine ZAR, še je zvedelo, da potekajo razgovori med Veliko Britanijo in Francijo v Ženevi za normalizacijo gospodarskih odnošajev zelo uspešno. Razgovori so sedaj v zaključni fazi in poteka razprava samo še okrog reparacij, ki naj bi jih ^ Britanija in Francija plačali Egiptu za napad leta 1956. Menijo, da so ta vprašanja v načelu rešena in da, Je pričakovati sporazum v najkrajšem času.
Tj razgovori, ki so se začeli pred enim letom in pol, so prišli v polovic] prejšnjega meseca v slepo ulico zaradi britanske nepopustljivosti. Vlada ZAR se je tedaj odločila, da bo pogajanja prekinila iz dveh razlogov: zaradi nesporazuma in zato, ker je po anglo-
FRANCOSKA KOMISIJA ZA PRAVICE
od
Smrtna kazen je določena za veleizdajo, za sabotažo, za nedovoljeno posest orožja, za opravljanje kontrarevolucionarne dejavnosti in za gospodarsko škodo v vrednosti več kot 100.000 lejev.
To je prvič, da so za zločine gospodarskega značaja v Romuniji uvedli’ smrtno kazen. Romunski kazenski zakonik je za te zločine doslej predvideval mnogo milejšo kazen. Smrtna kazen za poneverbo
Sodelovanje Iraka z ZAR
Kairo, 7. avg. (Tanjug) Ira ška vlada je zahte\'ala ZAR, naj pošlje v Irak skupine prosvetnih delavcev gospodarskih strokovnjakov. Vlada v Bagdadu je zaprosila ZAR za 200 srednješolskih profesorjev. Egipt je tudi doslej vsako leto pošiljal več sto učiteljev in profesorjev v Irak. Toda v začetku preteklega šolskega leta pogodbe niso bile obnovljene. Poleg tega je zastopnik ministrstva za industrijo ZAR izjavil, da je iraška vlada zaprosila ZAR, naj posije v Irak tud; skupino gospodarskih strokovnjakov.
Minister za gospodarstvo Iraka Ibrahim Koba je ustanovil poseben odbor za proučevanje stanja in možnosti razvoja gospodarskih odnošajev med obema republikama. Medtem pa so se v Bagdadu sestali finančni strokovnjaki obeh držav, proučujejo organizacijo fananč nih odnošajev med IrakorrL ir ZAR.
čez 100.000 lejev je posledica številnih gospodarskih zločinov. _ ki so jih zabeležili zadnje čase v Romuniji. »-Nobena popustljivost ni dovoljena proti tatovo-m splošne imovine,« piše današnja »Scantea«, ki kritizira pravosodno ministrstvo, da že prej ni ukrenilo vsega potrebnega proti gospodarskemu kriminalu, kj se je tako razpasel.
Pariz, 7. avg. (Tanjug) Francoska vlada je danes sklenila, da bo ustanovila posebno komisijo za zaščito osebnih pra-vic	in	svoboščini	v Alžiriji.
Glavna	naloga te	komisije	—
kakor pravijo — bo ta, da bo nadzorovala ravnanje policijskih	in vojaških	oblastev	v
Alžiriji z ujetimi uporniki in aretiranimi pristaši osvobodilnega gibanja.
Po nepotrjenih poročilih je zdaj	v	Alžiriji po	zaporih	in
ki
TELEGRAMI
LONDON — Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je britanska vlada povabila izraelskega zunanjega ministra gospo Goldo Meier v London.
KAIRO — Podpredsednik ZAR maršal Amer je včeraj prispel v Saudovo Arabijo. Takoj se je sestal s kraljem Saudom. To je prvi sestanek med predstavnikom ZAR in predstavnikom Saudove Arabije od marca letos, ko je Naser obtožil saudskega suverena, da kuje zaroto proti ZAR.
jOKIO Sindikat japonskih pomorščakov je poslal predsedniku Eisenhotverju protestno pismo zaradi nuklearnih posku-sov na Pacifiku. Zaradi teh poskusov sta bila ogroženi japonski ladji »Taku.jo« in »Sačuma«.
BONN — Konec prejšnjega tedna so bili V Bonnu anglo-nemški razgovori o atomskem sodelovanju. Razgovori so se
uspešno končali.
JOHANNESBURG — Včeraj je izbruhnil v Južni Afriki ve-lik požar. Uničil je 3000 ton sladkornega trsa, 100 akrov boro-vegra grozda in 50 hiš. Deset ljudi je izgubilo življenje.
MOSKVA — Sovjetska zveza je predlagala, naj bi geofizikalno leto podaljšali za leto dni. Ameriški in drugi znanstveniki pa menijo, da je treba uvesti stalne ali vsaj dolgoročne programe za proučevanje vesoljstva, sonca, magnetizma, Antarktike in drugih neraziskanih področij. Mednarodno geofizikalno leto b| se moralo končati 31. decembra letos.
NEW YORK — V pristanišču New Port na atlantski obali sta trčila dva tankerja. Eden od njiju je bil natovorjen s 4 milijoni litrov bencina. Ob trčenju je izbruhnil požar. Od 50 članov posadke jih je šest utonilo, 245 pa so jih ranjenih prepeljali v bolnišnico.
taboriščih nad 30.000 »sumljivih« Alžircev in ujetih borcev osvobodilne armade.
Vladno komisijo za zaščito osebnih pravic in svoboščin v Alžiriji so bili prvič ustanovili že pred 16 meseci, toda trije njeni člani so takrat iz protesta »proti neobjektivnosti in pristranosti« odstopili, ko je bilo treba predsedniku vlade predložiti dokenčnp poročilo. Do ponovne ustanovitve te komisije je prišlo danes po številnih glasovih o mučenjih v zaporih. Minister v predsedstvu vlade Andre Malraux je nedavno trdil, da »v Alžiriji ni več mučenj, odkar je general de Gaulle prišel na oblast«.
Toda v tisku so se pojavila poročila o množični gladovni stavkii v največjem alžirskem zaporu »Barberus«. Jetnikj so stavkali iz protesta proti represalijam in režimu lakote, ki ga je uprava teh zaporov uporabila proti skupini 400 jetnikov, ki so bili obsojeni na smrt.
Konec manevrov v SZ
Moskva, 7. avg. (Tanjug). — Obrambno ministrstvo Sovjetske zveze je sporočilo, da so se končali kombinirani manevri v zakavkaškem in tur-kestanskem vojnem področju, ki so se začeli 18. julija.
Konec manevrov v Bolgariji
Sofija, 7. avg. (Tanjug). Bolgarsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se končali kopenski, letalski in pomorski manevri bolgarskih oboroženih sil, ki so se začeli 18. julija.
ameriški intervenciji na Srednjem vzhodu nastal nov položaj. Toda obveščeni krogi pravijo, da so Britanci v zadnjem trenutku prišli na dan z novimi sprejemi ji rimi predlogi.
V Kairu pravijo, da želi tudi Francija normalizirati gospodarske in diplomatske stike z ZAR. Vlada de Gaulla je v tem smislu že- stopila v stik s predstavniki vlade ZAR. Po egiptovskih zagotovilih se razgovori med predstavniki ZAR in Francije v Ženevi uspešno odvijajo.
Britanci in Francozi žele normalizirati odnose z ZAR tudi zato, ker so gospodarski stiki med tremi državami direktno pogojeni z definitivnim sporazsuimum o izplačilu odškodnine bivšim delničarjem Sueške družbe. Sporazum o izplačilu odškodnine so podpisali v prvi polovici prejšnjega meseca. Sporazum določa, da bo Egipt plačal 28 milijonov funtov bivšim delničarjem, in to v letnih obrokih. Če pa bodo egiptpvske terjatve v Britaniji deblokirane, bo Egipt plačal dva obroka več. Britanci pa zahtevajo kot predpogoj za deblokacijo 80 milijonov
funtov in sklenitev sporazuma o normalizaciji gospodarskih odnosov med obema deželama.
Egiptovski minister za trgovino in gospodarstvo Kaj suni pa je danes protestiral proti sekvestru nad egiptovskim premoženjem v Britaniji. To premoženje je bilo sekvestri-rano, »da bi se zavarovali interesi bivših delničarjev«. Po sklenjenem sporazumu o odplačilu odškodnine bivšim delničarjem Sueške družbe pa po besedah egiptovskega trgovinskega ministra sekvester nima nobene pravne ali moralne osnove.
Egiptovska vlada je znižala in maksimirala cene vrsti proizvodov, kot so tekstil, steklo in drugi. Prav tako je sprejela predpise o omejitvi dobička industrijalcev ter velikih in malih trgovcev.
Cene osnovnih potrošsnih artiklov so v Egiptu občutno naraščale v zadnjih dveh letih, posebno po sueški krizi. Inflacijske težnje so postajale vse očitnejše kot posledica omejenega uvoza ter vladne politike pospešene industrij alizaci j e.
Razgovori v Moskvi
Moskva, 7. avg. (TASS). Na sedežu centralnega komiteja KP SZ so bili danes razgovori z voditelji italijanske komunistične partije, ki so v Sovjetski zvez; na dopustu. V razgovorih so sodelovali Hruščev, Suslov, Ponomarev ter Longo in Amendola.
Okrepitve v Aman
Letalonosilka »Bulwark« v Ikabi — Zračni most čez Izrael obnovljen
AMAN, 7. avg. (AP). Danes so v Aman prispele z letali iz Akabe nove britanske okrepitve. Britanska vojaška oblastva niso hotela sporočiti števila prispelih vojakov. Izvedelo pa se je, da je davi prispelo v Aman kakih 500 britanskih vojakov.
Britanska admiraliteta je da- med Ciprom in Jordanijo. Prvi
Poldan v Kuweitn
nes potrdila novico, da je letalonosilka »Bulwark«, ki ima 22.000 ton, priplula v pristanišče Aka-bo z britanskimi vojaki na krovu. V sporočilu obrambnega ministrstva je rečeno, da so na tej ladji vojaki, ki imajo nalogo »zavarovati zvezo med Akabo in Amanom«, kjer je glavnina britanskih padalcev.
Po štiridnevni prekinitvi se je sinoči nadaljevalo funkcioniranje britanskega letalskega mostu
(nadaljevanje)
Za razliko od Bahreiina Ku-welt ni progresivna država. Velike nove bolnišnice, šole j« rezervoarji so samo pročelja, kii skrivajo korupcijo, razsipni-štvo in neverjetno brutalnost.
■ nasprotju z drugimi vladarji ob Perzijskem zalivu El Sa-bahova družina ni hotela nikoli imenovat: britanskega po-h-tičnega svetovalca, in vodi svoje zadeve nekam tako. kot eo jih vodili v normanskii Angliji, preden je Henrik I. ustanovil mesto blagajnika. Letno dobi vladar 110 milijonov funtov kot pristojbino za nafto. Ta denar velja kot osebni vladarjev dohodek, za katerega mu ni treba nikomur odgovarjat1.. Potem je še tukaj tako -Imenovanj »proračun«, ki ga med letom po navadi spravijo na polico — toda v njem ni nobenih obračunov, šs manj pa uradnega nadzorstva. Vsa vladna ministrstva vcd,:jo člani k ra -»Jevške družine, ki ne delajo nobene razlike med •»sc-bn 'en i
financam: m financami oddelka, ki ga pr.zadeti vodi.
Največ finančne moči je prišlo v roke vladarjevemu po po-* H bratu šejku Fahadu ki vodi odbor za razvoj, javna dela, zdravstvo,	krajevno	upravo,
stanovanja ter pošto in telegraf. To, kar se dogaja v njegovi kuhinji) s trgovino, nikogar prav nič ne briga (ali prav za-prav vse, zakaj Kuiveičani si kar mislijo, da je pri njem nekaj c a at 1 ] acov in 10 zabojev rdečila znamke Max Factor). Poliici.jp in vojsko vodi drugi član družine, pretepač šejk Mubarak, ki se prav nič ne obotavlja uporabiti topništvo prot, nerednežem. Edini član Sabahove družine, ki mu je videč:. da i.ma nekaj zdravega ra-
zuma, je mladi; šejk Jato sr a'! Ahmed, za katerega si britanci pobožno želijo, da bo sledil sedanjemu vladarju, (ki je 66 let star). Moje mnenje je-, da se bosta Mubarak -;n Fahad sporazumela, da bosta Jabe-rja :!'-bn iztisni,la s položaja. —
Tcd.a alii bo to nasledstvo? To postaja vedno bolj dvomljivo. Cela armada »Inozemcev«, arabskih intelektualcev, pridno dela pod to piramido bogastva. Kuvreit ',m-a manj kot 10 let javnega šolstva, večino svojih tehnikov in upravnega osebja je rekrutiral iz naprednejših arabskih dežel. »Inozemskih« arabcev je zda.j skoraj ena petina vsega prebivalstva, ki ima ,90 odstotkov služb, v katerih je potrebna i f i ponosit:. ISaimo v državni upravi j© 1200 Palestincev in Egipčanov. V ključnem območju išcfsitva, (i-e samo 93 Kutveičanov in podobno.
Kiuveit nima nobene ustave in popolne oblasti vladarja ne zmanjšuje nobena voljena ustanova. Toda čeprav so politična
stranke prepovedane, se politični klub; širijo in pojavlja se nacionalistično gibanje. Njegova dva vcdiiteilja — ki grobo rečeno zastopata desno in levo k.rilo, sta šejk Jarem al Kalani, — mladi, v Britanija 'izvež-ba-ni bivši policijski komisar, kii
je odstopil med sueško krizo, in doktor Ahmed Kaitib, sposoben in o-tožen človek, kj nadzoruje. precejšnje število ljudi s ceste. Prav niič ne 'dvornim, da bosta lahko ta dva člo-veika
odrinila d rozi no el Sabah, s pomočjo »inozemskih« Arabcev, kakor so Iračani o-drinili Haše-mite.
In kako bodo v tem primeru reagirali Britanci? Ne vemo natanko, kakšne so naše obveznosti do vladajoče družine, zakaj nekaj podrobnosti iz pogodbe O protektoratu je ostalo zelo dobro skrita skrivnost. Vsekakor pa ne daje Britancem pravice, da bii se vmešavali v notranje z-a-deve Kuwei-ta, čeprav očitno garantira vladarju osebno varnost.
Ta kriza v Kuweitu bi povzročila britanski vladi strahovite skrbi, ter bi jo spravila v hudo diilemo. Vojaška okupacija očitno ne more biti dolgoročna politika in niiti kratkoročna ne, ker nj nikjer rečeno, da bi zagotovila varnost naših petrolejskih interesov na tem področju. Hkra-tii pa bi ii?-guba našega prednostnega položaj« v Kuweiltai lahko smrtno
prizadela našo trgovino po svetu. Lahko samo upamo, da dc
krize ne bo prišlo in zato bo prav. če pozdravimo vladarjeve pogovore z Naserjem v Damasku. (Člasnek je bil napisan tako j po revolucij i v Iraku in sestanku med Naserjem in vladarjem Kuweiita v Damasku. Op. ur.). Kaže, da sta dosegla »ad hoc« sporazum, s katerim se je Naser zavezal, da ne bo uporabil nacionalasticnih sil, dokler bo vladar Britancem odrekal dovoljenje, da bi izkrca)! čete.
Ce pa bomo preživeli te usodne dni, je nujno, da rešimo to našo dilemo tako, da postavimo naše odnošaje s Kuweiitom na realistične temelje. Ob sedanji pogodbi !je razvoj dolgoročne britanske politike do Kuweita nemogoča. Nismo takio močni, da bi odvrnili družino el Sa-
bahov od norega početja, smo
pa kljub temu dolžni zaščititi jih od posledic takega norega početja. Po mojem se odgovor glasi: »Umik po stopnjah«. Britance so pogostokrat dolžili, da se vmešavajo v Perzijskem zalivu. Težava je v tem, da' se nismo dovolj vmešavali. zakaj vmešavanje lahko posbeme zno-
sno, celo dobrodošlo, če bi že talkoj pojasnili, v čigavem interesu smo ukrepali in kako dolgo bo to trajalo. Zatorej bi. si morali positiaviti rok — pet let bi bila dovolij realistična doba za Kuweiit — i-n javno sporočilo, da bo ob koncu tega roka obstoječa pogodba zamenjana z novo, s katero se bomo •odrekli vseh obveznosti, razen obveznosti, da branamo Kuweiiit od zunanjega napada. Vladarju je treba' povedati, da ima natanko pet let časa za sestavo ustave in za sporazum s svojimi podaniki, da pa bo moral po tem roku skrbeti sam zase. Tega roka se je treba držati ne glede na to, kaj se zgodi. Toda medtem se ne bi smeli obotavljati, da uporabimo vsa razpoložljiva sredstva, da bi prisilili vladarja, naj ravna v svojem lastnem dolg or o čnem
interesu. Takšna rešitev sama ob sebi ne b; zagotovila, da bi Kuwei,t ostal v šterliinškem območju. Toda navsezadnje je šterlinško območje prvenstveno banča organizacija itn od bančnika je odvisno, da svojim klientom nudi dovolj privlačne pogoje in jih tako obveže na
lojalnost
dve letali, ki sta ponovno leteli na tem odseku po izraelskem protestu, sta bila dva ameriška »Globemasterja«. Letalski most zdaj uporabljajo za oskrbovanje številnih britanskih padalcev v Jordaniji. Z britanske ttrani še niso nič povedali, kako dolgo bo še trajal letalski most med Ciprom in Jordanijo, ki sega čez izraelsko ozemlje.
Poročajo, da je Irazel dovolil ameriškim letalom prelete čez svoje ozemlje, dokler ne bo vzpostavljena pomorska pot do Jordanije skozi Akabski ^zaliv.
Fanfoni v Parizu
Pariz, 7. avg. (AP) Italijanski ministrski predsednik in zunanji minister Amintore Fan-
fam je prispel danes v Pariz na enodnevne pogovore s premierom de Gaullom, s katerim bosta obravnavala pereče probleme po svetu.
Pričakujejo, da bosta obp premiera v okviru razprave o mednarodnem položaju posvetila posebno pozornost Srednjemu vzhodu. Verjetno bo premier Fanfani tudi predlagal, da industrijske države, ki imajo interese na Srednjem vzhodu, nudijo arabskim državam dolgoročno pomoč. Italija se tudi zavzema za stabilizacijo političnega položaja na Srednjem vzhodu z mednarodnim jamstvom meja srednjevzhod-nih držav in z njihovo oblju- * bo, da se ne bodo vmešaval« v notranje zadeve drugih.
V pariških diplomatskih krogih poudarjajo, da se italijanski načrt o Srednjem vzhodu nasplošno sklada s francoskimi predlogi, vštevši nevtralizacij« Libanona.
c
K
BJ
11
R
M
e
&
£
LJUDSKA UNIVERZA
njeni
96.500 naših delovnih ljudi se Je v sezoni 1957-58 izobraževalo . ▼ stiku z Ljudsko univerzo okraja Ljubljana.
Tolikšna udeležba pri izobraževalnem delu Ljudske univerze pa je bila pogojena s programom, ki stvarno ustreza potrebam delovnih ljudi, in z istočasnim ter skladnim razvojem občinskih organov (občinske izobraževalne komisije) za izobraževanje odraslih ter z oblikami dela, ki so bile prilagojene interesom ljudi z najrazličnejših področij družbene aktivnosti. To so bili predvsem obiskovalci šole za družbeno upravljanje, seminarjev za člane delavskih svetov iz proizvodnje in člane raznih organov družbenega upravljanja iz neproizvodnih področij, kot tudi seminarjev za člane občinskih svetov in zborov proizvajalcev, dalje udeležene5 naših dopisnih tečajev, šol za tuje jezike, šol za starše, poljudno znanstvenih predavanj in filmskih predstav. V skladu z razvijanjem novih oblik dela na različnih novih področjih razširja in vklju ' ije Ljudska univerza v iz ob .avanje nove tisoče delovnih rudi in tako tvorno pomaga v r upnih naporih na področju :z raže vanj a. V letošnji sezoni '2 Ljudska univerza posvetila ---sebno skrb izboru predava'r’ bega kadra. Kader se je u ;i in kvalitetno zelo dvign:’.	.Lipno predava 163 predavale	. ki so imeli skupne
13.231 -davateljskih ur ali po-vprečr:	po 3 ure na dan. Da bi
prediv atelji hitreje osvajal: nove udobne metode podajanja, je L udska univerza v začetku lan ' j sezone priredila zanje tri.' ;vni seminar o sodobnih ob. kah in metodah poučevanja odraslih. Prav tako pa smo vzgajali predavatelje iz občin šoli za družbeno upravljanje kjer so si udeleženci pridobili
ne samo širok vpogled v uprav Ijanje v komuni in podjetju temveč so jih tudi navdušile nove sodobne metode pouka z uporabo avdiovizualnih sredstev.
Program in oblike dela Ljudske univerze so v teku vsake sezone izpostavljene kritiki zelo širokega kroga naših delovnih ljudi. Tako živa praksa pomeni neprestano preizkušnjo in izpopolnjevanje programov, oblik in metod dela pa tudi kadrov, organizatorjev in predavateljev.
Oblika in vsebina dela Ljudske univerze sta zaradi takšne dinamike v neprestanem razvoju. To pomeni, da se program in metode dela ne spreminjajo samo vsako leto, temveč stalno, tudi v teku sezone. Oblika in vsebina dela morata biti v nenehnem skladu z razvojem družbenih odnosov in potreb. Na ta način se polagoma izgrajuje sistem izobraževanja odraslih pri nas. Tako so se razvile nekatere zelo pomembne oblike dela. Ze leta 1956 je bila ustanovljena šola za starše, katero so osvojili tudi ostali kraji in kateri pripisujejo veliko pomembnost tudi v drugih republikah. V sezoni 1956-57 je bila ustanovljena dopisna srednja
ekonomska šola. ki se sedaj zelo uspešno in zgledno razvija v organizaciji Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije. Dalje je v isti sezoni zaživela pri Ljudski univerzi šola za družbeno upravljanje, ki je uveljavila nove sodobne pedagoške metode in oblike. Tudi ta šola je postala vzor sodobnim šolam za družbeno upravljanje po drugih okrajih in dala pobudo za ustanovitev republiškega zavoda za izobraževanje delavcev v delavskem in družbenem upravljanju.
Tudi v letošnji sezoni so se Izkristalizirale na Ljudski univerzi nove aktualne oblike dela. ki se bodo nemara prav tako zakoreninile. N. pr.:	šola za
družbeno upravljanje komune,
šola za zadružne svete in upravne odbore kmetijskih zadrug, šola za usposabljanje predavateljev za izobraževanje odraslih, dopisna šola za pridobivanje kvalifikacij v industriji (kovinske stroke), dopisna šola za tuje jezike. Osnoval se je tudi odsek za psihološko-metodološka in družbena raziskavanja, radiofonski odsek v oddelku za po-Ijudno-znanstveno izobraževanje ter tečaj za izobraževanje predavateljev šole za starše.
Prav tako pa se je v letošnji sezoni zelo dvignila založniška dejavnost, posebno na družbenoekonomskem področju izobraževanja. Skupno je bilo izdanih 70 različnih brošur v 11.790 izvodih. Sodelovalo je 40 avtorjev, ki so v glavnem predavatelji in imajo neprestan in živ stik s poslušalci ter njihovo problemati-
mm&mm
ko iz raznih področij družbene dejavnosti.
V skladu	z našim	splošnim
družbenim	razvojem	je tudi
Ljudska univerza decentralizirala svoje delo. Ze v sezoni 1956-57 se je skupaj z okrajnim odborom SZDL lotila ustanavljanja in utrjevanja občinskih izobraževalnih	komisij.	V teku
dveh sezon so te občinske komisije pokazale svojo življenjsko sposobnost in zelo pripomogle k uspehu na področju izobraževanja, kajti potrebe ljudi zahtevajo na vsakem področju popolnoma konkretne odgovore.
Vendar vse delo še ni opravljeno. Pred Ljudsko univerzo so neprestano nove, vse večje naloge, ki jih zastavlja dinamika našega časa. Ljudska univerza bo storila vse, kar je v okviru njenih možnosti. Pri tem pa ni brez pomena priznati, da so to možnosti omejene — najbolj zaradi občutnega pomanjkanja prostorov. Kolikor toliko ustrezni prostori so ena od temeljnih osnov za dobro delo. To vprašanje bo nujno treba rešiti zaradi čedalje večje vloge Ljudske
-
mšmm
I H
Pravkar izšlo
GBSVIT TEŽKIH DNI
IVAN REGENT: POGLAVJA IZ BOJA ZA
SOCIALIZEM
univera*.
J. N.
Hsti-Fang (1622—1694): Sedeča žena — Likovna priloga iz Kitajske lirike
Claude Aveiine
S francoskim pisateljem Claudom Avelinom sem se srečal že drugič, njegovo srečanje z Jugoslavijo pa je bilo že četrto. Prvič je bil v naših krajih že pred vojno leta 1933, po osvoboditvi pa je bil še trikrat. Vselej s simpatijami do naše dežele.
Zanimivo je, d® so jugoslovanske založbe prevedle od leta 1946 — 1957 v srbohrvaščino.
Podoba novega spomenika
V ateljeju našega mladega kiparja Draga Tršarja v ljubljanskem Tivoliju se je rodila nova umetnina -— diobre tri metre široka in več kot dva metra visoka reliefna plastika, ki jo pripravlja za mariborski spomenik, posvečen borcem za severno mejo.
Kot je znano, bo letos jeseni minilo 40 let od bojev za slovensko severno mejo ,po prvi svetovni vojni i.n od " nastopa generala RucuTifa Maistra v Mariboru. V zvezi s tem so v Mariboru ustanovili poseben odbor za proslavo, ki bo med drugim skupno z organizacijo Zveze borcev in okrajnim ljudskim odborom odkril mogočen
spomenik takratnim junakom, generalu Maistru in vsem drugem znanim in neznanim bojevnikom. Velika reliefna kompozicija Draga Tršarja predstavlja v realistično stilizirani sodobni obliki devet vojaških likov v vrsti ob stanem topu, s kakršnim so tak r a t borci res začeli svojo zgodovinsko akcijo Pri čemer pa linija topovske cevi hkrati s puškami borcev in Maistrovo s.ablj,0 v sredi ustvarja tudi likovno neko zanimivo valovanje. Devet glav ob zgornjem robu • reliefa s prav toliko negativi obrazov v sledečih si vdolbinah, kar vzbuja videz množice, ustvarja v likovnem smislu nekak zgornji friz; njegova dopolnitev je prepletajoča se igra plastičnih likovnih ele-
mentov ob vznožju upodobljenih likov.
Delo, ki je v glini v glavnem že končano, bodo po odliitju v mavec izklesali v Oplotnici iz sivega pohorskega granita. Spomenik, s katerim Tršar znova
slovenščino, mafcedonščino In romunščino kar 23 AveHnovih pripovednih, esejističnih in mladinskih del. Na vprašanje, kako je zadovoljen z izdajami, je odvrnil, da »o po njegovi sodbi
prevodi izšli zelo skrbno pripravljeni ' in v lepi obliki. »Ne da bi laskal, ker sem v Sloveniji, moram ugotoviti, da to še posebej velja za izdajo mojih del v slovenskih prevodih.
Baje se pripravlja še nova srbska izdaja njegovih novel, ki sio zdaj zbrane pod naslovom »Poiur 1’Amouir de la Nu.it«. »Upam, da bodo prevedli tudii nadaljevanje trilogije o Filipu Dennisu«.
V razgovoru glede njegovih siceršnjih stikov z jugoslovansko književnostjo je poudaril, da se čuti zelo srečnega, ker je bil .lahko tisti, ki je predstavil francoski javnosti odličnega jugoslovanskega pisatelja. Iva Andrica. Njegov uvod k Andrice-vi Travniški kroniki so pozneje
E
otroke, izda gestapu služkinja. Po njegovi sodbi je avstrijsko okolje povsem slučajno in bi se lahko drama dogajala kjerkoli drugje, ker gre predvsem za
splošn-o človeško d.raimo strasti in nagnjenj, ki jim zadaje tragična usodn-ost kruti čas.
In njegovi načrti za bodočnost? Kot vsak pisatelj je menil. da je o tem težko govoriti. Predvsem pa misli dokončati zbiiinko novel z naslovom »Res je, a ni treba verjeti«. Zbirka »e imenuje tako Po noveli, ki je dobila pred leti veliko italijansko radijsko nagrado. Misli tudi; na novo gledališko igro. Nasploh pa želi stalno ispremimjati žaim svojega pisanja. Ko napiše romam, se loti eseja in obratno Tudi nekateri psihološko poglobljeni policijski romani, ki jih je nekoč pisal, to potrjujejo. Zato miu tudi oddiha, ki si ga je prav tako zdaj za razliko privoščil v Jugoslaviji, seveda še vedno s priljubljeno francosko pipico v ustih, nisem hote! kvariti s predolgim zasliševanjem.
bp
Avtor sam Je v uvodnih besedah poimenoval izbor svojih člankov in govorov, ki ga je te dni pod naslovom »Poglavja i3 boja za socializem« izdala Cankarjeva založba, odsvit mladih, težkih bojevnih dni. Ponatis; in prevodi člankov oziroma govorov iz obdobja od 1996 do 1834 sicer nemara ne morejo nuditi Ea-okrožene slike o nastajanju in razvoju delavskega gibanja na Primorskem oziroma v kasnejši Julijski krajini ter nasilju, s katerim so poskušale oblasti zatreti napredno miselnost med slovenskim in italijanskim delavstvom, so pa dragocena, avtentična pričevanja doslednega revolucionarnega borca ter verni dokumenti razgibanega in v mnogih pogledih takrat še nerazčiščenega boja za pravilno linijo socialističnih in komunističnih strank, ki jim daje svojsko značilnost njihov polemični ton. Ivan Regent je izbral za ponatis svoje članke iz italijanskih in domačih listov ter revij (»Rdeči prapor«, »Delo«, »Zarja«, »Domovina«, »Delavski list«, »Naprej«, »Njiva«, »Lavoratore«, »Avanti« I. dr.). V drugem delu knjige je ponatisnjena brošura s statističnimi podatki o okupacijskem in fašističnem terorju v Istri in Julijski krajini, napisana na pobudo sekretariata italijanske sekcije Mednarodne rdeče pomoči. Izboru je avtor doda t tudi Izčrpne opombe. Knjiga, ki pomeni tako tehten prispevek k zgodovini delavskega boja na Primorskem v okviru tedanjega med» narodnega dogajanja, bo kajpada še predmet podrobnejšega študija in obravnave.
NOVI TEMI V DOMAČEM HOMANU
ANTON INGOLIČ: KJE STE LAMUTOVI
Ena od pogostih, bolečih vsakdanjih zgodb naših ljudi v pretekli dobi, izšeljeništvo, je morala dolgo čakati na svojo literarno upodobitev v romanu. "Vrzel je izpolnil pisatelj Anton Ingolič z romanom »Kje ste Lamutovi«, ki ga je te dni izdala Diržavna založba Slovenije. Nedvomno bo slovenske bralce pritegnila ta zanimiva noviteta, ne le razadi svoje zgodbe, temveč tudi zaradi pripovedniških odlik avtorja, ki je znal zajeti na strani svojega novega romana številne zanimive snovne komponente od življenja v domačih delavskih revirjih do problemov naših Izseljeniških rudarskih drnžin v Franciji, njihovega vključevanja v tamkajšnje delavsko gibanje in sodelovanja v odporniškem gibanju v drugi svetovni vojni, pa tudi do problema vračanja v domovino oziroma aklimatizacije v tujini. Tri generacije rudarske družine Lamutovih doživljajo ta razvoj, ki ga je pisatelj bralcu približal s toplimi, neposredno preprostimi in učinkovitimi popisi. O Ingoličevem romanu bomo še izčrpneje poročali.
TRETJI OBISK STIHE POEZIJE
ALOJZ GRAHKIH: KITAJSKA LIRIKA
Ze tretjič je Državna založba Slovenije natisnila izbor is kitajske lirike, s katerim seznanja slovenske bralce že več kot
štiri desetletja Alojz Gradnik. Nove »Kitajske lirike« ne smemo šteti za ponatis prejšnjih izdaj, saj najdemo v njej marsikatero novost: poleg starih, občudovanih znancev iz »Sikinga«, čudovitih mojstrovin I.i-Taj-Poja, Tu-Fuja ali Pe-Lo-Tiena beremo nove pesmi, ki jih Je prevajalec prvič vključil v svoj izbor. Predvsem Je izpopolnil podobo pesnika Li-Tai-Poja z desetimi pesmimi in razširil tudi izbor iz Pe-Lo-Tienovih del. Prav gotovo je vsak ljubitelj pesniških zakladov tudi za to knjigo prihranil mesto na svoji knjižni polici. Z izredno skrbno in bogato opremljeno izdajo (za katero je uvod napisal dr. Bratko Kreft) je založba hkrati počastila tudi petinsedemdesetletnico Alojza Gradnika.
ROMUN 0 GEORGE SANDO?!
ANDRE MAUROIS: TEMNO HREPENENJE
»Želel sem proučiti žensko, ki je bila dolgo dobo svojega življenja duhovna sila in ki jo danes premalo berejo,« je zapisal v uvod svoje knjige Andre Maurcis in napisal povest znanega, a tolikokrat napačno tolmačenega življenja velike francoske pisateljice ter Jo obogatil z novimi dokumenti o njeni mladosti in zreli dobi. Njegova biografija george Sandove bo dobrodošlo branje vsem ljubiteljem biografskih romanov, razgrnila pa bo prednje tudi podobo dobe, pomembne v literarni in kulturni zgodovini, in jim predstavila dolgo vrsto slavnih sodobnikov. V prevodu Izidorja Cankarja je Mauroisovo biografijo izdala Državna
založba Slovenije.
KINU nam ka
Tršarjeva skica mariborskega spomenika
načenja svoj v zadnjem času pogosto upodobljeni motiv množične kompozicije — podobno je hilo v Efcvi.iibrrjs.tli pred Gospodarskim razstaviščem ali z Manifestainti pred jugoslovanskim paviljonom v Bruslju — bodo odkrili v Mariboru za praznik 29. novembra. Sodobna plastika v spomiin severnim borcem bo mestu, kjer doslej ni bilo veliko novejših likovnih spomenikov, gotovo v okras in ponos.	bp
J&s
iS:
mm
Na blejskem gradu restavrirajo stare freska
prevedli tudi v srbščino in objavili v LetOipisu Matice srbske. »Glede Andiriča menim, da gre za zelo pomembnega pisatelja, ne samo po njegovih temah, ki so specifično bosanske, ampak tud,; z ozirom na njegove človečanske vrednote, po katerih presega meje svoje dežele. Za Francoza je Travniška kronika še posebej zanimiva, ker v njej nastopa tudi tamkaj šnj i francoski konzul, kar daje priložnost za zelo zanimiva primerjanja«.
Ker sem Izvedel, da je pravkar objavil evoj novi roman
»Sredstva pekla«, sem ga povprašal, če lahko kaj več pove o tem svojem delu. Ugotovil je, da je po premoru štirih let, ko je konča! trilogijo o življenju Fiiliipa Dennisa, zdaj to spet
prvi roman. Med tem časom s e je ukvarjal zlasti z radijskimi oddajami in izdajo knjige z naslovom »Zadnje besede«, v kateri je zbral poslednje življenjske misli več kot 700 velikih ljudi vseh poklicev, narodov in časov. To gradivo je zbiral 25 let, pri čemer je mislil podati bolj filozofijo življenja, ki se izraža v teh predsmrtnih besedah, kot pa razreševati skrivnost smrti«, kakor pravi.
Roman, ki ga je zdaj dokončal, se dogaja v avstrijskih Ti--olah med nacističnim anšlu--om in proti koncu zadnje vojne. V bistvu gre za zgodbo nekega avstrijskega zdravnika in 'jegove družine ter služkinje 'dravnik izve, da je na Usti za rihodnje streljanje talcev; vsa fužina pobegne v skrito kočico ■ hribe, vendar pa ne more u-r-žati usodi, kajti zdravnika za-adi povsem drugih .razlogov, ljubosumja na zdravnikove
SKRIVNOST DVEH OCEANOV
Podnaslov »barvni vohunski film« privablja k ogledu sovjetskega filma »Skrivnost dveh
oceanov« kljub vročini vedno dovolj gledalcev in na ulicah okrog kinematografa Sloge slišiš ob predvajanju sovjetskega filma že kar nenavadno vprašanje:	»Imate vstopnico
odveč?«
Vsem, ki so si na ta ali oni način pridobili sedež v kinematografu, odpre »Skrivnost dveh oceanov« pravo pašo za oči. Okolje, v katerem se odigrava zgodba o skrivnostnih brodolomih ladij različnih držav in o ekspediciji sovjetske podmornice, ki naj bi raziskala te nesreče, v marsičem spominja na fantastične romane Ju-lesa Verna. Vse je za gledalce nenavadno v njem, od skrivnostnih morskih globin in najmodernejše podmornice, do učenjaka v batiskafu in ogromnega polipa ter do fantastične podmorske torpedne utrdbe.
Z vsem tem se je potkiišal film »Skrivnost dveh oceanov« iztrgati iz šablone, ki navadno uklepa take vohunske in kriminalne zgodbe v strogo dolo-č n potek. In vendar je šablona ostala, že v prvi tretjini filma nam neusmiljeno priše-■petava končno razrešitev. Sicer je res težko ohraniti napetost
in nejasnost v zgodbi, ki se omejuje le na posadko podmornice, na kateri služijo pošteni, zavedni državljani. Ob črno-belem slikanju značajev zares hitro opazimo edino izjemo. Če ne bi film tako poučno poudarjal, da zaidejo' na nepoštena pota le izgubljene eksistence, bi ob velikih tehničnih možnostih, s katerimi so razpolagali ustvarjalci, in z njihovimi dobrimi domislicami zares lahko postal klasično delo svojega žanra. Tako pa je zaradi svareče iztegnjenega prsta ostal le zanimiv za oči, v svoji zgodbi p- precej naiven. Nič več in nič manj kot razvedrilo za poletne večere.
S. G.
VANKEE NA DVORU KRALJA ARTHURJA
Mark Tivain ni bil srečen človek, svoje bralce pa razveseljuje kot malokateri ustvarjalec. Ironija, ki jo uokvirjajo hudomušni zapleti in razpleti, fantastična dejanja in sanje, ki se uresničujejo, dvigajo priljubljenost njegovih del. Zato so scenaristi navdušeno segli po njih. Prav zdaj gledamo poskus filmskega prenosa Tmainovega teksta, ki nosi obetajoč naslov »Ya.nkee na dvoru kralja Arthurja«.
Film je prinesel v standardno filmsko kopico prijetno osvežitev. Je dramaturško do-
K0NGRE8 FOLKLORNEGA LUTKARSTVA
V Liegeu v Belgiji bo cd 14. do 21. avgusta 1958 prvi mednarodni kongres folklornega lutkarstva. Sodobno umetniško lutkarstvo raste v večini dežel iz svojih folklornih osnov, ki segajo daleč v antiiko in še dlje nazaj. Te osnove bodo na tem kongresu prvič predmet razprav strokovnjakov na mednarodni ravni. Na kongresu bodo nastopile v ilustrativne namene tudi starodavne tradicionalne lutkarske skupine iiz samega Liegea pa tudi •;z Amien-sa, iiz Lyona, iz Kčilna, iz Miin-Jchena in Niirnberga, iz Acireala n« Siciliji], iz Liverpoola in iz
Aten. Kongresa se bo udeležil tudi dr. Niko Kurent iz Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU, ki bo predaval o slovenski folklorpi lutki. Njegovo lansko poročilo v »Slovenskem etnografu« o naših svojevrstnih lutkah iz stiske okolice. Šaleške doline in s Ptujskega polja je vzbudilo med strokovnjak! veliko pozornost, ker so po svoji obliki in načinu podajanja v Evropi edinstvene. Takšna lutka (iiz Markovcev pri Ptuju) je zastopana tudi na raiz.it a vi folklornega lutkarstva v Liegeu, ki je odprta že od 16. junija tega lata.
kaj izpiljen, še kar dinamičen, šegavo sproščujoč, premeteno parodičen. Čas, ki ni poznal samokresa ne varnostnih
sponk, se rokuje z Bingom Crosbgjem oziroma z mehanikom, ki živi v prvem deccniju tehniziranega dvajsetega stoletja in se po n.srečnem padcu s konjskega hrbta nenadoma preseli med viteze okrogle mize, na dvor kralja Arturja, kjer rešuje svoje ljubeznivo življenje in druge manjše in večje reči, med katerimi ima ljubezen svoje zmagovito mesto. Tako nastajajo filmsko učinkovita, nasprotja., ki temeljijo na starem pravilu, da je od smešnega do resno tragičnega en sam korak. Mark Tivain nam pa pravi:	v ne-
uresničenih sanjah je zametek resničnosti, ki ponuja bogastvo optimizma.
Ameriški barvasti film »Tanke na dvoru kralja Arturja-pa ne bi bil dovolj dobro prodan. če ne bi strpali vanj še druge polovice, ki nima s Tvvainovim humorjem in njegovim sijajnim dialogom nobene zveze. Tako vidimo še veliko okrasnih, neduhovitih kadrov, navrženo parodiranje na račun sodobnih zgodovinskih filmov ali pa Crosbpjevega načina igranja, moderne kontradikcije med časom oklepov in sodobne nonšalance ameriškega. človeka, orkester z Arturjevega dvora v trenutni jazz preobleki in še kaj. Vendar je osnovni, motiv tako sočen, da v končnem, učinku premaga slabše strani filma in nas napoti domov pripravljene za dolgo, veselo nadaljevanje 'Sankeejevih napletov v lastni režiji.
Crosby je najboljši v prizorih, kjer parodira samega sebe. Rhonda Fleming se je očitno pustila pestiti režiserjevi roki — s skromnim uspehom. Odlična je kraljeva igra.
»tlankee na dvoru kralja Ar» turja« naj bi nas predvsem navdušil za ponovno branje izvirnih del Marka Twaina.
-meh-
St. 186 _ 8 avgusta is58 SLOVENSKI POROČEVALEC sta. S
DAN' pDMOBA ZA DIRKAČE V PULI
350 km do cilfa...
Pula, 7. avg, (Posebno poročilo našega urednika) Udeleženci kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« danes počivajo. Za seboj imajo pet etap s skupno 644 km, tri nadaljnje, in sicer najtežje in odločilne pa jih čakajo do sobote. Pot od Pule do Nove Gorice (178 km) je najdaljša etapa te dirke, naslednja etapa do vrha Vršiča pa je obenem najtežja, saj se morajo dirkači od morja povzpeti na nadmorsko višino 1611 m.
o končnem zmagovalcu Je zdaj Se težko ugibati. Vseh 15 najbolje plasiranih v generalnem plasmaju lahko še upa na nalboliše me-<:o. Med njimi so sami izenačeni vozači, kar velja prav tako za Jugoslovansko reprezentanco, ki zavzema z Žirovnikom, Petrovičem, Valčičem In Levačičem 2., 3. in
Se nekaj o atletskem dvoboju stoletja v Moskvi
ipdoo,
ssiao vSiadro.
©•
n itično razblinjenje v Moskvi se ie psicg&o čisto pravi čas, da so Kas ondan lahko neza&rzano to-jVo 5prejeli ameriško atletsko elite*, ki je kcinec julija gostovala tamkaj m — kaikor je znano — za p iii dve točki po »zaslugi« svoje ženske ekipe od.da »poražena« iz glavnega mesta Sovjetske zveze.
Gostje in gostitfci];ji so bili pri tej pr:>žnesti izredno po-zomi drug 7 <]rug'cn in že po prvih stikih se jp dalo videti, da so «e Američani «K:bno eginaii vsakega namiga na n°';avne •decnonstraci.ie preti njihov; pehtiki na Srednjem vzhedu, Kusi pa so svojim milim gostom
12. mesto. Med rumeno majico in zadnje plasiranim Jugoslovanom je nekaj več kakor osem minut razlike. Malo Jasnejša ie situacija glede zmagovalca med ekipami. Jugoslovanska reprezentanca vodi
pred romunsko z 2:21 min., tako da se zdi, da bi utegnila obdržati to svoje vodeče mesto do zadnjega Cilja.
Iz Ljubljane je odšlo na pot 68 dirkačev, V Pulo na jih je prispelo samo še 57. Najbolj nesrečna sta bila Belgijec Verhelst in
Poljak Czarnecki. ki sta morala zaradi hudih poškodb pri padcih v bolnišnico. Drugi so odnehali,
ker so od vsega začetka precenjevali svoje sile.
V zadnji (V.) etapi je prejel nagrado za najboli borbenega vozača AIttveck iz Munchena. ki je proti Puli popolnoma sam vozil več kot 1(M km. Prav ta vozač je ta dan tudi četrto etapo 37 km daleč do Crikvenice prevozil po-pollnoma sam.
KAJ MISLIJO DIRKAČI? Današnjega dneva pa dirkači niso izrabili samo za počitek,
marveč tudi za prenekatero misel
tn načrt o nadaiinjem zavzemanju do konca dirke. Romuni kot tihi favoriti — tako mislijo predvsem sami — so v glavem mol-
čeči, medtem ko so nizozemcl in Belgijci videti optimisti, češ da bodo v preostalih treh etapah še marsikomu premešali račune.
Naša ekipa je samozavestna in bo napela vse sile, da obdrži priborjeno vodstvo. Presenetljivo je za vse, da je mladi 2irovnik na drugem mestu pred Petrovičem, čeprav je treba pristaviti, da med dosedanjim potekom dirke ni bil deležen tolikšne pozornosti in pomoči uradnega spremstva kakor ostali člani naše reprezentance. Šebenik se do zdaj zaradi neprijetnih bolečin ni mogel razviti,
vendar je po današnjem odmoru
precei boljši in pravi, da bo še nadomestil nekaj zamujenega.
Odredova ekipa se kljub odstopu
Bajca drži dobro in se na tihem
prav tako pripravlja, da bo pred
zaključkom dirke poskusila poseči v odločitve na boljših mestih.
Organizacija dirke Je prav do-
bra, sodniški zbor posluje v splošno zadovoljstvo. Prebivalstvo, predvsem pa številni turisti z velikim zanimanjem spremljajo to kolesarsko vožnjo.
St. Lipar
da bo Poljsko zastopalo na evropskem atletskem prvenstvu v Stockholmu 40 atletov in 14 atle-
•im.
da je beograjska nogometna
ekipa Radničkega v Ulmu zmagala proti domačemu klubu 2:0 (0:0).
da je v Vichbyiu mladinka teniška reprezentanca Špani te zmagala v finalu letošnjega tesnoja-nja za pokal Galea. Spanci so v
zadnjem srečanju porazili Zahodno Nemčijo 3:2, v boju za tretje
mesto pa je Italija odpravil* Ro-
munUo 4:1,
Judoisti UK na Bledu
Pred dnevi smo pri nas pisali o izredni kvalitetni in hkrati zelo zanimivi reviji v judu in jiu-jitsu, ki so jo prizadevni člani in članice akademskega judo-kluba 01ympije (Ljubljana) izvajali za zagrebške brigadirje v liilcstah. Enako revica* z nekoliko izpopolnjenim sporedom, s katero je revija samo še pridobila na privlačnosti, je oij-mpija pred dnevi ponovila tudi na Bledu.
Za nastop ljubljanskih študentov je,bilo izredpo veliko zanimanje med Bledici ' ter domačimi in predvsem tujimi gosti. Prostrana Kazina je bila — kljub razmeroma visoki vstopnini — nabito polna do zadnjega kotička. Gledalci so z naj več j o pozornosti jo* spremljali prav vse' vaje mladih ljubljanskih športnikov in športnic.
Zlasti slednje so v drugem revijskem delu (ijlu-jitsu) požele kar največ priznanja za učinkovito obrambo pred vsiljivimi »pretepači«.
Skupino* Je tudi tokrat vzorno vodil njen predsednik France Hojan, revijo je ipčrasnieval strokovnjak — Stane Župan, tujcem
pa jo je posredoval spreten in
hkrati duhovit prevajalec.
m)
Milja brez primere
NOVI SVETOVNI REKORDER — ELL10T (AVSTRALIJA)
Medconski šahovski turnir v Portorožu
Portorož. 7. avg. (Od našega posebnega dopisnika.) O II. kolu medeonskega šahovskega turnirja bi lahko pisali z naslovom »sicilijanske večernice«, saj so bile od petih partij kar štiri odločilne (ali pa še bodo) s sicilijansko obrambo. Od štirih zmag so dve odločili zase
beli, dve pa črni. Lahko pa bi to drugo kolo označili tudi z naslovom »Zmagoslavje Argentincev«, saj so v vseh treh pre-
Jutri bodo v III. kolu igrali naslednji pari:
Fischer-Rosetto, Bronstein-Fiister, Averbach-Naj.kirh, Lar-
kinjenih partijah v boljšem sen-Gligorič, Sanguinetti-Car-položaju trije zastopniki Juž- dosso, Panno-dr. Filip, Olaff-ne Amerike. V ostalem pa se son-Matanovič, Talj-Pachman,
prr rsviii krasna
srisnovan.la
prvorazrednem hotelu Leningi-aa-m jim dodelili za družbo in v clstvo množ.co angleško govo-re-b študentov, ki so .i.m bili ns voljo* na vsak migljaj in vsako zelje*. Vljudno. sarn*> vljudno — to je bflo geslo, po kaleitm so se nsli oboji . . #
Len:no*v slatilcn v Moskvi daJj-ni .; gusiom ii’» bil povsem pogodu ker so ga men-da preveč škropi n so b>la iiekg-iera tekmovališča preveč zmehčana, toda ofici-alno šo dejali, da je vse v naj-ic, 'era redu.
i osebno oprezno ni obzirno so ? v c. rili na skupni seji obeh furuk-i * irski h taborov, na kateri se je bilo treL-a dogovoriti, kako boco
c-c j e vali. Američani so pripenja*
; rensko ekipo že tako sz«m.o s
prt im, da bo žii ja ocenila cno-
ženske posebej, ker so \s)
■ :	lovnjak:	malone do t-olke
na; ,nko izračunali, rla bodo mo:-.k; 5:.-:pad debili gostje, žensko sre-i mi e pa Rusinja. Pri tem je v ravnem tu-iii ostalo — čeprav je ir:	narodni tisk nazadnje sešteval
dri — kar se pravi, da urana ni izgubil nihče, marveč sta •,.a osa. I^e vljudno. Samo
: :i O . . .
mi ameriških sip remi j eva.lcev,
• bii navzoč na teij seji. je da se ni doživel takšnega !	nega sestanka. Vsaka stran
zadovoljna z vsem. Edino |	o — kajpak sil2 vljudno —
j	Američani, češ da bi di-
a: p', -in	ni premaknili bc*!j
rspred]e spcred.a. da bi se mo-
- . nekoliko oddahniti njihov
■ jurtiiey, ki je tekel tudi v šta-
f i 4 krat 400 m. Rusi so bili vi-č ti kar srečni, da so ji»m lahko
uzodili.
usi. ki so n2*meravali doseči,
~ bi se izida meškega in žen-* ga dvoboja za kenčno odloči-* o zmagovalcu seštela, so se l- bolj propagandnemu prije-Ti- -.i lakej odrekli, dasi so precej v. r-ci'*vo*sbjo računali na skupno 7 , igo. v resnici so petem zraa-
- I oboji.
7. vljudnostjo pa tudi Američa-r. niso bili skopi. Ko -je generalni sekretar olimpijskega komiteja vjetske zveze Pesilar dva dni •:i mitingom povabil ipredsedni-ameriske amaterske atletske f>oe:ac:je Ferrisa. da bi ga zaprc-i7.n ii t:«vratmo srecamrie obeh ’’kip, ki naj bi bilo prihodnje po-e v Philsdelphiji, je g. Ferris re čarno ves navdušen in milo 2: njen pristal na ta termin. z-ra-1 en pa še obljubil, da bodo na teni dvoboju vse discipline prirejene na metrski merski sistem,
~ bi gostje zaradi te razlike na zunaj ne bili v zadregi. Morebiti brdo prihodnje leto še oboji osta-^nako vljudni kakor so bili lete: — zaželeno bi bilo prav go-L”o. saj jt» vljudnost ena izmed prvih lastnosti za priti e tn o sožitje thpc! ljudmi in narodi tudi!
¥se o Žirovniku
Na letošnjih kolesarskih dirkah »Po Jugoslaviji« bo gotovo poskrbel za največje presenečenje jugoslovanski reprezentant Janez Žirovnik, ki je po petih etapah drugi v generalnem plasmaju.
Zvezni kapetan tega dirkača Roga sicer
gotovo ni kar tako postavil v našo ekipo, takega uspeha pa verjetno tudi sam
ni pričakoval. Seveda pa dirka ne bi bila dirka, če bi minila brez iznenadenj.
Kdo je Janez Žirovnik? Rodil se je 30. julija 1935 in je po poklicu tehnik v Rogovi tovarni. Sele lani jeseni je slekel •
vojaško suknjo in se brž priključil k
jugoslovanski eliti. Z ekipo Roga je lani
osvojil državno moštveno prvenstvo. Letos se je zelo izkazal na številnih dirkah in zastopal Jugosla\djo na dveh velikih preizkušnjah v Avstriji. Nnjegov največji dosedanji uspeh — pa je gotovo letošnji jugoslovanski »Tour«.
seveda tudi to kolo ni končalo brez tihih remijev. Najhujša je bila seveda borba med Szabom in Taljena, pa tudi druge so potekale prav zanimivo, čeprav tudi tokrat znova ni šlo brez časovne stiske z vsemi hudimi posledicami za prizadete.
Včerajšnji izidi so bili do prekinitve takile:
Pachman : Olafsson remi (si-cilijanka, 20), Najkirh : Bdon-stein remi (angrleška partija, 20), Gligoric : Averbach remi (nim-ccindijka, 26), Szabo : Talj 0:1 (francoska >43), De Greiff : Pe-trosjan remi (sicilijanka, 26), Ffister : Fisher 0:1 (kraljeva indijska, 36), Matanovič :	Panno
prek. (sicilijanka), dr. Filip : Sanguinetti prek. (katalonka).
Po prvih dveh kol*i*h je Talj
edini dosegel dve zmagi, Ftister pa utrpel dva poraza. .
Petrosjan-Szabo, Sherein - dr. Greiff, medtem ko ' je prost Benko.
IV. kolo ne bo odigrano v soboto, marveč V nedeljo. V ponedeljek pa bodo igrali prekinjene partije iz III. in IV. kola,________________ F.	B.
• O G l- a b
_P. * »StOVENSKEM • POROČEVALCU«
• GOTOV • USPEHI
STARI PRVAKI V BORBI ZA NOVE NASLOVE
Plavalna elita v Trbovljah
V petek se borlo v Trbovljah začele borbe za republiško prvenstvo v plavanju. Letošnje prvenstvo bo po prijavah sodeč v kvalitetnem in kvantitetnem pogledu preseglo vsa dosedanja taka tekmovanja. Za prvenstvo (e prijavljeno nad 20« tekmovalcev iz 9 klubov, kar Je doslej rekordna udeležba na slovenskem prvenstvu.
V vseh disciplinah bodo lanski prvaki Slovenije tudi letos branili naslove najboljših plavalcev LRS: Edina izjema je metuljček, v kateri lanski prvak Poljanšek letos zaradi bolezni ne bo mogel nastopati, pri ženskah pa ima letos najboljši čas Horvatova, čeprav ima Koncilja, ocenjujoč njene rezultate v cratvlu. več upov, da tudi v tem slogu osvoji prvo mesto Na vseh ostalih progah kaže, da lanski prvaki ne bodo imeli mnogo dela in bodo kar obdržali lani pridobljene t naslove. Morda bo še najtežje Gorišiču, ki je v nekdanjem državnem reprezentantu Finciju z Teke dobil letos resnega tekmeca v hrbtnem slogu.
Uspehi najboljših slovenskih plavalcev so v letošnji sezoni tako sijajni, da lahko računamo, da bo letošnje prvenstvo obenem tudi največja plavalna prireditev v Sloveniji. Morda ni preveč pričakovati, da bo na prvenstvu izboljšanih neka, republiških, če ne celo državnih rekordov. f
Kocmur je pred tednom djfi prvič plaval pod minuto in prav to prvenstvo mu bo ponovna priložnost, da ponovi rezultat in se tako ustali v tej odlični formi. Brinovec je letos že trikrat plaval na 4«| m prosto boljše od držav-
nega rekorda. Mnogo zanimivejši pa bo njegov štart na 1500 m prosto. saj je to pravzaprav njegova specialna disciplina. Srednje in dolge proge v crawlu pa ne bodo zahimive samo zaradi Brinovčevega nastopa. Tu se bodo srečali številni izvrstni slovenski dolgoprogaši. med njimi Košnik, Gor-šič, Peter Brinovec, Drofenik in drugi. Prsni slog je slej ko prej šibka točka pri naših plavalcih. Pelc in Zrimšek sta s svojimi rezultati precej pred ostalimi.
V ženskih, disciplinah bo nedvomno najzanimivejša točka — 10» m prosto. Poleg Koncilje, ki ji po sobotnem rezultatu 1:13,9 prvega mesta ne more ogroziti nobena tekmovalka, je ceia vrsta
plavalk, ki se bodo borile za vstop in čimboliša mesta v finalu. Tu so Horvatova. Čolnarjeva, Sušnikova, Cebularjeva, Tli cevar-jeva, Mladenovičeva in druge. Podobno bo tudi na daljši progi 4»o m prosto. V prsnem slogu moramo razen Tominškove med favorite za boljša mesta šteti še Breskvarjevo in Rodetovo. V hrbtnem slogu so pri ženskah prevzele prvo besedo plavalke iz Trbovelj. Poleg mladinske rekorderke in lanske prvakinje Kočar-jeve so letos dobili novo moč v tem slogu, pionirsko rekorderko Podlesnikovo, ki ne zaostaja mnogo za svojo klubsko tovarišico. Morda bo še Hočevarjevi uspelo, da se bo vpletla v ta domači »derbby«.
Prvi dan prvenstva, ki se prične v petek, so na sporedu naslednje discipline: 1500 prosto in 200 m metuljček za moške ter 400 m prosto in 100 m metuljček za ženske.
V Litiji je zadnje čase opaziti vse večjo vnemo domačih košarkarjev Partizana. Moški in mladinke redno trenirajo trikrat tedensko. V nedeljo sta igrali med seboj kombinirani ekipi. Zmagala je mlajša s 104:91. Ce bd Litijčani ne bili brez diresov, copat ter ne imeli samo ene žoge, bi nedvomno še boilj napredovali.	(L.	T.)
V drugi tekmi turneje po Franciji so nogometaši zagrebškega Dinama porazili ligaško enaistorl-co Sochauxa s 4:2 (1:0).
- V nadaljevanju tekem v proslavo 50-letnice reškega Primorja je bil plavalni miting, na katerem je Brinovec (T) zmagal na 400 m prosto s 4:54.1. Volčanšek (Ml) je zmagal na. 200 m metuljček z 2:36,8. Na »vaterpolskem turnirju je bila prva zagrebška Mladost pred Jadranom, Jugom in Primorjem.
Republiško prvenstvo v dvi-ganju uteži bt v soboto 9- t. m.
V Dublinu SO bili gledalci velikega atletskega mitinga priča
desiej najhitrejšemu teku na 1 miljo v zgodovini atletike. Kar štirje tekači so bili hitrejši od uradnega svetovnega rekorda Avstralca Landyia (3:58,0), dva med njimi pa tudi od neuradne najboljše znamke Angleža Ibbotsona (z:57,2). V tej milji brez primere je zmagal Avstralec Lerb Eldiott s časom 3:54,5 pred svojim rojakom Lincolnom 3:55,9, Ircem Delaneyem 3:57,5 in Novozelandcem Halbergom 3:57,S. Flliottu so na 1500 m izmerili tudi vmesni čas (3:39,6), ki je za šest desetink boljši od svetovnega rekorda dveh Fincev. (Na sliki Elliott na cilju).
SVETOVNO PADALSKO PRVENSTVO
V vodstvu sta obe ekipi SZ
Rezultati skoko vz 2500 m višine spet niso bili preveč ugodni za našo repre entanco, ki se udeležuje svetovnega padalskega' prvenstva v Bratislavi.
Najboljši med moškimi so bili
Rusi in domačiei, najboljši Jugoslovan Miličevič pa je bil deveti. Ostali: Dedič z4, — 35., Dobrlnič 38., Damjanovič 39. in Romčevič 43: Ekipno so bili najboljši padalci C SR pred SZ in bolgarijo, naša ekipa pa j e bila v tej disciplini osma. Med ženskami je zmagala Romunka Sucu, ekipno pa SZ.
V generalnem plasmaju vodi ta čas v obeh konkurencah SZ. Med moškimi imajo Rusi 2947 točk, CSR 2953._ Jugoslovani pa so šesti z 2634 točkami. Med ženskami je prva SZ pred Bolgarijo. Med posamezniki vodi Rus Ostrovski, med ženskami pa Romunka Sucu.
DAVIS — 49,2
V nadaljevanju atletskega dvoboja ZDA :	Madžarska v Budimpešti je ameriški atlet Glen Davis popravil svoj svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami za nadaljnje tri desetinke. Nova znamka je 49,2.
V Ljubljani. Začete-k bo ob 19.
uini v stekleni dvorani železniške direkcije v Pražako-vi ulici.
PET ŽRTEV GORA Iz Rima poročajo, da se je pet zahodnoifemških planincev smrtno ponesrečilo v italijanskih gorah. Trije so se ponesrečili na italijansko-švicarski meji, dva pa v bližini Cortine d*Ampezzo.
SMRT PREDSEDNIKA MEDNARODNE VESLAŠKE FEDERACIJE
V Lausanni« se ie preteklo nedeljo z letalom ubil tudi pri nas znani ing. Gaston Miillegg iz Mon-
treuxa„ predsednik mednarodne veslaške federacije. Popoldne ta dan se je dvignil z dvema Francozoma, prav tako veslaškima gostoma. z zasebnim letalom na izlet nad planine, pri čemer pa ie letalo kmalu po startu izgubilo brzino in se prevrnilo na neko kliniko blizu Lausanna. Pilot je bil na mestu mrtev, oba spremljevalca pa so hudo poškodovana prepeljali v bolnišnico.
PRED DRUGIM DELOM ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE
Ali res tako črno?
Moški:
100 m prosto 400 m prosto 1500 m prosto 200 m prsno 200 m metuljček 100 m hrbtno Zenske:
100 m prosto 4C0 m prosto 200 m prsno
100 m metuljček 1*00 m hrbtno
Prvaki 1957:
1:00.0 Kocmur (T) 5:19,8 Brinovec (T) 19:53.5 Brinovec (T) 2:49,9 Pelc (L)
2:49.6 Poljanšek (D) 1:13,6 Goršič (L)
1:16,1 Koncilja (T) 6:19,8 Koncilja (T) 3:11.4 Tominšek (L) 1:26.7 Koncilja (T) 1:28,5 Kočar (R)
Najboljši rezultat 1958:
59.4 Kocmur (T)
4:44,4 Brinovec (T) 19:29,2 Brinovec (T) 2:50,3 Pelc (D)
2:51.3 Brinovec (T) 1:12,5 Goršič (L)
1:13.9 Koncilja (T)-6:15,3 Koncilja (T) 3:11,7 Tominšek (L) 1:24,9 Horvat (L) 1:26,8 Kočar (R)
Tako je pač v športu! Lani jeseni sam blesk in veselje ob prvi sovojitvi državnega košarkarskega prvenstva, letos pa že kar nezadovoljstvo s tretjim <01ymp:a) in četrtim (Ljubljana) mesto rana lestvici. Slovenski košarkarji in občinstvo kar nekako brez pravega zanimanja pričakujejo nadaljnje boje pod zveznimi koši. ki se začne že kar v nedeljo.
Podobno v »ilegali« je pravzaprav minilo tud,) finalno tekmovanje za pokal evropskih košarkarskih šampionov, za katero je bilo v začetkih tudi pri nas izredno zanimanje. Ruski prvak ASK jz Rige z 218 cm visokim Kruminčem n& čelu je postal prvi zmagovalec tega tekmovanja sofijski Akade-
mik — zmagovalec nad 01ymp;o pa podšampion. Ljubljančani torej niso pokleknili pred slabim partnerjem . . .
Toliko — in memoriam! Pred startom v drugo polovico domačih prvenstvenih nastopov v obeh ljubljanskih taborih ni kdo ve kako razveseljivih novic 01ympia
Sloviti portoroški gosijs ne potovanju
Pomenki brez šaha
Sem šshist. Zalo sl lahko mislite, kaj je pomeaiilo zame biti opremljevalec udeležencev medeonskega turnirja FIDE. Ljubljana je bila njihova predzadnja postaja na poti v Portorož. Prihajali so drug za drugim, nekateri v skupinah, drugi sami. pozdravili smo se, pogovorili in postali prijatelji. Govoriti o šahovskih uspehih teh velemojstrov in mednarodnih mojstrov je popolnoma odveč. Njihovi uspehi so dobro znani ceLo tistemu, ki se le mimogrede zanima za šah. Zato bom pisal o tem, kaj sem z njimi doživljal.
''sem enaindvajsetim j£ skupno tc, da z vsem srcem službo šahev-tki boginji Caissi. Zato bo vsak izmed njih vložil vse duševne in telesne sposobnosti, da bi v Portorožu čim dostojneje potrdil slc-es šahovskega umetnika. Sedaj
ovskega predaj m c
jmo njihovemu ne-jivemu čaru in spoznaj-
lil
a#’::1
Prvi je prispel »čuielni deček« prvak severnoameriške cone 15-letni Bobbv Fisher. SpreinVala sta ga sestra in njegov sekundant — ladinski svetovni prvak — moj-
ster Lombardy. Res težko Je še kaj novega napisati o tem tantu, ki je sredi pozornosti šahovskih novinarjev vsega sveta. Sam mislim, da Bobby živi samo za šah; v njem nepopisno uživa in njemu se vdaja ves. Bobbi ne pozna niti strahu niti spoštovanja; odlično pozna teorijo in igra izredno ostro. To. kar so za druge dečke njegovih let puške, pištole in Indijanci ter pusto-Jovske knjige, to so za Bobbvja lovci* skakači, trdnjave in ostale šahovske figure. Največ časa pa preživi ob šahovskih knjigah.
Predstavnika severnih dežel Islandec Fridrich Olafsson ln Danec Bent Larsen sta velika prijatelja, za šahovsko mizo* pa neizprosna nasprotnika. Oba sta se rodila leta 1935. oba sta (sIlno odločna in voljna, pa tudi samozavestna in nepopustljiva šahovska borca. Na običajno novinarsko vprašanje ob taki priložnosti je Olafsson dejal:	»Počutim	se do-
bro*; danes je v Ljubliani vroče in mislim, da bo ves čas Porto-rrža .vToče,«t Ko sem se nato obrnil k Earsenu. sta bila v na* lednjem trenutku že sama. Olaf-'Son je izgmil, kakor da bi ga požrla zecnlia.
Larsen. zmagovalec Mar del Plate 1953. se je nasmehnil in de-isi: Fridrich se vam bp zdel nekoliko nenavaden. Je pa sijajen
* g.-t-•—: ' “^VO	r: r*
<:n e -.a rla tings Prireditelji	turnirja	plačalo
'**?*emu udeležencu prehrano 1n stanovanje od prvega turnirskega dneva. Ker pa pride vsak šahi st že dan prej. si za tisti da*n plača vse iz lastnega žepa. Olaf-
■ ssen pa ukrene drugače. Prispe popoldne, proti večeru pa. odide v Hayd Park in se vleže na klop. Ko pride stražnik in ga prosi, naj vstane, se za to sploh ne ameni. Tako ga mora oko postave odvesti na policijsko postajo, kjer ga pridržijo čez noč m kjer dobi toplo večerjo. Zjutraj pa potegne Olafsson iz žepa vabilo na hastin-ški turnir in jo odmaha na žrebanje v turnirsko dvorano. Sam zase se počutim odlično, sem popolnoma sit in skrajen optimist. Prav tako nestrpno pa pričakujem olimpiado v Miinchenu, saj so mi take prireditve še posebno pri srcu. Na amsterdamski sem 'postal mednarodni mojster, moskovska mi Je vrgla velemojstrstvo, na miinchenski pa bi želel imeti ponovno najboljši . rezultat na prvi deski.*
Filipinca v muzeju NOB
Filipinca Rodolfo c. Tan Car-dosso — 2i-letni mednarodni šahovski mojster in njegov sekundant — mojster Campomanes sta v 10 dneh prepotovala progo Manila— Hongkong—Bangkok —Kairo —Atene—Beograd—Ljubljana. Njuna prva želja je bila, da bi se nekje umila. Ko sta se osvežila, pa sta želela, da bi videla, kakšne listine o borbi slovens*kega naroda proti okrutnim fašistom. Pristavila sta. da so tudi Filipinci imeli gverilsko vojno proti Japoncem in au zato zelo zanima, kako je ta borba potekala drugod po svetu. Odpeljal sem ju v ljubljanski muzraj NOB. Imeli smo smolo, petek ni določen za c*gled muzeja, stopil sem zato v tajništvo ln prijazna tovarišica je bila takoj pripravljena razkazati nam prnš ore. Vlogo* prevajalca sem po
svojih močeh prevzel sam. Vsaka fotografija, vsak Zemljevid, vsaka listina so Ju zanimali. Bila sta navdušena nad hrabrostjo, spretnostjo in iznajdljivostjo naših ljudi v borbi proti številčno premočnim okupatorjem. Glasno sta se zgražala nad fašističnimi okrutnostmi tn zverinstvi. Mine. vale so ure. a mi sano bili še vedno zatopljeni in 'ukiijenjeni v ta hram najsvetlejše borbe slovenskega človeka za lastni obstoj. Ko smo rprišli v dvorano, o kateri pravijo, da je v njej nekoč pre-uočil Napoleon, je Campomanes odgovoril lakonično:	»Prevelik
prostor za majhnega človeka«. Ko* smo zaključili ogled, sta bila Filipinca navdušena: »To je najbolje organizirana tovrstna dokumentarna razstava, ki sva Jo videla kdajkoli. Bila sva v New Yorku. Torontu. Parizu. Moskvi it*d., povsod sva si ogledovala takšne razstave, a nikjer nisva tako zaživela z gradivom in nikjer nama ni razlaga tako prevzela srca. Draga prijatelja, čeprav smo se teže sporazumevali, smo se povsem razumeli. Govorila so namreč srca«.
Campomanes je dodal še: »Oprostita, da ves čas govorim pretežno jaz. Veste, midva s Car-dosso sva dogovorjena tako. da bo* on zame igral na turnirju, jaz pa bom zanj ve« čas govoril. Ali ni to znatno težje? Veste, pri nas se zelo malo ve o Jugoslaviji; zato nisva hotela nasedati niti za. hodni niti vzhodni propagandi. Rekla sva si. poglejva sama in presodiva, kakšna je ta država, domovina odličnih šahistov. Moram priznati, da sva navdušena nad njenimi lepotami. Posebno naju je očarala Ljubljana, posebej pa njena izredna čistoča. Najina največja želja pa Je. da bi
videla maršala Tita. heroja druge svetovne vojne, ki ga pozna m časti ves svet.«
Južnoameriška trojka. Oscar Panno, Hector Rosetto in Raul San-guinetti je bila zelo utrujena. Predvsem so hoteli č.mprej doseči Portorož in nekaj dni počivati. Vsi trije so si bili edini, da ima .med njimi največ upov 23-letni Panno, ki je v Goteb.rgu 1*355 na medeonskem tumiTjur zasedel tretje mesto. Panno je videti izredno inteligenten mlad mož. ki zares ve, kaj hoče. Da pa hoče veliko, o tem ni treba dvccniti. ,
Ruse žeii videti vsak
Bleganmi vodja* Avramov, zra-čakoval šahiste iz sovjetske zveze. To so pač ljudje, ki jih želi videti sleherni šahist. Kakšni so, kako se veaejc*? sedaj so tu. med nann sedijo, na vrtu »Turista« in pričakujejo večerjo. Kako skromni in vendar samozavestni so, kako naravni' in hkrati pr.šrčni. N ti j jih čimprej predstavim!
Elegantni vodja Evramov. zra. ven njega temncpolti Tigran Pe-
je natakar postavil predenj ogromno bombo, napolnjeno s sladoledom in sadjem ter obdano s kremo. Seveda Geller ni pozabil naročiti enako bombo* še za svojega varovanca Petrosjana. »Tiger« nezaupljivo gleda ln pravi: »Geller—variant«, to je zares nekorektno. Averbach pa z veseljem izrabi Petrosjanovo nezaupanje in si privGŠči delikateso. Zadnji med njimi je Srnagin. Njegove oči so zaskrbljene izza naočnikov, bržčas se zaveda velike odgo%romosti sekundanta.
Ura je 16.45. Treba je oditi k avtobusu. Spotoma vprašam Geller j a, če se mu zdi pravičen sistem FIDE, ki dovoljuje — ne glede na plasma — samo dvema ruskima igralcema vstop na kandidatski turnir. »To je svetovno prvenstvo« odgovarja. »Ali smo morebiti mi krivi, da smo najmočnejši? Poglejte recimo Petrosjana. Na obeh zadnjih medeon-skih turnirjih je ostal neporažen tn tudi na poslednjih treh prvenstvih Sovjetske zveze. Kdo pa mu jamči, da bo — četudi po
trosjan, človek širokega nasmeška - novno ne bi izgubil, — igral na
0lo(le/^o'
CHESS COLUMNIST
MA.NI!_ A CHRONICLB ADUANA ST.. INTRAMqR03 MANILA. PHILIPPINES
Tel. 3-0061 LOCAL 240
Posetnica simpatičnega go..u t tlaljnjih Filipinov
in živahnih oči, nato Jurij Averbach, naj višji med njimi in po videzu izredno hladnokrven. a prijeten v družbi. Ob njem sedi 22-letni Mihail Talj, nabita energija, črnopolt. nemiren kakor panter, ki kar preži na svo*.,o* žrtev. Zdi se mi. da Je že v turnirskem razpoloženju in ne morem se ubraniti vtisa, da ne gle-( dam samo dvakratnega sovjetske^ ga. marveč tudi bodočega svetovi nega prvaka. Njegov sekundant Koblenz se je ves pretvoril v skrb za svojega varovanca.
In naslednji A- »veliki David« Bronstein. Fine poteze, “miren izraz, zdi se mi pa nekoliko zamišljen. Razumem ga: vsega prevzema ena sama želja, da bi še enkrat sedel nasproti svetovnemu prvaku Botvlnlku in takrat dobil tiste po*l točke več. ki mu je zmanjkala v prvem dvoboju. Ce-orav bo treba odpotovati Čez nekaj minut, Bronstein mirno je veliko ribo* in se ne meni za opazke. da je že pred pričetkom turnirja v časovni stiski. Poleg sebe imam Efima Gellerja. Krstil sem ga za nepopustljivega — tokrat ne na šahovskem področju, ampak na kulinaričnem. Neprekinjeno Je ln nas zmerom znova preseneča z novimi naročili. Pravkar
kandidatskem turnirju. Tretje mesto je že preslabo, če bosta dva naša igralca pred njim. To že ni pravično! Zaupal mi je še, da bo Sovjetska zveza igrala na miinchenski olimpiadi v zasedbi: Botvinik. Smislov, Keres, Bronstein, rezervi Talj, Petrosjam. Olimpiada je torej že odločena.
Tik pred odhodom avtobusa pritečeta še dva Kolumbijca, mednarodni mojster Boris De Grief in njegov sekundant San-ches. Vidno sta osupla ob pogledu na rusko »gardo«. Da bi bil njun strah še večji, se odpre eden paketov zajetne ruske prtljage. iz njega pa se zavalijo kup* knjig. Toliko »teoretičnega provi-anta« nima nihče drug.
Vrata avtobusa se že zapirajo ko se pojavi še temnolasi in te-mnebrki bivši Madžar Benko. Se v zadnjem trenutku Je ulovil vozilo. Kdo ve, če bo prav tako v zadnjem trenutku še prepriča* j FIDE. da mu bo dovolila napt- I p it* v Portorožu
Avtobus je potegnil, vsi sl m:-, hamo in želimo na svidenje v I Portorožu. Tam bomo šahiste spo ■ znali še take, kakršni so ob ša hovnicl.
Milan Horvat
bo morala na igrišče oslabljena. Škerjanc je odšel k Ljubljani, nekateri igralci pa so boln; ali poškodovani. Ekipa iž Šiške je zastopala našo republiko v Vrnjački Banji. V pomlajeni zasedbi ni bila kos SrbiH (Beogradu) ;n Hrvatski (Zadru).
Realno smo torej lahko v nadaljevanju prvenstva zadovoljni, če bosta OIympia in Ljubljana obdržali mesti, ki ju imata sedaj. Morda pa seveda vse tudi ni tako črno? Vse bo pač odvisno od popolnega izkupička s tekem doma in od tega. kako se bodo v prvenstvenem vrtincu znašli mladi Ijilbljanski igralci, ki so izpopolnili standardne ekipe.
Spored 10. kola:
V Ljubljani bo z 01ym,pio igralo noštvo Zadra, ki se je izredno dobro uveljavilo v prvem delu prvenstva. Ljubljančani so v Zadru doživeli poraz, ki je bi! pravzaprav dvojen — 01ympia je tesno potegnila krajši konec na igrišču, nato pa je bil neugodno rešen še men protest zaradi tega ker je tekmo sodil domač sodnik. Kljub temu. da je Zadar v odlični formi. pa je le malo verjetno, da bi Primorci prekinili vrsto porazov gostujočih ekip pod Cekinovim gradom. Tekma se bo začela jutri ob 29 uri.
LjubHana bo gostovala v Zre-nianinu. kjer proti oslabljenemu Proleterju ni brez vseh možnosti za uspeh. Ostali pari: Beograd : Lokomotiva, Radnički :	Crvena
zvezda in Jugomontaža : Partizan.
Lestvica spomladanskega dela prvenstva pa Je taka:
Beograd C. zvezda 01ympia Ljubljana Zadar Partizan Lokomotiva Proleter Tugomontaža Radnički
728:599
657:534
721:651
612:600
771:737
606:626
568:598
497:601
528:602
472:574
18
15
IX
10
9
7
6
4
4
4
Radnički —
(Tekma Proleter 63:64 — je bila razveljavljena.)
-eb
PRVENSTVO SLOVENIJE
Tri sto strelcev na Rakovnika
Danes se bo na ljubljanskem trelišču začelo letošnje prvenstvo Slovenije. Pomerili se bodo v osmih disciplinah. Nastopilo bo okrog 300 strelcev iz vseh okrajev. Največji favoriti 'o znova naši prekaljeni reprezentanti Jež, Vrbinc, Miko-‘.ič. in Dimičeva, ki pa jih že nevarno ogroža plejada mladih
 -f*-	»	o'*	O	* '"7
-,;.čettk prvenstva — je danes ■b 13. uri, nadaljevalo pa se bo iutri in v nedeljo od 9. ur* dalje. Slovesna otvoritev b* jutri ob 9 uri.
/ SLOVENSKI POROČEVALEC /	s*.	»•	-	»•	avgusta	mm
Z umetnimi sušilnicami so povečali in izboljšali proizvodnjo
Delovni kolektiv opekarne v Gornji Radgoni si letos prizadeva, da bi izboljšal kakovost svojih izdelkov in povečal količine, ki so predvidene v družbenem planu za letošnje leto. V podjetju so se zelo dobro ob-
nesle umetne sušilni ce, k s.-1eri h zmogljivost znaša po projektu 20.000 kosov opeke dnevno, medtem ko znaša že danes njihova dejanska zmogljivost od
28.000 do 30.000 kosov opeke dnevno. Tudi krožna peč je bila projektirana za mesečno zmogljivost 700.000 do 300.000 kosov opeke, medtem ko dejansko daje milijon kosov opeke. —
V podjetju so imeli težave, ker so se ljudje' sprva le težko navadili na nove stroje in naprave, ki zahtevajo več strokovnosti in hitrejšega dela. Za
delovanje umetnih sušilnic se	no z veseljem posredovati svo-
zanimajo tudi ostala opekar-	je izkušnje in sprejeti teden-
niška podjetja v naši državi,	sko po tri opekarnišike delavce
Tako je Zvezna gradbena zbor-	----
nica zaprosila podjetje, če bi posamezna opekamiška podjetja lahko poslala svoje ope-karje na specializacijo v umetne sušilnice in za hitrejši tempo žganja z novimi ventilacijskimi napravami. Podjetje je že odgovorilo, da je pripravlje-
Izpolnjena
Dvanajsti avgust, občinski praznik v Vidmu-Krškem združuje v sebi spomin na dva pomembna dogodka iz bližnje zgodovine: pred trinajstimi leti se je na ta dan vrnilo največ izseljencev iz nemških taborišč, malo prej pred sedemnajstimi leti pa so v Dobravi pri Brežicah padle prve krške žrtve. Občinski praznik pa je postal za občane" tudi nekak obračun dela in kažipot za prihodnost.
Lani je občinski ljudski odbor sklenil, da bo v naslednjem
letu zgradi.] daljnovode 'in potrebno število transformatorskih
odprli tudi razstavo, ki bo s slikami in drugače ponazorila razvoj podjetja od ustanovitve do d-ames. Obiskovalec razstave se bo lahko prepričal, da je kovinarska zadruga podjetje, kjer so najprej mislili na proizvodnjo. potem šele ha primerne pros’ me.
Tudi delovni] kolektiv »Celuloze': bo slavil letošnji občinski praznik v znamenju priprav za
Izpolnitev velike obveznosti — za povečanje proizvodnje časopisnega papirja od 26.000 do 28.000 ton, se pravi za toliko, da bodo lahko krili vse domače po*tre«be.
Prireditve v počastitev občinskega praznika se bodo vrstile od 10. avgusta do 10. septembra. V tem času bodo razstavljali filatelisti., fotoamaterji in kovinarska zadruga. »Svoboda« bo razvila svoj prapor, na hiiši zaslužnega domačina, dr. Mencingerja, pa bodo odkrili spominsko ploščo. Kakor vsako leto, bodo tudi letos motorne dirke z mednarodno udeležbo in razne druge kulturne in športne prireditve.	—nc
Jutri - portoroška noč
Spomenik žrtvam NOB v Vidmu-Krškem
postaj ter tako omogočil poslednjim občanom, zamenjati petrolejke z elektriko. Obljuba je izpolnjena. Cez nekaj dni bo zasvetita elektrika v treh vaseh na Krškem polju ter na Velikem Trnu in Senušah. Občina je prispevala sredstva za daljnovode im transformatorje, prebivalci pa so preskrbeli drogove, plačali nizkonapetostno omrežje in opravili vsa fizična dela.
Kovinarska zadruga, ki je iz majhne delavnice prerasla v pravcato tovarno, bo 12. avgusta odprla nove objekte, ki bodo omogočili še enkrat večjo proizvodnjo kot lani. Isti dan bodo
Ko doseže turistična sezona v Portorožu višek, takrat priredijo vsako leto tradicionalnio »Portoroško noč«; vrsto prireditev in nastopov, ki si jih ogledajo tisoči turistov.
Tuir/iisitiično olepševallmo društvo Portorož je pripravilo že vse za letošnjo »portoroško
Lenart
Za boljšo kmetijsko proizvodnjo. Na področju občine Lenart bodo letos posvetili vso pozornost napredku kmetijstva. V okviru sadjarskih skupnosti bodo obnovili okrog 120 ha sadovnjakov. K umsko, bazo bodo izboljšal; z izdatnejšim gnojenjem na 830 ha im raznimi manjšim; melioracijskimi deli, ki so letos predvidena na površini 206 ha.
Trgovina še vedno nj zadovoljiva. Ureditev trgovin v občini Lenart in njihova založenost še vedno ne ustreza potrebam. V Lenartu trgovska mreža ni poskrbela za prodajo bencina in motornega olja, čeprav bi to z malo dobre volje in sodelovanjem občinskega ljudskega odbora že zdavnaj lahko rešili. Letos bodo iiz poslovalnic kmetijskih zadrug ustanovili samostojne trgovine v Zgornji Ščavnici, Jurovskem dolu, Voličimii, Selcah in Zavrhu. . Prav tako bedo pripravili načrt za novo trgovino v Drvanji in za ureditev skladišča kmetijskih pridelkov v Lenartu. Pri vseh trgovskih podjetjih in poslovalnicah bodo ustanovili potrošniške kredite.	k.
noč«, ki bo 9. avgusta. Razen številnih turistov, ki bodo prišli; prav za to prireditev ta dan v Portorož ;E najrazličnejših okoliških obmorskih krajev, bodo z zanimanjem, spremljali tradicionalne igre in nastope tudi vsi stalni gosti Portoroža, udeleženci med conskega šahovskega turnirja in drugi. Letošnja »portoroška noč«, ki pomeni višek turistične, sezone tega slovenskega turističnega kraja in dobiva v našem turiizmu
vedno večji pomen, se bo začela popoldne s slovitimi oslovskimi dirka-mii. Oslovske dirke so ohranjene zelo malokje, vzbujajo p.a veliko zanimanje, ne samo med turisti, ampak tudi med domačini. Zvečer bo nad Portorožem veličasten ognjemet, jadrnice pa bodo ponoči v svetlobi reflektorjev križarile po portoroškem morju. Višek pa naj bi dosegla »portoroška noč« z izvolitvijo »Vile portoroške noči«.
Za to priložnost bo že tako olepšani in okrašeni Portorož dobil še lepši zunanji videz.
na specializacijo.
Letos bo podjetje nabavilo nov vacuum agregat, ki bo še
izboljšal kakovost opečnih izdelkov. Letos bodo svoj plan v višini 7,6 milijonov kosov opečnih enot predvidoma prekoračili za 8 do 10 odstotkov. V letu 1959 bodo izdelali že deset milijonov opečnih enot, ker so že letos pripravili polizdelke za začetno žganje v zgodnjih spomladanskih mesecih. •—• Nove umetne sušilnice bodo podjetju omogočile, da bo postopno izgubilo sezonski značaj dela.
Za delavce so nabavil; nove delovne obleke. — Prhe sicer imajo, vendar so premajhne. Pozimi bodo za delavce uvedli topel obroik hrane. Letos bodo začeli graditi tudj osemstano-vanjski blok za svoje delavce in uslužbence. Rekonstrukcijski program predvideva še
gradnjo nove strojnice, ki bo
omogočila tudi obratovanje pozimi. Prav tako je v načrtu tudi razširitev garderobe, obed-nice in umivalnice. V mehanskih obratih v podjetju primanjkuje strokovnega kadra za upravljanje novih naprav.
Po naročilih sodeč bi podjetje lahko letos prodalo dvakrat večjo proizvodnjo, kot je v načrtu. Letošnja proizvodnja je vnaprej prodana ter nekateri kupci čakajo na opeko že več kot leto dni. V Sloveniji pride danes 80 kosov opeke na prebivalca, medtem ko jih bo prišlo po vseh rekonstrukcijah opekamiških obratov okrog 130 kosov. Kot vse kaže, tudi ta povečana proizvodnja ne bo zadoščala vedno večjim potrebam po opekamiških izdelkih.
M. K.
.	.	j*
Obala odi Pirana, do Fi«se je polna kopalcev, v glavnem članov kolektivov in njihovih dnržin
iz najrazličnejših krajev Slovenijo
Ajdovščina - pomemben industrijski kraj
Lep napredek se obeta v prihodnje predvsem lesni, tekstilni in živiF
ski industriji
V zadnjih letih je industrija v Ajdovščini zelo narasla. Perspektivni načrt gospodarskega razvoja pa predvideva,- da se bo industrija do leta 1961 še znatno povečala. Posebno bo napredovala lesna industrija. Samo LIP Ajdovščina bo povečalo vrednost proizvodnje do leta 1961 z;. 308 milijonov dinarjev. Tudi v mizarskem obratu LIP Ajdovščina bodo do takrat proizvodnjo znatno povečali, ker bodo medtem obnovili sedanji obrat.
Zelo velik vzpon bo v Ajdovščini dosegla tekstilna industrija z izgraditvijo nove predilnice
za bombažno prejo v okviru sedanje tekstilne tovarne. Za ta dela bodo porabili -skoro milijardo dinarjev, 1961 leta pa naj bi nova predilnica obratovala že s polno paro.
Prav tako bo tudi živilska industrija v Ajdovščini po predvidevanjih petletnega načrta za gospodarski razvoj precej na-rastla. Zlasti se bo proizvodnja povečala zaradi rekonstrukcij in uvedbe novih sistemov dela in novih strojev v sadno-liker-skem kombinatu »Fructal«, kjer se bo povečala vrednost proizvodnje od 521 milijonov dinarjev
Za 90 - letnico tabora v L leu
številne prireditve v tednu od 7. do 14. septembra
Septembra bodo v Žalcu praznoval; 90-letnico tabora. Pripravljalni odbor je izdelal .precej obširen program prireditev, ki; bodo na sporedu od 7. do 14. septembra. V tem času bodo nastopili v Žalcu pevski zbori celjskega okraja z okoli 700 pevci. Iz posameznih prosvetnih društev in »Svobod« pa so že izbrali najboljše igralce, ki. pripravljiajo uprizioriltev Kref-
tove »Velike pumtarije«. Nastopili bodo na letnem gledališču v Grižah, le; lahko sprejme številne gledalce. V Šempetru ob Savinji bodo v tem času priredila telesnovzgojna društva »Partizan« telovadni nastop. Ob tej priložnosti bodo odprli hmeljarski dom v Žalcu, društvo Ljudske tehnike pa bo priredilo avtomoto dirke.
V počastitev 90-leibnice
tabo-
Letalci so taborili
Člani aerokluba »žarko Majcen« v Mariboru bodo pomagali imiaevat.1 rastlinske škodljivce
Pred nekaj dnevi se je končalo 14-dnevno taborjenje mariborskih jadralcev na Slivniškem letališču. Udeležilo se ga je 19 jadralcev, v dveh skupn-nah — začetniški in starejši. Začetnikov je bilo 10. Ti so v spremstvu učitelja Rudija Erjavca prvič poleteli z jadralnimi letali. Dnevno je imel vsak začetnik 7 poletov in tako se jih je v času taborjenja več kot polovica usposobijo za samote z njo propagirali najbolj na. ki jo je sestavljalo 9 jadralnih pilotov, je skušala doseči nove športne rezultate za srebrni in zlati C. Vendar so jim zelo nagajale vremenske razmere.
Skupno so opravili nad 90 ur letenj a> kar je pomemben us-peih. Tab or en j e je precej pripomoglo k povečanju znanja pilotov. Največ zaslug za uspešno izvedbo tabo.renja imajo vod-je tabora Zvonko Šabeder. Fnanc Rožman, Rudi Erjavec in Ivo Simonič. Taborjenje je bilo vezano z velikim:	finančnim;
stroški, zato je tembolj vredna pohvale pomoč Okrajnega odbora RK Maribor, ki jo je dal v obliki žival.
V času Mariborskega tedna je Aero-klub »Žarko Majcen« pričel izvrševati usluge v gospodarstvu kot je bil eden glavnih sklepov na letni skupščini. Tako so vlekli reklamno mrežo a skoraj vsa mariborska podjetja
teir z njo propagirat; najbolj sname njihove proizvede. M .viz o »o vlekli tudi nad okoheo Maribora. 1 kazalo se je, da je ia Vrsta reklame zelo uspešna
Aero-kliub je dobil že prva naročila za vlečenje reklamne mreže v času Zagrebškega velesejma.
V prihodnjih dneh bodo opravili poizkusno škropljenje krompirišč. Ko-likor bodo poizkusi uspeli, bo aero-klub tudi v prihodnjem letu pomagal pri uničevanju koloradskega hrošča.	s.	N.
Pašnik ob gorskem jezeru? Ne! To je čreda ovčic pastirja Ivana Sosiča iz vasi Sosiči ob Limskem kanalu. Morje se tu zajeda globoko v zeleno Istro kot dolga reka in ovce prihajajo prav rade na njegove bregove, da se napijejo slane morske vode. Tujci, ki prihajajo v zadružno gostišče na pokušnjo svežih ostrig, ki jih od tod izvažajo na vse strani, se kaj radi ustavljajo pri pastirju in njegovi čredi. Tu se lahko na lastne oči prepričajo, da je tudi morska voda pitna!
ra bodo izdali »Savinjski zbornik« v katerem bo zajeto gospodarsko in politično življenje Savinjske .doline, vseboval pa bo tudi iirterartme prispevke kulturnih delavcev s tega področja. V slavnostnih dneh bo gostovalo v Žalcu tudi slovensko narodno gledališče iz Maribora s »Tugomerjem«.
Pričakujejo, dta se bo proslave udeležilo prebivalstvo krajev od Solčave do Šmarja in Zidanega mosta, saj so bili tudi pred 90-feti na taboru prebivalci s tega področja. S. D.
Tržaški planinci v Trento
Trenta je posebno ob poletnih mesecih kraj, kamor se zatekajo turisti ■ pred vročino in truščem. Ne samo Tremta, tudi bližnje planine so zelo dobro obiskane. Sleherni; dan prihajajo večje ali manjše skupine turistov in planincev, ki si z zanimanjem ogledujejo te naravne lepoto.
Ker je v Trstu dosti Slovencev, ljubiteljev planin, ki žele obiskati slovenske planine, je Slovensko planinsko društvo v Trstu organiizirailo za člane poseben izlet v Trento. Iz Trsta bodo odpotovali slovenski pla-n in o] z vlafcom 15. avgusta do Nove Gorice, od tod do Bovca •'n v Trento pa z avtobusi. Nekateri se bodo vzpeli tudi na bližnje planine, potem pa se bodo skupaj vrnil; v Trst 17. avgusta.
OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«
V
o (O
OffiO
Sonce je avgusta vroče in polna, moreče. Zeleni listi na košatih V soncu se bodo svetili ru-hmeljevkah se povešajo. Med meni platneni koši in premrle njimi se blešče ostro dišeče roke bodo hitro trgale v jutra-kobule — savinjsko zlato. Sa- nji rosi. Košare ' in vreče se vinjčani so srečni ob pogledu bpdo polnile in hmeljarji bodo nanj. Vsa zelena dolina, pre- L imeli v sušilnicah polne roke tkana z rumenimi cekini, se ®dela.
veseli s tistimi, ki jih bodo Mladim ljudem se bo sme-trgali. Njihov sloves pa se bo jala sreča na obrazih in do
raznesel po vsem svetu. Zlate kobulice bodo pripovedovale tujcem o silno bogatem koščku slovenske zemlje, čeprav ne bodo mogle povedati tudi tega, kako je ta kraj tudi neizmerno lep.
V mislih že vidimo, kako dovažajo vlaki zgovorne in nasmejane obiralke. Prišlo jih bo tisoč in več. Na dolgih lojtr-skih vozovih bodo ponesle pesem. v zeleno morje. Večerni veter ho prenašal grenki vonj po hmelju in vsa dolina od Dobrovelj do. Mrzlice ga bo
trde noči ne bo zginil z njih. Čez 'dan bodo obirali, obirali. Božajoča pesem bo opajala košata polja, toda urnih nrstov ne bo zmotila.
Trikrat na dan je obiralcem tako kot človeku, ki čaka plačilo za delo. Takrat zmerijo škafi natrgano rumeno bogastvo. In potem trgajo s podvojeno hitrostjo naprej. Dan ni nikoli predolg.
Večeri se. Na zagorelih obrazih gori želja, naj se sonce še ne bi spustilo za goro. Vsak bi rad natrgal še en škaf ali pa
še več. Toda kmalu se sončna luč spremeni v dolge pramene, ki razlivajo rdeč sij povprek nad dolino. Mrači se. V polmraku se rojeva pesem in objem ■ mlade pevce obiralce, ki gredo domov.
Ko se razvrstijo za mizo, je to pač velika družina! Srebajo juho in žlice kmalu zaškrtajo.
vedala vse Hkrati, pa ne znata
in ne moreta.
V treh tednih bo dolina kot
O O O
pice sedajo vrane in zaleglo krakajo. Ni več zelenega, bogatega morja. Narava sameva
pokošen travnik. Takrat bodo in čaka na belo preprogo
priljubljene obiralke odhajale.
S seboj bodo ponesle volno spominov na vroče dni in mehke večere. Pred postajami bodo spet stali dolgi vozovi. Roke se bodo stiskale, utri-
Sedaj pa spat? Ne, plesali njale se bodo solze, potem bo š
bomo, nismo utrujeni! »DA, nocoj plešite s fanti, jutri boste pa s hmeljevkami,« pravi hišni gospodar.
Razigrana harmonika poje tja do polnoči in še naprej Mesec se je vzpel v nebesni vrh. Grenki zrak diha toplo in potem objame vse trden in zdrav spanec.
Tako je vsak dan. Nocoj smukajo. Med. šelest listov se meša vabljivo šepetanje dveh mladih, ki bi si hotela povedati zelo veliko in bi rada po-
pa zateglo vrisnil večni potnik, ki lahkotno prevaža ljudi z veselimi ali pa bolečimi spomini.
Po končani hmeljevi že+vi je prelepa Savinjska dolina ža-
Savinjski hmeljarji se vesele. Golding jim bo povrnil celoletni trud. Letošnji pridelek bo manjši, zato pa kakovostno boljši. Saj skoraj ni hmeljarja, ki zelene rože ne bi bil škropil. Občudovali smo ' tno-torko, ki je razprševala belo meglo v zelenje iz desetih cevi. Ni brnela zaman.
Hmeljarji so. mirni. Z delom so pomagali sebi in koristili skupnosti. V^em bo dala gren-
lostna. Pesem v njej je zamrla, ka roža 'šumečo pijačo in dra-»ot zamre se tako lep cvet, ko gocene devize, mu odpadejo venčni listi. V Lep in dragocen je čas, ko jesene..,, sinjino Strle visoke trgajo Savinjčani grenko rožo, rtopice in debeli drogovi, pre- najlepši v letu. Zato je pa čas pletem s kovinskimi žicami, po trganju toliko otožnejši; Vanje udarja hladni veter in podoben je hrepenenju po ne-rahlo ječanje je kot pesem čem izgubljenem.
razdvojenega človeka Na ko-
Vlnko Šmajs
v 1956. letu na eno milijardo 188 milijonov dinarjev 1961. leta. Prav tako pa se bo povečala proizvodnja v ajdovskem »Mlinu« in v Tovarni testenin, ki dela v sklopu Mlina. Proizvodnja se bo v Tovarni testenin 1961. leta povečala za 166 milijonov dinarjev v primerjavi z letom 1956.
Spričo tega porasta industrije bodo v Ajdovščini lahko zaposlili precej presežne, predvsem ženske delovne sile, ki je sedsj v okolici bodisi brez dela. ali pa hodi na delo v oddaljenejše kraje. Z razširjenjem in izgraditvijo novih industrijskih objektov pa bodo v Ajdovščini zrasli tudi številni stanovanjski objekti.
Lovro Kuhano — osemdesetletnik
Te dni obhaja SO-letnico rojstva Lovro Kuharič, davčni upravitelj v p. v Ljutomeru. Služboval Je najprej v Ljutomeru in nato v
Rogatcu, kamor je bil kazensi;< premeščen kot zaveden Slovenec Med I. svet. vojno je služboval v nemški Radgoni. Oh koncu vojne je sodeloval v »Malem narodnem svetu«, ki so ga ustanovili radgonski Slovenci. Ko je 1. 1.919 Radgona pripadla Avstriji je na lastno pobudo premestil del davčne uprave v Gornjo Radgono.
L. 1924 je prišel nazaj v Ljutomer, kjer je bil šef davčne uprave do svoje upokojitve Po pr' hodu je kmalu stopil v gasilsfc vrste. Gasilci so ga izvolili za predsednika svojega društva tor za načelnika ljutomersko-radgon* ske gasilske župe. Pod njegovim vodstvom so začeli graditi gasilske domove, med njimi tudi lepi ljutomerski — društva so nabavljala moderno gasilsko orodje itd.
Leta 1941 ga je okupator z drugimi Ljutomerčani vred takoj aretiral. Po odpustitvi iz zapora so ga vedno opazovali, saj se je med prvimi priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. V njegovih vinogradniških hišah so partizani in terenci zbirali na sestankih, ki se jih je tudi sani pogosto udeleževal; tam so tudi prenočevali in shranjevali orožje. V Ljutomeru pa so imeli v njegovem stanovanju varno zavetišče in dobivali materialno pomoč. Po konca vojne so ga še večkrat aretirali.
Meseca decembra 1944 je bil njegovem vinogradu sestanek, na katerem je bil naš Lovro izvoljen za prvega sekretarja O F v
Ljutomeru. Ko je okupator zapustil Ljutomer, je prevzel občinsko upravo in uvedel redno
poslovanje. Na prvih volitvah je
bil izvoljen za predsednika občine, potem za odbornika OLO ter predsednika njegovega finančnega
odseka Te funkcije je opravlja1
do decembra 1945.
Ob 80-letnici mu prijatelji In znanci Iskreno čestitajo in želiio še mnogo zdravih let.
j. B-
Zagorje
Mnoge osnovne organizacije Zveze komunistov že zaključujejo prvi del študija kongresnega gradiva in pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ. Nekatere organizacije so se sestajale redno vsak teden. Nedolgo je bilo tudi posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij ZK o problemih v zvezi s študijem dokumerrtoV UTT. kongresa ZK.T.	-**
i
X
EVniVESTI
L.aue Partizanskega invalidskega pevskega zbora, ki so v Ljubljani,
tiujfto vabimo. na sestžiifrk v petek, 8. avgusta ob 18. tiri v Kresiji.
Ho ve gradnje v Hrastniku
književnosti — •.rili.«.Ki a U.,ciste:
Foi.iana modrih otrok: 16.(Ki Kon-cert db. štirih: 17.10 Reportaža o v. etapi mednarodne kolesarske dirke »Po Jugoslaviji*: 17.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodovi 18.00 Iz naših koti sik {Ivov: — 18.30 Klavirska medigra: 18.45 Zanimivosti iz zrtahbšti in tehfiike; —
19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila ih reklame:	19.30 KaSiJeki
dnevnik; 20.00 Popevke d o m a on skladateljev: 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled: 20.30 Max Re-ger: Variacije na veselo tertio Ada-mS Hitlerja; 2.1.15 Oddaja o morju in pdmoSčakih; 22.15—22.50 Skladb« starih mojstrov v izvedbi Mlin
chenskega komornega ansamEha
n. PROGRAM
16.00 Lahka glasba; 17.00 Razgovor i volivci:	17.16 L.,1Ubjijanska
kronska in obvestila: 17.20 Glasbena mediigra: 17.30—18.00 Paul Hin-defhith:	Slikar Mathis'. simfonija
v 3 stavkih.
Proti utrujenosti ih bolečemu vnetju nog uporabljaj šot
P € D I S A L
3 Lekarne -parfumerije
POZOR! Ce se mudite ha p-laži Semedela pri Kopru ne pozabite obiskati gostišče »HA OBALI«. Ob vsalkem časti dobite pristna domača topla in mrzla jedila ter najboljša istrska vina.
PODJETJE »KANMIK. KAMNIK
poziva po členu 34. tarifnega pravilnika podjetja za leto 1957 vše delavce in uslužbence, ki s'o bili v letu 1957 v delovnem razmerju
s podjetjem ih imajo pravifro do
udeležbe pri dokončni delitvi dela
plač iz dobička, da uveiLavijo svčje zahteve v 3 mesecih od dneva objave, sicer izgubijo to pravico.
Ljubitelji priznanega Žvečilnega gumija in noveigai dražeja »Grič«! Pazite na priložene nagradne listke!
Umrla je naša draga sestra JOSEPENA BEVC
Pokopali srno jo B. avgusta 1958 na pokopališče Zale.
Žalhj&či.
Ljubljana, 8. 8. 1958.
ZAHVALA
Ob hudi izgubi našega dragega moža; očeta ih brata
ALOJZA BURJA
se zahvaljujemo primariju celjske bolnice dr. Šušteršiču in strežnemu osebju kirurškega, oddelka. Posebna zahvala lovski družini Videm - Krško, brivcem; org. SZDL, ZB, RK, tov. govornikoma Branku in Jožetu za ganljive besede pri odprtem girobu, godbi iz tovarne celuloze Vi dem-Krško, sostanovalcem ter vsem ostalim darovalcem vencev iti cvetja Hvala vsem, ki so na kakršenkoli način po-majgali iri šočustovali z natrii ter pokojnega tako polnoštevilno Spremili na zadnji poti.
Žalujoča žena in otroci' Burja in ostalo sorodstvo. Videm-Krško, Ljubljana, Ribnica:
SRBI VAS JfID PRSTI NA NOGAH? Imate boleče razpoke? Vsega tega ni. če uporabite preparat »NOGIŠ«, ki ga dobite v drogerijah in1 lekarnah.
ZAKAJ ULIRAGIN MLEKO Za
senčenje? Ker je to specialen produkt za zaščito pred prehudim soncem. Zahtevajte ga v drogerijah in parfumeri iah!
Hrastniku, zlasti na Logu, so zgradili že vrsto stanovanjskih hiš za rudarje. Na sliki vidi mo tudi del rudniških naprav, v ozadju Kum
nega doma v Zg. Hrastniku, in sicer v prid stanovanjski graditvi.
Poleg stanovanjskih hiš gradijo v Hrastniku še poslopje za pošto in podružnico Komunalne banke. Omenimo naj še obnovo mostu industrijske železnice , pri hrastniških apnenicah in rekonstrukcijo steklarne. Nov 70 m dolg podaljšek bo že v najkrajšem času povsem dograjen. V novo dvorano bodo namestili tri kadne talilne peči, ki naj bi začele obratovati v' februarju prihodnjega leta.
letos dogradil tri 12-stanovanj-ske hiše, steklarna dve 6-sta-novan.iski, občina In kemična tovarna pa skupnb 24-stano-vanjski blok. Tako bo dobilo letos okrog 80 Hrastničanov stanovanja. Letos so Hrastničani odložili graditev kultur-
adbena dejavnost je v tniku tudi letos dokaj bana. Novo stanovanjsko so začeli graditi sicer v naselju Na Savi, v iniku pa dograjujejo šest —anjskih hiš, ki so jih zagraditi lani. Rudnik bo
učinkovito sredstvo prot:	vsfem
kožnim nevšečnostim, lišaiiem, ek-scenom, potenju nog, srbečicami izpuščanjem, vnetju kože po britju itd- Dobite ga v vseh apotekah v Ljubljani, streliška ul 24. telefon 31-796.
na skodelica, ki so jo prav tako našli grobišču.
Za letošnje leto so vztrajni raziskovalci končali delo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Delo bi že preje opustili če jim ne bi priskočil na pomoč z velikim razumevanj en občinski ljudski odbor iz Lo ške doline.
2e prihodnje leto pa ima Notranjski muzej v Postojni v načrtu še nadaljna raziskovanja v Loški dolini, in sicer na Krožni gori, Ulaki, Šmarati in drugod.	B.	S.
Tuji turisti v šmarjeških Toplicah
V obeh zdraviliščih in v Novem mestu se je letos v prvih petih mesecih znatno povečal turistični promet. Za Dolenjske Toplice in Novo mesto velja to le za domače goste, saj je tujih gostov v obeh teh krajih letos manj kot prejšnje leto.
Nasprotno pa je bilo v teh mesecih v Šmarjeških Toplicah več inozemskih gostov, k't prej nekaj let skupaj. Tako velik obisk inozemskih gostov v zdravilišču Šmarješke Toplice spravljajo v zvezo z gradnjo avtomobilske ceste. Tujci se zelo zanimajo za to veliko delovno akcijo naše mladine in si jo žele ogledati od blizu.
Po dosedanjih izkušnjah, bo turistični promet v novomeškem okraju leto« veliko večji kot lani. V teh mesecih je bilo v Zdravilišču Dolenjske Toplice 32 odstotkov več domačih gostov, kot lani v istem času
tos so člani Notranjskega :s iz Foštojne s pomočjo lanskih Sodelavcev naha-i raziskovalna dela pod 10 goro nad vasjo Poaiož. žno 1000 let pred novo bilo tukaj več naselij . Keltov in Japodov. O nam pričajo izkopanine. 100 kv. m raziskane po-e so našli 93 žganih gro-:n skeletov. Medtem ko so izkopali razne skelete in ■a takorekoč brez po->sti, so letos naleteli na dragocenosti. Tako so našli na ženskih skeletih omesečna obeska, kakrš-sedaj še niso našli v Slo-Našli so tudi tri bro-fibule z obeski na veri-kakršne so do sedaj naj-e dve. Izkopali so tudi znih zapestnic, verižic in * predmete iz hallsttatske Zanimiva je tudi bsrva-
Petek, 8. avgusta. Dežurna lekarna: »: Partizanska c. 1.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti, 8.13—8.30 Nekaj Zborovskih skladb Matije Tomca; 8,39—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 — 17.10 Domača poročila; 17.loLl7.30 Zabavna glasba; 17.30—17.40 Kulturno prosvetni razgledi; 17.40 —
13.00	Igra Vojaška godba mariborske garnizije p. v kapetana Havla Brzulje; 18.oo-23.do Prenos sporeda Radia Ljubljana.
OBVESTILO
Uprava Otolcške klinike obvešča vse zainteresirane, da bo od ponedeljka 11. avgusta omejila sprejem ženskih bolnikov za operapijč tohžil (mandeljnov) zaradi adaptacije bolniških prostorov. Omejitev velja do konca avgusta letos.
v Zasavju lil Spodnjem Posavju je sedaj že 41 turističnih informatorjev, kjer turisti lahko dobe podatke o raznih zgodovinskih in turističnih zanimivostih, poteh, loviščih in o drugem. Gostinska zbornica se bo trudiila, da bodo turistični informatorji v sleheimem gostišču.
RAZPIS
Po čl. 58 Uredbe o kmetijskih zadrugah (Ur. 1. FLRJ St. 18-58. razpisujemo mest! upravnikov ir sicer za
Kmetijsko zadrugo Slovenske Bistrica in
Kmetijsko zadrugo Zgornja Lo/ nica p. Slov. Bistrica.
Ponudniki na razpisani mesi morajo imeti naslednje pogoje: srednja, višja ali visoka Strokovna izobrazba in najmanj dve - leti Drakše v gospodarstvu.
V poštev pridejo tudi osebe ž manjšo strokovno izobrazbo, ki imajo večletno prakso v zadružništvu.
Plača po tarifnem pravilniku
--druge-
Prošnje pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Slovenska Bistrica v 15 dneh po objavi v časopisju. Vlogo kolkujte z državno takso 180 din — in občinsko takso 95 din. K vlogi priložite overjen prepis strokovnp kvalifikacije in življenjepis
Komisija za razpis mest direktorjev pri Obč. LO Slovenska Bistrica.	R
Kakor smo že poročali, pripravlja zagorsko turistično društvo, tečaj za turistične infor-torje, na katerem se bodo udeleženci seznanili z vsemi zanimivostmi svojega kraja in okolice. K temu je treba še pripisati, da bi bilo prav, če bi zgledu zagorskega sledila tudi ostala turistična društva in bi jih v "tem podprle tudi gostinske zbornice.
MOPED COLIBRI skoraj nov. prodam. Ogled:	Livada	25	ob
Ižanski. cesti.	17651-4
AVTO TOPOLINO C. povojni, samo dobro ohranjen, kupim — Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. °dd.	17662-5
LUG,»i.	.1 DL—i.iA
V nedeljo; 10 avgusta enodnevni avtobusni izlet "v LOGARSKO DOLINO. — Odhod iz Ljubljane db 7. uri, prihod v Ljubljano ob 19. uri.
Vozne karte so SAMO V PREDPRODAJI v poslovalnici PU7NI. KA SLOVENIJA v Ljubljani.
Z LADJO V ATENE
VSAKO NEDELJO	organizira
POTNIK SLOVENIJA v sodelovanju z jadransko linijsko plovbo SEDEMDNEVNE IZLETE z motorno ladjo »Jadran« v ATENE.
Zahtevajte programe izletov v vseh poslovalnicah PUTNIKA SLOVENIJA, ki sprejemajo tudi prijave.
Ti: ris a iti v Bohinju
Bohinj je letos deležen tone pozornosti, kot še dolgo Od 1. maja pa do 15. julija bilo samo v hotelu Jezero gostov, medtem ko je bilo vse leto 8400 gostov. To "■'anje pripisujejo ugodne-remenu in predsezoni, ka ■pričo občutnega popusta abila večje število gostov. : več gostov pa pričakujejo »m. ko bodo uredili kopa-e pri »Janezu«, ko bodo po-kapacitete — kuhinjo in nočišča — hotela »Jezero« ko bodo uredili v Pirčevi nočni lokal.
Z ukinitvijo trboveljskega okraja je prenehala tudi potreba za obstoj gostinske zbornice. Ker pa gostinski zbornici v Ljubljani in Novem mestu, kamor so priključene zasavske in spod n j ep os a vek e občine, zaradi obsežnosti sv oj'ih okrajev ne bi mogle uspešno pomagati gostinstvu v Zasavju in Spodnjem Posavju, sta sklenili, da bosta imeli v Trbovljah in v Krškem svoji Izpostavi.	—nc
ŠOLSTVO
Komisia 2a štipendije Občinskega ljudskega odbora Slovenska Bistrica razpisuje po 7. lil. in 27: členu Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. Ust FLRJ št. 32-55) naslednje
ŠTIPENDIJE:
1 na p.ravni fakulteti,
1 na ekonomski fakulteti, l na gradbeni fakulteti.
1 na Višji pedagoški šoli, skupina angleščina,
1 na Višiit šoili za telesno vzgojo,
1 na Srednji šob za medicinske sestre,
1 za specializacijo zdravnika za otroške bolezni,
2 na učiteljišču.
Prednost pri dodelitvi štipendije imajo otroci padlih borcev in borci ter prosilci iz območja občine Šib-venska Bistrica Prošnje kollkova-ne s 180 din državne taikse in 95 občinske ta;kse občine slovenska Bistrica naj prosilci izročijo Občinskemu ljudskemu odboru Slovenska Bistrica, Kolodvorska cesta št. 8, najpozneje do .20. avgusta 1958. Prošnji naj priložijo;
1. prepis zadnjega spričevala. 2. potrdilo o vpisu v šolo, 3 potrdilo
0 otroškem dodatku in potrdilo o premoženjskem stanju, 4. izjavo, da prosilec še ne prejema štipendije.
Komisija ža štipendije . S
Komisija za štipendije občinskega ljudskega odbora Komen razpisuje naslednje ŠTIPENDIJE:
1 štipendije za pravilo fakulteto,
2 štipendiji za VP9 (matematika). Kolkovane prošnje pošljite občinskemu ljudskemu odboru Komen nakasneje do 28. avgusta 1959.
Prošnjam priložite družihškd stanje, davčno potrdilo in potrdilo o dohodkih družinskih članov.
Prednost, imajo kandidati iž občine Komen.
PEKARNA »TRZIN«, p. Mengeš, sprejme takoj pekovskega pomočnika. Pismene ponudba ali osebno se zglasiLe na gornji naslov.	K	2239-1
TOČAJKO ZA BIFE sprejmemo. Ponudbe pod »Gost, šola« v ogl. oddelek,	R	2246-1
VAJENCA ZA PRECIZNO MEHANIKO sprejmem. »Precis«, F. Bar, Ljubljana. Zidovska 3. telefon 23-334.	17523-3
VEČJE KOLIČINE BOROVCA kupim. Pogoj: prvovrsten, iie siv. Ponudbe pošljite v ogl. oddeiek pod »Bor«. -	17486-5
KMETIJSKO POSESTVO STIČNA. p. IVanČna gorica, sprejme s i. sept. 1958 v delovno razmerje: 2 kmetijska delovodje. 2 kravarja (družino); kolarja oz. mizarja. 2 kmetijska delavca (moška), honorarnega uslužbenca za izvedbo arondacije posestva. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Pod tč l m 2 — družinsko stanovanje, pod tč. 4 —- samsko stanovanje je ha razpolago z možnostjo vselitve takoj ob nastopu. Za ostale ni stanovanja. Ponudbe z obširnim opisom strokovnosti in dosedanjega službovanja' pošljite do 20. avgusta komisiji za delovno razmerje pri gornjem naslovu
R 2259-1
SOLSKO POSESTVO NIŽJE KMETIJSKE ŠOLE RAVNE. p. Fiv-kfij sprejme v službo kuharico, veščo kuhanja in konšerviranja zelenjave. Plača po dogovoru, stanovanje je preskrbljeno. — Prijave sprejemamo do 20. Vlil. 1958.	R	2256-1
KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ pri Rudniku Kočevje razpisuje delovno mestb uslužbenke s perfektnim znanjem strojepisja in samostojnega korespondiranja. Zaželeno je znanje stenografije. — Ponudbe pošlji.te Rudniku Kočevje do 25. avgusta letos.	R	2255-1
STAREJŠA ZENA išče mesto gospodinje. najrajši v menzi. Pismene ponudbe pod »Takoi« V ogl. odd.	17588-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — pošteno, starejšo, z znanjem kuhe, potrebuje družina z i otrokom, Naslov v ogl. odd. 17581-1 MESTO GOSPODINJSKE POMOČNICE zamenjam. Vsak dan od S—15. ure. Naslov v ogl. odd.
17550-i
KMETIJSKO POSESTVO LOGATEC v likvidaciji bo v nedeljo, dne 10. avgusta, od 9. do 12. ure prodajalo razne kmetijske stroje. drobno orodje, razne kose pisarniškega pohištva in drugo. Prodaja bo licitacijska R 225Ž-4 NOVE ŽIMNICE IN ŽIMNICE NA VZMETI za 2 postelji zamenjam ža okrogel Smrekov les ali prodam. Informacije pri Jančigaju v Mengšu.	17579-4
KUHINJSKO POMIVALNO MIZO* zelo praktično, ugodno prodam. Ogled: Zaloška 6. pleskar.
17575-4
RADIO NEMŠKE ZNAMKE »Nora« ugodno prodam — Regina Anica. Ljubljana. Trubarjeva 5. pritličje levo. Ogled po 15. uri.
17572-4
3 IZLOŽBE
v centru Ljubljane
ODDAMO
proti majhni odškodnini
Ponudbe pošljite »Slovenskemu poročevalcu* pod šifrd »IZLOŽBE«
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno :, da je tragično preminil moj ljubi mož, oče, brat in
KOLEDAR Petek, 8. avgusta: Miran.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 29. DO 7. URE ZJUTRAJ OB NEDELJAH _ IN PRAZNIKiH VES DAN Zdravstveni dom CENTER:
dr. Golmajer Janja, Miklošičeva 24, tel- 39-151 Za obiske otrok ista tel. številka.
Zdravstveni dom VIC:
dr. Jež Jahez. Prešernova 36-IV; tel. 32-740.
Zdravstveni dom MOSTE:
dr. Petek Anton, Titova 29-b, tel. 32-700. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 1/M 38-309. Zdravstveni dom RUDNIK:
dr. Velikonja Valentin, Ambulanta Ižanska 3, tel. 20-167. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. — V soboto dežurna služba že od 18 dalje. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Štrukelj Milan. Prešernova 1-m. tel. 22-111. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom SISKA; dr Vidmar Dragica. Černetova 31. tel. 22-831.
ZA SLADOKUSCE TURISTE —
Gostišče »NA KLANCU« Jernej pri Portorožu Vam nudi domači pršut, istrsko vino. reforško in malvazijo. Ob sobotah in nedeljah ples. Pridite, ne boste razočarani!
upokojenec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 9. avgusta ob 17. uri izpred »Vinoceta« na pskopaiišče Vili. Do pogreba leži v Antonovi mrliški veži na Zalah.
Žalujoči: žena Marija, sin Roman, bratje Silvo, Lojze, Ivan, sestra Ivanka z družinami ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 7. avgusta 1958.
ZA POmiUZNT.CC> »SLOVENSKEGA POROČEVALCA NOVO MESTO POTREBUJEMO
DVA VESTNA PRODAJALCA - KI
ČASOPISOV ZA KIOSK IN IZVEN NJEGA INTERESENTI NAJ SE ZGLAŠE V PODRUŽNICI NOVO MESTO.
V 84. letu starosti je umrla naša dobra, - zlata mama. ara mama in prastara mama
MJIF.UI VODOVNIK
Komisija ža škiepa&je ib odpovedovanje delovnega razmerja podjetja
Agrotehnika export->mport
LJUBLJANA, TITOVA 19
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. direktorja gospodarsko-računskega sektorja
2. šefa blagovnega knjigovodstvo
3. šefa fakturnega oddelka
4. 2 finančna knjigovodja
5. fakturista
6. dva blagovna knjigovodja
7. mezdnega knjigovodjo
8. dva saldakontista
i
Nastop službe je mogoč takoj. Plača je določena š tarifnim pravilnikom podjetja. Refietetahti naj vrdče prošnje t obširnim življenjepisom, predvsem glede dosedanje strokovne prakse in šolske izobrazbe sekretariatu podietia do 15. VIII. 1958.
Pojasnila giede pogojev za posamezna delovna mesta in ostalega daje sekretariat podjetja vsak dan. 4844-R
posestnica v Letušu št. 17
Pogreb nepozabne pokojnice bo v šbbdto 9. avgusta 9. uri izpred hiše žalosti v Letušu št. 17.
Žalujoči: sin Ivan z ženo Mariko, hčerka Rozalija por. Omladič z družino, družina Jager, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo.
Letuš, Laško, Vransko, Ljubljana, 7. avgusta 1958.
SPORED ZA PETEK Poročila: S.05. 6.60. 7.oo, 8.00, 10.60 13 00. 15.00, 17,00. 19.3o	22.00',	22,55
5.00 — 8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame in obvestila; 6.40—6.45 Naš .iedilniik: 8.05 Pesmi z onstran Volge (Izvajajo:	Ansambel Berezka
iz Moskve in Donski Kozaki): 8.30 Skladbe za razne instrumente; —
9.00	Variete na valu 327.1 m (ponovitev); 10.10 Peter lijič - Čajkovski: Koncert ža klavir in orkester
št. 1. v b-molu:	10.45	Zborovske
skladbe Frana Gerbiča; (Pozimi — Žitno polje — Vabilo — Pastirček — Pesem gondol,jgirjev): .11.00 Prenos .iz Kopra: Reportaža o XIV. mednarodni kolesarski dirki »Po Jugoslaviji«; 11,10 od arije do arije: 12.00 Na harmoniko igra Avgust Stanko; 12.15 Kmetijski nasveti — Iiig Viktor Repanšek; O
izko-pu in vskla-diščenju krompirja:
12.25 Lahka glasba: 12 45 15 minut
z Zadovoljnimi Kranicl:	13.15 Za-
bavna glasba, vmes obvestila; 13.30 Iz sodobne, španske komorne in solistične glasbe: 13 50 Popevke se vrstijo; 14.15 Hamraonfl orgle v ritimi; 14.30 Turistična oddaja; — 14.45 Pole kvintet »Niko Štritof«; 15.75 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 18.40 Iz svetovne
DANES SVEZe MORSKE RIBE V RIBARNICI IN V SlSKI
Uprava revije SODOBNA PISARNA obvešča vse urade, podjetja
in uslužbence, da ,1e izšla iz tisk-a
dvojna (4. in 5.) številka revije vsi interesenti. k.= na revijo še niso naročeni lahko izjemoma to še store Pišite finravi revije SODOBNA PTSARNA. Ljubit lina. -Povše-tova ul 33 a. kjer lahko dobite revijo 'Drezobvezno na ogled
Uprava
Sporočamo žalostno veet, da je tragično preminila članica našega kolektiva tovarišica
JINOEtCA STEEHGVEC
Na njeni zadnji pot; jo bomo spremili v soboto dne 9. avgusta 1953 ob 16. uri iz hiše žaloštj v Vodicah R na tamkajšnje pokopališče.
Vestno in požrtvovalno zdravstvena delavko bomo ohranil; v trajnem spominu!
Uprava Zdravstvenega doma Ljubijana-Sentvid. Upravni o;]!>or in sindikalna p-odružnira Zdravstvenem doma Še vi vid
Po težki bolezni 1e umrla naša Hubliena mama
FRANČIŠKA MERSF,
roj. Dečman Pogreb drage pokolnice bo 9 sobo»o P. avgusta 1958 nh 8. uri Izpred hiše žalosti Zg Gameljne št. 12. na pokonališčr v Šmartno nod Šmarno goro,
Žalujoči mož in otroci
8 sto. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. iss — s. avgusta isss
■■ --- ■ - _ . —____
Znana britanska filmska igralka June ■ Cunning-ham se noče odreči bikinom niti 'v Španiji, kjer so strogo prepovedani. Zato se je dala »vmes« pobarvati t istim vzorcem, kot ga ima njena kopalna obleka. Zares strašno hude nevšečnosti!
Idrijski rudnik
Idriijiki nudnik živega srebra je tretji največji na svetu. Prvi je odkril živo srebro Virgili Formeritini leta 1493 na bregovih Idrijce. 2e meseca novembra istega leta je Leonardo de Manzanc zaprosil pri čedad-skem mestnem svetu za dovoljenje. da bi kopal živo srebro Prošnji je priložil spričevalo rudarskega nadzornika.
Pripovedka pripoveduje, da je našel živo srebro neki sodar, ki je namakal sode v studencu pri Idriji. Cez noč se je v sodih nabralo živo srebro, ki ga je nanesla voda.
2ivo srebro je billo takrat dragocena surovina za alkimiste, ki so si prizadevali narediti univerzalni »kamen modrosti«. Do leta 1509, torej v šestnajstih letih, so že izčrpali zaloge na površin; in zato izkopali
Zaklad v aanau iVlangašSfka
prvi rov, ki obratuje še danes. Leta 1509 j,o sj prisvojili rudnik Benečani. Naslednje leto je c< sar Maksimilijan I. z vojsko pregnal Benečane in dal rudni zakup Družbi sv. Ahaca.
Družba je žgala rudo v zap. -t:h glinastih posodah, tako d.. :e žveplo ostajalo v živem srebru vezaino kot cinober, ki je ži-vosirebrni sulfid. Rudniku je delala velike preglavice voda. Leta 1578 so zgradili tri kilometre dolg vodni prekop. Voda je poganjala črpalko, ki je črpala vodo iz jame. Stara črpalka je še ohranjena. Družba si je deri,=.r za večje investicije izposojala od vladarja, ki je bil že takrat »delničar« rudnika.
Ke.r je družba prišla v dolgove, je odkupil nadvojvoda Karl leta 1598 rudnik in postavil u-upravo:	rudarskega	sodnika,
u p r av tte 1 j,a in. kn j i gov o d j e.
Od leta 1*689 je spadala Idrija pod Rudarski urad na Dunaju. V tem času so začeli dodajati
rudi pri žganju živo apno, ki je žveplo vezalo v sadro. Postopek se je hranil da današnjih dni-čeprav so se peči modernizirale Živo srebro so najprej posijali v svet v usnjenih mehovih crineje pa v sodih po 150 fun-\ •v, sedaj pa ga pošiljajo v je-.ienkah po 34,5 kg. Do začetka -.9. stoletja so prodali največ živega srebra n,a Nizozemsko in v Španijo.
Zdravstveno službo so organizirali v rudniku že v 18. stoletju, rudarji so bili zavarovani pri bratovski skl-adnici.
Avstrija je bila lastnik rudnika vse do leta 1918, s presledkoma nč-kaij mesecev' v letih 1797 in 1805, ko je bil rudnik francoska last v sklopu ilirskih provinc. Leta 19*18 je rudnik pripadel Italiji, leta 1945 pa Jugoslaviji.
Idrijski rudnik je doživel dvakrat krizo zaradi pomanjkanja rude in to sredi 18. in 19. stoletja
Mangašlik je naziv enega številnih pustih polotokov n.a vzhodni obali Kaspijskega jezera. Na polotoku je mnogo jam, ki Ž-3 dolgo zanimajo arheologe. Med redkimi prebivalci tega pustega področja s-o še danes žive legende o zakladih, ki leže zakopani v labirintih ma.nga-šlliških jam. Pred kratkim je odkril del »zaklada« kazahistan-ski pastir Satibaj Tjurebekov. Satibaj je našel samo zaboj z rokopisi; ni bilo nikakih zabojev ali sodov z zlatom ali diamanti, vendar so bili sodelavci kazahstanske Akademije znanosti mnogo bolj veseli te najdbe -kakor bi bili onih.
V zaboju so bili stari rokopisi v arabščini, med katerimi so
posebno dragoceni farsidski en-cikloipedijskii slovar, slovnica arabskega jeziika, učne knjige logike, estetike,, etike, algebre, astronomije in geografije ter nekaj del starejših pisateljev Vzhoda.
Knjige so ležale v jami nad šest stoletij. V zaboju ohranje-
ni .rokopisi s.o iz let 1299 do 1306. Ta dragocena najdba bo pomagala znanstvenikom podrobneje spoznati staro kulturo zahodnega Kazahstana.
V jamah Mangašlika sistematično odkopujejo dalje in prav te dini je bilo delo kronano z uspehom:	pri	kraju	Senek	so
Fluorescenčne barve zn lase
Na svetovnem trgu so se pojavile nove fluorescenčne barve za lam. ki so mnogo bolj obstojne od dosedanjih. Dosedanje barve za rdečkaste odtenke ali poživitev temeljne lasne barve nanašajo n.a lase mehanično in se zato tudi hitro odstranijo s pranjem ali česanjem. Nova barvila pa se vgradijo v disul-fidne mostove lasu in zato ostanejo na laseh dalj časa.
-M
11
iili
Indijska rudarja gresta na delo
iZFOLNJE? SNKA
■i C ' V,- 1				
21 j J				
3 ! ■	o j N	>			
M		O		
5 j			o	
6 r				o
velja za besedo brez polja, drugi pa skozi
Prvi opis ozn 3 F: o n ega ves 1 k:
1. novice — biti v cvetju. 2. rezila. britvice — kmečki praznik, 3. pripadnik nomadskega azijskega naroda — bajeslovno grško podzemlje. 4. dragulj — razumen, odprte glave. 5. vrsta strelov iz br-zosimike — moško im&. 6. ptica s hreščečim glasom — gorovje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom
Na c-značenih poljih dobiš špan-skeg . zavojevalca Mehike v XVI. stoletju.
REŠITEV KRIŽANKE
Vod*:ravno; 1. blagost. 8. reforma. 9. ud. 10. njen. -s. 11. ocet, 12. kr m. -č\ 14. ragu. 15. na. 16.
udarnik. 13. sinteza.
Višinske vremenske opazovalnice pri nas
Pred štirimi leti smo postavili višinsko vremensko opazovalnico na Kredarici, na višini 2.515 metrov. Ker ovira Triglavski masiv delo opazovalnice, bodo verjetno postavili novo na Triglavu.
Od leta 1930 do 1942 je delala opazovalnica na Velebitu — višina 1.100 metrov. Leta 1953 je prevzela njeno vlogo nova vremenska opazovalnica na planini Mosor nad Splitom — na višini 853 metrov.
Na vrhu Bjelašnice stoji naša najstarejša višinska vremenska opazovalnica na Balkanu. Postavili so jo 2.067 metrov visoko. Spočetka je nosil enkrat mesečno podatke 'z opazovalnice kurir v Sarajevo. Tik pred. prvo s veto vno vojno so nape.j ali do opazovalnice telefon., leta 1941 je bila opazovalnica uničena. Leta 1951 so jo obnovili ?. najmodernejšo opremo.
zopet našli zaboj s starimi rokopisi s katerimi se bodo ukvarjali kazahstanski znanstveniki.
Mlada mehiška igralka Manuela rilard je dobila kaj nenavadno stavo, ki ji ni prinesla samo potovanja v Ne\v Tork, temveč tudi precejšnjo reklamo. Po preveseljačeni noči je obljubil bogataš Jose Strado potovanje v New Xork tistemu, ki bi skočil v razsvetljenj bazen nočnega lokala in ostal pod vodo vsaj dve minuti. Manuela je v trenutku slekla pred zaprepaščenimi gosti večerno obleko, pod katero je imela kopalno, skočila v bazen — in dobila stavo. To je kar v redu, le to je žalostno, da bolj napihujejo to njeno dejanje kot pa govorijo o njenih človeških ali pa igralskih lastnostih. Morda je pa v senzacij željnem okolju morala sama poskrbeti za tako reklamo, da bi jo bolj »opazili«. ..
Domačini Rimalo nič od zlata
Severovzhodni del Avstralije imenujejo Kraljičina zemlja — Queensland. Obalo je odkril leta 1770 James Cook. Prvi naseljenci so bili kaznjenci, ki so jih deiportirali iz Anglije. Dežela se je začela razvijati šele, ko so prišli sredi 19. stoletja pirvi prostovoljni naseljenci, ki so se začeli ukvarjati z živinorejo. Odkritje zlatih najdišč v gorovju Morgan, ki so tudi med najbogatejšimi na svetu, je povzročilo množično naseljevanje Qu-eenslanda. Vzhodni del dežele
leži ob morju, ima dovolj vode. in j*e zato tudi porasel z gozdom, zahodni pa je suha in vroča stepa brez vode, kjer je ravno dovolj trave, da se prehranijo goveje djn ovčje črede.
Prvotnih prebivalcev ni več kot 10 tisoč duš, žive še v votlinah ali zasilnih lesenih kolibah. Ne poznajo lončarstva, obdelave kovin ali rezba-rstva. Njihovo edino opravilo je lov.
Na sliki vidimo domačine, ki plešejo bojni ples.
Velikanske pomaranče
Nekemu grškemu sadjarju s Krete se je posrečilo pridelati novo v.rsto pomaranč, ki po o-kiusu prav nič ne zaostajajo za navadnimi. Vsak sadež tehta okrog 300 gramov, kar je štirikrat do petkrat več, kot tehtajo nam znane pomaranče. Grško ministrstvo za poljedelstvo je takoj ukrenilo vse potrebno, da bi zagotovilo Grčiji redno gojitev dragocene vrste.
Navpično: 3.
i®
A(natole) F(rance).
Tat — humorist
Drobiž
Na Antarktiki je odkril sovjetski profesor Golerbah. nad 100 vrst lišajev, mahov in alg.
V URALSKEM MESTU SVERDLOVSKI je izdajala tovarna. težkih strojev nov rudarski kombajn, ki je tako visok kot petnadstropna hiša. Stroj bodo uporabljali pri vrtanju vertikalnih oken s premerom več ko 7 metrov. Stroj upravlja en sam delavec strojnik.
V Londonu so Izdelali pisalni stroj za pisanje glasbenih not na notnem papirju, ki pa obenem tudi d& ton vsake note, ki jo zapiše. Ta »pisalni stroj s posluhom« je sestavil Lilian Pavey, izdeluje ga pa t’irma Oliver Tbypewriters Ltd.
BILJARD je igra, ki je znana že več sto let. O tej igri govori testament nekega irskemu kralju .iz II. stoletja nafiega štetja. Najstarejši pismeni dokument o biljardu je lz leta 1614.
PO POVESTI SAMUELA SCOVILLA
M! (b.Trp
ir.
7\
19. Glasovali so enkrat, dvakrat, štirikrat. Dokončne odločitve ni prineslo nobeno glasovanje. Vsak vod je trmasto glasoval le za svojega kandidata. Veverice pa 'so se glasovanja vzdržale. Zato je starešina predlagal: »Tovariši, z glasovanjem ne moremo izbirati. Zato predlagam, da si Peter sam izbere tovariša, ki mu bo v gozdu dober pomočnik.«
MM
predlogu. Prvi in odločno po
20. Taborniki so nekaj časa premišljali o se je odločil Dann.v. Zaprosil je za besedo vedal: »Tovariš starešina, vaš predlog je odličen. Zato sam umikam svojo kandidaturo.« Njegovemu zgledu sta sledila tudi Ned in Joe. Vsi so so radovedno zazrli v Fetra, ki je po krhi i ■ —ilšljanju spregovoril:
21. »Tovariši, zahvaljujem se vam za zaupanje. Vse vas imam rad in vem, da bi mi bil vsak od vas dober tovariš. Ker pa ste mi dovolili, da izbiram sam, bom vzel s seboj v gozd Jima.« Dečki so bili tako začudeni, da najprej niso mogli do besede. Gledali so Petra, kot da mu ne verjamejo. Potem so mu začeli glasno ugovarjati.
HiMllfiiil® !i'ii<railinKiiiii
  i*    	iiiiiiiiHHiiuiiiiiHiiuniimiiiiuiiiiiiLiiiiiiuiuiiiinniniiiitMinimHumuinHiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiUiHiiiiiniuiiniittiiiiimiiiimiHimnniiiimiiiiinimiiiiiiiiHiinimiiitiiiiiuifiiinriHiimuniiiuiiiniiininmniininiiinnijsiimiiiiHiiiiiniHiiniinm
lit
♦AV/
»Mimogrede, Rich,« je zaklical kapitan Blunt za menoj,
»obdržite to za sedaj zase.«
2e drugič me je posvaril. Ponovil sem. »Da, sir!« in vnovič udaril s petama. Bilo je res mnogo reči, ki jih je bilo treba premisliti. Nisem si mogel zanikati, da je bila misel o tem, da bi poveljeval eni jnajnovejših in najmočnejših podmornic našega ladjevja, eni iz novega razreda Gato, ki je .celo boljši kot pred kratkim izpopolnjena Tambor — in daleč boljša kot stari Octopus — neverjetno privlačna. Nove podmornice so imele štiriindvajset torpedov in deset izstrelnih cevi, medtem ko je imela Octopus komaj šest cevi in šestnajst rib. Bile so večje, lahko so se globlje potapljale in so imele znatno večji akcijski radij. Sistem za nadzorovanje ognja je bil izpopolnjen
kakor prej. Stopi lsem tesno k ograji doka in opazoval kratki, oglati profil ladje, s katero sem se čutil še pred kako uro skoraj poročen. Zdaj je bila videti majhna, slabotna in utrujena. Edino poslanstvo, ki ga bo opravljala v vojni, bo vežbanje gojencev iz podmorniške šole. Nikoli ne bo mogla pričakovati, da bo naredila kaj omembe vrednega; preživela bo vojno v odhodih iz pristanišča in vrnitvah vanj in prevažala bo vojno odhodih iz pristanišča in vrnitvah vanj in prevažala gojence na enodnevne operacije v.zaliv Long Islanda.	\
Tedaj mi je udarilo v možgane .odločilno dejstvo. Bro-dovne podmornice so šle v vojno in v nevarnost. Morda bo kapitan Blunt napak razumel nagibe, ki so me silili, da sem raje ostal na S-16, kakor da bi pohlepno zagrabil brodovno
in hkrati bolj preprost, tako da ga je bilo laže uporabljati kot __podmomico za dolgo plovbo? Kako bi mogel vedeti: ali je bila
tistega, ki sem ga bil vajen. Stara S-16 pa je bila celo v primerjavi z Octopusom zastarela ropotija, ki so jo uporabljali
za vežbanje samo zato, da bi lahko opravljale brodovne podmornice koristnejše delo.
Poveljniki brodovnih podmornic so bili elita podmorniških sil. Kadar so spregovorili na posvetovanjih eskadrskih ali divizijskih štabov, so njihove besede poslušali in upoštevali. Upal sem kajpak, da se jim bom nekega dne pridružil. Zdaj, ko je bila vojna, je bilo treba samo iztegniti roko po podmor-niški karieri — in vse, kar bi-moral storiti, je bilo to, da bi izročil S-16 Jimu.
Preden sem se vrnil na palubo, sem najmanj trikrat premozgal vsa dejstva. Čeprav sem bil lahko prepričan, da bom pozneje gotovo dobil kakšno prvovrstno poveljniško mesto, nisem smel možnosti, ki se mi je ponudila, zanemariti kar tako. Vendar pa je bilo tu še dejstvo, da sem S-16 in njeni posadki še marsikaj dolgoval. Nemogoče bi ju bilo prepustiti nekomu, ki ne bi bil docela pripravljen na prevzem poveljstva na podmornici.
Vso pot do pomola za popravila, kamor je bila privezana S-16, sem se bojeval z razlogi za .in proti, in ko sem začutil pod nogami lesene deske doka, nisem bil odločitvi nič bliže
to tista misel, ki je povzročila posebni izraz na njegovem obrazu, ko mi je rekel, da jo lahko dobim, če si jo res želim?
Brnelo mi je v glavi, ko sem lezel dol v torpedni oddelek S-16 in si utiral pot dalje proti častniški obednici, kjer je delal Jim. Bil je zelo zatopljen v razvrščanje delovnih ukazov; primerjal jih je in jih razvrščal v tri skupine, ki jih je označil z »Urediti«, »Prizadevati si« in »Prihodnjič«. Ni dvoma o tem, da je Jim vedel, kako je treba biti učinkovit operativni častnik. A v tem trenutku me nenadoma sploh ni več zanimalo, kaj vse bo še treba urediti med popravili, čemur smo navadno posvečali veliko pozornosti. Prekinil sem Jima in ga povabil v ozko kajuto, ki sva jo delila.
»Jim,« sem rekel, »ali si že kaj dosti razmišljal o kvalifikaciji za poveljevanje?«
Jim je bil videti presenečen. »Seveda. Preden smeš prevzeti ladjo, moraš biti kvalificiran.«
Zasmejal sem se, v meni pa je bilo vse narobe. To je bilo metanje kocke. Vprašujoči Jimov obraz je še zmerom odseval presenečenje, ko sem skočil v vodo: »Prav danes te priporočim.«
Vrsta čustev se mu je zazrcalila na obrazu. »Šališ se! Mislil sem, da sem premlad .. .«
IIBIfci::!!..1*!!"
»Nič več.« Jimovo ležišče je ležalo tik ob kraju, kjer se je ladijski bok nagibal in prehajal v streho; nad mojim ležiščem je puščalo ravno toliko prostora, da je bilo mogoče vzravnano sedeti. Sedel sem tjakaj in se naslonil nazaj.
Jim je strmel v tla in nelagodno prestavljal težo z noge na nogo. »Kaj se je pripetilo?« je vprašal.
»Nič takega, stari. Samo zdelo se mi je, da je prišel čas, ko...«
»Takrat, mislim, ko je komodor poslal pote. Ali o tem?«
»Neumnost.« Vnovič sem se prisiljeno nasmehnil.
»Stavil bi, daj' je vendarle tako.« Nemirno je udaril ob rob mojega ležišča, potem pa se je sesedel na stol pred najino mizo. Vzel si je cigareto. »Veš, kaj sem slišal včeraj?« Utihnil je, si ogledoval prižgano vžigalico in potem potegnil zrak vase da se je plamenček nagnil proti njemu.
»Kaj si slišal včeraj.« To sem izgovoril tako kot ugotovitev, ne pa vprašanje.
»Da se bomo spustili v veliko podmorniško vojno proti Japom.*« Razpoloženo je prhnil.
Sklenil sem roki na tilniku. »Kaj pa je na tem tako nenavadnega? Zato pa delajo podmornice.«
»Hočem reči, proti japonskemu trgovskemu ladjevju. Učili smo se boja proti vojnim ladjam in tega, kako se je treba vesti v izvidnici pred ladjevjem. Prav zato se velike podmornice imenujejo ,brodovne podmornice". Zdaj pa nas bodo poslali nad trgovske ladje, kakor so to počenjali Nemci.«
»Morebiti. Kaj pa ima to opraviti s tvojo kvalifikacijo?«
Še nekajkrat je hitro zadihal. »Ali ne razumeš? Morali bomo zgraditi veliko novih ladij — gre za to, da je E. B potrojila naročila za jeklene plošče. Vsakdo, ki ima zdaj učno ladjo, bo dobil novo brodovno podmornico. Vsi poveljniki brodovnih podmornic, ki imajo za sabo nekaj bojnih križarenj, bodo postali poveljniki divizij, vsi operativci na teh rečnih ladjicah pa se bodo premaknili do kapitanov!«
Zdrznil sem se in v hipu napel ušesa »Kje si slišal to?<