OredniStvo In oprawlStuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti nri dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Št. 124. STRAŽI Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo Maribor, dne 22. oktobra 1909. Naročnina listu: Celo leto . r2 h Pol leta ...... . 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik I. Državni zbor. Dunaj, 21,. oktobra. Pred državno zbornico vejete zopet dve črno-žolti zastavi, znamenje, da so, m začela zasedanja začetkom vročega poletja tako nenadno zaključenega avstrijskega parlamenta. Situapija se jmed počitnicami ni,- za las spremenila, k večjemu, da se je dalo z napredujočim germaniziran jem uprave in radi stališča vlade napram jezikovnim sklepom nekaterih deželnih zborov v takozvanih pranemških deželah Slovanom še več razlogov, da odločno v:s trajaj o pri zahtevi: Proč s sedäpjim Bienerthovim kabinetom! Vsak politik uvideva, da je situacija dospela do točke, kjer sta nadalje 'samo dve poti « miogoči: ali začasno vladanje v bolj ali manj skriti absolu. tični obliki, ali pa odstop Bienerthov, iTudi na nemški strani se, je že splošno prerilo to prepričanje, za kulisami tudi vsak Nemec žel* odstopa Bienerthove-ga, toda pred javnostjo imajo strah, Češ, to bi se smatralo za kapitulacijo pred Slovani. Zato Nemci a svojo bojaznijo rajši zbirajo pot do začasnega absolutizma. :';A\ ’ Na slovanski strani pa je odločna želja, zdaj, ko se je začela -zadnja faza velikega boja med Slovanstvom in Germanstvom v Avstrijk ne popustiti, ampak ga izvojeVali do konca. Slabše kot je sedaj, tudi pod vlado kakega par. 14 ne more biti, mnogi so celo mnenja, da bi se v tem slučaju moč nemških narodnih svetov precej oslabšala, ker bi se ne trebalo ozirati pa neprestano interveniranje nemških poslancev. Vrhu tega pa je gotovo, da se na dolgo 'noben absolutizem v Avstriji, bodisi v tej 'ali oni obliki, ne more vzdržati. NemŠVte stranke same bodo morale nastopiti prej ali slej 'proti njemu. Kot Damoklejev meč je viselo dosedaj nad Dunajem pretenje z nemško obstrukcijo, pri vsakem naskoku do velevažnih sprememb se je zglasil nemški veto, in kot njegov^ sankcija pretenje z obstrukcijo. Za Slovane je bilo to za bodočnost nevzdržljivo in za to so se med njimi stranke, ki se nimajo bati za mandate, osrčile ter postavile proti nemški obstrukciji slovansko obstrukcijo. Vsak boj ima seveda tudi svoje žalostne strani, toda kdor je prepričan o končni zmagi, zapre oči in koraka naprej preko žrtev, kfc jih terja, vsaka vojska iz neizogibljivo doslednostjo. Nihče noče med PODLISTEK. Stara suknja. (Po francoskem.) (Konec.) Nastala je vojska /ned nami in Avstrijanci. Sli smo na LaŠ|ko. Kako se nam je godilo, tega ne bodem pravil, preidem na reč samo. Zvečer pred bitvijo pri Melegnanu, kjer sem izgubil roko, kakor veste, ležal je paš bataljon v vasi, in predno smo se razšli, govoril nam je stotnik, da smo sicer v tuji deželi,; ki je pa £ nami v zvezi, da se torej spodobno vedimo in nobenemu prebivalcu nič hudega ne storimo; drugače j bode vsak strogo kaznovan.' Med govorom je Pijanec zmajeval & ramo, če sar pa stotnik videl .• ni. Po noči me zbudi Šum iz spanja. Skočim po koncu in vidim, kako moji tovariši in nekaj kmetov hočejo rešiti neko dekle iz rok Pijančevjh, Bil je pijan. Hitim, da pomagam, a stotnik me prehiti. Pogleda seržana, in ta se ustraši. Dekle potem potolaži in hudobnežu reče: — Zaslužili bi, da bi vas dal ustreliti. Kakor hitro bodem videl polkovnika, vas zatožim. Jutri bode bitva, dajte se ubiti od sovražnika. Ulegli smo se; ali stotnik je prav povedal. Zjutraj nas je zbudilo gromenje topov. Zagrabimo puške, uvrstimo se, in Pijanec — nikoli ni tako hudobno gledal v— > stopi poleg mene. Bataljon stopa. Slo je za to, da bi zapodili be-losuknjarje, ki so se utrdili v Melegnanu. Naprej! Stopaj! Nismo hodili dva kilometra, kar prifrčijo avstrijske bombe in vržejo na Üa lö mož iz naše etot- Slovani par. 14 ali kaj podobnega, toda rajši tudi pot4 skozi te vice, kakor pa zopet nazaj v hlapčevstvo in suženjstvo oholega Germainstv;a. Plojeva struja med Jugoslovani seveda tega noče uvideti, lovi se za malenkostmi, izrablja4 posledice, ki jih prinaša vsak boj, se dobrika Vladi, vse to pa edino le iz osebnih ozirov, iz strahu za mandate., Ako bi šlo po volji teh ljudi, morali bi ost.ati 'Slovani v Avstriji na vekov veke ponižni sluge nemške politike in birokracije, V Slovanski Jednoti se je bojevita struja med počitnicami ojačila ter dobila novih zagovornikov. 'O svoji taktiki za .prihodnje dni bo sklepala Še-le danes. Nemci so hoteli kar v prv* seji opraviti vse formalitete, toda Slovanska Jednota je Tekla, da se ni treba prenagliti, in Neme#, so se udali. Volitev predsedništva bo vsled tega jutri v petek. Izvoljeno bo staro predsedstvo, raziven da pride namesto dr, Laginje Član Slovenskega kluk(a Pogačnik. Ali Še obstoji Narodna zveza ali ne, to vedo bogovi. Iz Plojevega kluba se zatrjuje, da je že prenehala z njega izstopom, a izstop se Še do danes ni javil načelniku dr. Šušteršiču. So pa tudi člani Jugoslovanskega kluba, ki slovesno in sveto zatrjujejo, da se o izstopu :i,z Narodne zveze nikdar ni sklepalo. Ne bomo se mnogo oddaljili od resnice, ako izrečemo svojo sumnjo, da, ea celo stvarjo stoji zopet znani intrigant, a da mu tokrat Intriga ni posebno spretno vspela. 2e prihodnji dnevi, nam prinesejo jasnost tudi v to zadevo. Jutri bo torej volitev predsedništva, 4 a v pondeljek volitev odsekov. Potem Še-le pride čas za parlamentarne bitke. Kahilon. — — Pa so se zbrali n a,rodi in plemena, rekoč: Zgradimo stolp, ki bo do neba segal. In so stopili skupaj ter začeli zidati. Bog pa jim je jezike zmešal, niso se razumeli in Šli so zopet vsaksebi. — Te reči iz prapovesti človeškega rodu pridejo človeku na misel, če bere, kako si zdaj slovenski liberal«, razbijajo glaive, kaj bi v odgovor na ustanovitev Vseslovenske Ljudske Stranke naredili, Ze to je skrajno nespametno, da hočejo to le nam vkljub napraviti. Iz kljub a se ni Še izlepa kaj stanovitnega naredilo. 4 nije. Zdaj ukažejo1 častniki, dia se vležemo v turšk co ,in streljamo;, sami so stali in naš stotnik je bil med temi, ki so stali prav po koncu. Mi streljamo kleče vedno na sovražnikovo baterijo. Naglo me sune nekdo; obrnem se in vidim Pijanca, i ki je zlobno stotnika gledal. — Ali vidiš stotnika?, vpraša me. — Da;, kaj pa je?, odgovorim mu, pogledavši častnika, ki je stal 20 korakov od «nas. — Ne bil b& smel z menoj govoriti tako, kakor je govoril po noči. Puško nastavi k licu, pomeri, sproži in stotnik, zadet v hrbet, pade vznak. — Morilec!, zavpijem in primem ga za roko. Vrže me tri korake od sebe in me še sune s puško. — Tepec, spričaj, 'da {sem ga jaz zadeli Vstanem razdražen; a vsi strelci,tudi vstajajo. Naš polkovrik, razoglav, na penastem konju, nam kaže s sabljo avstrijsko baterijo in veli: — Naprej, Zuavi! Z bodali! Kaj sem hotel storiti? Vojskovati se, kakor drugi« Imeniten je bil. ta napad Zuavo(v pri Melegnanu. Ali ste videli morje med viharjem? Ravpo tako je bilo. Vsaka stotnija je drla naprej, kakor morski val. Trikrat smo jih napadli, trikrat bili pri topovih, a vselej so nas odbili. Toda četrta stotnija je morala izvršiti svojo nalogo. Dvajsetkrat sem skočil in bil, sem pa nasipu; ob puško se oprem in skočim doli, Tu pa vidim cev puške, svitle brke, in že čutim kroglo v levi rami. 'Mislim ge, da mi je roka odletela, Izpustim syojo puško in padem brez zavesti na kolo. • * x m , Ko se zopet zavem, slišim od daleč streljanje. Zuavi so stali y^polukrogu, mahali s svojimi puškami in klicali: Ampak tudi vkljub se včasih kaj posreči, če Ima človek na kom graditi. Na kakšna ip. na katera tla , pa bodo liberalci svojo vseslovensko napredno stranko postavili? Na ljudstvo? Tega pač niti sami ne mislijo. Ljudje, ki se še niso pa zadnjih batinah dobro prespal#., ■ se ne morejo resno s tem baviti. Iz kranjske zbornice so vun vrženi, pri nas komaj Še enega zastopnika zdržujejo, na »Goriškem p(a so pravkar povsod pogoreli. Na kaj torej? Na napredne Hrvate? Bog nas vari — ti jim bodo le v naidlego: Napredni Hrvati imajo v svojem ljudstvu skoro Še manj zaslombe, kot jo imajo v slovenskem ljudstvu naši liberalci. Politika hrvaških naprednjakov se dela v hotelu Continental v Budimpešto, za botra pri rojstvu pa ji je bila mažarska Košutovska stranjka. Hudo je udarjen, kdor hoče na Slovenskem s pomočjo hrvaŠko-srbskih liberalcev naprej priti. Bilo bi to ravnotako trapasto, kakor Če bi se kdo v: Zagrebu izmislil, da bo na Hrvaškem na slovenskih liberalnih bergljah prišel kvišku. , Vseslovenska napredna stranka t— lepo se to ime sliši. Ampak napredka manjka. Naprednost je na papirju, ni pa napredka v življenju — tako je pri naših liberalnih strankah. Kaj so pri nas liberalci naredili naprednega? Sami ne vejo. Pa na Kranjskem? Se-le, ko je prišla ondi na vrh S, L. S., se je sklenila demokratična volilna reforma - za občine, so se z novo šolskonad-zorstveno postavo odprla ljudstvu vrata v Šolo, je začelo šolstvo postajati socialno in nacionalno., Na-pravila se ja. lovska postava, snuje se deželna elektrarna in vodna postava, popravile so se deželne finance tako, da so danes v redu, organizuje sft kredit, povzdiga zadružništvo in ustanavlja deželni kmečki kulturni svet, Kaj bi se neki na papirju kregali, kdo je napreden in kdo se 4 zanima ea luč in prosveto! Dejstvo je tu, da je S. L\ S. napredna, naprednjaki pa. hodijo rakovo pot na vsi črti. Cisto odkrito rečemo: Bilo bi dobro, če bi bili liberalci vseslovensko stranko napraviti v stana. Morebiti bi se nehalo tisto brezplodno zabavljanje, brezmejna surovost in podivjanost, k#. Še med Slovenci ‘cvete. ‘ Morebiti bi se ne pogubilo več toliko mladine v tem breznu in bi se tudi od hasprotne strani začelo pozitivno delati. Zelo dobro bi pa bilo tudi za nas, če bi nas v resnici organizirana na-' Živio cesar! Star general prihaja s svojim štabom; Ustavi konja,1 odkrije 69 in veselo zakliče: — Prav izvrstno, Zuavi! Vi ste pr«, vojaki sveta! Vsedem se na kolo, primem se za levo ] roko premišljujem zločin Pijančev. Le-ta stopi iz vrste, pristopi k generalu. jV bitvi je bil izgubil kapp in videla se je na glavi krvaveča rana. Z eno roko se opira ob svojo puško, . z drugo pa podaje avstrijsko raztrgano zastavo, — zastavo, kojo je bil uplenil, Zdejp se je, da ga gleda general ves začuden, da je iznenađen. — Zrieourt, pravi, obrnivši se proti najbližnje-mu častniku, poglejte, to so ljudje! Nato odgovori Pijanec veselo: — Res, general! Vsaj vest/b, prvi pjolk Zuar vov. Ti so samo jedenkrat — — Objel bi te za te besede!, zakliče general. Dobil bodeš zaslužni križ. V tem jtrenotku se mi je roka grozno razzbo-lela; zopet sem omedlel. Drugo veste, Večkrat sem vam namreč pripovedoval, kako sc mi roko odrezali, kako sem se vlačil po bolnišnicah z mrzlico. Kadar nisem mogel spati, vpraševal sem se, kaj naj s Pijancem storim? Ali naj ga ovadim? Da, to je bila moja dolžnost, toda dokazov nisem imel, dokazov. Potem šem se tolažil: (Malovrddnež je, a srčen vojak; ubil je stotnika, a vzel sovražniku zastavo! Nisem torej vedel, kaj bi storil. Slednjič, ko sem se pozdravil, sem zvedel, da je prejel res Pijanec križ in da so ga prestavili k gardi. Od kopca mi ni bil všeč moj križ, katerega mi je moj polkovnik na plašč pripel, mislil sem si namreč, da bi bil moral Pijančev križ služiti za tarčo Peti vojakov, ki naj bi ga bili, ustrelili! sprotna štranka kontrolirala in na« ohranila moderne, delavne in bdeče. Ali poraLsliti je treba, da se zgodovinski razvoj ne da nazaj zavrteti. Liberalizem y ysej Evropi propada, bil bi pravi čudež, Če bi se pri najs vzdržal. Kranjski liberalizem je tako needin in razdrt, da je sploh čuda, kako se še ohranja. Dr. Tavčar je bil zoper obstrukcijo za pametno sodelovanje, dr. Triller pa je razbijal. Ribnikarju se o nekakem liberalnem socializmu sanja, dr. Žerjav se peha, kako bi ro-ženkiranc s Ferrerovim čeŠČenjem združil. Celjani bi radi tudi nad kranjskim liberalizmom vodstvo prevzeli, Gabršček, dr. Puc, dr. Medvešček na Goriškem in podobni mešajo zopet drugo godljo. Eni so meščanski jn zmernolibieralni, drugi hudo protiverski, tretji iizključno-narodni, ti se nagibajo k socializmu, oni kukajo kulturo iz vseh izmov, kar so jih različni filozofi izmislili. Res, Bog jim je kakor našim pradedom zmešal pamet in jezike. In zato se ne motimo, če pravimo, da bo njihovo nameravano združenje Še bolj brezuspešno delo, kakor je bil slavni stolp babilonski. Vedno za nami. V nedeljo se ustanovi v (Žalcu že dolgo sno-vana ZVeza napredne (liberalne) mladine. Povedal nam je to Narodni Dnevnik“ z dne '20. ,t. m., ki prinaša suho notico, da se ta zveza ustanovi, da se vrši pri Hodniku ustanovni shod jn da bo govoril šentjurski Oset. Nas prav malo briga, kaj liberalci v svojem dolgočasju začnejo, iVendar to pa lahko že v naprej rečemo, da bodo, kakor drugod, imeli tudi tukaj prav lepo blamažo. ■ Naši liberalci so namreč silno ppdjetni. Pred leti so ustanovili Narodno stranko s trdnim sklepom, postaviti njo, kot vodilno stranko. Gnali so jo v tri boje, v vseh je bila pošteno tepena, in iz zadnjega je z največjo težavo rešila le generala Kukovca. Ker se jim politika ni ravno posebno posrečila, so vdarili na drugo plat. Združi^ bo ireba naša društva. In res, ustanovila se je Zveza narodnih društev. In sedaj po enoletnem obstanku? Nar. stranka brez armade in Zveza narodnih drštev brez društev. Lepa družba! Ljudstvo je treba izobraziti potom socialnih tečajev, so .začeli kričati, ko so videli lepo uspele socialne tečaje S. K. S. Z. In res, tudi na tem polju so pričeli. • Socialni tečaj so napovedali, oglasilo se je Črez 100 (?) udeležencev, a ko so tečaj otvorili, je bilo navzočih 20 (dvajset) možieeljnov, in še ti so imeli za tečaj tako zanimanje, da so raje sedeli v gostilni pri t čaši piva, kot bi poslušali dolgovezne klobasarije celjskih „učenjajkov,“ Kakor bi jim bila usojena' povsod blamaža. To se je godilo Še pred tretjo bitko. Ko so pa že zbirali vojščake za vojno, ki se je vršila v letošnjem maju, je general na nekem shodu v Žalcu dejal: Bojim se samo organizirane (kalokško-narodno. mladine. Tu je pa nam znanemu Janku iz LeŠnice padlo nekaj v glavo. Že dop go je gojil nezmerno željo, imeti rudeče-partaste generalne hlače, a kako ? Pri Narodni stranki jih nosi dr. Kukovec, pri Zvezi narodnih društev‘Pesek, kje naj pa pride on do njih? Hm! Ustanovil bom Zvezo liberalne mladine in njen general bom pa ‘jaz. To si je mislil, kar je ^ * To se je že zdavnaj zgodilo. Seržana pisem .videl, in flanes, ko sem nagledal suknjo v prodaj al-pici dva koraka od vojašnice, v kateri živi morilec, zdelo se mi je, kakor, da bi klical rajnki (stotnik za maščevanje. Kako je suknja sem prišla? tl m * Tolažil sem očeta iVidela, zagotavljal ga, da je prav storil, toda pregovoriti in potolažiti ga nisem mogel, tako je bil" razjarjen. Premine od tega pogovora nekaj dni, kar mi prinese Videl časopis, kaže na eno raznih novic in mrmra: — Kaj sem rekel? Vzamem časopis in berem: „Zopet epa žrtev, nezmernosti. Včeraj popoldne je znorel na grenellsjkem nasipu seržan pri cesarski gardi Zuavov, neki Mallet, katerega so klicali s priimkom Pijanec,, ki je Še z dvema tova rišema v bližnjih gostilnicah popival, in poten-, gledal staro vojaške obleke v prodajalniöi blizu vojašnice. Besno je napadal mimogredoče. Oba vojaka, ki sta ga spremljala, sta prijela z največjo silo nesrečneža, ki je vedno klical': — Jaz nisem morilec! — 'Jaz sem uplenil pri Melegnanu avstrijsko zastavo! Rečeno nam je bilo, da je bil res za ta Čin Mallet odlikovan s križem in da ni postal Častnik . zaradi vednega pijančevanja. Odpeljali so ga tv vojaško bolnišnico, odkoder ga bodo v kratkem prepeljali y Charenton, ker zdravniki dvomijo, da bi ozdravel.“ Ko Videlu,podam Časnik, me pomenljivo pogleda in reče: — Stotnik Gentille je bil Korzika,nec! — Dovršeno je maščevanje! * « ■ mišići, je v „Narodnem Dnevniku“ zapisal, in tako se je rodila ideja Zveze napredne mladine po zaslugi Janka Velikega. In v nedeljo se Vrši ustanovni shod. V Žalcu bo gospod Janko .prvikrat nastopal v novi generalni uniformi. Gotovo mu bo lepo pristojala.. Govoril bo, kakor pišejo časniki (liberalni namreč), tudi Šentjurski Oset, Toda o tem mi zelo dvomimo. • Ta fant ima namreč fo slabo napako, da, ko bi moral kje nastopiti, takoj zboli in čisto nič se ne bomo Čudili, če bo imel .Oset v nedeljo zopet najhujši revmatizem v grlu. Toda nas to nič ne plaši. En general več, ena zveza več in tako bo tudi en polom več. Že sedaj bojda tolaži 'logarovski . Vekoslav gosppda Janka, 'naj ne bo preveč žalosten, če doživi v Žalcu fiasko, saj si tudi on, ni posebno gnal k srcu smrti svojega nezakonskega, Še pred rojstvom umrlega otroka — „Agrarnega Vestnika.“ Politični pregled. Otvoritev (državnega zbora. Vsakdo je bil radoveden, kako se bo vršila otvoritvena jseja državnega zbora pretečeno sredo. Galerije in ložie so bile že veliko pred določeno uro čisto natlačene, pred zbornično hišo pa se je gnetlo neštevilno občinstva;. Ob 11. Tiri dopoldne je bilo na poslaniških sedežih Še malo poslancev. Večina klubov je imelo Še seje. Prvi, ki so zavzeli svoje prostore, so bili češki radikalci, katerih noben sklep „Sljovanske Jednote“ ni mogel pripraviti do tega, da ne bi priredili demonstracije v zbornici. Po četrt na 12. uro je prišel v dvorano baron Bienerth s svojimi ministri. Ko so prišli ministri do ministrskih klopi, pričeli so češki radikalci na vse grlo in vseh varijacijah kričati: Abzug Bienerth, Abzug Hohenburger, Abzug Wrba, Abzug Schreiner! Češki radikalci so kričali tudi na Češkega ministra dr. Začka, naj se sramuje, da sedi v taki družbi. Poljedelskega ministra Brafa ni bito v zbornico, (Opravičil se je, Ha je bolan, da ga boli noga in da ne more iz sobe. Češki radikalci so kričali in ropotali danes ves čas seje, ki je pa trajala le 20 minut. Ostale slovanske stranke se razgrajanja čeških radikalcev niso udeleževale in so bile ves Čas mirne. Ostale slovanske stranke so češkim radikalcem zamerile, da niso prenehali s kričanjem tudi takrat ne, ko je pričel govoriti starostni predsednik dr. Funke, ko je bila zaklicana „Slava“ cesarju in ko so novoizvoljeni poslanci storili svoje obljube. Ko je pozval baron Bienerth 74 let starega Funkeja, naj prevzame predsedstvo, zaploskali so Nemci, pa tudi Poljaki in Italijani so napravili Funkeju ovacije. Dr. Funke je nekoliko časa Čakal, ker je mislil, da češki radikalci prenehajo vpiti, ker je pa videl, da bo zaman pričakoval, je pričel govoriti. Njegov govor so mogli vsled silnega vpitja Čeških radikalcev nekoliko razumeti le ministri in tik pred njim stoječi. Dr. Funke je dejal, da je že tretjič tekom 254 let, ko kot starostni predsednik otvarja sejo, — Dr. Funke je dejal, da pozdravlja vse poslance, vendar ne s tistimi čustvi, kot leta 1905, ko se je sešel novi ljudski parlament. Ko otvarja parlament, kliče „Slava“ cesarju. Češki radikalci so ves čas med Fupkejevim govorom razgrajali in tudi sedaj niso prenehali z razgrajanjem Dr. Funke je naznanil, da se je izrekla Nit od zgoraj. Bilo je lepo septembersko jutro. Vsi (ravniki so blesteli od rose in po ozračju so jadrale svilnato bliščeče niti letečega poletja. Od daleč so prihajali, v daljavo so odhajali. Jedna nit se je zadela ob vrh nekega 'drevesa, in zrakjoplovec, rumeno in Črno progasti pajek, je zapustil lahno svojo ladjico in stopil na trdnejša, listnata tla. Kraj mu pa m ravno ugajal in naglo se je odločil ter si spredel novo nit in se spustil po nji na veliko trnjevo ograjo. Tukaj je bilo dovolj bohotnih brstij in vejic, da si sprede vmes svojo mrežo. In pajek se spravi na delo in pritrdi prvi vogel na gornjo nit, po kateri je doli prišel. Nastala je velika, lepa pajčevina, \In imela je na sebi nekaj posebnega, ker je nekako plavala v praznem, zraku, ne da bi se moglo videti, na Kem je visel gornji rob', Kajtf treba je dobrih oči, da se razloči tako majhna, fina nit. Dnevi so prihajali, dnevi so minevali. Uov na muhe ni Šel Več prav od rok in pajek je moral povečati svojo mrežo, da bi tem" dalje posegal, in tem več vjel. In s pomočjo niti Ipd zgoraj se je razširjenje posrečilo bolj, kakor se je moglo pričakovati. Pajek je gradil svojo mrežo višje in višje gori v Zrak in dalje In dalje na: vse strani. Mreža se < je razprostirala po celi; ograjni Širini, In ko je tako visela ob' moknih oktoberskih jutrih polna bliskajočih kapljic, je izgledala kakor z biseri vezeni pajčolan. Pajek je bil ponosen na svoje delo. Zdaj ni bil več mala stvarica, ki je pivjadrala,. na nitki po ozračju, takorekoč brez vinarja v Žepu, brez vsakega premoženja razven predilne žleze, Efdaj je bil velik, debel, imovit pajek ter je imel največjo mrežo na celi ograji. želja, naj se volitev predsedstva odgodi,: Tej želji lahko ugodi, zato prekine sejo za ,48 ur in odredi prihodnjo sejo v petek ob 11, uri.: ,Wolf se je ogljasil k besedi in jv imenu nemških radikalcev protestiral proti temu, Češ, Ha je to proti poslovniku in da se s tem uklanja zbornica slovanskemu terorju, Z (VVolfom pa so bili sajma nemški radikalci, Funkeju so pritrdili ostali Nemci, socialni demokratje in Poljaki. Konec seje je bil ob 11, uri 53 minut. Ko sa ministri zapuščali zbornico, so jili češki radikaler psovali. S tem je bila demonstracija čeških radikalcev končana. Danes je zopet seja. v kateri se bo Molilo predsedstvo državnega zbora. Seja klubovili načelnikov. V sredo je bila/ pred otvoritveno sejo državnega zbora seja klubovih načafl/nifkojv, ’katerji je predsedoval bivši predsednik zbornice dr. Pattai. Seje so se udeležili tudi ministrski predsednik baron Bienerth, ter ministra Weiskirchner in Duleba. Prvi se je oglasil k besedi dr. Kramar, ki je zahteval v imenu Slovanske Jednote, da se volitev predsedstva odgodi na petek. Slovanska Jednota ima člane iz najbolj oddaljenih krajev iz Dalmacije in Bukovine, zato Še ni imela dovolj časa za posvetovanje o svoji bodotv taktiki. Konstituiranju zbornice Slovanska Jednota ne bo delala nikakih težav, zato druge stranke najbolje store, ako ugode njeni zahtevi. Poslanec dr. Sylvester je izjavil, da se z ozirom na to, da Slovanska Jednota ne namerava preprečiti konstituiranja zbornice, strinja z. dr. Kramarom, Syflvestru se je pridružil tudi dr. Adler, le poslanec Wolf je nasprotoval, pa pi ničesar dosegel. Dr. Kramar je tudi izjavil, da Slovanska jednota ne namerava nikakega zavlačevanja, Vlada ja na neodpusten način z zaključitvijo državnega zbora oropala poslance imunitete. Državni zbor je zaključila le zato, da bi lahko neljube ji poslance zapiraj la. Proti takemu postopanju vlade je treba odločno protestirati in doseči, da se take reči v bodoče ne bodo več dogajale, Konečno je govornik povdarjal, da postopanje Slovanske Jednote nikakor .ni naperjeno proti parlamentu. Po daljši debati se je sklenilo, da se prva seja državnega zbora prekine do petka in da se Še-le v petek (to je danes) vrši volitev predsedstva. Slovanska Jednota. Slovanska Jednota kaže veliko rezerve, V svoji seji dne 21. t. m. je bila sklenila, 'da bo za sedaj sama blokirala dnevni red s 14, (nujnimi predlogi. V dokaz solidarnosti se bodo nujni predlogi porazdelili mdd posamezne v Slovanski Jednoti zastopane klube. Sele po dovršeni obravnavi teh nujnih predlogov: se bo sklepalo o definitivni taktikL S (tem je dana vladi in nemškim strankam možnost, da se vrnejo na druga pota, klfc ne bodo spravljala parlamentarizma v nevarnost in bodo zadovoljila vse nargpe v njih upravičenih željah. Državni zbor. Danes dne 22. t. m. si voli poslanska zbornica svoje predsedstvo. Izvoljeni bodo predsednikom krščanski socialen dr. Pattai, podpredsednikom Poljak Starzinski, Ceh Zazvorka, Slovenec Pogačnik, Nemec dr. St(einwender in socialdemokrat 'Perner- Nekega jesenskega jutra se prebudi nenavadno slabe volje. Po noči ga je nekaj’ zeblo, in zdaj ni mogel ugledati prav nobenega solnčnega žarka in niti jedna muhica ni šumela v hladnem zraku. Lačen in < brezdelen je sedel pajek celi dolgi, sivi, jesenski dan. Da zapravi čas, se odpravi na obhod po svoji mreži, da vidi, če ni tupatam treba kaj izboljšati. Preskusil je vse niti, ako so dobro utrjene. Pa čeravno ni našel nobenega pogreška, je bil in ostal vendar neznosno čmeren. Na skrajnem robu pajčevine zadene ob nit, ki se mu zdi naenkrat popolnoma neznana. Vse druge so Šle sem ali tja, pajek je poznal vsako vejico, na katero so bile pritrjene. Ta povsem nerazumljiva nit pa,ni vodila nikamur, to se pravi, Šla je naravnost gori v zrak. Pajek se je vspel na zadnjih nogah kvišku in Škilil z vsemi, svojimi premnogimi očmi v višavo. A videti ni mogel, kam vodi ta nit. Videlo se je, kakor da moli naravnost v oblake. Pajek se je jezil bolj in bolj, čim dalje je tu sedel ir. strmel zaman tja gori. Spornima, se ni več, da je pi&plezal Jasnega' septemberiskega dne sam doli po tej niti. Spominjal se tudi ni več, kako koristna muije bila ravno ta nit, ko, je bilo treba sestaviti in razširiti mrežo. - Pajek je pa vse to pozabil, yidel je samo, da je bila tukaj neka neumna, nesmiselna : nit, ki nikamor pametno ne vodi, temveč le tja gori v prazni zrak. — Strani s teboj!, je dejal pajek, in z Jednim samim ugrizom je pretrgal nit. ’ V tistem hipu je pajčevina CdjenjaJa — cela umetno izvršena mreža se je pogreznila — in ko se je * pajek zopet zavedel, je ležal med listjem trnovega grma, mreža mu je pa bila ovita pkolu glave, kakor majhna, mokra Ipunja. V jednem samem hipu je ' uničil vse svoje veličastvo — ker ni umel (koristi niti od zgoraj!, storfer, Tudi zapisnikarjem bodo izvoljen* vsi dosedanji zapisnikarji, izmed Slovencev; torej 'dr. Benkovič. Na koncu seje bo predlagal senior zbornice dir. Funke, j da se v prihodnji seji volijo vsi v zadnji sesiji obstoječi odseki, izvzemši nagodbe n*, in nanovo se izvoli 02članski učni odsek. Prihodnja seja se vrši v tprek. Po torkovi seji se konstituirajo odsleki in sicer z načelniki in zapisnikarji, kakor v pretekli sesiji, torej birez vsakega boja. Kronski svet. V sredo se je vršil na Dunaju pod cesarjevim predsedstvom kronski svet. Cesar je izjavil, da je sklical kronski svet y svrho, da lahko vsak minister pove svoje mnenje, na kak način bi bila omogočena rešitev sedanje ogrske krize. Pozval je ministre, naj ohranijo dosedanjo koalicijo. Nato so vsi ministri zaporedoma izražali svoje mnenje. Vsi so bili edini v tem, dia' se naj kriza reši ustavnim potom. Košut je tudi omenil, da neodvisna stranka noče ostati v koaliciji, marveč da zahteva, da se izključno njej izroči vlada, Osar nato ni nič pripomnil, pač pa je takoj zaključil posvetovanje, ki je bilo popolnoma brez uspeha. Položaj je jako kritičen. Srbija. Ministrstvo Novakovič je demisijoniralo. Kralj Palter je demisijo sprejel in poveril sestavo nove vlade radikalcema PašiČu in Ljubi Stojanoviču., V Belgradu zelo obsojajo demisijo Novakoviča, ker bo to za deželo velika škoda. V novi vladi bo najbrže prevzel Pašič predsedstvo, Milovanovič pa portfelj jza zunanje zadeve. Govori se pa tudi, da PalšiČi p e bo postal Iministr-'ok* predsednik, pač pa [Andrej Nikolič, Boji v Macedoniji. Uporni [Albanci so postali prava Šiba božja za vso Macedonijo. Kakor javljajo iz Debra, sc te dni naskočili vas SelČe in uplenili vašičanomi njaid 2000 ovac. Drugi oddelek upornih Albancev je naskočit vas Rosoki in si prilastil 4000 ovac. Iz Skoplja poročajo, da so Arnaivti napadli vas Galičnik in pplenili 1000 ovac in 60 volov. V Srko-Jezu pri Peci so Albanci ubili Srba Milem'1 a der se polastili vsega njegovega premoženja. Iz Debra je bilo poslanih 500 vojakov y Reko proti lAirnavtom. Ob reki Radiki pri Špiljskom mostu so trčili na uporne Arnavte. Po težkem boju »se jo moral vojaški oddelek z občutnimi izgubami pred uporniki umakniti, V Žerovnico je vdrlo 500 oboroženih Arnav-tov ob belem dnevu. Najprvo so osvobodili vse tamkaj zaprte vojake, nato so pa plenili po ."išali in po prodajalnah, in odnesli vse, kar se da odnesti. Iz Carigrada je vojna uprava brzojavila, naj se pošlje na Arnavte topničarje. Anarhija na Španskem. Londonski list; zelo mnogo pišejo o žalostnih raumerah na Španskem. O kralju poročajo, da je zelo pobit, ponoči ne spi, in da se brani zadostne hrane. Četudi je v Madridu vse mirno, vedo. dobro poučeni krogi, da pripravljajo anarhisti vsa sredstva za maščevanje Ferrerjeve smrti. Ministri dobivajo vedno puma, v katerih ise jim grozi s smrtjo ter so vedno obdani z detektivi. Posebno je kritičen položaj v Barceloni, kjer se ne sme niti izgovoriti Ferrerje-vega imena, da ni Človek aretiran. Inozemski listi se na meji vračajo. Mnogo ljudi, pri katerih slo naišli Ferrerjeva pisma, so zaprli. Atentati so na; dnevnem redu. V zadnjih štirih dneh je eksplodiralo v raznih (delih mesta nič manj nego 27 bomb, vsled česar je bilo 5 oseb ubitih in 20 ranjenih. V soboto je izkušala velika množica ljudi udreti v! trdnjavo Montjuich, da bi oprostila ISO jetnikov, ki so v preiskavi. Po noči je bila vržena jz neke tolpe anarhistov bomba v trdnjavska vrata, ki se pa ni razletela, Iz Madrida prihaja poročilo, da je bil kralj Alfonz v gledališču i/piskan in je moral takoj oditi. Poslopja ministrov so zastražena, ker so anarhisti poizkusili poslopje ministrskega predsednika Maure zažgati. Maura dementira vesti o svojem nameravanem odstopu. Madrid ie popolnoma ločen od ostale Evrope. Dovoz tujih časopisov je prepovedan. Včerajšnja seja zbornice v Madridu je, bila zelo burna. Ko je notranji minister grajal Časopise, je prišlo do ostrega nastopa med njim in senatorjem Move torn. (Opozicija je divjala. Minister je rekel, da; osiane na mestu, Če se še tako grozi z nasilstvi, javne izkaze opozicije bo pa preprečil. Vsled Hrupa opozicije minister ni mogel končati sviojega govora. Predsednik je moral sejo zaključiti. Raznoterosti. Župnik iVojsk umrl, V pondeljek zjutraj ob ‘/28. uri je umrl veleč. g. Alojzij -Vojsk, župnik pri Spodnji sv. Kungoti. Pokojnik je bij rojeni dne 12. maja 1853 v Središču, v mašnika posvečen pa 20. julija 1879 v Mariboru. Služboval je kot kaplan v St. liju pod Turjakom, v Dramljah, Ribnici, pri Sv. Marjeti niže Ptuja, pri Veliki Nedelji,, pri Sv. Balrbari blizu Borla (tudi kot provizor), pri Mali Nedelji in od 31. julija 1898 kol župnik pri Spodjnji sv. Kungoti. — Pogreba, M je bil v sredo, se je udeležilo 11 duhov- nikov in velika množica ljudstva. Ranjki je zapustil svoje premoženje večinoma za dijaško ustanovo, N. v m. p.! Provizor pri Spodnji sv. Kungoti je postal č. g. Matija Eferl, župnik pri Gornji sv. Kungoti. Za list. Stranke, ki so tako močne, kakor sedaj naša, mora imeti svoj list, ki večkrat na teden zastopa njeno načelo pred javnostjo. Zato pa prosimo vse somišljenike, naj nam nabirajo novih naročnikov, da bo list tudi financijelno stal na dobrih nogah. Mi nimamo zvez z Woschnaggi, ki bi jih lahko prosili podpore,, da molčimo o tem in onem, mi smo navezani -na lastne moči, na sodelovanje naših somišljenikov. Širite torej naš list in mu pridobivajte novih naročnikov! Narodna stranka ima zares narodne voditelje. Dr. Kukovec je za več. nemščine v/ ljudskih šolah in za manj slovenščine v deželnem zboru. Zdaj pa izvemo iz zanesljivega vira, d)a je pri zadnjih volitvah propadli kronprinc stranke dr. Božič delal svoj odvetniški izpit samo v nemškiem jeziku! Vedno lepše reči se slišijo o narodnosti celjskih liberalcev. Povsod enaki. Slovenska javnost je imela letos žalostno priložnost, da je morala gledati, kako je zastopnik slovenskega liberalizma v Gradcu, dr. Kukovec, v svojih listih napadal slovenske poslance zaradi rabe slovenskega jezika v graški deželni zbornici. Niti „Štajerc“ se ni trudil tako naporno., da' bi svojim čitateljem vsled rabe slovenščine očrnil slovenske poslance, kakor je to storil celjski liberalizem. Veseli nas, da se med izvenštajerskimi Slovenci brez razlike stranke obsoja postopanje dr j Kukovca vi Gradcu in pisava njegovih listov v Celju, In komaj je nehal dežeflni zbor, že vidimo na Dunaju zastopnike iste liberalne struje, da ne zastopajo stališča sloven skih strank, ampak se trudijo za nemško vlado in nemške stranke, da utrdijo Še za delj Časa, nemško premoč na Dunaju. Doma sklepajo pogodbe s Schwe-gelnx in Woschnaggi, na Dunaju pa hodijo kot lakaji za Wolfom. Liberalne želje. Čeprav je „Narodni Dnevnik“ navezan samo na informacije politične luči, dičnoga Robleka, vendar so tudi te zanimive, kadar je iz njih razbrati želja liberalnih članov Plojevega kluba. „Narodni Dnevnik“ si namreč Želi zopetnega oživljenja Narodne zveze v zbornici, toda samo pod pogojem, da se v njo ne sprejme, dr. Šušteršič. Pio-jevci so svoj Čas n oglašali, da je treba skupnega kluba vseh Jugoslovanov, sedaj pa so sami razrahljal* Narodno zvezo in želijo odstranitev Plojevi sa-mooblastnosti neljubih oseb. Za trenotek se lahko zakrijejo notranje želje, a ne trajno. Ploj želi, da se postavi dr, ŠusjterŠič, kojemu ne sega nikdo do kolen, na mrzlo, da,bi petem sam skušal vladati. iTu-di političnemu slepcu mora postati sedaj jasno, kje je osebna politika. Kdo caplja za'drugim P Ljubljanski k,'Slovenec“ je pisal te dni, da so liberalci z idejo vseslovenske napredne stranke pricapljali. za nami. Celjskim liberalcem pa to očitanje seveda ni yšeč in zato Čisto priprosto trdlijo, da to ni reg, (^Narodni Dnevnik“ piše namreč, da je dr. .Brejc sprožil idejo za ustanovitev Vseslovenske Ljudske Stranke Še-le dne 22. septembra', med tem, ko je on („Narodni Dnevnik“) pisal o ustanovitvi vseslovenske napredne stranke že 21. avgusta. Po tej trditvi so torej prišli liberalci prvi na to idejo, mi smo pa s Vseslovensko Ljudsko stranko pricapljali ,za njimi. Da si pa celjski grandžurnalisti ne bodo preveč domišljevali, jim priporočamo, da vzamejo v , roko Štev. 63 Straže“ z dne 28. maja. ,Tam bodo v članku „Slovenska vzajemnost“ Čitak stavek: .JJpamo in želimo tudi, da se ta (slovenska) vzajemnost pokaže kmalu v obliki enotne politične organizacije vseli Slovencev.“ Kdo tedaj caplja za drugim in kdo ima krajšo pamet, g. Špindler ? Segnlarija. Župnik Šegula je v „Slogi“ pod naslovom: „,V prilog bratoljubja“ napisal članek, ki je namenjen Plojevi proslavi in se kar cedi samega občudovanja in spoštovanja do tega ppslanca, ki‘ga imenuje enega izmed najboljših sinov mašega naroda. Pripon»njja;mo samo, da je slovensko ljudstvo glasno in definitivno izreklo svojo sodbo nad takim „najboljšim sinom.“ Ce ima gosp. Seigula tako nenavadno ljubezen do Ploja, naj jo ima; srcu se ne da ukazovati. V ostalem pa ne smatramo za potrebno, da bi stvarno polemizirali z njegovimi izvajanji. „Sloga“ laže. Vseslovenska ljudska stranka ni po Sloginem okusu. Zato laže, da je bilo na ustar novnern shodu 1200 udeležencev, V resnici pa jih je bilo okoli 4000. Se hujšo laž vsebujejo te-le besede: „S tem neha tudi samostojnost štajerske Kmečke izveze in odločilno besedo bodo imeli sedaj Kranjci.“ Kako grda laž je to, se Vidi iz tega, da smo m* že večkrat naglašali in Še vedno povdarjamo, da ostane Kmečka zveza, samostojna organizacija, kakor tudi Katokško politično in gospodarsko društvo na' Koroškem in S. L. ,S, na Goriškem. Le tesneje so se te organizacije združile v obrambo celokupnih slovenskih interesov. In če „Sloga“' izraža svojo bojazen, da se bodo Štajerske narodne in gospodarske zadeve Še manj upoštevale, kakor do sedaj, naj ve, da bi bila njena bojazen opravičena, če bi bile štajerske narodne in gospodarske zadc-re v rokah Ploja in tovarišev. Nemški in posdi-nemški zdravniki so zborovali dne 17. vinotoka v Mariboru. Osnovali so podružnice društva nemških zdravnikov v Avstriji, in sicer za Maribor in Celje. V ‘ odboru slednje podružnice so sami pristni Germani slovenske krvi: dr. Golič, Breznik, PremŠak, Zadnik, Jesenko, Kokošinek,, Kadivnik in Niče. Heil taka pristnost nemškega naziranja! Skrbi pa nas Slovence nekaj druzegia! Kaj imajo ti, nemški zehavtniki opraviti z zdravniškimi mesti med Slovenci? Povdarjali so na shodu, da nameravajo le nemške spodnještajerske zdravnike v nar rodnem oziru zasigurati, a proti koncu poročila o trm zborovanju se čita, da se je dr. Trampu naročilo, da naj posreduje glede zdravniškega mesta na ptujskem polju p,ri nemškem narodnem svetu. To je poseganje v naše posestno stanje! Občine ptujske okolice, ki imate interese na ugodni rešitvi tega vprašanja tudi V narodnem oziru, ganite se, dokler je čas. V prvi vrsti pa je slovensko zdravniško društvo za Spodnještajersko poklicano, da se vzbudi iz svojega motovi-la ,in da, tudi v stanovsko-nacionalnih vprašanjih nastopi. Vozne cene na državnih železnicah se ne bodo povišale, kakor se je glasilo pred nekaj časom. Vozno cene po državni železnici, ki dobe veljavo s 1. januarjem 1910, so identične z istimi, ki so se nastavile 1, /januarja 1903. Po starih državno-železniških progah so'tedaj ostale prevozne cene iste, le na novo podržavljenih progah se je na nekaterih cena zvišala, na drugih pa znižala, da se razmerje kolikor mogoče zjednači! — Istotako tudi niso resnične vesti, da bi se odpravile razne ugodnosti pri voznih cenah za .uslužbence državnih želleznic. Delavni čas in zapiranje trgovin. .Vlada je vložila na predsedstvo državnega zbora, nov načrt, ti-Čoč se delavnega' Časa in (zapiranja ter odpiranja trgovin. Po tem načrtu morajo biti trgovski in spe-dicijsk* pomožni delavci nepretrgoma 11 ur prosti. 'Trgovine se imajo zapirati ob 8. uri, trgovine z živili ob 91. uri Zvečer in morajo biti zaprte do 5, ure zjutraj. Vendar imajo deželne ‘politične oblasti pravico, da ta Čas potom odredb primerno spremene. Proti podraženju živil. V nedeljo sta se vršila v Libercih dva socialnodemokraška shoda proti podraženju živil; en shod je bil češki, drugi nemški. Po zborovanju so šli zborovalci na glediški trg, kjer je poslanec Schäfer govoril občinstvu. Ko je hotel potem govoriti nek češki govornik, so nemški nacionalci začeli peti „Wacht am Rhein“ ter niso pustili govoriti češkemu govorniku. Prišlo je do pretepa, nato pa je policija razgnala občinstvo. Viničarski tečaji. Deželni odbor štajerski je sklenil tudi prihodnje leto nrediti viničarske tečaje in sicer v Mariboru za 14, v Ljutomeru za 12, v Gornji Radgoni za 16, v Silberbergu pri Lipnici za 24, v Shabah pri Konjicah za 24 viničarskih in kmečkih sinov. Tečaj se otvori 15. februarja in traja do 1. decembra. Razven hrane in * stanovanja dobi obiskovatelj še mesečno 8 kron. \/ Štajersko. Mariborske novice. I Premeščen je od 47. 'mariborskega pehotnega polka poročnik Palm h konjenikom 5. dragonskega polka. Nagla smrt. V delavnici južne železnice je zadela kap v pondeljek kovača Travnika Ivana, Porotno sodišče v Mariboru.., Za četrto porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Mariboru so poklicani kot predsednik porotnega sodišča predsednik okrožnega sodišča Ludvik Perko,, kot njegovi namestniki pa višji deželno-sodni svetniki dr. Franc Vou-šek, dr. Josef Fraidl in Anton Morocutti. Obvestilo. Vojna nprava kupi po trgovskem običaju za Maribor 5900 q pšenice in 5120 q rži. Tozadevna ponudbena obravnava se vrši dne 27. oktobra 1909. pri c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Kolekovane ponudbe morajo biti najkasneje do 9. ure dopoldne na svojem mestu. Pogoji se lahko zvejo tudi pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Mariboru. Z britvijo si je včeraj vrat prerezal 13 letni Franc Wrunez v stanovanju v Brodarski ulici štv. 3. Deček je vozil mleko za tvrdko Jauk in je pri tem menda nekaj denaija poneveril. Ko je čul, da so mu že na sledu, je šel domu in si je z britvijo vrat prerezal. Oče ga je našel vsega v krvi na tleh ležati in je hitro tekel po zdravnika, ki mu je rano za silo obvezal. Težko ranjenega so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. Oj, ta mladina! Ženo [umoril? V sredo so orožniki iz Gornje Sv. Kunigunde privedli' v zapore tukajšnjega; okrožnega sodišča želarja Petra Smvrečnika. Ta ima že-larijo na Soberskem, ki spada deloma pod župnijo Kamnica, deloma pod Sv. Križ nad Mariborom. Njegova žena Ana je zadnjo nedeljo dajala jesti pre-šičem. Tega dela očividno pl Še končala, ampak je izginila. Pozneje jo je našel njen sin v bližnjem gozdu, v katerem se jt) nahajal tudi Peter SmreČnik, mrtvo; poleg nje je ležala cajna s kostanji. Hz raznih vzrokov je nastad sum, da je Smrečnik v gozdu zadavil syojo ženo. Nasproti orožnikom je Smrečnik to odločno tajil. Na lice mesta se je podala mariborska sodna komisija, da dožene vzrok smrti Ane Smrečnik. Zvišana kazen. Dne 24. septembra je porotno sodišče obsodilo Franca Domamjko zaradi, požiga na Štiri leta težke ječe. Sedaj je pa nadsodišče v Gradcu ugodilo prizivu državnega pravdnika radi prenizko odmerjene kazni in je Domapjku zvišalo kar zen na sedem let težke ječe. izpred sodišča. Nevaren tat je 241etni delavec Janez Savec iz Grajene pri Ptuju. Obdolžetn je zno-v% da je pokradel Martinu Plajnšku iz Studencev suknjo, Francu in Jerici Muršec iz Stranske vasi iz zaprte biše obleko, perilo, dve uri z verižico, svinjsko meso in razne druge stvari v vrednosti 136 kron in še čistega denarja za, 120 kron; Jakobu Horvatu v Novi vasi je ukradel za 160 kron denarja in razne druge stvari, dalje je okradel še razne osebe, kakor Franca Preložnika iz Zgornje Grajane, M ari jo* Kranjc in Marijo Vilčnik iz Zgornjega Duplekh. za večje ali manjše svote in razne druge stvari. Obtoženec je le deloma priznal svoje prestopke. Ddbil je 18 mesecev težke joče. Nepoboljšljiva tatica je 231etna, in že velikokrat predkaznevana Terezija Ogrin. Ker je zopet kradla po Hudem Kotu v Marenberškem okraju, je dobila 3 mesece strogega zapora,. Borba z noži se je vršila zopet v Karčovini. 251etni viničarjev sin Janez, Knežar in 221etni Miha-el Zwilak sta se v neki gostilni sprla z Mihaelom Glavičem in Francem Lesjakom, ker Glavič ni hoteli plačati enega litra mošta. Pri tem je Glavič Knežar-ja z neko rečjo ranil na roki. Krčmar je prepiraČe pognal ven n!a cesto, kjer je dal Zwilak Knežarju odprt nož in ga silil, naj napade ostala dva, češ: „Zabodi ju, ali ne veš, kaj imaš vi roki ?“ Po dolgem obotavljanju se je dal Knežar pregovoriti in je zadal z nožem težke rane Glaviču in Lesjaku, ki je hotel braniti prvega. Knežar je bil obsojen na Štiri, in Zwilak pa na tri mesece težke ječe, Radi namakanja senožeti je prišlo do prepira med Goričani pri Pragerskem in Požečani. Posestnik Klaus iz Požegd je namreč letošnje leto napeljal potok, ki teče mimo njegovega posestva, na svoje senožeti. To je pa posestnike v Gorici močno raztogotilo in prišlo je do prepira, med katerim je hlapec 'Anton Pernat iz Požege ustrelil s puško Antona ,Celo-figo iz Goric v prsi, da se je ta težko rapjen zgrudil na tla. Klaus jo bil obsojen radi težke telesne poškodbe na 6 mesecev težke ječe. Pijan je bil 491etni posestnik Jurij Bergles v Križevcih, in ker mu je očital Leskovar Simon pijanost, ga je napadel in začel pretepavati. Berglezu je sodišče prisodilo 6 (mesecev težke ječe. Svojega očeta je hotel ubiti 371etni nezakonski in že oženjeni Čevljar Martin Žnidaršič iz Budine, ker mu je dal kot zapuščino po materi samo 100 K. CPa znesek je bil premajhen za njega in prišel je zopet nad 701etnega očeta, ter mu grozil s smrtjo, akb mu ne da še 100 kron. Nazadnje mu je pa še okradel 20 kron. Za vse to je dobil prisojenih 6 mesecev težke ječe. Radi surovosti je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe 211etni posestniški sin Franc Duh, ker je brez vzroka loputnil v Zagorcih Franca,.Kezmohai z nekim batom po glavi In ga težko ranil. Celjske novice. Porotne obravnave v Celju so bile od 18. do 21. t. m. Politično-časnikarske stvari niso prišle na vrsto. Hmeljska cena je prišla menda do vrhunca, t. j. 6 K. Letos je bila Savinjska dolina zopet srečna. V gospodinjsko šolo na Teharjih je sprejetih dozdaj 16 deklet. Nekaj se še jih lahko sprejme. Šola se začne dne 3. novembra t. 1. Kap je zadela V četrtek na Graški cesti posestnika Španerja iz Vitanja. Zgrudil se je in obležal na cesti. Spravili so ga v bolnišnico. Uršin sejem je bil letos srednje obiskan. Živinsko sejmišče je bilo precej napolnjeno, posebno veliko je bilo krav, manj pa volov. Vendar je pa bil tudi ta obisk slabši nego draga leta. Zanimiva obravnava. Pred peljskim okrajnim sodiščem se je vršila v sredo obravnava radi raz-žaljenja jčasti. Toženec j?, bil mestni blagajnik Pang, tožnik pa vsenemški kričač Oechs, kateremu je Lang očital, da je denuncijant. Med obravnavo so prišle na dan imenitne stvari iz življenja celjskega Oech-sa. Denunciral je trgovce In 'gostilničarje 'radi pri-kratbe davkov, za kar je dobil že Je ta 1885 pri davčnem uradu v Celju nagrado v znesku 210 K. Denunciral je tudi slovenske uslužbence nemškim gospodarjem zato, da so jih ti zapodili iz službe. Ob priliki izleta Cehov v Celje leta 1899 je spravil nedolžnega Nemca y zapor zato,; da se je sam rešil. Obravnava pe ni končala, ker se morajo zaslišati nekatere priče v Gradcu in na Dunaju. Izpred celjske porote. Zaradi uboja se, je imel zagovarjati pred porotnim sodiščem mesarski pomočnik Franc Strele iz Konjic. V noči na 9. septembra je prišel .Strelo z nekaterimi tovlariši v žganjar n o Ane Hasenbiichlerjeve v Konjicah. Proti 3. uri v jutro so vsi drugi gostje razun nadpaznika finančne straže Kokola Zapustili lokal. Natakarica je pozvala tudi Strelca in tovariše, naj gredo domov, kar so ti tudi storili, Le Kokol je zaostal in nadlegoval natakarico. To je Strelca tako ujezilo, da je začel' pred hišo kričati, da ne gre prej domov, dokler financar ne bo odšel, in je nato vrgel tudi nekaj, kamenja proti priprtim vratom. Nata je prišel Kokol ven in je parkrat zamahnil po zraku s sabljo. Strelčevi tovariši so vsi zbežali, le ta je obstal pri kupu kamenja in čakal na nadpaznika. Ko se mu je ta približal, je vrgel Strele s tako močjo kamen proti Kokolu» da mu jej prebil čelo. Drugi dan potem je Kokol za poškodbami umrl. Strele se je zagovarjal, da je storil to v silobranu, kar so mu porotniki tudi verjeli, in bil je oproščen. Zaradi tatvine na lastni krušni materi je bil obdolžen Janez Zupanc. Urša Železnikova iz. Marijinega Gradca je imela namreč v celjski posojilnici naloženih 700 kron za svoje pastorke. 171etni Jane-Zupanc je pa okradel hranilno knjižico, dvignil denar in ga zapravil večinoma v Zagrebu. Porotno sodišče ga je zato obsodilo v 15meseČno težijo ječo. Ptujske novice. Himen. V soboto 23- t. m. se bo poročil gosp. Josip Sever, davčni asistent v Maribora, z gospico Anico Urban iz Ptnja. Bilo srečno! Razstava. V nedeljo dne 24. t. m. se bo otvorila razstava izdelkov obrtnih vajencev. Razstava bo odprta en ■ teden. Nova poslopje za sodišče. V Ptuju mislijo sezidati . novo poslopje za sodišče, ker je staro sedaj razdeljeno v civilni in kazenski oddelek, ki sta pa oba nastanjena v drugem poslopju. Občina je ponudila, da bi se naj Zgradilo novo in veliko poslopje na mestu, kjer je bila prej stara vojašnica v barvarski ulici. Ali je res? Na Ptuju bodo skoro tudi vrabci znali čivkati „Wacht am Rhein“, ker to vsenem-Ško pesem splošno pojejo in žvižgajo otroci in veliki, zlasti pa rokodelniŠM učenci, ki imajo svojo trgovsko oz. obrtno Šolo, kjer se je gptovo učijo kot prvi in glavni predmet. Drugi kraji. Ne nbej, ampak otrpnenje srea je bilo vzrok smrti Jožefa Lešnika iz Hoč. Kakor je raztelesenje njegovega trupla dokazalo, je zaprti kurjač južne železnice Franc Auguštin sicer res precej ranil Lešnika, ali povod smrti niso bile te rane, ampak otrpnenje srca, katero je najbrže povzročil alkohol, prepir in pa strah, ko ga je Avguštin napadel. Na podlagi tega dokazila sodnih zdravnikov so izpustili Auguština iz zapora in ustavili postopanje proti njemn. St. Hj v Slov. goricah. V sredo je tukajšnje orožništvo prijelo Ivana Soba, katerega je mariborsko okrožno sodišče zasledovalo radi zločina tatvine. Sv. Rupert v Slov. gor. V eni številki ^Narodnega Dnevnika“ razlaga nek pristni liberalni učenjak, kako možje različnih stanov kličejo svoje izvoljenke,: K svoji Razlagi prišel je le So bogoslovcev. Da se pa izpopolni j a najnovejši slovar, pristavil bi jaz Še može telv-le stanov: advokat pravi svoji iz- voljenki: ti moja pijavka; liberalni veleumi: mojega življenja laž Črez vse; različni pisal „Narodnega Dnevnika“: ti zapeljivka moje nedolžnosti! Mogoče, da Še kdo raziskuje to najnovejšo stroko liberalnega učenj aštva. Sv. Lenart v Slov, goricah, Čudno, kako se „Narodni Dnevnik" obrača pri (vsaki priliki po istem vetru, ki naj njegovim pristašem pripiše par lorber-jewb listov na njih mučeniške narodne glavice, V številki 223 piše nam dobro znani Corespondent od Sv, Lenarta o shodu Mladeniške zveze, 1 Pravi, kako lepo je uspel jeden tak shod leta 190,4 pod vodstvom Franceta Kramberger — (Turkovega Franceka iz Gočove. Hm, ko bi bilo to le res, a Škoda, daj so takratni shod vodili ravno ti preklicani klerikalci dr. Korošec, dr. Hohnjec, Bosilna, Gomilšek i. dr., nikakor pa ne Jfurkov Franček, kateri je pri celem shodu le molčal. Seveda, takrat /je bil Še pač klerikalec, 'a veter je tudi tukaj že tako zapihal, da je postal naprednjak-narodnjak, čemur se pa ne čudimo, ker je nekdaj popeval tudi že pri Sv. Trojici: „Die Wacht am Rhein.“ In pa, dopisnik ^Narodnega Dnevnika“, tudi pri takratnem shodu je bila najprej služba božja 'pri Sv. Trojici, v procesijah smo prišli k Sv. Lenartu, shod je bil v ravno isti gostilni — samo jednega Še 'ni bilo: do ‘takrat še liberalni narodni naprednjaki pri Sv. Lenartu1 niso imeli nemških govorov v prid vsenemca Malika, r— Heil!. Sv. Lenart v Slov. gor. K prireditvi ob priliki blagoslovljenja nemške šole priobčujemo še sledeče: Nemško časopisje piše, da je bila velika večina hiš v trgu okrašena z zastavami, kar pa ni res. Trg St. Lenart šteje sedaj 95 hišnih številk, zastave so pa visele samo iz kakih dvajsetih hiš. Omeniti še imamo, da je zastava visela tndi iz Aublnove gostilne, v katero zahaja ves št. lenarški štab Narodne stranke. Liberalci so to v nedeljo videli, tri dni niso obiskali gostilne, četrti dan smo pa zopet vse videli sedeti v tej protislovenski gostilni. To je menda izvajanje gesla: Svoji k svojim po liberalnem receptu. Sv. Bolfenk v jSlov. gor.“ Te dni je dobila naša občina Trnovska ves novega predstojnika g. Jakoba Čuček, najbolj zavednega in odločnega narodnjaka v celi občini. Nemškutarije v občini je torej konec. Kakor en glas gre po občini: Vrli mož naj dolgo in srečno župani! Sv. Benedikt. V soboto, 16, t. m. smo tukaj pokopali veleposestnika Franca Fekonja iz Trotkove. Primemo se mi zdi temu odličnemu narodnjaku postaviti mal spomenik, ker cel okraj čuti zgubo pokojnika. Obiskal je 1858. v Mariboru takratno spodnjo realko. Vrnivši se domöv je prevzel po očetu veliko gospodarstvo, katerega je zdatno povečal. Zvest svojemu narodu je vedno stal v prvi vrsti prati nasprotnikom. Bil je skozi 20 let ud okrajnega zastopa sv. lenartskega, in kot tak ud okrajne hranilnice. V domači župniji nd obstoječe „Posojilnice“, kjer je z besedo in dejanjem pomagal. Častnega pogreba so se ndeležili znanci in ljubljenci njegovi iz celega okraja, „Okrajni za-stop“ sv. Lenarta, Hranilnica od tje je poslala svoje zastopnike. Ko nam v trdem boju ob meji primanjkuje navdušenih in značajnih možev, ga bodemo bridko pogrešali. Naj mu bode lehka domača zemlja! Sv. Urban pri; Ptnju. Dne 13. t. m. imelo je naše gospodarsko bralno društvo zabavni večer s šaloigro, šaljivo pošto itd. v gostilni g. J. Ceh-Pölel. Ob enem obhajala se je odbodnica vrlega narodnjaka Jožefa Skoliber, ki je odšel k vojakom. Bil nam je zvest delavec, nepremakljivega značaja, in želimo, da bi se, ko dosluži vojake, zopet jednak vrnil. — Vsled slabega jesenskega vremena nam je letošnja vinska trgatev delala ovire. Vendar je dala trta povoljno in dobrega mošta. Sadja sploh ni bilo. Krme zaradi suše povsod primanjkuje. Haloze. Naš somišljenik nam’ piše: Branje se nagiba h koneu in nas je splošno zadovoljilo. Mošt je imel 10 do 14 stopinj, po nekod tudi do 16 stopinj. Kupci plačujejo mošt po 9 do 13 krajcarjev. Ivanjkovci. Kakor ste pred Čapom poročali, je posestniku Škrinjarju pogorelo. Nesreča je tem večja, ker se je zgodila r,avno v, takem Sasu, ko so bili veöin'oma že vsi letni pridelki pod streho. Vsak pošten človek sočustvuje z nesrečno rodbino in iji pomaga po svoji moči» le hudobni „Narodni List“ s svojimi plitvo-pametnimi dopisniki se nforčuje. Piše namreč: „Hudo greva posestnika Škrinjarja iz Veličan, ki mu je pretečeni teden vse pogorelo;, da je proti podpori snujočega se požarnega društva v Ivanjkov-cih najbolj rogovilil, sedaj pa je ravno njemu najprej pogorelo,.“ Naj bo. pisec te hudobne notice kdorsibodi, nje duševni ooe, katerega ni sram izrabljati nesreče svojega bližnjega za svoje umazane namene, nam je prav dobro znan in prepričan naj blo, dia bo dobil v kratkem zasluženo lekcijo. Št. Janž na Dravskem polju. V nedeljo dne 17. t. m. smo pokopali ob velikanski udeležbi Nežo’Te-ment, ki je bila 25 let v službi pri Tiamburju, ugledni gostilni v Rošnji. Po dolgotraijnf, hudi bolezni je, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala poprejšnji petek. Tudi med boleznijo je večkrat prejela sv. zakramente. Ugledne hiši naše sožalje. Naj počiva v miru!, t— Do sedaj imamo pri pas 72 porodov in 74 mrličev. Št. Janž na Dravskem polju. Odgovor „Narodnemu Listu“ št. 45. Tukaj imamo velikane, sicer ne z ozirom na njih telesno postavo, tudi ne po duhu, tudi ne po njih delovanju v korist ljudstvu, pač pa velikane po domišljavosti in obrekljivosti. V počitnicah se Število teh ljubiteljev (?) ljudstva še pomnoži. Med drugjmi je na počitnicah tudi fantek, ki je bojda nekje učitelj; majhen po postavi, velik pa v domišljavosti. Ker je sin ugledne hiše, bomo za sedaj nekoliko prizanesljivi. Ge ga pa zadnja neprilika ni spametovala, bomo prisiljeni brezobzirno opisati njegovo „delo“. — Ta ljubeznjivo smehljajoči se fantek pošilja izrodke svoje domišljije v razne liberalne liste, v katerih' poleg duhovščine napada može, ki s težkim delom preživljajo sebe in svoje družine, v svoji priprostosti pa ne morejo spoznati, da bi mali fantek imel zmožnost, jih kaj pametnega naučiti. Nismo mu po volji ne Šnuderl, ne Tement, ne Ekart, ne Rešek, ne Kropil, ip Bog, ve, kdo Me ne. — Da bi njegovi dopisi vendar kaj izdali, izmislil si je nekaj, kar popolnoma označi njegovo slabfoumnost. Kako piše v zadnjem ^Narodnem Listu“? Berite pazljivo: ;,,Cenjeni g. urednik, sprejmite iz peresa z vsemi težavami obložehega poljanskega kmeta nekaj vrstic .,Glejte ga kmeta na papirju! Fantek, ki mu mrzi vsako kmečko delo, ki slo mu glavno opravilo pohajkovanje, med tem, ko morajo njegovi stariši težko delati, ta fantek si ogrne kmečki jopič na papirju, potem pa začne mahati po neljubih mu osebah. Da ne more pustiti duhovščine pri miru, je stara reč, potem morajo priti na vrsto še kmetje-trpini, ki jih on prjav nelepo obira.. Pogreva laži, ki so jih poprej že drugi le v nekoliko pravilnejši slovenščini obelodanili v raznih liberalnih listih. — Kaj sta mu pa storila kmeta Ekart in Kröpfl? Hudo pregreho imata na vesti! Ona dva sta namreč na Plojovem shodu hofratu v lice povedala, da ni ničesar storil za kmete. Ko je neki učitelj M, Lešnik predlagal resolucijo, po kateri naj bi se izrekla Ploju zaupnica, vzdignile so se tai-koj navdušeno vse učiteljske roke). To pa ni šlo v glavo ne Ploju ne predlagatelju, (da bi mogle biti kmečke roke lako težke, da jih ne bi bilo mogoče spraviti kvišfco. Prigovarjala sta in prosila, pa zastonj! Kmet Kröpfi se oglasi;: „Nikarte nas siliti! Kar ni, po, ni!“ Nato Lešnik: „Kaj pa regulacija Dra-v’e?“ Kropil odgovori: „Izcedite regulacijo Drave, da bo nam vj korist, potem pa pridite po zaupnico!“ Tu je nastal Šum, da se ni nikogar več razumelo, kakor besede Plojeve, da je shod zaključen. Sam je tedaj zaključil shod, četudi brez zaupnice! Ploj naj v prihodnje ne veruje lažnjivim dopisom v liberalnih listih, pa ga ne bo skušnjava tako daleč zmotila, da bi si še sam prišel po nezaupnico. Kmet dandanes ni več tako neveden, kot si mislijo razni liberalčki. To si zapomnite! jOn sodi svoje voditelje po njih delu, ne pa po lepih besedah in praznih obljubah. — Ploj si' pa lahko pripelje v prihodnje s seboj Še več učiteljev, morda še nekaj odvetnikov in še kakega koncipijen-ta, pa bo gotovo doživel Še večjo r- blamažo. Iz Konjic. V ponedeljek, dne 18. t. m. zvečer so pripeljali iz Luč v tukajšnjo bolnišnico obstreljenega,, okoli 15 let , starega fanta Kožuh-a. Obstrelil ga je, kakor smo že poročali, v konjskem hlevlu sin loškega me;sarja Valant-a. Ker mu tukaj niso mogli odstraniti krogle iz prsi, so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico tn je najbrž malo upanja, da ostane pri življenju. Ali se je to zgodilo iz hudobije ali po nailjučbi, se ne ve. Vsekakor pa se mora obsojati, .da nosi Šele 15 lev stari Valantov sin strelno)orožje s seboj najbrže brez dovoljenja. Ne bomo preisko- k vali, kaj je lanta privedlo do tega dejanja, ali slaba vzgoja ali kaj drugega, konstatiramo le, 'da je laut sin znanega trgpvea in mesarja /Valanta, M je zagrizen pristaš Štajercijancev. St. Jurij ob Taboru. Informirali smo se, Če je kaj resnice na poročilu s,Narodnega Lista“, da so šentjurski telovadci krvavo pretepli fante iz Prekope in Cepelj. Zvedeli smo, da se niti eden Orel ni udeležil tega pretepa, ampak vsi rogovileži so up liberalne bodočnosti. „Kolesar iz /Trbovelj“ je pripravljen dati svoje kolo in Kupiti povrh še iz svojega motor prvemu liberalcu, ki dokaže, da je v omenjenem poročilu le en stavek resničen Ce pa liberalci ne prekličete te laži, vam bodo Orli in njih pristaši to o prihodnjih volitvah pošteno nazaj poplačali. St. Jurij ob Taboru. Lah Pinssp, ki je kupil baron IWittenbachovo posestvo v Ojstrici za 360.000 kron, je že dal postaviti parno žago. Odpovedal je prostore ojstriški šoli, ki je bila v grajščini. Ista je sedaj v Lokah pri Spasu. Koroško. Celovec. Železniško ministrstvo je podelilo industrialcu Emilu Czeczowiczka iz (Dunaja v? društvu z nekaterimi drugimi pravico za preddela za naslednje projektirane električne železnice: l.< od glavnega kolodvora do osrednjega pokopališča.; 2. odcepljeno od . te proge na eni strani do vojaškega kopališča, na drugi strani po južnem obrežju Vrbskega jezera čez Majernik, Otok in Vrbo, Dovoljenje velja za dobo enega leta. Beljak. Višji pustni kontrolor Jožef Unterkreuter je na lastno prošnjo upokojen. St. Vid ob Giini. Zadnjo nedeljo o polnoči je padel zidar Franc Borghi na polžkih stopnicah in si zlomd nogo. Po dnevu pa je padel njegov sin s kolesa, je prišel pod dirjajočega Konja, a se je K sreči le malo pohabil. Otrpnenje mozga. Do 16, oktobra se je pojavilo na Koroškem 46 slučajev, bolestnega otrpnenja mozga. Sedem slučajev je bilo smrtnih. Vseh odpade na mesto Celovec 16, na bližnjo okoljico 17 in 13 na pstalo deželo. Sole se niso zaprle. Radlše. (Politično zborovanie.) Lilo je. Vendar pa so prišli naši vrli kmetje in fantje v nepričakovanem številu; celo iz Medgorij, in iz St. Petra so prihiteli. Gosp. državni in deželni poslanec Grafenauer otvori zborovanje. Pozdravlja vse iz srca, meneč, da mu je le žal, da manjka nasprotnikov. Oni sicer znajo, kakor divji tatari, streljati izza grma, ko se pa prikaže, pa zbežijo, in si ne upajo oko v ok<3 odgovarjati. To pač ni značajno! — Za predsednika je izvoljen domači Župnik, Ki poudarja, da je bil pri zadnjih deželnozborskih volitvah: hud boj celo v znamenju orožnikov. Tistih pa pogreša, za katere je zborovanje namenjeno in potrebno, — naših nasprotnikov, ki so znali poprej vsak nekaj povedati o Grafenauerju. Izreče jim nezaupnico, ker so se zbali poštenega odgovora in se poskrili. O delovanju gosp. poslanca‘pa naj se volilci sami prepričajo. ,Ob občnem navdušenju in skrajnem zanimanju izvaja g. poslanec Grafenauer v skoraj dve uri trajajočem govoru sledeče niislk Dandanes je kmet glavna moč državnega življenja. Od njega je odvisno blagostanje do-mačije, dežele, države, od njega pa je odvisno tudi politično Življenje, t— pomoč. Zato pa je potrebno trojno: 1. da je kmet veren, 2. da je naroden, 3. da je na svoji zemlji svoj gospod, to je, da je dober, trden kmet. Te lastnosti pa mora imeti tudi vsak kmetski poslanec; dal jih ima Grafenauer, za to jamči že njegovo ime. Na,fo razvija Šolski program. Sola, ki 30 kmet vzdržuje in plačuje, mora biti za kmete. Pouk v maternem jeziku je podlaga za ves pouk in zato mora biti glaven predmet. Nemščine pa se hočemo učiti na podlagi domačega jezika. Tudi naj se otrok na kmetih nauči kmetovati. Pojasnjuje položaj deželnega in državnega zbora ter obširno razloži vzroke, Ei so prisilili poslance „Slov.' kluba“, ozir. („Slovanske Unije“, da nastopijo nasproti sedanji, kmetom in Slovanom sovražni vladi,. Sedanja vlada je priporočila oderuško ogrsko-židovsko banko za bosenske kmete, je Lahom obljubila vseučilišče v Trstu, Slo-vencem pa odrekla univerzo v Ljubljani, končno predložila pogodbo s Srbijo in Rumunijo, po kateri bi naša živina po ceni in Vrednosti na škodo Kmeta znatno padla, kar pa naši kmetski poslanci niso smeli do-"vjoliti. —- Končno pozivlje Kmete k združitvi v zadrugah, kajti le v slogi je moč! Žel je obilno ploskanje in pritrjevanje. — C. g. 'Anton Kaplan predlaga zopet zaupnico, ki se soglasno in z velikanskim navdušenjem sprejme. — Po živahnem razgovoru in na-vduševanju za vstraji^ost v naši dosedanji edinosti pri narodno-polltičnem delovanju* zaključi predsednik v pozni večerni uri zborovanje z gromovitim: Živio Grafenauer 5n njegova stranka!: Kranjsko. Liberalni shod v Mokronogu se je pretečeno nedeljo zelo slabo obnesel. Iz Ljubljane sta prijadrala vitez dveh manšet dr. Oražen in pa strogi profesor /Jug. Imela sta tak shod, kjer je bilo pač mnogo ljudi, a liberalcev skoro da nobenega. Inteligenco, katero sta oba možakarja pričakovala, jih je pustila popolnoma na cedilu. Dr. OraŽen je žalostno gledal obe manšeti na rokah, 'Jug si je pa vihal brke, in oba sta jo potlačena zopeit odkurila proti beli Ljub- ljami. Liberalizem, povsod se ti že izpodmika sfolec, in kmalu boš ležal na tleh. Ruski kružok bodo imeli .letos zopet v Ljubljani. Poučeval bode zdravnik dr, Ludovik Jenko in njegova soproga Terezina Mihajlovna Jenkova. Ljubljana, Kdo še ni videl onih starih rimskih zidov, ki ®e vzdigujejo v Ljubljani in so Še jako dobro ohranjeni. To je rimski zid med Turjaškim trgom in Vegovo ulico poleg cerkve nemškega vitežkega reda, in pa zidovje na Mirju. Prvi stoji še dva metra, visoko in je oddelek mestnega obzidja stare rimske Emone, ki je obdajal notranje mesto. En oddelek tega zidovja je na Mirju, kjer je pa večina že bolj po sut in porastel s travo. V bližini, kjer, bo zgrajena sedaj obrtna Šola, so pri kopanju temelja odkrili ostanke stare rimske hiše. Popolnoma dobro se poznajo šo stopnjice in vrata. Odkrili so tudi krasen mozaik, kakršnega Še nima deželni muzej v Ljubljani, ter mnogo dragocenih sulic, in mečen Izkopavanje nadaljujejo in bodo najbrž našli na zgodovinskih tleh, kjer stoji Dj/ubljana, še mnogo za zgodovino vielleVažnih reči, najsi bodo iz rimskih ali pa prahistoričnih časov, kjer so stale stare stavbe na kolek. Velik požar. V sredo je nastal v Novi vasi na Gorenjskem pri Martinu Ajstru požar, katerega so zanetili hudobni otroci. Zgorela bi bila vsa vas, ako bi požarna bramba iz bližnje tovarne ne prihitela na pogorišče. Zgorela sta hlev in skedenj z vsemi poljskimi pridelki in krmo. Nesrečnež je bil le za malo svoto zavarovan pri banki Slaviji. Nesrečna in siromašna družina Ajstrova ima od požara Škode nad 6000 K in bode za zimo uničena, ako ji ne pribite 'dobri ljudje na pomoč. Primorsko. Volitve v g or iških slovenskih trgih. Dosedaj je znan izid iz sedmih trgov, iz dveh še manjka. Dobil je v Kanala Fabian 54 glasov, Gabršček 31; v Bovcu Fabian 45, Gabršček 32; v Sežani Fabian 5, Gabršček 44; v Tolminu Fabian 63, Gabršček 53; v Kobaridu Fabian 1, Gabršček 64; v Ajdovščini Fabian 0, Gabršček 44; v Komnu Fabian 38, Gabršček 51; torej doslej Fabian 219, Gabršček 299 glasov. Manjkata še izida iz Križa in Nabrežine. Po teh podatkih je s precejšnjo težavo zmagal Gabršček, nikakor pa ne več s tako večino kot lani, ko je zmagal z večino 180 glasov. Letos se mn bo ta večina že za polovico zmanjšala. Podgora. V nedeljo, dne 24. oktobra dopoldne bodo odkrili tukaj spomenik zaslužnemu c. kr. stotniku Henriku grofu Favergesa, katerega spomin še živi med našim ljudstvom. Stotnik je bil vitez reda Marija Terezijinega, ker se je hrabro boril v več bojih. Ljudsko tajništvo S, K, IS. Zv Slovenska kr-Ščansko-socialna zveza za Gorško je z mesecem oktobrom otvorila Ljudsko tajništvo, ki bo 'dajalo nasvete elanom jn somišljenikom zveze ter pridruženih društev. Vsak somišljenik se bo lahko obrnil na to tajništvo v vseh zadevah društvenega in javnega življenja, tako na primer v društvenih, zborovalnih, organizacijskih, občinskih, Šolskih, službenih, delavskih, poselskih, vojaških in sličnih zadevah. Prav tako pa je tudi naloga, Ljudskega tajništva, da bo skrbelo za poštene uslužbence krščanskim delodajalcem. Kolikokrat potrebujejo naši somišljeniki sveta, kako je Včasih težko dobiti dober svet in kajko drago ga je potem plačati. To prekoristno tajništvo bo vsaj deloma, če že ne' popolnoma odpomoglb tem in enakim .nedostatkom. Med tržaško Narodno delavsko organizacijo je pričelo na vse|h koncih in krajih pokati, ko jo je pri zadnjih 'dogodkih strašno zavozila, ker je razobesila žalno zastavo v spomin vodje požigalcev, roparjev in morilcev.' Predsednik se ni strinjal s tem in je grozil z odstopom. Radikalni elementi so se pa jeli sramovati njih čina in so odnehali. Poka, poka med liberalnimi društvi ob sinji Adriji, V Ogleju,so i/kopali zopet nekaj velevažnih starin, ki bodo za og'ejsko zgodovino in za zgodovino bazilike prevažne. Med drugimi so odkrili neko spominsko ploščo, ki omenja baziljiko in nekatere zelo stare letnice. Izkopava se Še vedno dalje. Trgatev v Istri je že izvršena. Kakor prihajajo poročila iz raznih -strani, je letošnja letina nekako srednje vrste, kjer ni bilo toče, a kjer so bili pa vinogradi uničeni po toči. so nabrali prav malo grozdja. Radi nestalnega in 'deževnega vremena ni moglo grozdje povsod enako dozoriti in tam ne bo vino tajko dobro, kakor lansko leto. Belo grozdje je povsod bolje dozorelo. Cena moštu je tudi letos jia nekaterih mestih zelo nizka. Zobčasta železnica na Učko. Železniško ministrstvo je stavbeni družbi Union na Dunaju dovolilo, da sme izvršiti pripravljalna 'dela za zobčasto železnico nižje vrste iz Lovrana na Učko. Narodno-obrambno delo. Narodna darežljivost. Nemška obrambna društva, njim 'na čelu Schulverein in Südmarka, porabljajo vsako priliko, da nabirajo gmotna sredstva za svoje namene, in stikajo po vseh virih, iz katerih bi kaj priteklo v njihovo nikdar 'dovolj polno blagajno. Roseggerjeva ustanova je zanemški Schul-verein v zadnjem Času najbogatejši vir. Tečejo mu pa Še tudi drugi viri prav obilno, bodisi Tedni ali izredni. Občudovati moramo pri tej stvari nemško izumljivost. Med drugimi je »ek Šolski sluga na ne- ki srednji šoli v Brnu Čutili potrebo, da bi tudi on kaj prispeval za nemško stjvar, Ker s,am "nima dovolj sredstev, je pa izumil način, da drugi darujejo za njega. Upeljal 'je namreč v letošnjem Šolskem letu navado, da pobira od prejemnikov poštnih nakaznic in pisem, ki čakajo pri ‘Šolskem slugi na adresata, po 2 v. Tako se mu je‘ posrečilo v kratkem času spraviti Skupaj 3 K, ki> jih je poslal hvaležnemu Schulvereinu, Velika je tudi narodna darežljivost češkega na* roda. V Školski matici se je sprožila misel o Sv. Vaclavskem milijonu. Ta misel je padla na zelo rodovitna tla. Komaj so pretekli. 3 tedni, in fee se je nabralo 100.840 K. Bivši minister Praček je poslal ves čisti dobiček äz svojega sladkornega repišČa, namreč 3000 %. V pismu, ki spremlja njegov dar, naglaša: Cim ostrejše in brezobzirnejŠe se naši narodni nasprotniki .trudijo, da bi našo narodnost oškodovali posebno s tem, da p am ropajo našo Češko kri, naše otroke, tem večja je naša dolžnost, da podpiramo naše manjšinske Šole ter porabimo vsako priliko za nabiranje. Naš narod ni tako bogat kot nemški ali Češki in zato ne more nabrati tolikih svot Toda več bi se Se lahko storilo. Koliko je naših ljudi, Id bi lahko kaj dali v narodno-obrambne namene. Poživljamo vse svoje somišljenike vsakega stanu, vsakega spola, vsake starosti, da izdatno prispevajo, oziroma pridno pobirajo za sklad obmejnih Slovencev. Sedaj si snujemo svoje obrambno društvo. Priskrbimo mu sredstev, da bo že kaj imelo vzeti v roke, ko stopi v življenje. Za obrambo slovenske narodnosti in narodne posesti! Žene. td. Zato pa: Slava našim Rennerjem! Seveda ta patriotiški ppnos velja' le 'dotlej, dinkier se gre za zabavo občinstva; ko pa se pričenjajo resne naloge, ki jih stavi zrakoplovstvu n. pr. vojaška služba, potem se tak patriotiški separatizem neha. Izbrati je treba naijbjoljši in vojaškim namenom najprikladnejši sestav, pa naj je njegov izumitelj Nemec, Francoz ali kdor koli. v Prvi avstrijski vojni zrakoplov je bil balon na vrveh okrogle oblike. Potem so nabavili dva prosta balona in leta 4898. je bil kupljen prvi balon zmajeve oblike, ki je sedaj splošno v rabi. Stalne zrakoplovne pddelke imamo sedaj na Dunaja jn v Budimpešti, potem v trdnjavah Krakov, Przemvsl, Ko-marno, iTnident, Petrovaradin, Karlsburg ter v, pb-morskih trdnjavah Pulj in Kotor. iVsak oddelek ima po eden ali dva zmaja-balona in več prostih balonov, kakor luđi vso opremo: prevozna sredstva, polnilne aparate ;n druge poprave. Poveljuje stotnik ali nadporočnik, V novejšem času je naša vojaška uprava kupila od nemške družbe za proučavanje motornih zrakoplovov Parsevalov zrakoplov brez trdega ogrodja, ki ga sedaj montirajo v Fischamendu ob Donavi. V tem okraju si je vojaška uprava zagotovila velik kompleks zemlje in postavila lope za zrakoplove. Poizkusne vožnje s Parsevalom se prično baje že koncem tega meseca. Kakor se v poučenih krogih Čuje, namerava naša vojaška uprava kupiti še Kf *W 3 S 'in ji g. O « « 2» «S S «s g ä S S - ® a =»«g M > « w w m a o o s S ® N* a» ® o S ► JQ' ** c-S c * e» _ VS§ *0 >17 ^ g C šli Bj «e > sr - c S •Bqzojjsod MlJ[js8ubz npraojsod J Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta Postno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4y2 % brez Posojila na zemljišča po 5% do 5y80 odbitka rentnega davka. in z amortizacijo. Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin. plagno Osebni kredit na menice in v tekočem „ ’ . ..*. . ., , . . pod najugodnejšimi pogoji. Hramlne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertacija vknjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. širni stroški. = Oskrbuje svojim članom izterjevale njihovih terjatev Brezplačno reševanje vseh zadev. IpOOOC Restavracija XXXXg Josip fflacuh, Maribor Stolna 5. Za nakup priporočamo tvrdko HI. D. Šepec, Maribor Grajiki trg štev. 2 katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd. 7 X Z Z X z X X z X se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke l Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah. 48 wmr Prodajalko v stroki mešanega blaga dobro izurjeno in trgovskega učenca ali učenko sprejme takoj tvrdka Franc Vrečko v Šoštanj-u. s s ¥1 i ■ vsake vrste priporoča po najnižjih cenah Posetnice Tiskarna sv. Slovenski brivec! Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico. :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupnjem lase. IVAN BERGLEZ, brivec Maribor, Šolska ulica 2. 55 XZXZXZXZXZXZXZXZXZ.V/.X