82. at***. V CiLJU, öetrtek 8. julija 1920, Poštnlna plačuna v ^otoviiii. LCTO II. Ixhai» vsafc t»r«k, A«trt«K in •oboto- — Can* ¦ Za celo lcto 80 K, M pol leta 40 krön, za četrt Ida 20 K, za 1 mesec 7 krön. PoiameiM *t*vllka atMC I krono. Na pismene naročbe brez pošiljatv« denarja •• ne moreme oziratj, Naročnikl ntj pošiljajo naročnino po poStni nakaznici. Reklamacijc glede Hsta so poštnine proste. Ne- frankirani dopisl se ne sprejetnujo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. I1i*«mil*tvo tn upravnldtvo te nahaja v Zveznl tlskarni v Celju, Strm»M«J«t»Jeva ulloa st. S. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po SO v od I mm, za po9lana, na- nunila občnih sborov, naznanila o aaartl, zahvtle ltd. K 1-10 od 1 mm, tm reklamne notice med tekstom S ¦ •d vrtte, Mall oglasi (najTCČ 4 vrste) 99 ¦• Prl večkratnih objavah popuat RokopM ae n« vraeajo. Telefon It 66. IZOAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. SCDED ODGOVORGil UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Mihael Vošnjak — oce slovenskega zadružništva. (Dopis) V zadnji iHevilki Vašega ceiij. ča- sopisa ste se dotaknili delovanja iimr- lega in2. Min. Vcšnjaka Uo' politika. Zdi se mi potrebno omeniti nekoliko tudi njegovo ddovanje na zadružnem J3ülju, ki je po mojih mislih celo po- membnejše kot ono na političnem po- ljU- Kajti MiluuM Vošnjak nam je ustva- ri! ono našo ponosno in veliko za- družno organizaciio, ki nam je bila v stari državi glavna opora za vse L<*<• spodarsko, politicno in kulturno de!V' — in ki služi v novi kraljevini za vzor našim južnim braiom, kaj se da za gospodarsko povzdko naroda z ne- umornim delom doseči. Da, še višjo naloRo ima ta zadružna organizacija: ona bo služila za solidno podlago du- lekosežniir. socijalnini refurmam, ka- tere zahteva od nas kategoiično tok (!asa in razvoj naroda. Iz gorčičnega zrna je vzrastlo tu ogromno drevo, ki vabi vse pomoči in podpore potrebne v svojo bla&odejno senco. Misel samopomoči, misel združe- nja malih in gospodarsko slabih eksi- Stenc v gospodarsko enoto je prišlu kakor veliko druze^a dobrega med nas Slovence preko Čehov. Brat sedaj umrlega Mihacla Vošniaka, znani ta- borit slovenski, dr. Josip Vožnjak je potoval !. 1868 po Češkem in je bil tarn opozorjen na »zälozne^, na poso- jilnice, kl so jih začeli Čehi pod vpü- voni Schuize- Delitschevih idej usta- navljati v 60. letih po mestih in trgih za trgovce in rokodelce. Dr. Vosniak je takoj misiil na male na*e sloven- venske razmere, iz katerih bi se dalo s takimi zavodi začeti uspežen boj za gospodarsko osamosvojo naroda. Hra- nllnice po mestih so bile takrat in še do državnega prevrata, kar jih je bilo, skoraj vse v nemških rokah, bank si kot reven narod nismo mogli snovati. Preostajala je torej edino ta pot, da se nabere potom društev denar v ma- le 2avode, ki nabran denar zopet upo- rabijo v svojem ožjem delokrogu v ponioč onirn, ki so kredit za svojo obrt ali za svoje kmečko gospodar- stvo potrebovali. To svojo misel je skušal dr. Josip Vošnjak popularizirati v »SI >v. Narodn« in v knjigah Družbe sv. Mohorja. Tu leže v glavnem za- četki slovenskega posojilništva. Cesar pa ni mogel doseči v veli- kern stilu idealistčni politik dr. Josip VoSnjak, tega se je z vso energijo lo- tH njegov mlajSi brat inženir Mihael Vošnjak. Izvrstno ga karakterizira rav- natelj Ivan Lapajne v »Dvajsetletnici Zveze slovenskih posojilnic« 1. 1902: »Ni se brigal mnogo za äbstraktne ideje in pojme, ampak ogreval se je za realne zahteve in potrebe sloven- skega naroda; gospodarska samostoj- nost in neodvisnost je bila njegovo geslo.« L. 1879 je zapustil Mihael VoSnjak radi bolezni službo pri Južni Železnici in se je preselll jeseni istega leta v Celje. Tu se je lotil z vso vne- mo posojilništva in v kratkem dosegel lepe uspehe. L. 1881 je ustanovil Posojilnico v Ce'iü in že 1. 1883 »Zvezo slovenskih posoj.lnic v Celju«, ki se je prersno- vala 1. 1905 v sedanio »Zadružno Zvezo v Celju*. V 80. in 90. letih se je potem osnovala večina slovenskih posoi.ln.c zlasti večjih po trgih in mest.h. Na Celu »Zv ze slovenskih posojilnic« in kasneje »Zadružne Zve Ze V Celju« je ostal Mihael VoSniak do 1. 1910., torej dolg čas 27 let. Ne more biti namen teh vrstic, da bi se Vošniakovo de!o v obeh »Zvezah« do nodrobnosti opisalo. Biio Je v istini ogromno. Od pravil clp knjig in poslovnikov je bilo treba vse na novo in vse kolikor možno prak- tično urediti. Snujočim se slovenskim zadrugam je nasprotovala vlada, so z vso silo nasprotovali Nemci in ltali- jani, pa tudi mnogi domaä oderuhi. Koüko bojev se je bilo za registraeijo raznih zadrug ! Koüko težav je bi!o z uradništvom, z ugotovitvijo primernih strokovnih iziazov v knjigovodstvn, s sestavo tislrovin ! Hirro in krepko ste se sicer precei spočetka razvijaü Po- sojilnici v Celju in Mariboru — dru- gim zadrugam je bilo treba pomagati s kreditom. Ali Mihael VoSnjak je de- lal sam in si je znal pridobiti lepo vrsto zmožnih sotrudnikov: premaga- ne so bile sčasoma vse težkoče. Razumljivo je, da se je v naSem zadružniStvu idejno in organizatorično od prvih začetkov A'lihac-1 VoSnjakovega dela marsikaj korenito sprt-menilo. Ali temelj, na katerega je Mihael VoSnjak zadrnžništvo postavil, je ostal: solid- nost in nesebičuost. Ni polja v našem javnem življenju, na katerern bi se opravilo toliko solidnega in nesebič- nega dela, kakor ravno v zutiruž- niStvu. Iitiamo znanstvenike, iinamo pes- nike, imanio politike slavnih imen: naiboljšim med najboljSimi, kar jih je izšlo iz naSegu naroda, prište- vamo zadrugarji Mihaela VoSnjaka. Slava njegovemu spoininu! Ali je narodna popustlji- vost znak kulture? ŠoStanj, 30./6. 1920. Nesporno kulturni narodi kakor Francozi, Anj>Ieži, Danci in drugi go- vore doma in v ttijini skoraj izključno svoj jezik ter se poslužijo kakega tu- jega jc-zika samo v toliko, — da se mu prince ali v kolikor ga neizogibno rabijo v občevanju s tujerodei. Ob vs^h ostalih prilikah govore vedno le svoj jezik, ali nikakor morda samo iz navade, temveč v prav znatni rneri \z ponosa, češ — mi kot Francozi, Angleži itd. se vendar ne srnemo tako ponižati in smešiti, da damo pred- nost tujemu jeziku ozlroma gospo- darskemu podjetju pred domačim. Tudi pri nas najdeino tako pojmo- vanje. Razlika med nami na eni strani in Francozi, Anglet in drugimi kultur- ni m i narodi pa je le ta, da najdemo pri nas Lori označeno pojmovanje več ali manjfi le kot izjemo, dočim je tako pojniovanje pri kultumih narodih že popolnoma udomačeno v vseh slojih naroda in sicer tako globoko ukore- ninjeno, da se ne da več iztrebi.i. Da je temu res tako, potrjuje sedaj prav nazorno po očividcih do- gnano dejstvo, da Francozi v sedai po njih okupiranem nemškem ozemlju (v svrho jamstva, da se izpolniio določbe mirovne pogodbe) načeloma ne spre- govore nemške besede! In ti Francozi ne govore nemSko, dasiravno so — kot na Nemško poslani Francozi — seveda docela vešči nemškega jezika. Tako dosledno rabo svojega jezika itd. smatra francoski narod za potrebno, dasi je priznano kulturen narod, ki je skozi in skozi narodno zaveden. Mi, pa, ki žalibog §e globoko ti čimo v narodni nezavednosti, se ho- čemo izkazati nekako »kulturnim« s tem, da čebljamo nemško in podpiramo na vse naČine ljudi, ki takoi, spoznava- joč našo slabost --¦• iz nje kujejo svoje »nemškutarske pravice,« dasi takih sploh ni in tudi nikoli ne sme biti, če nečemo ml narodno poginiti. Razvijamo se povoljno in vsestran- sko tako v jezikovnem, umetniškem in nič manj v gospodarskem oziru takö, da se smemo že po vsej pravici pri- števati h kulturnim narodom. Ali naj kljub temu zaostaja od^oja k narod- nem poriosu, to je odgoja volje k sa- mostalnosti? Bodimo vendar celi liudje in ne zanemarjajmo razvoja onih skritih po- tez v naSem značaju, kojih nezadosten razvoj nam lahko vzarne ravnotežje baS v odločilnih trenutkih! Tudi imeimo vedno odprte oči, da pravoČasno odstranimo vse Skodljivo in da na drugi strav.i sproti nadomesti- mo, kar manjka, da smo vedno in povsod kos vsaki nalogi tudi, če se nam stavi nepri^Jugosla- vija« je prinesla 6 tm. izvirno poročilo, da je biia v Rumuniji 4. tm. proglašeha splošna mobilizacija, b:>je zato, ker so boljševiki po zasedbi cele Ukrajine po- slali ce'o armado v smeri proti Ro- muniji z nalogo, da zasede Bessrabijo. Poljaki utrujenl. Poijaki so za- prosili entento za pomoČ proti prodi- rajočim boljševikom. Želijo, da se boljševike poliličnim potom prisili, da ustavijo prodiranje. Poljska vojska je po 6-letnem boju utrujena, manjka ji pa tudi vojnega materijala. iZ KOROTANA. Dr. Sušnik ni umrl. Na§a vest o smrti odvetniku dr. Sušnika je bilä prenaglena. Poročajo, da se zdravstveno stanje njegovo vidno bolj5a. Za Jugoslavijo agltirajo koroški komunisti v coni B. Tako poročajo celovške »Freie Stimmen«. Če je res, je to dokaz, da so komunisti boljši politiki nego nemškonacijonami zä- grizenci, Celi Korotan je gorel na pred- večer sv. Cirila in Metoda. Bil je ve- ličasten pogled na na5e vrhove in z vrhov po dolinah, ne le v pasu A, ampak celo v pasu B, koder bivajo Slovenci. Znak, da je Korotan naL — zakaj gori v narodnem navdušeniu. Ne gori le p&s A, gorl Ze tudi pas B. Koncert Glasbene matice v Bo- rovljah. Dne 10. t. m se vrši v telo- vadnici me^canske Sole v Borovljah in 11. tm. ob 11. uri na Otoku ob Vrb- skern jezeru koncert Glasbene Matice iz Ljubljane. Za prireditev vlada že sedaj vsesplošno zanimanje. Ker ima koncert poleg zgolj umetniškega tudi še ta namen, da ovrZe nemSke trditve o našem barbarstvu in nekultumosti, vabimo vse Ijubitelje jugoslovanske pesmi in prüateJje slovenske Koro5ke, da nas ob tej priliki posetijo. V med- sebojni vzajemnosti bomo črpali moč za vztrajanje v nadaljni borbi zoper tuio grabežljivost, dokler ne dokažemo vsemu svetu, da smo za kulturno tekmo vsposobljeni v isti meri, kakor za borbo na bojnih poljanah. MARIB0RSKE NOVICE. Urednik »Straže« kot priča. V porotni razpravi gospoda Habiana iz Šmarja proti klerikalnemu agitatorju Žebotu radi tepeža na »izobraževalnem« tečaju je bil kot priča zaslišan tudi kaplan Krajnc, ki pa seve tudi ni mo- gel potrditi Žebotovega »dokaza res- nice«. Kljub temu pa je pokazal ta srboriti kaplan pred soduim križem čudno resnicoljubnost. Predsednik se- nata ga je namreč vpraSal, kako je priSel on (Krajnc) med tepežern iz dvo- rane in ta vneti katoliški duhovnik se je junaško odrezal: »sko^i vrata za od- rom«. Ko pa mu je dr. Zabukovšek osvežil spomin, da za odrom ni nobe- nih vrat, je moral apostol resmee med splošnim smehom občinstva --- v porotni dvorani sramežljivo pnznati, da je smuknil skozi okno iz dvorane. — Lahko si torej predstavljamo, kako deluje ta blagoslovlieni gospod skrit za plotom odgovornega uredmka, če niti pred sodnijo ne more resnice go- voriti! Kdo je tore}'? (Javno vpra^anje uredništvom v Cnilovi tiskarni.) Mari- borski časop si in tudi Že Ijubljanski so ponovno pisali o nekem uredniku, kateremu je izročil posestnik Bauman v Št. Ilju v Slov. goricah 30.000 K. da mu jih naloži v Mariboru. Ta urednik pa ie zaupani den?r še isto noč v neki zakotni gostilni zaigral. Ko je gospod Bauman za to zvedel, se je tjikoj pe- Ijal v Maribor, ter zadevo izro<ül odv. dr. Rosini, v četiar pisarni se je stvar potem za silo nekoliko uredila. K'eri- Koncert Celjskega pevskega društva v soboto, dne 10. juüja tl. v Narodnem domu. Po koncertu veselica s plesom in drugimi zabavami. ^^L ^b J^m[ä ^h ^m ^BA ^^^V^ Ji^^^^ ^^^^^^ ^^B Stran 2. »NOVA D O B A« Stev. 82. kalno Casopisje na nešteta javna iz- zivanja molči. Znano pa je, da hodi v Št. llj edino urednik Žebot in zato vprašamo v interesu javne morale uredništvi »StraŽe« in »Gospodarja«, če je Žebot tisti nesrečni igralec ?! — Odgovor, zavijanje, zmerjanje ali molk gg- kaplanov bo mo bralcem spo- ročili. Kotnisar dr. Leskovar prl ko- ritih. Koritarstvo je v Sloveniji upeljal dr. Šušteršič, advokat dr. Leskovar je bil pri njem koncipijent in videti je, da ni bil glüh za zlate nüuke svojega poliličnega uiitelja. Mislili pa smo, da bo že zadovoljen s tern, če dobi z mestnim gerentsstvom v svojo odvet- niško pisarno vse mestne verižnike in potom koncipijenta -•-• komisarja sta- novanjske komisije ueštevilne pravde v stanovanjskih zadevah. Pa mu ni dovolj. Mož si namreč pusti zato, ker gre včasih malo pogledat na magistrat, izplačati celo redno plačo 6. razreda državnih uradnikov in povrh tega še draginjsko doklado za svoje Številne otroke. Sramota, ki vpije do neba! Pa tudi to še ni vse. Možakar je zahteva! in tudi dobiva za častno komisarstvo pri okrajnem zastopu mesečno plačo 650 K. Ako dobiva tudi tarn draginjsko doklado za svoje otroke, nam trenotno še ni znano. Stori pa rnož pri okraj- nemu zastopu absolutno nič, ceste pusti naravnost razpadati, — ker ni clenarja, za njegovo plačo pa mora biti denarja dovolj. Nadalje ima dr. Leskovar do- bičkanosno mesto pri meslni hranil- nici in še par melikili gnezdec. In v klerikalni stranki ni več toliko pošten- jakov, da bi obsodili to kristalizirano Šušteršičijanstvo. Kam bredemo? Umrl je 6. tm. tvomičar likerja Emil Strohbach. PTUJSKE NOVICE. Na ptujski gimnaziji so 30. jun. napravili maturo 4 maturanti — doma- Čiri Aleš Lešnik, Bela Štuhec, Irma Štuhec in Udo Kasper. Šolske zadeve In obstoj Mladlke. V Pti.iju se bije boj za šolske pros ore. Ni jih, pa ni, ter se ne ve, karn djati deško meščansko šolo. Ogrožen je celo obstoj zavoda deklic »Mladike.« Na Slovenskem imamo samo tri takšne zavode, kolikor mi je znano, in če se bodo začeli še ti opuščati, bo narodna Skoda velika. V Mladiki so nastanjene gojenke Ijudske, meščanske in gospo- dinjske sole. Pod streho Mladike je dekliSka ljudska, meščanska in gospo- dinjska sola. Za slednjo je seve že malo prostora. Pa poleg Mladike je še drugo poslopje, ki je vezano z Mladiko ter bi se dalo prenaraditi za gospodinj- sko solo, in prostora bi tedaj bilo za- dosti. To se je nameravalo že storiti, a je sedaj menda padlo v vodo, zato pa se hoče odstraniti dekliški zavod. Gospoda dobro premislite, predno kaj tacega storite! Mladika slovi kot prvo- vrsten zavod, ki ga posečajo razun Slo- venk tudi Hrvatice in Srbkinje — in je nujno potreben. Ako se ne more shajati z dosedanjimi dohodki in kaže deficit, pa se naj stanarina in hrana- rina tako zvišajo, da bodo stroški kriti, samo da se zavod obdiži na višku. Kar se pa tiČe prostorov za druge sole, posebno za deško meščansko šolo, pa bi priporočal, da se sedanja nem&ka sola opusti, saj za dve ali tri družine pravih Nemcev ~~ drugi pa so itak same poturice — ni treba vzdrževati nemške Sole, posebno če se v sloven- skih šolah še uČi nemščina kot obvezen predmet. Deška ljudska sola se naj poveča in tako bi se dobil potem pro- stor za ljudsko in rneščansko šolo pod eno streho, ako ni drugega izhoda. Re- Sevalo se je tudi že vprašanje, ali se ne bi gimnazija premestila v sedanjo novo vojašnico, ki se opusti, ter bi potem ti prostori, kjer je sedaj gim- nazija, služili za ljudsko, meščansko, obrtno in trgovsko solo. Misel ni na- pačna, ampak tukaj govore spet drugi razlogi zoper to, namreč ljudsko zdravje. CELJSKE NOVICE. |z Celja. (K stanovanjski mizeriji.) Prejeli smo: K temu pred- metu se je In mnogo pisalo, mnogo ukrepalo. Kakor pa je videti, se raz- mere še vedno nočejo zboljšati. Od- pove se stanovanje v Celju nastavlje- nemu profesorju, poštnega uradnika pa se zapelje, da spravi svoje stvari, Če5 jutri že greš lahko v novo stano- vanje. Po stanovanju hrepeneči urad- nik je pa po tolikih bridkih izkuSnjali postal toliko previden. da gre pogle- dat odkazano mu stanovnnje, predno naloži svoje pohištvo na voz in ga pelje r.a. izprehod. V odkazanetn mu stanovanju najde stranko, kateri se še niti ne sanja o tern, da bi stanovanie izpraznila, se inanj pa ima v rokah kak tozadevni nalog st^.novanjskega urada. Resignirauo se spravi uradnik zopet na že za preselitev pripravljene zaboje ter jih zopet razloži. Gospodje pri stanovanjski komisiji. tako ne poj- de naprej. Predno se komu stanovanje obljubi, treba imeti islo pač tudi za- gotovljeno. Samo poskušati, če bode morda stranka vendar sfrčala takoj pod milo nebo, ne gre. Treba pa je poseči po stanovanjili tr.m, kjer so res podani postavni ozir. naredbeni predpogoji za tc, ne pa po takih, gle- de katerill je že lansko leto pover- jeništvo za socijalno skrbstvc v Ljub- ljani pod popolnoma enakimi okol- nostmi izreklo, da je zasega nedopust- na v smislu stanovanjske naredbe. V Celju je Se mnogo stanovanj zasede- nih po Nemcih in nemSkutarjih, pri katerih se da zasega izvesti v smishi stanovanjske naredbe, samo ne vemo, zakaj se to ne zgodi. Govorici o oseb- nih stikih in vmešavanju ženskega spola za enkrat še ne verjamemo. Po- dajamo samo dva rklatantna slučaja: BivSi ravnatelj nemške gimnazije v Celju, Proft, je sicer v Celje pristojen, vendar lahko kot penzijonist izhaja in živi tudi zunaj Celja. Bivši njegovi slovenski učenci gotovo nimajo nobe- nega povoda potegovati .se zanj, če pa se čuti v to morda poklican kdo ctru- gi, ki ni poznal prejšnjih razmer v Celju, se to ne sine dopustiti. — Še večia krivica se godi st?novanja i§- čočim ubogim uradnikom, da se ni že zaseglo stanovanje gosps Louise Stiir, inženerjeve vdove, ki jako oblastuo stanuje s 3 otroci v 4 sobah hiše St. 76 v Gaberjih. Njen rajni mož je bil Bavarec. V svrho lažje germani/.acije tužne Bosne ga je sprejela po nem- ških iiaseljencih znana občina Št. llj pri Mariboru kot občana, da je tako dosc^el avstrijsko državljanstvo in vsled tega shižbo kot in/.ener pri bo- sanski vladi. Služil je do umirovljenia v Sarajevu, kamor je bil torej pristo- jen tn kamor je pristojna tudi njego- va vdova in otroci. Tukaj so podani vsi naredbeni predpogoji za zasego stanovanja in tukaj bi stanovanjski urad z uspehom lahko deloval in pre- skrbel stanovanje za silo tudi dvem uradniškim rodbinam. Tudi iz narod- nega stališča ni nobenega pomisleka, kajti otroci javno izpovedujejo, da ob- iskujejo slovensko solo 1 e p r i s i I j e - no, da pa jih mati doma vzgaja v nemškem duhu. Slednia se je tudi sa- ma že večkrat izrazila, da čuti nem- ško. Saj tudi povodom regentovega obiska ni čutila potrebe, pokazati svo- jo narodnost s kako slovensko ali vsai državno zastavico, četudi samo papirnato. Ponaša se pa, da ji vodja stanovanjskega urada preskrbi drugo stanovanje, kadar in kjer hoče. Taka stanovanja naj stanovanjski urad iz- prazni, pa bode hitro ublažena stano- vanjska kriza. — Dr. K. L. Celje. V Celju imamo Že dalj ča- sa neko komisijo za določanje cen. Ne odrekamo ji dobre volje, vtis pa imamo, da preveč sreče doslej ni ime- la. Ne maramo posegati v podrobnosti, samo opozorili bi radi našo oblast, naj vendar Že odstrani oni »Gessler- jev klobuk« ali tržni cenik, ki stoji kot straSilo pred lekarno in povzroča prav po nepotrebnem slabo voljo oko- liških kmetovalcev, koristi pa res ne vemo, komu — konsumentom, ki so primorani kupovati na trgu, gotovo ne. Mitnic smo se končno znebili, ali res ne moremo živeti brez takih stra- Sil in še pri tern naivno sanjamo, da je to delo za obči ljudski blagor? NesreČa v Savinjskih Alpah- Do- iatno k našemu poročilu v št. 79 se nam poroča, da je celjska družba Jo- sekov z znanim Wusserjem napravila zlet v Savinjske Alpe z namenom, da se ognejo prihodu prestolonaslednika Aleksandra, kakor so se sami izrazili v Mozirju. Družba je prenočevala dne 26. tm. v Lučah, dne 27. pa na Okreš- lju z drugi mi turistovskimi družbami iz ŠoStanja in Ljubnega. V ponedeljek so 51i Celjani in ŠoStanjčani na Kam- niSko sedlo, spremljal jih je pastir, ki je napravil na snežišču pod skalami stopnice, S Kamniškega sedla so se prvi vraCali Celjani, izmed katerih je ponesrečil smrtnonevarno Walter Jo- sek o'or. Konečno smo zvedeli, da leŽi glav- n' vz/ok nerednega poslovanja pošte na Spodnjem Štajerskern pri poStni ambulanci vlakov Zagreb—Maribor, ki jo oskrbujejo poStarji iz Zagreba. Go- spoda se namreč peča z vsemi mogo- čimi kupCiiami, in tako nima časa, da bi prav.lno sortirala pošto, ampak jo mečejo kar knžem v vse mogoče za- vitke in tako prihaja pošta s pardnev- no zamudo na odločeno mesto. Revizor najde v ambulančnem vozu vedno>azno blago, seve ne kot poštno pošiljatev, posebno pa usnje, tobak in pa alko- holne duhove. Čudimo se, da višja oblast ne vzame v roke ostre metle, ko ji je vse to dobro znano! Ali Cakate Se na večjo škodo in nered? Ljubljanskl mesarji so znižali cene ,mesu za 2 K pri kg. Prosveta. Večen tframatične SoBc. V počit- niSkern razpoloženju sem se podal prcfcčeno soboto, due 3. tm. v glcdališOe, da vidim, je-li drainatična sola imela večje uspehe, kakor mnogo drugih šoi v Celju. Žal mi je bilo celo pred /ačetkom, da posveča javnost s slabim obiskom tuko inalo zanimanja našemu požrtvovalnemu diletanskemii na- lašuaju. Sredi programa pa stni zacel boij obžalovati tiste, ki so v. nekako mučeniSko potrpežljvostjo morali vztrajati do konca, ki so ga nenavadno doživeli sole ob tričc- trt na eno uro ponoči. Program je oi s^gal mnogo preveč, nuditi je bilo treba »non multa, sed nuiltum«. Deklamacije so napra- vilc prav dober utis. Srečno izbrane pcsni je večina prcdnaSala temperamentno, s pravim razumivanjem in naglasom. Tudi pantomima in prizoi v gostilni sta sc dovršila spretno in v občo zadovoljnost. Občinstvo je preve- valo najlepše razpoloženje. N|\ravnost ne- verjctno sc nam zdi, kako se je mogla re- 2ija odločiti za Marije Kmetove dramo »Mati«, ki nima prav nič dramatičnega na scbi in zanima k večjetnu posameznike v «^Ljublj. zvonu«. Ni nobenih uaravnih zapljctljajuv, nekatere scene so naravnost nemogofe. Pri tej pont-srečcni igri pa se je poncsrečiln tudi razdelitev vlog, kar je ucinkoyalo preccj mučno. Na parkete ne spadajo Ijudje, ki ne vedo, da se v damskem salonu brez dovo- Ijenja ue prižiga cigaret ter^vžigalic ne po- laga previdno na tla, ker režija morda ni preskrbela pepelnika. Tudi za roke je šo kje drugod prostora kakor v žepu. Zakaj s ' ne uporabljajo take, sicer dobrc moči, v dru- gih vlogah? 0 ostalili nedostatkih sploh nv govorini. Cehovega Medveda, ki je kot gio- teska jako dober, mi je pa bilo naraviiost žal, kakogroteskno se je doigral. Opazovati je bilo najrazličnejša txustva med občinstvom, mene pa sta preobvladovala jeza in sram. Tega skrajno mučncga utisa ni mogla več izbrisati »Maska satana«, ki jo je igral v glavni vlogi gledališkega ravnatelja g. SkrbinSek nad vse sijajno. Kritika gotovo nima nameiia razdirati, ampak graditi in le kazati na hibe. Biti pa mora vsekakor glas občiustva, katerega je potem tudi upoStevati. Gledalci so v pretečeni sezoni doživeli mnogo umetniškcga užitka, z noici in s sarno ma- lopridneži pa se niso mogli spoprijazniti. Naj nam umetnost v prihodnji sezoni poka- žc človeka še od drugih strani. Javna pro- dukcija dramatiüne sole je zvabila na oder mnogo dobrili znancev \z pretekle sezone, ki smo jih pozdravljali, odkrila je prccej talentov, ki jih je treba 5c izpopolniti. a predstavila nam je tudi igralce, katerih ne zelimo več videti na odru, __vlj ¦- Jugoslovanske Obnove—Njiveje izšel 19. broj z zanimivo vsebino. DOPiSi. Begunce-n celjskega okraja. Vsled našega vabila ste se 29. m. m. zbrali v impozantnem Stevilu, da bi pozdravili na- šega Ijubega Aleksandra, da bi videli nasega bodočega kralja in sina veli- kega našega osvoboditelja, kralja Pet- ra. Ali vsled pretesnega prostora in prekratko odmerjenega časa za obisk v Celje ni vam bila izpolnjena gore- ča želja, da bi gledali v onega, po kterem je tako nestrpno koprnela vaSa topla, drhteča primorska duSa. OdSel je in mnogi ga niste niti videlif Raz- očarani in nevoljni ste se vračali do- mov in vaši dobri otročiči so jokali, ker niso videli Ijubega našcga A- leksandra. Zelo nam je Žal, da se je tako zgodilo, a če vas moremo poto- lažiti, vam povemo v tešilo, da so vaši predstavitelji storili, kar so le mogli, da so junaškemu regentu izrazili vašo naigorečneji^o željo po skorajšnji os- voboditvi, opozarjajoč ga na velike na- pise, ki so vam stali nad glavami: »A- leksander, osvobodi nas!« — Gorica, Trst, lstra in Dalmacija. In junaSki naš Aleksander je na to odgovoril : »To isto mislim i ja, budite sigurni, da če se to dogoditi mož.dai prije, nego mis- limo svi!« A na besede na5e deputa- cije: »Mi, begunci iz Goriškega, Trsta, Istre in Dalmacje Vas pozdravljamo kot svojega bodočega jugoslovanskega kralja ter želimo, da se to čimprej zgodi.« — je Aleksander odgovoril: »To želim i ja.« — Dragi begunci! V te tolažilne besede hočemo trdno ve- rovati! Vse govori za to in kaže, da se bode to gotovo zgodilo! Vaše hre- penenje ni padlo v prazen nič! Pod trobojnico, ovito s črnim florom niste bili zbrani zastonj in tudi zaman nis- te stali pod jasnim napisom: » Aleksan- der, osvobodi nas!« To se bo gotovo zgodilol Vse vaše prizadevanje in vaše veliko trpljenje bo nagrajeno, vse bo poplaCano in naSega junaškega A- leksandra boste videli, da, — gotovo ga boste videli in to celo tarn, kjer vam je tekla zibelka, tarn, kamor vas vleče srce, tarn, kjer še danes ječijo naši nesrečni bratje in sestre, ki se bodo pa morda že kmalu z nami vred veselili osvobojene, sedaj še uropane na5e svete grude! In takrat ne bodo več naši malčki plakali zato, ker ni- so videli Aleksandra , — pač pa bodo blestele biserne solze ganljive radosti in sreČe po mladih in starih licih in vsi bomo v nepopisnem blaženstvu vsklikali: »Bratje. osvobojeni smo!« V takih sladkih nadah vas pozdravljamo, mili beguuski bratje in sestre, želeč in nestrpno hrepeneč po čimskorajs'- njem svidenju ob naši sinji Adriji! Geljski begunci. Gonilisko. NaSe gasilno društvo bode napravilo dne 22. avgusta veliko Ijudsko veselico. Prosimo vsa sosedna društva, da se blagovolijo na to ozi- rati. Vspored veselice se pravočasno naznani. (k) Brežice. Vodja okraj glavarstva v Brežicah g Rihard Koropec je bil ime- novan vladnim tajnikom. Najboljši od- govor na umazane napade v maribor- ski »Straži« na njec;ovo osebo. Is Slov« BistrJce. Tudi v nažcin inesta s:r.o z radostjo in vt-seljem sprejeli našega regenta Aleksandra.. Da je res naš — pač nikdo — tudi največji zaslepljenec ne dvomi! S kako Ijubeznijo je stopil celo med kmete. jim podajal r-oko, se pogovar- jal ž njimi, v kolikpr je čas dopuščal — ter med kakšnimi »Živijo«-klici je zapnstil naSe ljubko mestece! Vsa srca si je na mäh pridobil! Slov. Bistrica. Zlati »k. k. Bezirks- geiicht-< je moral vendar zginiti in tudi Juhart jc moral odstraniti svojega Jožefa. Moral je sicer priti regent, da smo to do- segli, no pa šlo je vendar. - Koncert Glas- bene Maticc je izborno uspel. Udeležili so se ga brez izjeme skoro vsi meščani, tudi taki, ki doslej Se niso bili nikoli na slov. prireditvah, tako da so bili sede2i vsi za- sedeni. Le ?al, da se tudi okoliško Ijud- stvo radi dei?ja ni moglo udeležiti prekras- nega koncerta. Petjc je bilo seve na visku, občinstvo pa vzhičeno navdušenja. Čitalni- ci in Glasbeni Matici čestitamo na uspehu pa kmalu zopet na svidenje! Slov. Gradec. Vodja okrajnega glavarstva dr. Marko Ipavic je irneno- van okrajnim glavarjem. St. llj v S.ov. Gor, Znani »Süd- markhof« je pri^el v last doir.ače občine. Turistika in sport Nogometna tckma, V nedeljo 11. julija ob 4. uri pop. se vrši na glaziji no- gometna tekma med ljubljansko llirijo rez. in Celjskim športnim klubom. Tekma obe- ta biti jako napeta, ker se šteje Hirija rez. med najmočnejše ljubljanske klube. ki raz- polaga z rutiniranimi ii?ralci in ki bode po- leg tega ojačena z igralci Šparte. TRGOViNA. OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Obrtnlkom v vednost! V zalogi irnamo razne vrste paličnega železa, svinčevo steklino, fini spirit, mizarski klej. Reflektanti se naj oglasijo pri društvenem tajniku g. Nacetu Založni- ku. — Občeslovensko obrtno druStvo v Celju. Dinarska valuta in zagrebška de- viza na dunajski borzi stalno rasteta, kar smatraio kot posledico dejstva, da je v dunajskih finančnih krogih vedno večji interes za gospodarske zveze z Jugoslaviio. Cepljenje v drevesnicl. V državni drevesnici v Celju cepilo se bo letos od 20, julija do 15. avgusta približno 40.000 divakov. 22., 23. in 24. julija vršili se bodo cepilni tečaji za okulaci- jo v drevesnici. Kmetijske podružnice in privatniki, kteri imajo namcii, na- praviti sčasoma lastno drevesnico, pošlie- jo lahko na ta tečaj za to sposobne fante. Tečaji so brezplačni. Živež naj prinesejo seboj. Kuhalo se bo v dre- vesnici. Seneno ležišče bo preskrbljeno, Prijave za udeležbo sprejema sadjarsko nadzorniStvo v Celju do 20. juliia. Sprejeti bodo vpoklicani. Bopza. Praga 5. julija. Devize. Beograd 241, Zagreb 60, Dunaj-26.37. Valute: dinrji 237, avstiiske krone 25.37. Curih, 6. julija. Berlin 14.65, New York 5.55, London 21.95, Pariz 48,25, Milan 34.60, Praga 12.70,Beograd 31, Zagreb 7.60, Budimpešta 3.60, Varšava 3.50, Dunaj 1.90, avstrijske žigosane krone 4. Dunaj, 6. julija. Zagreb 223-243, Bu- dimpešta 97-107, Praga 369-382, poljske marke 95-165. čehoslovaške krone 366— 386. dinarji 900- 950, Zagreb, 6. jul. Devize: Berlin 200-205. ltalija 430-440, New York 64-64.50, Pariz 520-530, Praga 165 - 167, Dunaj 43.50-44.50, Valute: Dolarji 61-62, avstrijske krone 42- 43, rublji 120-125, francoski franki 500-550, napoleondor 280—285, nemške marke 2Oo~ 205, rumunski leji 170—174, ital. lire 415 do 425, bolgarski levi 0—140, turške lire 290—300, češkoslovaške krone 160—167. Zadnja porocila. Laška predrznosl. Italijanski aeroplan nad Ljubljano. Ljubljana, 7. jul. Vferaj ob 5. uri pop. se je pojavil iz smeri Kar- lovca italijanski aeroplan in krožil nad gradoin, nad južnim in državniin ko- lodvorom in nad naSim letaiiščem. Spustil se je celo do višine 10 m. Ko se je eden naSih letalccv dvignil, da ga zasleduje, se je zopet dvignil v ve- liko višino in odplul proti Turjaku in Reki. Naš letalec ga je zasledoval do demarkacijske črt?. Naše oblasti so uvedle potrebne korake proti tej sa- movoljnosti. V Italiji rekvlrirajo vso žetev v zasedenem ozemju. Trst, 6. jul. »Osservatore Triesti- no« objavlja naredbo generalnega ci- vilnega komisarja, v kateri je ukaza- na rekvizicija vse pšenice, rži, ječme- na in ovsa letošnjega pridelka, pa tu- di iz prejSnjih let. Vse žito se zaseže v prid aprovizacijskemu uradu gene- ralnega civilnega komisarja. Razgovor med dr. Trumblčem In Sforzo. Pariz, 6. jul. Včeraj je jugoslo- vcfiiski minister dr. Trumbic prosil italijanskega zunanjega ministra grofa Sforzo za razgovor, ki Je bil zelo ži- vahen in je trajal poldrugo uro. Kumiinl nam zagotovljajo srčno prijateljstvo. Beograd, 6. jul. Danes je po- setil min. predsednika dr. Vesniča ru- munski polanik Jango Rascano, ki se je pred dvemi dnevi vrnif iz Buka- rešte z dopusta. Izjavil je Vesniču, da sta mu naročila min. preds. general Avarescu in zunanji minister Take Jonescu, naj uveri našo vlado, da bo rumunska vlada gojila vedno prisrčne prijateljske odnoSaje med Rumunijo in Jugöslavijo. Vesnic je vzel izjavo z veh'kim zadovolistvom naznanje ter iz- javil, da bo vlada kraljevine SHS s svoje strani skušala poglobiti prisrčno razmerje med obema državama. Glasovl o Valoni. Pariz, 6. jul. »Temps« poroča iz Londona: Vkljub dementijem se potrju- je vest, da so Albancl zavzeli Valono. Večina italijanske posadke se je zatekla na vojne ladje. Pri ponovnem brez- uspeSnem poskusu zavzeti mesto so imeli Italijani 485 mrtvih in mnogo ran- jenih. Albanci so uplenili 7 topov, 39 brzostrelnih topov in 700 pušk. Rumunska trdnjavlca Cartzel gori. Bukarest a, 5. julija V trdnjavi Cartzel je eksplodiralo deset vagonov smodnika. Kksplozija je bila tako močna, da je zemlia na nekaterih krajih do- bila razpoke. V okolici BukareSte je bilo razbitih mnogo šip. Trdnjava gori. Nihče se ne more približati. Od časa do časa se ponavljajo eksplozije. Težki boji med Poljaki in boljševikl. — Proklamacija poljskega vojnega ministra. Varšava, 6. jul. (Poljsko frontno poročilo): Davi je izvršil sovražnik se- verno železniške proge Molodečno— Polog velik napad, ki smo ga že dolgo pričakovali in na kateri se je so- vražnik že delj časa pripravljal. lirabri obrambi naše armade se imamo za- hvaliti, da sovražnik ni prodrl naših postojank. Ob vsej Bertzini je živahen topniški ogenj. Ob reki Ubor je napa- del sovražnik naSe postojanke, na§ pehotni pol < 27 pa ga je prisilil, da se je umaknil. Bežal je v neredu. Vzhodno od Rovna so bili naši oddelki vsled manevra sovražne konjenice pri- siljeni, se umakniti. Boji še trajaio. Tudi pri Baru je sovražnik naskočil. Morali smo izprazniti Komorov. Varšava, 6. jul. Listi objavlja jo pioklamacijo ministrstva za narodno obrambo, v kateri pravi, da bo ta vojna odločila, ali postane Poljska uplivna država ali le slabotna deželica, in ali bo boljševizem §e dalje širil svoj temni režim. Llstnica urednifetva. Vse po^iljalce dopiso , ki so se nekoliko zakasnili, prosimo oproščenja. Od- ložiti smo jih morali radi pomanjkanja pros- tora. Prosimo vse s> nadaljne naklonjenosti. Gasilno druötwoG milsko: Priob- čimo vkljub temu. da ste pozabili priložiti pristojbino za časniške ko.'ke v znesku K 4.-, kar blagovolite naknadno storiti. V bodoče ne bomo prijavili več nobenih društvenih vesti, če se ne priloži obenem pristojbina za ČHsniški kolek, to je za vsako besedo, ki ima več ko 2 črki, 20 v. Stran 4. ,,*NOVA DOBAi Štev. 82. Imate bolečine! V obiazu? v ceiem telesu? Va5e miSice in živci Vam odpo- vedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza Fluid ! Bodete se čudili ! h dvojnatih ali 2 velilu stekltnici 36 K. AH trpite na počasni prebavl? Na slabem apetitu ? Za^Ttju? Proti temu pomagajo prave Fellcrjeve Elza-lcropljice! 6 Skatljic 18 K. Prava, Želodec krepčujoča švedska tinktura 1 stuklcnica 15 K, omot in poStnina posebej a najceneje, Evgei» V. Feller, Stubioa dolnja, Elsa- trg St. 356. Hrvatska. 1590 C 15-14 P^oda se p& ceni: 1 lahki koleseij, 1 lahki, polkriti, fini voz z usnjato streho, 1 železna blagajna srednje velikosti, 1 par oljnatih osi, malo rabljenih, 24 kg težkih, 40 žarnic, 150 volt, 50 sveč. Kje, pove iz prijaznosti g. Kupus, brivec v Celju. 908 3-2 Groin EiifSot občina Novacerkev ie dne 1. julija 1920 predpoldne ob priložnosti vožnje po okrajni in državni cesti od Novecerkve do Škofjevasi eno 924 1 cm usnjafo lusti listiici z vsebino 2žepnih robcev zaznamovanih M. L. In eno srebrno narotno uro z usnjatim jermenom, zgubila. Najditelj navedenih predmetov nai odda žand. postaji v Vcjniku. Nagrada 200 kron. Naznanjam slavnemu občinstvu v Celju in okolici, da aem stopil v družbo z gosp. Mihelčičem, eleklrotehnikom v Ljubljana, kot strokovni sodelovalec električnih naprav in se priporočava za mnogobrojna na- ročila iz cele Slovenije s soliduo in točno postrežbo za vse v to stroko spadajoče naprave. S spoštovanjem MihelčSč & Janežič električno podjetje, Ljubljana, Hrenova ullca št. 18. 923 2 1 Lesna fry. in industpijsha družba „Savinjo" v Gelju razpisuje mesto podravnatelja. Strokovno znanje potrebno; jezikovno zmožui im a jo prednost. Ponudbe s spri- čevali do 20. julija 1920 na zastopnika dr. Antona Božiča, . odvetnika v Celju. 917 3-1 Proda se polpoktita kočija. Gostilna Čeeek v Gaberjih. 927 1 Rezširjajte t,ta Dcbo"! Psnslfl ^P posestvo ali da v LIuUU *j\- najem. Istotam se proda en pražič 4 mesce star. Naslov: Polule štev. 23, Celje. 925 2-1 Došii! Cevlji Došli! moški, ženski in za otroke iz chevraux, boks in telečjega usnja, posamezni pari in na debelo; točna pošiijatev. JES2. Bei»raa trgovina s Cevlji in čevljarskimi po- trebščinami w Celjju, Kralja Petra cesta. 919 1 Kdor inia poses*wo, hiäo in druge realitete za prodati ali jih želi kupiti, blap;ovoli se obrniti na koncesjionirano „üfcidna Gruda" v Celju, Dolgopföljä st 3* Pööbl. posloYodja Karol Breznik. 921 3-1 ! Bostilna in kwml na jiajprometnejSem kraju sredi mesta v Sloveniji, z 8 opreinljenimi sobami za tujce, goslilniška oprava, vinski sodi, zaloga vina, likerjev, šampanjca itd., vrt za goste in zelenjavo, hlevi in go- spodarsko poslopje, kakor leži in stoji, se takoj proda ?.a 270.000 K. Pojasnila z priloženo poštnino daje realitctna pisarna Havlik v Mariboru, Gregorči- čeva uiica St. 6, telefon St 132. 926 Proda se en nov frak s telovnikom, en nov pkšč, 8 parov volnenih gamaš (štucnov). Vpraša se v upravništvu. 925 1 Kupim sveža bukova cepljena = drva= franko vagon, ter vsako množino —- bukovih In hrastovih ¦ železnišktH pragov franko postaja, po najvišji ceni. Po- nudbe je vpcslati na F. Drobnič, LaŠko. 928 5-1 laaaaHaMBaaHHanBBBBMBaHisHanärdfittnuHitaaflBHaBaKnnBaa! Dvonadstropna hiša v Celju I v kateri se nahaja trgovina je na prodaj. Parni stroj, I 6 konjskih sil in bencin motor, 8 konjskih sil sta tudi S na prodaj. Natančnejša pojasnila daje 920 L Karl Plauštajner, Sy. Peter v Sav. L \ Tpgofishi satrudnR, SsJr^Sas išče siužbe v mestu aii na deželi. Vstopi tudi v pisarno ali kam drngam, ki je tej stroki primerno. Vstopi lahko takoj. Cenj. ponudbe se prosi nu upravništvo ^Nov.e Dobe«. 896 4—3 Dve mirni gospodični iščeta v niestu stanowanja, če niogoče s lirano. Pismene ponudbe se prosi na naslov: V. L Kralja Petra cesta 33. 895 2-2 GoT'S&e č-vl^e, podkovane, rnalo rabljene, proda BAS v Celju, Aškerčeva ulica štev. 4. 887 3—2 Stole, iimfsiice, razno pohiötvo in iapaini&k» ixdelke ima v ^ožbi: Ma«ja Baumgartüir 156-120 Gospoßkui ulica 25. Naročila se izvršuiejo točno in solidnc. PreÄernova ultca. - ^ostrežba izvrstna. Za abonente ceueje. 782 25-10 Iv. Ravnikar, Celje kupuje ponajvišjih dnevnih cenah pristno strd in vosek, Ima v zalogi la bučno, jedil- no in ricinovo olje, kakor tudi mast in slanino. 100 - 5:> Trgovina z vlnom, žganjem, liktrji In pfvom na debeio, z velikanskim prometom i» čistim dobičkoin, v nalašč za to stroko zidani stavbi, moderna in velika žgan- njarna, se nahaja ob Donavi v veliki banatski občini, je z vso opromo na prod^j ali pa v delniško družbo za preosnovati. Dopisi pod „Trgovina vina I št. 1026' na Blocknerjev zavod za ogla- • Sevanjo, Zagreb, Jurjevska ulica št. 31. 888 3-3 Obrtna banka v Ljubljani. Minister trgovine in industrije je s svojim reäenjem z dne 5. maja 1920 VI št. 734 dovolil ustanoviti delniško družbo Ob^tna ba?iv-a v Ljubljani'. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je z razpisom z dne 26. maja 1920, 5t. 5708 potrdiio predložena pravila. Po §§ 3 in 4 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 2,000.000 K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po K 200'—. Delnice se glase na imejitelja. Delniška glavnica se sme na sklep občnega zbora povišati do zneska K 5,000 000'—. Za osnovno glavnlco K 2,000.000'— razpisujemo javno subskr* pcijo 10.000 delnic po K 200-— nominale. Nominalne cene za podpisane delnice je pri subskripciji takoi v gotovini piačati. Za vsako delnico je plačati za stroSke izdaje po K 30. Podpisovanje delnic se vrSi v času od 20. junija do 20. ulija 1920. Pnjave sprejema: Ljubljanska kreoitna banka « Ljub iani in njeni podružnici v Cetju in Mariboru. Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdiio o številu dodeljenih delnic. Kdor sploh ne bi dobil delnic, ali manjše število, nego jih je podpisal, prejme povrnjeno celo, odnosno delno svoto svojega vplačila. Delnice same se izroče interesentom svojčas proti vrnitvi potrdil 0 do