Poštnina olatana v gotovini LetO LVII. V Llubltenl, v sredo, dne 20. februarla 1929 St. 43 st.2 Dir Naročnina Dnevna izdala za državo SHS mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 3 ikem delu vrstica po 10 Din o Pn veatem □ naroČim popual Izide ob 4 zjutraj razen ponde!|Ka in dneva po prazniku Unutaliico le v Kopltarievl ulic) Si. 6111 ttokoplal se ne vraCafo, aetranlclrana platna ae ne apre/ema/o Creanlšlva telefon it. 2030, upravnlStva SI. 2328 Uprava le vKopltartevl ul.i i.tt ^ Čekovni račun: L/ul>lJana Stev. 10.630 ln tO.349 za tnaeiate, SaralevoSl.7363. Zagreb St. 39.011, Vraga ln Dunal St. 24.797 Konkordat Določbe, hi so važne za narodne manjšine Dr. A. Gosar: Uradniško vprašanje Z reformo naše državne uprave je — kot sem že v prejšnjih č^nkih naglasil — tesno zvezano zlasti tudi uradniško vprašanje. To vprašanje zasluži tem več pozornosti, ker zavisi od njegove rešitve usoda par sto tisoč državnih uslužbencev z njihovimi družinami. Gmotni in socialni položaj državnega uradništva se je tekom zadnjih deset oziroma petnajst let bistveno izpremenil. K temu je — vsaj navidezno — največ pripomogla vojna s svojimi dalekosežnimi gospodarskimi posledicami. Vendar bi bilo napačno misliti, da se bodo državnemu uradništvu še kdaj povrnili nekdanji časi razmeroma dobrega splošnega blagostanja in družabnega ugleda. Ne, to so »tempi passati« in čim prej se bodo državni usliižbonci s to mislijo popolnoma sprijaznili, tem pr^j bodo znova dosegli ono mero gmotnega blagostanja in tisti socialni položaj, ki jim tudi še danes po vsej pravici gre, Treba je namreč sledeče upoštevati: Pred dvajsetimi in tridesetimi leli je bilo državnega uradništva še jako malo. To je bila nekaka elita, ki ji je pripadal le majhen, vprav neznaten del prebivalstva. Danes je lo drugače. Državna uprava se je neverjetno razširila in povečala. Število državnega uradništva se je tekom zadnjih desetletij podvojilo in potrojilo, marsikje več ko podesetorilo. In koliko je danes popolnoma novih upravnih panog oziroma ustanov, ki zahtevajo vprav ogromen uradniški aparat! To je moralo voditi do tega, da je državni uradnik izgubil svoj nekdanji več ali manj privilegirani položaj. Zakaj jasno je, da so za določitev življenjskih pogojev in družabnega položaja vsakega stanu, čim mu pripada količkaj znatnejši' odstotek vsega prebivalstva, merodajne povsem realne gospodarske in socialne razmere. Zato velja danes glede uradniških plač nujno nekaj eličnega, kot n. pr. glede delavskih mezd. Kakor se mezde držijo redno neke stalne višine, ki je določena po nujnih gospodarskih zakonih ter ne morejo biti trajno niti znatno višje niti znatno nižje. Prav tako imajo danes tudi uradniške plače bolj ali manj občedružaben značaj ter so podvržene splošnoveljavnim gospodarskim zakonom. Dokler je državna uprava štela le nekaj tisoč ali desettisoč uslužbencev, toliko časa jim je lahko dajala razmeroma dobre dohodke ter jim z različnimi ugodnostmi zagotovila poseben socialen položaj. Marija Terezija je svoj čas določila za konceptne praktikante posebno doklado, »da si bo mladi gospod mogel vzdrževali konja in v nedeljo svojemu stanu primerno jezditi ua sprehod«. Kakor pa je bilo to takrat razumljivo in v redu, prav tako je tudi danes jasno, da se mora zaslužek in družabni položaj državnega uradništva odmerjati v skltdu z občimi življenjskimi pogoji. Poleg tega ne smemo prezreti, da vpliva na položaj državnega uradništva tudi ogromno število najrazličnejših samoupravnih in zasebnih nameščencev. Vsi še pomnimo čase, ko so bili na sedežih okrajnih glavarstev, glavar, sodnik in morda še zdravnik edini akademsko izobraženi ljudje. Tudi ljudi s srednješolsko izobrazbo je bilo samo po par. Danes jo enih in drugih v vsakem količkaj boljšem kraju že cela vrsla in to ne morda le v državni službi, marveč tudi v najrazličnejših zasebnih službah in poklicih. Vsi ti (samoupravni in zasebni) nameščenci pa hočejo v gmotnem in zasebnem oziru veljati za enakovredne svojim tovarišem v državni službi. To treba imeti pred očmi, pa se nam celo uradniško vprašanje pokaže v popolnoma drugačni luči, kot smo ga bili dosedaj vajeni gledati.Če to pomislimo, potem bomo razumeli, zakaj je borba za vsakdanji kruh zajela tudi stan državnih uradnikov oziroma vobče državnih nameščencev. V tej zvezi pa nam postane tudi takoj jasno, da je edini izhod iz sedanjega težkega položaja, težkega za uradništvo in za državo: otresti so nopotrebne sentimentalnosti tcr zavreči tradicijo, ki si državnega uradnika ni mogla drugače predstavljati, kakor da jo v službi absolutno stalen, da ima zagotovljeno popolno pokojnino, da uživa poseben socialen ugled itd. Vse to in kar je še bilo drugih talcih nrPfInfKti limrinlSlrarrn otnnu IA nnmi.oX jn.--- «----*---- — »»-"auaavgtt UfcUl&U) j UUUI1VV UllllCO anahronizem. Danes velja načelo borbe za življenje in kruh. Zato pa mora tudi državni uradnik imeti čim več sposobnosli, priliko in možnosti, da se v tej tekmi uveljavi. Rim, 19. febr. (Tel. »Slov.«) O konkordatu, ki se je sklenil med sv. stolico in Italijo, se izvejo avtentično glavni obrisi. Ti so sledeči: 1. Vatikansko držav'''ar.stvo ni navezano na rojstvo ali na funkcij, ki jo kdo ima v vatikanski državi, ampak izključno le na kraj bi-vanja. Zato so vse duhovne o.vaj.v'o in možnost j prehoda k zavarovanju zaščitili nameščen- I rake proti obsojenemu duhovniku, ako se mu to zdi potrebno. Cerkve t. " nimajo pravice azila, vendar če ni neobhod*. - potrebe, ne sme oborožena sila stopit' ' cerkev, ako prej nc obvesti cerkvene ob >ti. Azilna pravica ne obstoja tudi ne na val —' em ozemlju. Sveta stoiica bo izročila italijai. .i državi vse osebe, ki bi vanjo pribežale in katere so se pregrešile proti postavam, ki veljajo v obeh državah, v italijanski in v vatikanski. 5. Kar <-e tiče verskega pouka, je duhovnik, ki ima kanonično misijo, edini upravičeni veroučitelj v ljudskih in srednjih šolah, katere dosedaj cerkvenega verouka sploh niso iimele. Vendar morajo verski učbeniki biti sestavljeni iz tekstov, ki jih izbere italijanska država, cerkvena oblast pa jih aprobira. Na ostali šolski pouk pa cerkev nima zakonitega vpliva. Srednje šole, katere vodijo in vzdržujejo cerkveni redovi, podležijo državnim izpitom. 6. Cerkev ima popolno svobodo tudi v pogledu disciplinarnih in cerkvenosodnih odredb z ozirom na duhovnike, ki so italijanski državljani. Odpadli in suspendirani duhovniki r.e smejo biti ne veroučitelji ne v kakršnikoli drugi drž avni službi, v kateri bi prišli v neposreden stik z občinstvom. 7. Cerkev sme posedovati premičnine in nepremičnine in italijanska država priznava vse verske redove in kongre,rfacije. Vendar ima država pravico avtorizirati in kontrolirati pridob-ninc teh juridičnih oseb na svojem teritoriju. 8. Določene so zadostne in popolne garancije, da se v Italiji ne more vzpostaviti nobena se ustanovi Zadružna banka po čisto bančnih statutih; 2. mnenje uradnikov v kmetijskem ministrstvu, da se naj ne ustanovi banka, ampak naj se dosedanje ravnateljstvo za kmetijski kredit razširi; 3. mnenje zastopnice organiziranega zadružništva Glavne zadružne zveze, ki je, kakor smo avtentično zvedeli, proti ravnateljstvu za kmetijski kredit, pa tudi proti bankam. Proti kmetijski banki je ne samo principielno, ampak tudi radi slabih spominov. Pred nekaj leti je namreč prišla v konkurz »Prva srpska zemljcradniška banka«. Ta je mnogo škodovala zlasti ameriškim izseljencem. Posebno pa je imelo slab upliv, ker je bila pod zaščito države in njene propagande. Dejali so celo, da država jamči za vse vloge. Naenkrat pa je prišel polom. Ne samo radi slabega spomina, ampak tudi načelno zastopa Glavna zadružna zveza stališče, naj se namesto banke ustanovi Osrednja zadružna blagajna, ki bo kot poroštvena centrala poslovala za kredit. Potem naj bi bilo izključeno, da bi dobili kredit tisti, ki niso za- cov. To bi namreč tvorilo tisti most, med državnimi in samoupravnimi iu zasebnimi uradniki, ki sem ga pravkar omenil. Če bi se to izvedlo, potem bi si uradnik n. pr. tudi po desetih letih lahko prebral mesto. V tem primeru bi enostavno nesel seboj vsa odslužena lela, ki bi se mu v novi službi avtomatično nadaljevala. Prav tako pa bi se tudi država lahko vsak čas brez krutosti znebila nepotrebnega ali slabega uradništva. S tem bi prenehalo obenem tudi tu tisto nesrečno štetje in priznavanje let v državni službi, ki stane našo državo na stotine milijonov in ki je glavni vzrok, zaradi katerega morajo aktivni uslužbenci stradati. Možnost izgubiti službo — ta možnost bi bila v našem slučaju kajpak realnejša uego je danes — bi uradnike silila, da bi vestno vršili svojo službo. Na drugi strani pa bi večja mobilnost državnega uradništva brez dvoma pripomogla k temu, da bi se plače v državni službi vsaj približno zonačilo z onimi v samoupravnih in zasebnih službah. S tem seveda nočem reči, da v državni službi vobče ne bi b:lo treba nikake uradniške stabiosli. Ne. Primerna stalnost uradnici..« .. ;_»______ -1...-.1.« j.____ jo v imcicsu »lu/.uc uict. uvunin jnnreu- na. To velja predvsem, kolikor gre za vodilno uradništvo. Poln« ! ■ :> je treba uradništvu r- lovili j"rio'.' v :' :'i'o-t tudi iz soralnih o:-\*;y. To v c '.'n > . i c1 no za liste, ki se stranka ali kakršnokoli politično gibanje, osnovano na duhovščini, ki bi bilo naperjeno proti režimu in bi sc moglo skrivati pred državno kontrolo pod posebnim položajem, ki ga uživa danes italijanski klerus od strani konkordata. 9. Dosledno v tem smislu mora biti duhovščina v Italiji, ki v duhovnih in verskih zadevah nc podleži državnim, ampak ie cerkvenim postavam, dobrega italijanskega držav« ljaBskega duha in se mora ogibati vsakega po-kreta, ki bi bil proti Italiji in proti njenemu režimu. 10. Novo imenovani škoii morajo imeti placet vlade. Kar sc tiče duhovnikov, sporoči škof ime dotičnega, ki ga hoče imenovati na župnijo ali kak drugi cerkveni beneiicij, nakar vlada sporoči v zaupni obliki razloge, ki jih ima proti imenovanju. Če se cerkvena in državna oblast ne moreta sporazumeti o kandidatu, se stvar izroči v razsojo sv. Sto-licl. Ako bi se tudi le-ta ce mogla sporazumeti z vlado, se imenuje razsodišče iz dveh delegatov Vatikana in dveh delegatov italijanske vlade. 11. Te norme veljajo tudi, če se pojavijo od strani vlade pomisleki političnega značaja proti duhovni osebi tudi po njenem imenovanju. Tako ostane v vsakem oziru varovana kontrola in možnost obrambe od strani italijanske države proti onim duhovnim osebam, ki bi se pregrešile v nacionalnem in državnem oziru, na drugi strani pa ima Cerkev, odnosno sv. Stolica vso možnost škoia in duhovnika do zadnjega braniti, ako bi razlogi vlade nc bili zadostno utemeljeni. družno organizirani. Osrednja blagajna naj ne bi dobivala liipotečni, ampak esebni in realni kredit. Na izražene pomisleke proti predlogu Zadružne zveze, je ta nasvetovala, da se nameravani blagajni prepuste sredstva, ki jih ima ravnateljstvo za kmetijski kredit. Končno pa bi se lahko izdatno priskočilo na pomoč » kakim zunanjim posojilom. Morebiti bi zadruge same vpisale v to osrednjo blagajno svoj kapital. — Glavni zadružni zvezi je nato bilo naročeno, naj izdela konkreten načrt. Ker je zadružništvo najpopolnejše in najmočnejše v Ljubljani, se ta načrt izdeluje pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Zadrugarji zatrjujejo, da bi sedanja sredstva, kot jih ima ravnateljstvo za kmetijski kredit, zadostovala in da bi se lahko na podlagi teh sredstev gradilo naprej. Trocki prispet v Angoro London, 19. februarja. (Tel. »Slov.«) Evvening Standard poroča iz Carigrada, da je Trocki prispel v Angoro, kjer so ga spravili v sovjetsko poslaništvo. Iz Carigrada so ga odpravili v največji tajnosti. morajo v državni službi specializirali v kaki taki stroki, da tega svojega znanja ne bi mogli primerno izkoristiti v nobeni nedržavni službi. Tu sem spadajo n. pr. učitelji, profesorji, železniški iu poštni uslužbenci. (Pri sodnikih so združujeta v tem pogledu obe okolnosti: interes službe pa tudi socialni ozir.) Gotovo pa je, da ta stalnost ne bi mogla biti tako, skoro bi lahko rekli absolutna, kot je bila nekdaj. Sicer pa to tudi ne bi bilo nič več potrebno. Če bi se uradniška služba organizirala, kakor sem tu naznačil, potem bi — zlasti pri uradništvu uprajnih strok, ki nas tu v prvi vrsti zanima — popolnoma zadostovalo, če bi uradnik pos al slalen šele po daljšem, pa bodisi tudi šele desetletnem službovanju. V resnici bi namreč kljub nestalnosti prehajal is državno službo drugam in obratno le razmeroma ne nalen del uradništva. Večina -bi ostajala trajno na svojem mestu, kakor ostaja no lo v samoupravnih, marveč tudi v osebnih službah. Eno kajpak je jasno: Po tej reformi bi državni uradnik postal povsem vsakdanji človek brez kakršnih koli prednosti. Čo bi hotel obdržali službo ter napredovati, bi moral uporabiti vse svoje sposobnosti ier pridno in vestno delali. Zakaj samo štelje in nabiranje let bi mu nič ne koristilo. Na drugi strani pn bi gotovo imel vsaj to, da bi lahko od svo-jogn dela kolikor toliko primerno živel. Maše kmetijstvo in novi zakoni Troje mnenj glede zakona o kmetijskem kreditu - Glavna zadružna zveza proti banki in za osrednjo zadružno blagajno Primo de Rivera ne odstopi Artilerijski častniški zbor razpuščen Tržaški škof o tateranski pogodbi Tržaški dopisnik »Giornale d' Italia«, službenega lista italijanskega zunanjega ministrstva, dr. Tranquilli je imel važen razgovor s tržaškim škofom dr. Alojzijem F o g a r j e m. Uvodoma je omenil prelat, da so katoliki v obmejnih provincah z največjim veseljem sprejeli vest o spravi med Cerkvijo in državo. Prelat je trdno prepričan, da bo rimski dogovor imel ugoden vpliv na obmejne pokrajine. Posebno se bodo čutile moralične, politične in verske koristi te sprave za diecezane v pokrajinah s tujim jezikom. Nato je msgr. Fogar naglašal težavni položaj v slovanskih pokrajinah, kjer je moral duhovni pastir trpeti radi dualizma, ker je moral biti na eni strani državljan države, ki, četudi ni bila Cerkvi sovražna, se pa vendar še ni z njo spravila, na drugi strani pa je moral vršiti svoje dolžnosti kot duhovnik Prelat je nadaljeval: Mussolini je pred nedolgim časom izjavil predsedniku katoliške akcije msgr. Orlandiju, »da bi vse njegove odredbe, ki se tičejo prebivalstva, imele malo uspeha, če bi italijanski narod ne čutil strahu božjega.« V nekem pastirskem listu,« je rekel msgr. dr. Fogar, »ki sem ga naslovil vernikom moje škofije v italijanskem, slovenskem in hrvatskem jeziku, sem poudarjal te Mussolinijeve besede, kar je mnogo doprineslo k temu, da je slovanska duhovščina ▼est o spravi s tem večjim veseljem sprejela. V oddaljenih gorskih vaseh so spravo med Cerkvijo in državo sprejeli z zvonjenjem vseh zvonov.« Potem je škof nadaljeval: »Konkordat zagotavlja škofu volitev svojih župnikov. Posebno v obmejnih provincah bo mogel škof, vpoštevajoč delikatne lokalne razmere, izvršiti to izvolitev tako v verskem kakor v državnem interesu. Svoboda duhovnikov v obmejnih pokrajinah bo še ojačila njihov državni čut, ki ne bo nič trpel, če bodo pridelovali v slovanskem jeziku, čc njihovi župljani ne razumejo italijanskega jezika. — Jezikovna svoboda v cerkvi tujejezičnega teritorija bo učinkovito orožje za dviganje morale in civilizacije. Tujejezični duhovnik bo lahko v svojem materinem jeziku spontano in odkritosrčno pridigoval ljubezen do države, in o tej odkritosrčnosti ne sme dvomiti nihče. Visoki prelat je končal: »Kakor znano je sv. Stolica naložila vsem tujejezičnim duhovnikom dolžnost, vzgajati državljane k dolžni lojalnosti in pokorščini, po načelih cerkvene morale pa jim je prepuščeno, pridigovati v njihovem materinem jeziku. Zato smo po sklenitvi sprave jaz in moji duhovniki prepričani, da se bo za obmejne škofije sedaj začela nova doba.« Po sklenitvi pogodbe Rim, 19. febr. (Tei. »Slov.«) Prvič, odkar obstoja italijansko kraljestvo, so te dni nastopile italijanske čete pri verskih svečanostih. Pri sprejemu, ki ga je priredila garda plemenitašev, se je prikazoval film o spravi, ki so ga napravili ob podpisu. Rim, 19. febr. (Tel. »Slov.«) Katoliški >Cor-riere d' Italia« zahteva kot zadoščenje za sramoto, ki so jo prejšnje italijanske vlade napravile cerkvi, da se imajo kipi papežev Gregorja XIII. in Pavla III. zopet vrniti v dvorano častitljivih senatorjev na Kapitolu. Sovjeti in lateranska pogodba Sovjetski diplomatski krogi so silno rezervirani glede posledic in pomena vatikanskega sporazuma. Tudi sovjetski listi objavljajo samo dejstva in izostali so celo običajni komentarji — o imperialističnih tendencah. Vest o vstopu Vatikana v Društvo narodov — ki pa je neresnična — pa zato sovjetski listi tem pridneje uporabljajo za napade na Društvo narodov. Waleški princ za brezposelne London, 19. februarja. (Tel. »Slov.«) Na banketu o priliki otvoritve angleškega industrijskega velesejma je princ \Valeški izrekel apel vsem industrijskim krogom, tudi v do-minijonih, da pobijajo brezposelnost kot enega glavnih problemov sedanjega časa. Na lastne oči se je prepričal o bedi brezposelnih. Smatral je, da je iz praktičnih in čuvstvenih razlogov najprimerneje, da se organizira ko-loniziranje brezposelnih. Ministrski predsednik Baldwin je naglašal važnost trgovine za ohranitev miru na vsem svetu. Pred bojnim glasovanjem v francoski zbornici Pariz, 19. februarja. (Tel. »Slov.«) Danes čava francoski kabinet zopet težka preizkušnja v poslanski zbornici. Vlada je predložila zbornici v sankcijo naredbo iz leta 1926. o ukinitvi 220 sodišč na deželi. Radikalni socialisti pa so vložili predlog, da se ta sodišča zopet otvorijo. Vlada je na včerajšnjem ministrskem svetu sklenila, da zahteva zaupnico. Razprava v zbornici je bila zelo burna Izid glasovanja, do katerega more priti kvečjemu v poznih urah, je zelo negotov. Poincare obolel Paril, 19. februarja. (Tel, »Slov.«) Poincare je lahko obolel na hripi. Dunajska vremenska napoved. Po veČini Jasno, podnevi velike razlike v temperaturi. Ponoči nekoliko mrzleje, podnevi topleje. Ponekod južna Madrid, 19. februarja. (Tel. Slov.«) Po končanem kronskem svetu je diktator Primo de Rivera sporočil časnikarskim poročevalcem, da je kralj podpisal vse dekrete, katere mu je predložil. S tem so ovržene vse govorice o odstopu diktatorja, še danes se pričakuje nota o postopanju vlade. Smatra se, da bo artiljerijski častniški zbor razpuščen. Ta dekret je bil pripravljen že pred dvema tednoma, kralj pa se ga je dosedaj branil podpisati. Manj energično postopanje vlade bi se vsekakor smatralo za ulabcst. Če je razpust častniškega zbora resničen, pomeni to odkrit boj vlade proti največjemu delu plemstva, ki so bili artiljerijskim častnikom zelo blizu. Prpiču prečitana smrtna obsodba Zagreb, 19. februarja. (Tel. ; Slov. ) Danes ob 10. uri se je p recitala smrtna obsodba nad Pipičem in tovariši. V Zagrebu vlada veliko zanimanje za to obsodbo. Mncgo občinstva je hotelo še pc sledu jikrat videti Prpiča. Dvorana sodnega stola je bila nabito polna. Mnogo ljudi je, moralo ostati zunaj. Ob 10. uri 20 minut je vstopil predsednik z votanti. V senatu so bili tudi psihi-jatri. Nato so vstopili obsojenci. Vsi so bili resni in mrki. Samo Pavle Prpič se je smehljal. Vrbenac ni mogel sam hoditi, podpirati ga je moral stražnik. Najpreje se je prečitala obsodba nad Je-leničem, ki mu je bila smrtna kazen znižana na 15 let. Nato so se naštevala razbojništva, tatvine in umori, ki so jili zagrešili Prpič in tovariši, nakar se je prečitala obsodba. Obsojenci bedo obešeni jutri zjutraj ob pol 7. Najpreje bo obešen Krmpotič, nato Brdarič, eventualno Vrbenac, končno Pavle Prpič. Ko je predsednik senata vprašal obso-jence, ali imajo kake želje, je dejal Prpič, da bi želel videti brata in sestre. Ostali trije so izjavili, da nimajo posebnih želj. Duhovnika sta želela Brdarič in Prpič. Krmpotič je izjavil, da ga ne rabi. Vrbenac ni izjavil ničesar. Glede Vrbenca še ni ničesar sklenjenega, ker še ni popolnoma ugotovljeno, ali v resnici nori. Zvečer se je vršila seja posebne komisije Najbrže bo mnenja, da Vr-bcnac samo simulira blaznost, radi česar bo tudi on obešen. Zvečer so se na dvorišču sodnega stola pripravile vislice. Priprave za slučaj tedohoda Belgrad, 19. febr. (Tel. »Slov.«) Gradbeno ministrstvo jc izdalo na vse odseke okrožnico, v kateri jih opozarja, da so nekatere reke zamrznile tako, da je ponekod do 80 cm debel led. Kmalu je pričakovati lomljenja ledu, kar bi lahko bilo za gospodarstvo pogubno. Ministrstvo jc zato izdalo podrobna navodila za priprave in za organizacijo za odpravljanje in lomljenje ledu. Opozarja jih, naj preskrbe nadomestni material za slučaj, če se kaj pokvari. Poskrbelo se je, da bo promet v slučaju nezged prekinjen le za kratko časa. Lovski zakon Glede lovskega šokoma srno zvedeli, da ga je veliki župan zagrebški dr. Zoričič izdelal, da pa se bo ta zakon najprej predložil kralju. Nato ga bodo vrnili gozdarskemu ministrstvu, ki ga bo poslalo posameznim društvom-in kito-* resentom. Madjarska paroplovna Hfužba Budimpešta, 19. febr. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bilo v trgovinskem ministrstvu zaupno posvetovanje o ustanovitvi madjarske pomorske paroplovne družbe na Reki, ki bi se ustanovila z madjarslcim in italijanskim kapitalom pod naslovom: »Hungaria« pomorsko paroplovno d. d. z dvema parnikoma, ki bi opravljala službo v levantskih pristaniščih. Kakor se čuje, je za predsednika določen baron Jožef Szterenyi. Družba bo dobivala letno subvencijo 1 milijona pengo. Trocki prosi za nemški vizum Carigrad. 19. februarja. (Tel. Slov. ) Obenem ko je poslal brzojavko predsedniku nemškega državnega zbora Loebejtr, je Trocki poslal tudi nemškemu konzulatu prošnje za vizum za potovanje v Nemčijo, katefro je poslanik takoj brzojavil v Berlin. Ni se tfirtglo ugotoviti; ali je Trocki to storil z vednostjo ruskih in turških oblasti, ali pa se mu je posrečilo, brez vednosti oblasti poslati zaupnika. Proces n;adi BeV.a Belgrad, 19. febr. (Tel. Slov.'1«) Naš zastopnik- V mešanem arbitražnem madjarsko-srivsko-hrvatsko-slovensJkem razsodišču, ki ima rešiti spoa- o imovini Belja, dr. Dragoljub Ar&ngjelino. vič je poslal predsedniku tega razsodišča daljše pismo, v katerem razlaga pravni razvoj tejia vprašanja. Sklicuje sc na mednarodne določi"e, po katerih se je Belic prisodilo nam in izvaja zaključek, da jo Belje pravna last naše države iz časopisov Proti partizanstvu se zelo ostro obrata uvodnik v zagrebških ; Novostih«. — Največje zlo v vsaki upravi je partizanstvo. Moderno mesto, resnični mali Pariz, bi mogel biti Belgrad, da ni partizanstvo to onemogočilo. A niti Zagreb ni bil brez partizanstva in celo v oblasti je zalezlo. Najbolj pa se je to vgnez-dilo v državni upravi, kjer je bilo geslo vseli strank, da treba po (feslu zob za zob odpuščati uradnike in pristaše drugih strank in nastavljati svoje. Danes je konec partizanstva, ki se mora čisto nehati. »Politično zatišje« po 6. januarju nd nastalo, da bi ena stranka gglfibila drugo. Vsako preganjanje nasprotnilif je nemogoče in Špekulacija, da bi se moglo pridobivati pristaše s strankarsko uporabo oblasti, je napačno. To velja tudi za nove občinske uprave, ki so dobile oblast vsled kraljevega zaupanja, da pomu-1 gajo ozdraviti državo od partizanstva sv< jih I bivših strank. Vse to pa v spomin onim, ki | mislijo, da je nova doba najprikladnejša za staro politiko, Vstaja v Mehiki Berlin, 19. febr. (Tel. »Slov.«) Po vesteh iz Mehike je izbruhnila v državi nova revolucija, ' ki se širi z veliko hitrostjo po severno-zapad-nih državah. Voditelja vstaje sta med drugimi tudi bivši londonski poslanik Valanzuela in guverner province Sonora general Mopzo. Poveljstvo nad vladnimi četami je prevzel vojni minister. Vlada pravi, da bo z vsemi sredstvi udušila vstajo. Zopet zameti v Srbiji -drugod položaj boljši Belgrad, 19. febr. (Tel. »Slov.«) Danes je začela pihati ostra burja. Radi tega železniški promet nanovo trpi. Nekatere proge, ki so bile očiščene, so znova zametene. Davi je bil žameten na progi Zeniun—Savski most vlak št. 37. Radi tega so morali čakati mnogi vlaki oz so imeli zamudo. Med postajama Butinac in Golu-binac je bila proga zametena. Po večernem poročilu ie proga Niš—Zaječar še vedno neprehodna do Gramade. čišče-valna dela so v teku. Ostra burja zopet žamete, kar je bilo proge očiščene. Proga Cesta—Bro-dica je neprehodna. Na progi Vinkovci—Butin-ci je stanje normalno. Proga Batajnica—Ze-munsko polje je očiščena in sta obe progi prosti. Stanje med Zemunom in Belgradom je normalno. Proga Hača—Vukovar je zametena. Vlaki ne vozijo. Očiščevalna dela so v teku. Premet med Rumo in Vrbnikom, Petrovaradi-nom in Beočinom, Batajnico in Boljcem, Gosti-varjem in Kičevim je ukinjen. V območju subotiškega ravnateljstva je ukinjen promet med Ko-vinom in Vladimirovci. Drugod se vzdržuje reden premet. Poročila iz sarajevskega ravnateljstva so ugodna. Iz Zagreba večernega poročila ni bilo, ker jc bil telefonski promet prekinjen. Zagreb, 19. febr. (Tel. »Slov.«) Kljub temu, da je bilo pričakovati, da bo nastopilo toplejše vreme, je začel danes v Zagrebu briti mrzel se-, verni veter. Promet se stalno boljša in je že povsod vzpostavljen redni promet razen v Liki, kjer je — 15°. Huda burja ovira redro čiščenje snega na liški progi. Predvsem čistijo postaje. Pisarna zakonodajnega sveta Belgrad, 19. febr. (Tel. »Slov.«) Pravosodni minister je na pcdlagi pravilnika o organizaciji in delu vrhovnega zakonodajnega sveta ustanovil tajništvo zakonodajnega sveta, ki bo delalo skupno s svetevim referentom dr. Peri-čem. Za referenta je imenovan dr. Milan Ku-gler, sodnik Stola sedmorice in vršilec dolžnosti v ministrstvu. Za tajnika Bogdanovič, šef kabineta, in Niko Paharukov. Pisarna zakonodajnega sveta se bo naselila te dni v pcslopju pred-sedništva vlade. Referent zakonodajnega sveta dr. Perič bo imel stalno pisarno v predsedstvu vlade. Blagajnik bivše skupščine - umrl Belgrad, 19. febr. (Tel. »Slov.«) Davi proti jutru je v belgrajski bolnišnici umrl bivši blagajnik narodne skupščine Milan Čabrič. Nje govo kne je prišlo v javnost, ker so ga dolžili zvez s primanjkljajem v narodni skupščina v višini 500.000 Din. Radi tega se je njegovo premoženje sekvestriralo. Od proboja solunske fronte je bolehal na pljučih. Danes je umrl na pljučnem vnetju. Čabrič je bil v skupščini od 1. 1907. Zapušča ženo, tri hčerke in sina rudarskega inženerja. Belgrajske vesli Belgrad, 19. februarja. Belgrad, 19. februarja. (Tel. »Slov.«) Belgrajskemu mestnemu fizika tu je prijavljenih okrog 300 slučajev hripe. Okrog 150 je neprijavljenih. Tako da bi v Belgradu bolehalo krog 500 bolnikov, kar pomenja, da se hripa širi. V kmetijskem ministrstvu se je vršila konferenca ministra Frangeša in načelnikov ministrstva. Pri tej konferenci je bil navzoč general Živkovič. Obravnavali so, kaj ukreniti, ako bi se pričel sneg naglo tajati. »Službene Novine« prinašajo ukaz o postavljanju uredništva pri ravnateljstvu finančne uprave. Dr. Kumanudi je sprejel avstrijskega poslanika Pliinniesa. Pri tej priliki sta izmenjala ratifikacijske listine o pogodbi o pravnem poštenju, ki sta ga sklenili Jugoslavija in Avstrija. Novi pomočnik finančnega ministra Go-spodnetič je prevzel svoje posle od .Taše Protiča. Dne 22. februarja bo v Opatiji mednarodna konfcremca za turistični promet. Udeležile sc je bodo skoro vse države. Našo državo bo zastopal zastopnik trgovinskega m'nistra inšpektor Žižek. Delegate bosta poslali tudi zunanje in prometno ministrstvo. Gospodarska koherenca Male antante Bukarešt, 19. febr. (Tel. »Slov.«) Danes so bila v romunskem zunanjem ministrstvu otvor-jena pripravljalna posvetovanja gospodarske konfe.. :ice male antante. Prvemu kratkemu sestanku so prisostvovali za Romunijo Oafencu, Ene in Radulescu, za Češkoslovaško dr. Stan-gler in poslanik r Bukareštu, za Jugoslavijo pa Šečerov in poslanik v Bukareštu. Kakor javlja komunike, ki je bil izdan po prvi seji, je sprejel delegate zunanji minister Mironescu. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Težko rešljiv optantski spor Milan, 19. febr. (Tel. »Slov.«) Madjarsko-remunska pogajanja o optantskem vprašanju, ki so v San Remu zastala, se po vesti »Corriere della Sera« niso razbila in tudi ne odgodila za nedoločen čas. Težkoče, ki so se pojavile v zadnjem trenutku, nekateri udeleženci konference ne označujejo kot nepremagljive. Delegaciji proučujeta možnosti, da se pogajanja samo od-godijo in čimprej zopet obnovijo. Dosedanji ijstiehi konference se bodo potem uradno obja-• ili. Dejstvo je, da romunski delegati niso mogli ugediti madjprskim zahtevam v pričakovani meri. Izseliensska kvota za Avstralijo Belgrad, 19 febr. (Tel. »Slov.«) Minister za socialno politiko je danes obvestil javnost, da je zunanje ministrstvo z aktom od ~12. febr. na podlagi poročila angleškega poslanika sporočila, da je avstralska vlada sklenila, da jc naša izseljeniška kvota v 1. 1929. ist kot v 1. 1928 , namreč 600 viz .L. 1928. se je izdalo 172 viz preko določene kvote. Zato sc določena kvo:a zniža na 428. Viza se bodo izdajala osebam, ki imajo že dovoljenje za izselitev, izdano cd Home and territories departement, osebam, ki že žive v Avstraliji in ki so prispele v Evropo, da obiščejo svojce ali po kakem drugem opravku, ženam, mladoletnim otrokom, roditeljem, neporočenim sestram, vdovam, zaročenkam in oseb, ki žive v Avstraliji in ki imajo sredstva že zagotovljena. Avstralska vlada je sklenila, da bo vsaiko pismo, ki ga dobi, izročila za interesiranim. Avstralska vlada si je pole« tega pridržala 25 viz za osebe izvenevropskih dežel. Odobrenih more tedaj biti 403 viz emigrantskim rodbinam narodnosti SHS, Razdelitev bi bila sledeča: Dubrovnik 176 (mesečno 16), Zagreb 99 (9), Saraievo 66 (6), Skoplje 22 (2), Belgrad 40 (3 do 4). Na podlagi tega je ministrstvo izvršilo posebno razpredelnico. Poročilo se je poslalo vsem izselienškim odsekom ministrstva, da čim prej pošljejo izseljcniške prošnje. Vse prošnje se bodo dostavile naenkrat in nato razvrstile. Verski položaj v Afganistanu Reforme, ki jih je upeljal kralj Amanulah, so vzbudile nado, da se bo sedaj pričela tudi v deželi Afganov širiti krščanska misel. Predvsem pa je bilo upravičeno upanje, da bodo mogli delovati katoliški misijonarji. Z izbruhom revolucije so vse te nade pokopane in čeprav bi se Amanulahu posrečilo, da si zopet osvoji prestol. Amanulah je namreč sprejel po izbruhu revolucije vseh 18 členov, ki so mu jih vsilila mohamedanska plemena ter s tem preklical vse svoje reforme V trenutku, ko je Amanulah sprejel teh 18 členov, je postal zepet pepolen mohamedanec, ki se je docela podvrgel vsem starim mohame-danskim zakonom in običajem. Dežela pa je prišla popolnoma pod oblast mulahov (molia-medanskih duhovnikov). Amanulah se je moral odpovedati lastni odredbi, da morajo mulahi z izpričevali dokazati svojo usposobljenost za duhovnike. — Mohamedanskim duhovnikom je moral nadalje priznati pravico, da smejo na ulici vsakogar ustaviti, ga izprašati o mohame-danskih zakonih in ga v slučaju neznanja kaznovati. Četrtek je zopet postal mohamedanski praznik. Kralj je moral nadalje priznati, da ima volja »svetih ljudi«, to je mulahov, zakonsko moč in da o njej ni nobene debate. Ta zakon velja za vse, vojaške in civilne osebe, ko tudi za verske redove. Vsled teh in sličnih odredb niso nikdar mogli katoliški misijonarji delovati v Afganistanu. Na indijski meji so sicer ustanovili obmejne postaje, ki so iskale možnost, da prodro v Afganistan, ali je bilo vedno vse prizadevanje zaman. L. 1879. je bil tudi Afganistan vključen v ozemlje, ki je bilo izročeno angleški misijonski družbi Mill-Hill. Dejansko pa nikdar ni mogel noben član te družbe prestopiti afganske meje. DANES ZAPRISEGA ZAGREBŠKE UPRAVE Zagreb, 19. febr. (Tel. »Slov.«) Danes ob 4 popoldne se vrši seja novo imenovane občinske uprave. Na dnevnem redu jc zaprisega župana in odbornikov tt-r volitev novih odsekov. Krst podmornice „ Manifestacija francosko-jugoslovanskega bralstva (Od naSega posebnega poročevalca.) U V vlaku: Nantes-Pariz, 15. febr. 1929. V drugič so plapolale naše barve nad raz-sežnimi delavnicami, ki so nam v decembru dale »Smelega« in ki so nam v februarju izročile »Osvetnika«. Nad mestom in nad pristaniščem je ležal jiibirski mraz, ko se je dne 14. februarja zjutraj pomikala dolga procesija gostov proti z jugosl. zastavami okrašenim arzenalom loirske kompanije. Reka, ki v Nantesu prehaja v morski zaliv, je nosila velikanske plošče mršavega ledu in osobje, ki je odgovorno za spuščanje elegantnega podmornika, se je povpraševalo s strahom v očeh, če bo operacija sploh mogoča. Ladjedelska družba je postavila po vseh slavnostnih tribunah in povsod, koder so sc nastavili gostje, železne peči, ob katerih so se greli civilisti in uniformirana gospoda Tudi oltarček, postavljen za cerkveni obred, je imel svojo peč. Tako se je za silo dal prenašati ostri veter, ki je rezal gor iz morskega zaliva. Na termometru smo brali — 19°. Samo mornarji, oni ki so se že postavili v vrsto na mostu podmornika, in oni, ki so tvorili častno gardo ob znožju, so se posmehoval! mehkužnim Zemljanom, ki so se v smešnih gestah sklanjali okrog peči. Ob osmih pride vsa rudeča v obraz in vsa žareča od sreče botra nove vojne cdinice gospa Jovanovič, soproga vojaškega atašeja SHS generala Jovanoviča v Parizu. Pod-mornik je najprej blagoslovil po pravoslavnem obredu arhimandrit Spaski. Za njim, ob asistenci domačega klerusa izseljeniški komisar iz Pariza g. A. L. Kuhar. In izgovorjene so bile znamenite besede: Po naredbi N. V. kralja te imenujem »Osvetnik«... in že padajo sekire, da se presekajo vrvi, ki še drže lepo ladjo k svoji železni zibelki. »Osvetnik« noče nikamorl Na njem razbije buteljko šampanjca vsa od rož zakrita botra. Par zabuhlih udarcev, par suhih povelj. »Osvetnik« se ne gane. Stroji-dvi-gači zavrešče in majestetično se spusti ladja v zaliv, reže med ledenimi ploščami, se guga, kot da bi hotela pokazati svoje veselje, da je v vodi. Na mostu salutira korvetni kapetau Martine, na bregu ploska občinstvo, uniforme pa se stegnejo in stoje kot pribite, muzika igra našo himno, zunaj v zalivu pa se dvigajo polagoma na drogu barve naše domovine. Skoraj se vjame v zastave oceanski veter ter jih druži v ljubečem poljubu z barvami prijateljskega naroda. Prvič se je slišala himna Srbov Hrvatov in Slovenccv. Počenši s slo- vesno melodijo »Bože pravde«, ki se čez nekaj časa prelije v sentimentalne izlive »Lepa naša domovina« ter se zaključi z vojnim klicem »Naprej zastave slave«. Kako elegantno so Francozi rešili problem treh bratov! Za fino silhueto »Osvetnika«, ki se je še zibal v zalivu, se je pokazal od morskih viharjev že ves opraskan velikanski nos oceanskega parnika, kot da bi novorojencu hotel prisostvovati za kuma ter mu prinesti seboj klic valovja in misterij morskih globin. G. M u t i n o t, generalni ravnatelj družbe, ki je našemu kralju in našemu narodu zgradila novega branitelja, je povabil goste na zajuterk v salone ravnateljskega poslopja. Opoldne so se zbrali okrog generala Jovanoviča in botre pri slavnostnem banketu številni gostje, od katerih imenujemo: Od kralj, poslaništva poleg generala Jovanoviča, njegove žene, njegove hčerke gospe Miletič in sina J. Jovanoviča še izs. komisar g. A. L. Kuhar. Od gradbene družbe: gg. Mutinot, generalni ravnatelj, Painoin, tehnični ravnatelj, Simonneaut, glavni inžener, inženerja Ruaud in Geunet Od oblasti: gg. Mathivet, prefekt oblasti, general Raguenau, poveljnik armad, zbora, de Bigauet de Cuzenave, generalni administrator vojne mornarice Od SHS častnikov: kapetan korvete To-mič in gospa; linijski kapetan pl. Pleiweiss z gospo, linijski kapetani Martine, Dobrila, To-minc, Sušteršič, kapetana Spicer in Stretner. Grška mornarica je delegirala: kapetane Giokas, Tsirimokos, Protopapas, Pezopulos, Mecovakis. Nadalje naj še omenimo gg.: Miqueaut, Fonche. Fossior, de la Brosse, vsi od arzenala družbe Bretačne; nadalje gg. Llang od Lloyda; Cruvelhier,~Cheguillaume, Huon, industrijalci mesta Nantes. Navdušene napitnice na Nj. Vel. kralja Aleksandra in na njegov narod so sc izrekle od strani Francozov, katerim so se Jugoslovani zahvalili z govori, slaveči medsebojno prijateljstvo in zvestobo francoske ljubezni. Podmornik »Smeli« kmalu odpotuje v Brest na svoje prve pomorske vaje. V dveh mesecih mu sledi »Osvetnik«. In potem bo kmalu tudi našemu narodu dana prilika, da v domačih vodah v domačem jeziku pozdravi branitelje domače zemlje, ki so obenem tudi nositelji ideje francosko-jugoslov. ljubezni. ... Vsi smo edini v tem, da se morajo ljudje, ki bolehajo na živcih, srcu in izmeni snovi, izogibati užitka kc.ve s kofeinom«. ■. Dr. med. \V. F. Nasprotno Vam pa kava Hag, čeprav jc prava in najboljša zrnata kava, nikdar ne more škodovati, ker ji je odVzet strup srca in živcev — kofein. Celo bolniki in otroci jo smejo vedno piti. Ali tudi za zdravje je pravi blagoslov, ker čuva najvažnejše telesne organe, srce in živce. Celo kasno zvečer lahko popijete nekoliko skodelic kave Hag. Vaše spanje bo trdno kot malega otroka. Kava Hag je zdrava kava, ki spada v vsako rodbino. BON ZA BREZPLAČNI VZOREC S 5 Pošljite mi brezplačni vzorec Vaše kave Haa brez kofeina, o kateri se trdi. da ni samo bol) zdrava, nego tudi finejša kakor ostale vrste kave. Prilagam Din t.50 za poštnino. Ime:_____ Mesto:...................................... Ulica: .... Znamenja na nebu Pet solne na nebu - Mnenja strokovnjakov o včerajšnjih nebesnih pojavih upora. Solnce obseva tak oblak, v čigar ledenih kristalih se lomijo žarki in ustvarjajo podobo mavričnega solnca. Solncu najbližja barva je rdeča, nato oranžna, rumena, zelena, a nazadnje modra in vijoličasta, ki pa se razločita že v medlejših niansah. Pojav traja tako dolgo, dokler od solnca obsevani oblak ne odpluje dalje, oziroma dokler solnce ne pride izven vzporednega položaja z obseva nim oblakom. Ta znamenja je astronomija označila z imenom »halo«. Halo sestoji navadno iz dveh, treh mavričnih krogov, kakršne ste videli danes. Radij najmanjšega kroga znaša navadno 23", drugega, ki pa je slabše razvit in ima medlejše barve, 45°. V ekvatorski ravnini solnca je tretji krog, ki oklepa solnce kot prstan. Z našega opazovalnega položaja vidimo ta krog samo z ene strani in se nam zdi, da je preko solnca potegnjena horincontalna črta. Nastane pa lahko še četrti krog, cigar radij meri 90°, vendar se ta krog pri nas ne more razviti, ker bi moralo biti zato solnce v zenitu. Kakor so pojavi »haloa« pri nas zelo redki in skoro neznani, tako so v polarnih krajih skoro na dnevnem redu. Ta znamenja sama na sebi pa nimajo nobenega vpliva nr vremenske spremembe. Ugleden ljubljanski fizik je dejal našemu sotrudniku na vprašanje, kaj misli o tem pojavu: »Veste, to je »dvor«, nič drugega kot dvor, kot jih opazujemo pogosto pri luni. »Dvor« nastane radi uklona svetlobe. Sicer pa pojdite z menoj v fizikalni laboratorij, vam bom pokazal z eksperimentom, kaj je dvor.« V fizikalnem laboratoriju sva zagrnila vsa okna in prižgala svečo. Fizik je odnekod vzel motno, s tako zvano »čarovniško moko« posuto šipico in pokazal skozi njo v svečo: »Vidite kaj?« »Samo svečin plamen!« — »Stopiva nekoliko nazaj!« Plamen sveče se je pričel čudovito izpreminjati in opazila sva skozi šipo krasno mavrico okrog plamena. »Vidite, kar sva napravila midva v malem z eksperimentom, to je pred uro napravila narava v velikem. Mesto motne šipe ee je razprostirala nad Ljubljano v veliki višini tanka meglica iz samih ledenih iglic in na »Ti bom tako prisolil, da boš pet solne videl!« Pa mi je ni res prisolil, ampak sem videl pet solne kljub temu. In vi ste jih tudi videli, spoštovani meščani in meščanke. Včeraj dopoldne je bilo nebo opasano z dvema belima meglenima pasovoma, ki sta v obliki pravilnih krogov objemala vedro nebo, na njima pa je žarelo petero solne v prelepih mavričnih barvah. »Bog ve, kaj to pomeni?«, so se s skrbjo povpraševale ženice na trgu, si z rokami zastirale oči in opazovale nenavadna nebeška znamenja. »Sodnji dan bo,« je zastokala neka gospa, ki se je bila pravkar pogajala z jajča-rico in je ni bilo volja plačati dva in pol dinarja za eno jajce. »Ne bo, gospa,« je tolažila zgovorna Dolenjka »Le vzemite jih, so sveža in tako lepo debela, da vam bo še na sodnji dan žal, če mi ne verjamete.« »Voj"a bo zopet,« je povedala druga. »Hude nesreče napovedujejo ta znamenja. Povodnji, draginjo, lakoto in kugo,« je prerokovala tretja in mašila v usta zadnji košček žemlje s klobaso. »Karkoli, ampak ta solnca ne obetajo nič dobrega. Mraz bo spet pritisnil, ali pa borno dobili južno vreme in sneženo brozgo,« je menil nekdo, ki se jako zanima za vremenske spremembe. Jaz pa nisem verjel nikomur in sem šel ter potrkal pri šefu ljubljanskega meteorološkega zavoda gosp. dr. Reji in sem izvedel tole: »Znamenja na nebu,« je razložil gospod doktor, »ki jih danes dopoldne opazujejo Ljubljančani in o katerih sem moral tekom dopoldneva dati že več telefoničnih pojasnil, nimajo prav nobenega zagonetnega vzroka, dasi so pri nas nenavadna. Topla, ascedenčna zračna struja, ki se dviga od tal, se v mrzlih višinah ohladi. Vodene pare se zgoste v lahke ledene kristale, ki tvorijo cel oblak. Takemu oblaku je v meteorologiji ime »cirrus«. Ste videli dva bela meglena kroga? To sta bila »cirrus«-oblaka. Ledeni kristali so sicer težji od vodnih hlapov, vendar se vzdrže v zraku radi zračnega Marij Skalan: Berislav Križan, trgovec z rižem So ljudje, s katerimi se srečamo samo enkrat v življenju. To ali ono naključje nam jih pripelje na življenja pot; seznanimo se ž njimi, govorimo o tem in onem, potem se pa izgube med množico obrazov in šele ko čitamo njihove osmrtnice, se spomnimo, da smo jih prav za prav poznali. Berislav Križan pa ni bil take vrste človek. Kdor ga je kdaj poznal, se ga ni mogel več odkrižati. Naj je šel že kamorkoli, povsod mu je bil za petami. Če bi se bil izselil tudi v najtemnejše afriške pragozdove, Berislav Križan bi ga bil iztaknil. Prvikrat sva se srečala čisto slučajno. Sedel sem v Trstu v kavarni »Stella polare« in strmel skozi okno v zamazano vodo Velikega kanala. Zunaj po ulicah je zavijala burja in ubijala duha in voljo, da se mi ni ljubilo či-tati, še manj govoriti. Bil sem slabe volje in sem komaj odzdravil, ko je pristopil k moji mizi neznanec srednjih iei in prisede!. Sprva je sicer molčal, a s krajem oči sem opazil, da mu moja brezbrižnost ni ugajala. Neprestano si je segal v lase, naravnaval ovratnico, mel roke, naposled pa je pričel kakor za stavo ponavljati: >Che bora, che bora, che bora, signore.« Potem sc je nagnil bližje in je dejal: »Kaj ne, gospod, tudi vam ne prija to vreme?« » Ne,« sem odvrnil malomarno, ne da bi se ozrl. »Vidite,« jc nadaljeval, »to je vse zaradi tega, ker človeštvo še ni dovolj pametno, da bi moglo ukrotiti naravne elemente. Pa kako naj bi tudi bilo, saj še drugih mnogo enostavnejših reči ne zmore. Vzemimo na primer, trgovino z rižem. Ste čitali, da nameravajo pa-roplovne družbe zopet povišati tarife za prevoz kitajskega riža?« »Nisem,« sem odvrnil. ■Kaj? se je začudil. »Vi tega niste čitali? Kako je to vendar mogoče?« »Kako?« je vzkliknil ves osupel. »Vas to vprašanje ne zanima? To je vendar najvažnejši dogodek poslednjih dni.« »Nisem trgovec,« sem rekel in se zopet zagledal v zamazano vodo Velikega kanala. »Vseeno je, gospod,« jc dejal. »To je vprašanje, ki posega v vse naše življenje. Tiče se nas vseh, tako rekoč slehernega človeka.« »Mogoče,« sem rekel. »Mene na primer se gotovo ne tiče.« »Moj Bog!« je vzkliknil ves iz sebe. -Ali jc zares mogoče, da se najdejo ljudje, ki jim blagor človeštva ni čisto nič mar?« »Oprostite,« sem dejal. »Ne vem, kaj naj bi imel vaš riž opraviti z blagrom človeštva?« »Kaj naj bi imel moj riž opraviti z blagrom človeštva?« jc ponovil. »Vidi se vam, da niste trgovec. Da boste razumeli mojo trditev, vam hočem povedati samo sledeče: Povišanje prevoznih tarif je v zvezi s ceno riža. Ker se bo prevoz podražil, se bodo zvišale tudi cene riža. Zvišanje riževih cen bo povzročilo zvišanje prehranjevalnih stroškov. Zvišanje prehranjevalnih stroškov bo izzvalo zvišanje plač. Višje plače bodo podražile produkcijo, povečale bodo državni proračun, a to bo izzvalo odpor in nezadovoljnost prizadetih Anarhisti, nihilisti in vseh vrst prevratni elementi bodo pridobili na moči, javna varnost bo omajana, mir bo ogrožen, Evropa bo zagorela v strašnih plamenih in rumena nevarnost bo uničila našo kulturo in kamen ne bo ostal na kamnu. Vse to bo sledilo temu strašnemu, nepremišljenemu koraku prevoznih družb, če se ne bodo o pravem času domislile svojega zločinskega početja. Vam je to tudi vseeno, gospod? Vam je vseeno, če propade Evropa; čc nas požro rumeni Azijati?« »Nalakar, plačam! sem zaklical in pripravi! rlennr »Kaj?« je osupnil neznanec. »Vi hočete oditi? Sedaj v tem trenutku, ko sem vam dokazal, da se to tudi vas tiče?« »Da,« sem dejal razburjeno, >baš zaradi tega.« Plačal sem, vzel klobuk in suknjo in odšel. Toda komaj sem napravil nekoliko ko-rakov, že je bil za menoj. »Vidite,« je dejal, »vi ste inteligenten človek; z vami se da govoriti in prepričan sem, da se boste za to stvar zavzeli. Tu js potreben skupen nastop nas vseh; celokupnega kulturnega človeštva, tako rekoč.« Dospela sva do Corsa in ker je ravno privozil mimo tramvaj, sem izrabil ugodno priliko in vstopil. Upal sem namreč, da mi neznanec nc bo sledil; a varal sem se. Komaj sem s6del v voz, že je bil poleg mene. »Zaradi tega,« je nadaljeval, »je trefr zainteresirati za to vprašanje vse evropsk-časopisje. Treba je sklicati velika javna zbe rovanja in poslati spomenice vsem parlamen tom in ...« >... poslati vas v norišnico!« sem zakri čai in mu obrnil hrbet. »Moj Bogi« je vzkliknil. »Vi se šalite; stvar pa je resna, silovito resna. Škoda vsake minute, ki jo zamudimo.« teb iglicah se je svetloba lomila in tvorila velike kolobarje. Kjer so se ti kolobarji križali, so nastala svetla inesta, navidezna solnca. Sicer pa poglejte, kaj piše Reisner v svoji učni knjigi o fiziki: ■» Včasih je luna (redkokrat solnce) obdana od barvenih, svetlobnih kolobarjev, ki se Imenujejo (mali in veliki) dvori. Mali dvori imajo premer 2° do 5° in se čestokrat (kadar je zrak jako moten ali kadar stoji luna (solnce) za motnim oblakom) pojavijo v mavričnih barvah z rdečim na zunanji, z modrim pa na notranji strani. Po Frauenhoferju smatramo male dvore kot uklonske pojave na meglenih kapljicah, čim manjše so kapljice, tem večji je dvor. Veliki dvori imajo premer do 44", so na znotranji strani rdeči, na zunanji strani modrikasti, nastanejo po lomu, uklonu, difuziji in odboju svetlobe v šestero-straničnih lednih iglicah, iz kakršnih menda sestoje najvišji (peresni) oblaki. Posebno lepi veliki dvori (imenovani halo), so pogosto vidni v polarnih krajih. Včasih se enostavnim kolobarjem pridružijo in preprezajo še svetlobni loki ali svetlobne proge, na križiščih nastanejo svetle pege: s o s o 1 n c e , so 1 u na.v »Vidite, tak pojav sosolnc smo videli danes v Ljubljani.« Gosp. kanonik Sušnik. Gosp. kanonik Sušnik je znan kot zelo učen astronom. Našega poročevalca je sprejel v sobi, polni astronomskih knjig in instrumentov. O nebesnem pojavu nam je izjavil: -> Pojav, ki se je kazal danes na nebu, da smo videli pet solne, bi se dal nekako takole razložiti: Te zračne slike nastanejo radi neenake temperature zračnih plasti, posebno, če se spodnje plasti nerazmerno ogre-jejo. Radi refrakcije (loma) svetlobe nastanejo tudi slike predmetov, ki jih sicer navadno ue vidimo. Zlasti v puščavah, kjer se radi vročine peska spodnje plasti zraka izredno segrejejo, se pokažejo zračne slike oddaljenih predmetov, znane pod imenom >fata morganac. Danes smo opazovali sličen pojav na nebu. Taki pojavi nastanejo ravno tako radi refrakcije svetlobnih trakov, ki prehajajo skozi zračne plasti različne temperature. Na francoski obali pri Calaisu navadno ne vidijo angleške obale pri Doverju. Kadar pa nastane podobna refrakcija svetlobe v zraku, tedaj vidijo iz Calaisa angleško obalo ali pa Iz Dovra francosko. Rekel sem vam že, da imajo vsi ti pojavi vzrok v lomljenju svetlobe v zraku. Kakšen je bil videti pojav. Nekaj minut pred deveto uro zjutraj so ljudje ostrmeli; na nebu se je iz jutranje megle zvilo solnce in posijalo, toda ni bilo 'samo, poleg njega se je pojavilo za naše oči še dvoje drugih solne, nekoliko manj svetlih sicer, toda popolnoma sličnih srednjemu, pravemu solncu. Velik mavrični kolobar se je vodoravno ovijal okrog vsega neba v isti višini kakor so bila solnca. Pod kolobarjem in nad njim pa še po en manjši, temnejši mavrični kolobar. Na severni strani, nasproti obeh navideznih solno, sta se pojavili še dve svetli pegi, sklenjeni z vsemi tremi solnci v velikem mavričnem kolobarju. Svetli pegi sta tudi izgledali kot dvoje solne, ki sijeta skozi meglo. Torej je na Ljubljano in okolico sijalo včeraj kar pet solne. Ta pojav so opazovali tudi po deželi, kakor nam poročajo od raznih strani. Ves krasni prizor je trajal okrog dve nri. Nekaj minut pred enajsto sta izginili najprej navidezni sobici na severnem nebu, nato obe navidezni solnci na južni strani, končno pa je utonilo v meglo še pravo solnce. Nad Ljubljano pa se je razprostrlo sivo, pusto, dolgočasno nebo. Pustite me, za božjo voljo, pri miru s svojim rižeml« sem kriknil ves obupan. »Ni še čas za to!« je dejal mirno. »Kadar je ladja v nevarnosti, morajo vsi mornarji na krov. Nikogar ne moremo pogrešati.«. Tramvaj se jc ustavil. Planil sem proti izhodu, skočil na tla in pričel bežati, ali neznanec me ni izpustil. Sledil mi je korak za korakom in ko sva dospela do Lloydove palače na Velikem trgu, me je nenadoma prijel za rokav. »Oprostite,< je dejal, »pozabil sem vam povedati najvažnejše: O problemu povišanja prevoznih tarif za kitajski riž sem napisal članek, v katerem ...« »Gospod!« sem ga prekinil. »Pustite me na miru, ker sicer bom primoran zateči se poc zaščito varnostne straže!« »Zdelo se mi je ie spočetka,« je dejal »da ste danes slabo razpoloženi, zato vas ne bom več prepričeval, čeravno mi je jako ža da se ne moreva pogovoriti do konca. Nu, nič ne dč, pa drugič. Moje ime je Berislav Križan. ..« »Veseli me,« sem dejal, samo da bi se ga odkriial in izginil za prvim oglom. Ko sem se čez nekaj minut prepričal, da mi ne sledi, sem si oddahnil kakor človek, ki je srečno prestal veliko nevarnost. Na to, da bi ga utegnil še kdaj srečati, nisem mislil. Moji dnevi v Trstu so bili Šteti, a Trst je velik .. (Konec »ledi.) / / a//e novega Koledar Srecfa, 20. februarja. Sadot, Elevterij, Ev-herij. — Kvatre. — Solnce vzide ob 6.59 in zaide ob 5.28. — Jutri: Irena, Feliks, Maksim. Sne g ruši poslopja na Štajerskem Sv. Miklavž, 18. febr. 1929. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi povzročila zima toliko škode kot letos. Neznosni mraz je zahteval človeške in velike ma-terielne žrtve. Na cesti' med Središčem in Ormožem je zmrznil neki mož, v šalovcih pa neka starka. Mnogi trpijo silne bolečine vsled ozeblin na rokah nogah in ušesih Velikanska je tudi škoda, ki jo je povzročil mraz v kleteh. Zmrznili so poljski pridelki, zlasti krompir, v vinskih kleteh pa mnogo vina. Zadnji sneg je začel ogrožati tudi poslopja. Starejše stavbe ne morejo vzdržati velike teže. A tudi novejša poslopja niso varna. Tako se je zrušila streha pri Ro-biču v Pavlovskem vrhu, ki je bila postavljena šele leta 1917. Sneg je zrušil streho tudi pri Pušenjakovih v Ilovcih, pri Ludviku Rajh v Vuz-metincih in še na več drugih krajih. Tramovje poka pod veliko težo, še hujše pa bo, ko se začne sneg taliti in se prepoji z vodo. Mnogi se bojijo katastrofe in sicer tembolj, ker je zopet začelo snežiti. Osebne vesli it Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za poveljnika 1. čete 5. pontonir-skega bataljona inž. kapetana I. razr. Oskar Kirchbaum; za vodnika 2. pionirskega bataljona inž. poročnik Rudo-lf Grdinič; za vodnika 5. pontonirskega bataljona inž. poročnik Miloš Korda; za pobočnika inženjerskega poveljstva II. armijske oblasti inž. kapetan I. razr. Vito-mir Tocilj; za vodnika 2. divizijona Moravske topniške brigade topn. podporočnik Božidar Sekulič in na lastno prošnjo za vodnika 3. bataljona I. polka težkega topništva topn. poročnik Vladimir Perič. Ostale vesti it Smrtna kosa. Dne 16. februarja je v Kranju umrla ga. An. Bradaška .soproga znanega slikarja g. Matije Bradaška. -k Nagla smrt pri delu. V Pollakovi tovarni v Kranju je bil uslužben kot žimoprejcc Franc Šiler, oženjen, star 26 let in doma iz Zg. Bitima Službo je opravljal v podstrešnih prostorih tovarne, kjer sta bila poleg njega zaposlena še dva delavca. Omenjeni jc odšel v ponedeljek okoli 11 dopoldne iz delavnice in sc ni dolgo časa vrnil. Ker se je to zdelo njegovima tovarišema čudno, ga je šel eden njiju iskati. Našel ga je onesveščenega na nasprotnem koncu hodnika. Ker ni opazil na na tleh ležečem nobenih znakov življenja, je poklical svoje tovariše ki so Šilarja prenesli na tovarniško dvorišče, kjer je stal avtomobil lastnika, ki je prišel po opravkih v tovarno. S tem avtomobilom so nesrečnika hitro odpeljali k zdravniku, ki je ugotovil, da se mu je utrgala srčna žila in da ga je zadela kap. Od zdravnika so Šilarja s konji prepeljali na njegov dom v Bitnju. k Avtopromet Ljubljana-Vrhnika. Radi neugodnih vremenskih razmer in slabe poti bo vozil avto na tej progi samo trikrat dnevno na Vrhniko oziroma v Ljubljano in sicer: Iz Ljubljane ob 8, 12.15 in 16.15; iz Vrhnike pa ob 9, 13.30 in 17.15. Ta vozni red stopi danes v veljavo. O eventualnih izpremembah bomo pravočasno poročali. •k Divji merjasec. S Police nad Višnjo goro nam poročajo: Divjega merjasca je srečal 16 letni Alojzij Kastelic s Police v soboto, ko je šel v mlin v Dolino. Sestradana žival si je iskala hrane pod snegom. Deček je zavpil, misleč, da leži človek v snegu. V tem je pa pokazal merjasec svoje čekle izpod snega. Ves prestrašen je tekel fant domov, kjer je šele prišel do sape in do — joka. — Lovci, zganite se, da ne bo ogrožala žival cele okolice! * Pomlad v Dubrovniku. V Dubrovniku so nastopili po mrzlih tednih izredno topli, solnčni docela pomladanski dnevi. Te dni je znašala temperatura v senci 13° C nad ničlo. Radi prekinjenega železniškega prometa manjka v Dubrovniku nekaterih živil, predvsem krompirja in kislega zelja, ki ga vobče ni. ^k Zagrebu manjka drv. Društvo zagrebških trgovcev s kurivom, ki prodajajo drva na drobno, v javnosti apelira, naj se prodaja drv v Zagrebu vrši racionalno. Zahtevajo, da se od 60 vagonov drv, ki so te dni prispeli v Zagreb, primerna količina razdeli med trgovcc, ki se pečajo z nadrobno prodajo, tako da bodo tudi siromašnejši sloji preskrbjeni s kurivom. Mali trgovci očitajo veletrgovcem, da pokupijo vsa drva in jih potem v večjih količinah prodajajo le imovitim slojem, ki imajo veliko denarja. Reveži pa morajo radi tega prezebovati. £ Prijet navijalec cen drv. V Zagrebu je bil 18. t. m. prijet že peti navijalec cen in sicer Singer Doszy, trgovec z drvmi v Vlaški ulici 70. Ovadil ga je neki prodajalec peciva, ki je prišel v Singerjevo trgovino, da bi kupi! nekoliko drv. Pred trgovino je stalo napisano, da stane 1 kg drv 45 par, ko pa jih jc bilo treba plačati, mu jih je Singer zaračunal po 70 par za 1 kg. Ko je kupec ugovarjal, mu je »vljudni« trgovec zabrusil: »Ce vam ni prav, pa zopet izpraznite vrečo!« — Zagrebška policija dnevno prejema ovadbe proti navijalcem cen, ki ne draže samo drv, ampak tudi živila. Neka nameščenka delavske pekarne je brez vednosti poslovodje na svojo pest prodala neki stranki liter mleka za 8 Din, torej 1707» poviškem dnevne cenc mleku Oblast bo z vso strogostjo nastopila proti brezvestnim izkoriščevalcem težkih razmer, s katerimi se mora v teh dneh boriti prebivalstvo. •k Ljudje, ki se kopljejo v snegu. Zagreb ima v teh mrzlih dneh svojo malo dnevno senzacijo: ljudi, ki prebijajo led na Savi in se kopljejo v mrzli vodi ter izjavljajo, da jim je pri tem jako ugodno. Pred dnevi so zagrebški listi poročali o nekem bosanskem dijaku, ki je presenetil Zagrebčane s svojo telovadbo v kopalnih hlačah na ledu in kopanjem v ledeno-mrzli vodi. Sedaj pa pišejo o nekem Josipu Cosiču, ki vemo posnema omenjenega dijaka Na vprašanje, kako in kdaj je začel s treniranjem, je povedal, da se je najprej navadil spati v mrzli sobi, nato je začel hoditi gologlav v mrazu, pozneje je odložil še suknjič, se začel polivati z mrzlo vodo, hoditi pozimi v samih sandalah brez nogavic itd. Poleg tega je marljivo telovadil. Naposled si je telo tako utrdil, da je postal za mraz po- Gripa je tu! Ne Čakajte, da tudi Vas popade, temveč oborožite se, da boste mogli že prve znake pobiti. Izvrstno orožje so Aspirin tablete ker te olakšujejo glavobol, prehla-jenja, trganje po udih, revmafizem in nevralgicne bolečine. Zahtevajte pristne Aspirin ta« bleie v originalnem zamota »Oopet", katere se spozna po modro-bell-rdeči varstveni' znamki. polnoma neobčutljiv. Pet let je trajalo to utrjevanje. Sedaj se hodi kopat v mrzlo Savo, se valja po snegu, hodi bos po ledu in se počuti zdravega in zadovoljnega. Pišejo, da je v Zagrebu že nekoliko takih in da jih bo sčasoma še več. Smrt pod snežnimi plazovi Beli grobovi na raznih straneh - Krško, 18. febr. Zopet nesreča! Vinko G r i č a r, posestnikov sin iz Spodnjega Pijavškega pri Krškem, je nesel na pepelnično sredo v mlin pod Strmo reber. Nazaj grede ga je podsul velik plaz. Domači, misleč, da je odšel k sestri, omoženi v sosednji župniji in se ondi mudi, ga sploh niso do danes iskali. Danes pa so ga izkopali mrtvega izpod snega. Pokojni se je šele to jesen vrnil od vojakov in je bil splošno na glasu kot vrl mladenič. Za verne sorodnike je velika tolažba, da je ponesrečeni pred kratkim prejel sv. zakramente — ne sluteč, da bo to sv. obhajilo njegovo zadnje. Maribor, 19. febr. (Tel. »Slov.«) Iz Sv. Andraža v Halozah smo zopet prejeli poročilo o tragičnem koncu dveh deklic, ki so ju zasuli plazovi. V Gradišču je 221etna deklica Matilda Vidovič delala tir po strmini k vodnjaku. Suhe snežene plasti so zdrknile po strmini navzdol ter odnesle ubogo deklico 10 minut daleč v dolino. Po dolgotrajnem od-kopavanju so jo našli mrtvo. V Trdobojcih pa sta šli dve deklici Julijana in Marija Šmigst k studencu po vodo, ki se nahaja pod strmo rebrijo. Snežne plasti so se usule v tem uso-depolnem trenutku preko glav ter ju zasule. Julijani se je posrečilo, da se je izkopala, Marijo pa so po dveurnem odkopavnju našli mrtvo. — K našemu včerajšnjemu poročilu o k S petrolejem in črnilom se je hotel zastrupiti. Neki Vinko Horvat, 20-letni zidarski pomočnik v Zagrebu, se je te dni naveličal živeti in je sklenil, da zapusti to solzno dolino. Šel je in se pošteno napil. Pozno ponoči se je vrnil v svoje podzemno stanovanje v Vlaški ulici in je začel tako razgrajati, da so jeli vsi stanovalci iezti iz postelj. Zaman so ga kušali pomiriti. Pograbil je steklenico s petrolejem in se pripravil, da jo izprazni. Pa mu menda že ni dišalo, zakaj namesto v grlo, je zlival petrolej po obleki. Nato je poskusil izpiti stekleničico črnila, pa se mu je že po prvem požirku uprla. Medtem je nekdo poklical polic, stražnika, ki je pijanega kandidata smrti odvedel v zapor, da se iztrezni. k Radi nedolžne šale — strašen umor. V vasi Preloščica pri Sisku so imeli pri kmetu Markoviču ženitovanje. Med drugo zabavo, so veseli svatje tudi »rihtarja bili«. 25 letni Ivan Kalčec je v šali precej dobro prislonil devet-najstletnemu čevljarskemu pomočniku Ivanu Češkoviču. Ta je bil radi tega strašno užaljen in je Kolčecu zagrozil z nožem. Vsi svalje so mislili, da iz te šale ue bo postalo kaj resnega. Okoli štirih zjutraj, ko se je Ivan Ceškovič priplazil za njim in ga po kratkem prepiru začel mesariti s čevljarskim nožem po roki, prsih in po vratu. Nesrečni Kelčec se je zgrudil in obležal mrtev v mlaki krvi. Drugo jutro ga je našel vaški cerkovnik in •k Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajfiuje »FranzJosef«-gren-6ica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Jose f«-voda vsled svojega olajšu-jočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. -- Dobiva se v lekarnah, drogerijah in speceriiskih trgovinah tragičnem koncu petih oseb pri Sv. Trojici \ Halozah, smo naknadno dobili obvestilo, da je 401elnega posestnika Franca Perneka zasul tako ogromen plaz, da je dvajset mož dva dni odkopavalo beli grob. Na splošno prihajajo iz bednih Haloz težka poročila. Ljudem primanjkuje vode, v dolini pa grozi smrt radi plazov. Revni viničarji so brez vsakega zaslužka, ravno tako drvarji, ki se radi volčje zalege ne upajo na delo v gozdove Kar je bilo skromnih živilskih zalog, je raalodane vse zamrznilo in je v Halozah nujna pomoč potrebna. Horjul, 18 februarja. V petek 15. t. m. se je mudil pri domačem županu Matevž Končan, posestnik iz šent Jcšta nad Vrhniko. Med četrto iu peto uro popoldne se je vračal domov. Izbral je bližnjico, ki drži po strmem bregu v dolino do njegove hiše. Še tristo korakov, pa bi bil doma Zasnežena in neprehojena steza je peljala čez drčo. po kateri spuščajo drva. Semkaj je nanesla burja snega na debelo. S svojimi stopinjami jc Končan najbrž sprožil plaz, ki ga je nesel globoko doli do potoka ter ga pokopal pod seboj. Njegova žena je mislila, da je mož ostal pri županu, da pomaga pri delu. Ko so ga pa domači v soboto zvečer zopet zaman pričakovali, so začeli slutiti nesrečo. V nedeljo dopoldne so ga potem našli mrtvega zakopanega v snegu. Zapustil je ženo in štiri male otroke. hitel, da sporoči grozno novico svatom. Kmetje so hoteli morilca liučati, a je zbežal in se sam ovadil orožnikom. Kelčec je bil zelo priljubljen med vaščani. k Smernice o »Hali cvetki Marijini« izidejo v kratkem. Napisal jih je dr. Mirko Brumai, znani pedagoško religiozni pisatelj, ki je napisal krasno knjigo slovenskim fantom iu drugo, namenjeno slovenskim dekletom. Kot nekaka dopolnitev obeh so te njegove šmarmce, ki naj po-inorejo k obnovitvi krščanske družine 0 Mali cvetki, sv. Tereziji Deteta Jezusa jim je vsebina. A zlasti je podrobno nastudirano družinsko življenje v družini Male Terezije. Na njenem zgledu hoče pisatelj pokazati, kaka bodi prava krščanska družina. Veleaktualne šmarnice oo torej Io, ker rešujejo problem, o katerem se prav danes 11 liko piše in govori in ki je osrednji problem v vsem prizadevanju za obnovo sveta. — Knjiga je posvečena Piju XI ob njegovem zlatoma3niSkem jubileju. Prav zato, ker je obnovitev krščanskega življenja njegovo geslo Tudi bomo važni jubilej primerno proslavili v maju na tn način, da ga posvetimo vzorni Marijini častivki, ki jo Pij XI. imenuje »svetlo zvezdo svojega poutifikata« Knjiga se naroča v Ničmanovi prodajalni v Ljubljani, tam naj sporoči-; ludi prodajalci in knjigarne, koliko izvodov naj se iim pošlje v prodajo. ★ PLAŠČKE otroške in dekliške, le dunajski kroj, nudi ceno Krišlofit-Butar, Stari trg 9. k MORSKE PRESIČKE v vsaki množini kupi takoj Higienski zavod v Ljubljani. k NA NEW-YORSKI AVTO RAZSTAVI je vzbudil senzacijo Mercedes-Benz. Razstavni oddelek je bil vedno poln obiskovalcev, ki so občudovali razstavljene vozove. Mercedes, ena redkih evropskih znamk, Ici se kupujejo v Ameriki. V inozemstvu imajo med nemškimi vozovi večino Mercedes in med nemškimi obroči pa Continental. k ZOBOZDRAVNIK DR. JOS. TAVČAR, specijalist za ustne in sobne boletni. Gledališka ulica i ima telef. štev. 3301. PRI ŠOLSKIH OTROCIH posoe&nie naravno krejiino sredstvo ..OVOMALTiNE" rast *višan,e teie in duievni razvoj. Ljubljana Cene premogu maksimirane Občinstvo se opozarja, da nihče ni opravičen zahtevati za 50 k g kočevskega premoga, kateri se sedaj prodaja v Ljubljani, postavljenega pred hišo v vreči več kot 26 dinarjev. Občinstvo se naproša, da nemudoma prijavi na mestno tržno nadzorstvo vsakega prodajalca, ki zahteva več kot gori navedeno ceno, da se s tem prepreči vsako navijanje cen s strani hlapcev, ki razvažajo premog po mestu. Mestno tržno nadzorstva Promet ie že v redu Oddaja premoga zasebnikom se začne jutri. Vlaki vozijo v Ljubljano že popolnoma v redu in z razmeroma le malimi zamudami. Pač pa je imel včeraj velike zamude belgrajski brzovlak, in sicer radi žametov pri Indjiji. Jutranji belgrajski brzovlak je prišel v Ljubljano šele ob 9 zvečer, večerni belgrajski brzovlak pa je prišel okrog polnoči s triurno zamudo. Tudi Orient Simplon Express, ki prihaja zjutraj v Ljubljano, je prišel snoči ob pol 7 zvečer. Dunajski brzovlak je prišel v Ljubljano s 70 minutno zamudo. Promet je drugače v redu in se dokaj naglo popravljajo posledice mraza in snega. Preskrba s premogom še ni sicer popolna, vendar pa železniško ravnateljstvo že računa z možnostjo, da bo mogla jutri pričeti tudi z oddajo premoga zasebnikom. » Nočna služba lekarn. Nocojšnjo noč bosta imeli nočno službo tile lekarni: 1. Ramorjeva na Miklošičevi cesti št. 20, 2. Trnkoczyjeva na Mestnem trgu. « 0 V šentpeterskem prosvetnem društvu predava v četrtek 21. februarja ob 8 zvečer univerz, profesor dr. Gregorij K o ž m a n o življenju in veličini sv. Očeta Pija XI. Predavanje spremljajo skioptične slike. Na sporedu je še deklamacija in pevske točke. Prijatelji društva so uljudno vabljeni. G Temperatura. Najnižja temperatura je znašala včeraj v Ljubljani —7° C, v Maribora — 11° C, v Zagrebu — 8° C, v Belgradu — 10° C, v Skoplju —5° C, v Splitu + 2° C. V Ljubljani je znašala temperatura popoldne — 2.04° C. Meteorološki zavod javlja, da prihaja nov val mraza, ki pa ne bo tako silen, kot dosedanjj. Barometer, se je tekom včerajšnjega dne dvignil od 68° na 72°. © Smrt v rešilnem vozu. Včeraj z jutranjim gorenjskim vlakom so pripeljali v Ljubljano hudo bolno Frančiško Klančnik, 35 letno ženo kurilniškega delavca v Dupljah pri Tržiču. Bolnico so naložili na rešilni voz, ki naj bi jo odpeljal v bolnišnico. Toda že med vožnjo je nesrečna žena umrla v naročju svojega moža Mož 'e bil ves obupan, ko so mu ženo odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Tožil je: »Šest malih otrok imam doma, žena mi je pa sedaj umrla.« Nesreča ubogega moža je vzbudila pri vseh splošno pomilovanje. O V Ljubljani ni pomanjkanja živiL Razmere na ljubljanskem živilskem trgu so se povrnile v svoj normalni položaj. Včeraj je bil promet izredno živahen. Dolenjske jajčarice so zcpet zasedle svoja običajna mesta in ponujala jajca po 2.50 Din. Tudi fižola je bilo precej, kislega zelja in repe, kolerabic, korenčka, krompirja itd. Prodajalke so prijazno vabile ljubljanske gospodinje, kuharice in služkinje, naj se poslužijo tega in onega. © Navijanje cen kurivp. Kakor v vseh drugih mestih, je tudi ljubljanska policija sedaj poostrila pažnjo, če bi se v sedanji stiski s kurivom pojavilo navijanje cen. Na drugem mestu poročamo o odločnem nastopu zagrebške policije proti navijalcem cen kurivu. V Ljubljani k STeči ni bilo takih slučajev, ker so naš: trgovci s premogom dokaj uvidevni in kljub veliki stiski s premogom splošno niso povišali cen premogu, dočim so se drva nekoliko podražila, ker jih trgovci tudi sedaj dražje plačujejo. Policija je imela dosedaj le dvakrat priliko intervenirati in je bil v obeh slučajih ovaden neki trgovec s kurivom, ker je povišal cene premogu za 2 Din pri 50 kg. Ovadenih pa je nekaj voznikov premoga, ker so ga prodajali v neplombiranih vrečah, v katerih ga seveda ni bilo toliko, kot v plombiranih. © Policijski kroniki se pozna, da je zunaj še mraz in sneg. Že več dni ni bilo na policiji prijavljene nobene večje tatvine, uikakega večjega zločina ali prestopka. Ovadbe navajajo le razne pretepe in slučaje pijanosti ter posebno mnogo prestopkov zoper cestni policijski red.____ Starci in starke! Revmatične bolečine Vam zagrenjujejo stare dni. „ALGA." za masiranje Vam to dala življensuo radost in svežost V lekarnah ln drogerijah I stekl. z navodilom 16 Din Maribor □ Akademika kongregacija nima danes obi-čainega sestanka. Prihodnji sestanek se vrši danes teden. □ Nobenega premoga iz Avstrije. Z včerajšnjim dnem se je avstrijska meja zaprla ter je vsak izvoz avstr. premoga v našo državo zabranjen. □ 40 letnico poroke je obhajal včeraj s svojo soprogo v tukajšnji stolnici ugledni Mariborčan g. Brandl, lastnik tvrdke z glasbenimi instrumenti. — 25 letnico zvestega službovanja je obhajal Franc Kelbič, šolski sluga v tukajšnji gimnaziji. Splošno je znan pod imenom Franci. □ Tretjeredna skupščina duhovnikov ima svoj mesečni sestanek jutri, dne 21. t m ob pol 16 v frančiškanskem samostanu. □ Smrtna kosa Umrli so: Šel Ceci'ija, vdova po sprevodniku. Pogreb danes ob U na [»kopališče v Studencih. — Verdonia Andrej, posestnik, star 75 let. Pogreb bo iz tukajšnje bolnišnice na pokopališče v šlnici ob Dravi. — Vošmk Konrad, mizarski pomočnik, star 36 let. Pogreb danes ob 14 na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Novoimrnovani referenti pri oblastnem komisarijatu. Veliki župan je imenoval sledeče referente pri tukajšnjem obl. komisarijatu: prosvetnega šefa dr. Kot nika za prosveto, oblastnega sanitetnega referenta dr. J u r e č k a za zdravstvo, ing. Z i d a n š k a za kmetijstvo ter komisarja Matijo M a 1 e š i č a za socialno politiko. □ Cene lesu in premogu so se pri nekaterih trgovcih radi ugodne konjunkture dokaj zvišale. — Kakor izvemo, se bo od strani kompetentnih obla-stev izvedla tozadevno stroga kontrola ter se bodo morebitni krivci radi navijanja cen strogo kazuo-vali. — □ Radi zastrupljenja s plinom umrla Že nekaj časa sem so opazi'e stranke v spodnjem delu Stolne ulice, da uhaja plin. Obstoja domneva da se je vršilo to radi tega, ker so popokale plinovodne cevi. Delavci mestne plinarne so se podali takoj na delo ter odstranili nedostatke. Včeraj zjutraj pa so našli 60 letno hišnico v Stolni ulici št. 2, Terezijo Alastenovo mrtva v njenem stanovanju. Na lice mesta je takoj prispel policijski zdravnik di Zor-jan, ki je ugotovil, da je umrla revica radi zastrupljenja s plinom. Prepeliali so jo nato v mrtvašnico na mestnem pokopališču v Pobrežju. Po-kojnica je 20 let vestno in požrtvovalno vršila v omenjeni hiši vse hišniške posle. Vzrok zastrupUe-nja je v tem, ker je počil g'avni plinovod. Plin, tako zvani jx>nikovni plin pa je skozi razpoke prodrl v hišničino st?novanje. Opozoriti moramo, da v stanovanju samem plin ni bil napeljan. □ Z delrvnega trga Delo dobijo pri tukajšnji Borzi dela: 12 hlapcev 20 viničarjev, 8 majarjev, 1 Žagar, 1 kolar, 1 mlinar, več vajencev (livarske, kovaške, kolarske čevljarske in krojaške obrti ter trgovske stroke). Razen tega dobijo de'o: 6 kmečkih dekel, 10 kuharic, 14 služkinj. 2 sobarici 5 kuharic, 2 izurjeni delavki za izdelovanje makaronov, 1 hotelska sobarica, 1 vzgojiteljica, ki je zmožna francoskega jezika, 2 boljši gosjjodinii. 2 plačilni natakarici. 1 pisarniška moč, 5 [»strežnic ter 2 šiviljski vajenki. Na mučile i»o«h otrok s ribj m oijam, ampak daiaite jim Jemalt ie zlatorutirni prah prire en iz 30°/„ ribjega olja in suhega slndnega ekstrakta. čeg r r dilnogt je vobi^e znan* Dobiva se « vseh lekarnah v malih zavojih po Din 25'— in v velikih zavojih po Din 42-—. Celje Dopisi Gospodarstvo Produheiia premoga v letu 1928 Produkcija slovenskih premogovnikov je zna Sala v mesecu decembru 1928 196.497 ton in v decembru 1927 174.496 ton. Produkcija je v tej letni dobi sezonsko visoka. Oddali so premogovniki v decembru od produkcije in zalog naslednje količine (v tonah; v oklepajih podatki za november): železnicam 87.602 (89.977), brodarstvo 186 (734), industriji 66.264 (76.861), raznim strankam 17.686 (17.658), izvozili so v inozemstvo 4.782 (4.779), sami so pa porabili 11.924 (10.828), skupno je znašala oddaja 188.444 (200 337). Zaloge so v teku meseca padle od 32.222 ton na 31.261 ton, že dolgo časa nezabeležena nižina, kar kaže na ugodno konjunkturo premogovne industrije. Zaposlenih Je bilo v premogovnikih 249 (237) uradnikov, 242 (243) paznikov in 9.876 (9.142) delavcev . S temi podatki je zaključena statistika za celo leto 1928. Skupno je znašala produkcija slovenskih premogovnikov v tem letu 1.866.503 tone napram 1.912.144 tonam v letu 1927 in 1,587.000 tonam v letu 1913. Zadnja letu je bila statistična slika naslednja: produkcija štev zap. povpr. orod. del. na 1 del. 1913 1926 1927 1928 Da je lanska produkcija zaostajala za ono iz 1927. je pripisovati sporu med privatnimi rudniki in drž. železnicami v aprilu: ta mesec so vzele železnice samo 59.000 ton. januarja 86.000 ton; nadalje občutnemu pomanjkanju vagonov v avgustu in septembru: septembra n. pr. je znašala produkcija samo 1S7.000 ton, oktobra pa že 165 000 ton. V splošnem daje statistika skoro isto sliko kakor za leto 1927. Skupno so v celem letu 1998 premogovniki oddali železnicam 998.000 ton (1927 906000), industriji pa 692.000 (l927 610.000) ton Izvoz je stalen: znašal je 1928 53.000 ton (1927 54.000); nazadovala pa ie lastna poraba od 139.000 ton leta 1927 na 115.000 ton leta 1928. 7aloge so bile lani najvišje koncem marca 126.478 ton, najnižje pa koucem leta, ko so znašale samo 31.261 ton. BH.ANCF IN POSIOVNA POROČILA Tvornica konoplje v Gajdohri; kapital 0.5 milj., tuja sredstva 13 (0.9) milj., čisti dobiček 13.870 (8.765) Din. Palma kančuk, d. d., Zagreb; kapital 0.55 milj. Din, čisti dobiček 65.565 (67 791) Din. Kreditna zadruga za trgovino in obrt v Murski Soboti. Pri 0.3 milj. lastnih sredstev znašajo vloge 3.85 milj. Din in čisti dobiček 38.478 Din, od katerega se razdeli za podpore in premiranje 3300 Din. Zavod ima tudi dovoljenje za trgovanje z valutami. Poglavje o spiritizmu je brez dvoma za da-dašnjo družbo velevažno in to zato, ker ga pač ni filozofskega vprašanja, ki bi o njem tudi najširše mase hotele toliko vedeti kot baš o spiritizmu. Zato je prav, da je Kat prosvetno društvo že v prvi sezoni svojih prosvetnih večerov pridobilo predavatelja takega glasu, kot ie vseueiliški profesor dr. Lambert Ehrlich, ki bo v ponerleljek 25 februarja ob 8 zvečer predaval v Orlovskem domu o spiritizmu. Da je prav, kaže tudi veliko zanimanje za vstopnice, ki se prodajajo v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti. V Marijini cerkvi je že zopet sknšal nekdo vlomiti v puščico za nabiranje milodarov, tokrat v ono ob oltarju sv. Antona. V nerteljo med 16. in 17. uro je moralo bili, ko cerkovnika ni bilo v cerkvi in tudi ne drugih ljudi, pa je neznanec z gotovo s seboj prhiešeno pripravo odtrgal »žabico* s puščice. Zmotil se pa je, ko je mislil, da je s tem že pri v puščici nabranem denarju. Pokrov puščice je namreč zaklenjen tudi še z mcčuo ključavnico in te malopridnež ali ni znal ali pa ni imel časa odpreti. Morda ga je kdo pregnal. Vsekakor je zanimivo, da Je zadnje čase to že tretji jx>skus vloma v nabiralno puščico v tej cerkvi. Namočena polenovka odslej stalno v zalogi pri tvrdki ANTON FAZARINC, CELJE. Jesenice Bojazen, katero smo v sobotnem ^Slovencu« na tem mestu, namreč, da se bo delo v jeseniških železotovaruah vsled pomanjkanja premoga ustavilo, se je žalibog že pričela uresničevati. V pondeljek je bilo delavstvo valjarne z razglasom obveščeno, da je odpuščeno od dela ln da v štirinajstih dneh dobi obračun. Prizadetih jc pri lem 116 delavcev, izmeti katerih so mnogi že celo svoje življenje pri tem delu. S strahom so se stari, zaslužni delavci spogledovali ter drug dnigega spraševali, če je kaj takega mogočo. Neverjetno se je ztlelo vsakomur, n vendar je slalo črno na belem, da je temu tako. Pa ne morda da bi bilo omenjeno vsaj, da dobe valjavci delo v kakem drugem obratu, ali karkoli ie, pač pa enostavno v 14 dneh odpuščeni. 2e danes pa so bili vsi ti Jolavci zaposleni na prostem, v mrazu. Vsa dolga lota pri ognju iti v vročini, sedaj pa naenkrat ven na mraz, na delo, katero za valjavca nikakor ni primerno, a še to naj bo samo 14 dnt. Zato ni čuda, da je toliko bolnikov. — V nedeljo je sicer prispelo nekaj vagonov premoga, toda kaj je to r,a tak velikanski obrat kot so železotovarne kranjske industrijske družbe. Upanje pa vendar še obstoja, da bodo Jesenice dobile zadostno množino premoga, da se bo moglo dalje obratovati. Vreme se je obrnilo na bolje, zato «Wai ni več povoda, da bi premog 1«-ostal še nadalje. Ako se to ne zgodi v najknjžem ?a«u, potem grozi jeseniškemu delavstvu in družbam K^akcT pomanjkanje kuriva je med delav- 1,587.000 ton 7.800 197 ton 1.678.000 ton 10.200 165 ton 1,912.000 ton 8.700 220 ton 1,867.000 ton 8.600 219 ton Borza 19 februarja 1929. DENAR Danes je bil jiosebrr zn-den (kakor včeraj) promet v devizi Praga, kjer je intervencijski tečaj zvišala Narodna banka od 168.60 na 168.90 in sicer zaradi mednarodnega dviga Prage; v Curihu je tečaj Prage narastel od 15.88875 na 15.4175 Tečaja I,ondona in Trsta sta popustila, učvrstil pa sc je Berlin. Privatno blago je bilo zaključeno edino v devizi Trst ;dočim je v ostalih devizah intervenirala z znatnimi zneski Narodna banka. Devizni tečah na ilubitansKi borzi 19 februarja 1 povprač lOtl ■redn sr i 11 Amsterdam _ 2.'8 i. 25 _ I aerlin 1351.25 1354.25 1352.75 1352.- Bruseli — 791.Si — — Budimpešta — 993.70 — — Curib IG94.40 l( 97.41 10^5.60 1 95.90 Dunaj — 800.85 — 8< 0.80 London 276.13 276.93 276.53 276.5fc Newyork — 66.87 — — Pariz — 222.52 — — Praga 168.50 lbS>'3t 168.911 1(8.60 Trst 297.10 299.lt 298.10 29M2 Zagreb. Amsterdam 2279.25-2285.25, Berlin 1351 25-1354.25, Budimpešta 992 20- 995 20, Curib 1094,10—1097.40, Dunaj 799.35 802.35, Londor 276.13 -276.93, Newyork £6.77 -56.97, Pariz 221.5'. do 223.52, Praga 168.50 -109.30, Trst 297.ll-299.lt Belgrad. Berlin 1351.25-1354.25, Budimpešta 992.20—995.20, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.45 do 802.35, London 276.13-276.93, Newyork 56.77 do 56.97, Pariz 221.52-228 52, Praga 168.50—169.30. Trst 297.365—299.235, Sofija 35 75-85.25. Curih. Belgrad 9.12625, Berlin 123.50, Budimpešta 90.62, Bt karešt 312, Dunaj 78.03, London 25 235, Newyork 520, Pariz 20.805, Praga 15.4175. Trst 27.225, Sofija 3.75, Varšava 58.28, Madrid 81.50 Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.49375. (valuta) 12.46, v Londonu, Newyorku ln v Prag' neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIR|I Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 980 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 120 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 den., Sešir 105 den. Zagreb. Drl pap.; vojna škoda ar. 428—428.50 (426.50), kasa 427.50-428.50 (427.50); termini: 2. 428 den., 3. 431-482 (480.50-431), 4. 483.50-435, 12. 462.50-464 ; 7% inv. po«. 80.75-91 (89.50). agrari 51.50—52.50. — Bančni pap.: Hipo 55--55.25 (55), Poljo 17.50—18.50, Kred. 93 dem, Lj. Kr 125 den., Medjun 57.50 den. Prašted. 930—935 (930), Srpska 153 den., Zem. 135—140 — Ind. pap.: Gutt-maiin 200—205. Slavonia 5—5.50, Slaveks 102—104, Danica 160—170, Drava 460—465, Sečcrana 480 do 495, Osj. ljev. 180—199, Brog vag. 315—350, Unioii 105—190, Isis 20 den., Ragusea 490 den., Trbovlje 470-480, Vevče 124-125 (125), Piv. Sar. 200-215. Brlgrad. 7% inv. pos. 91—92, agrari 53—54, vojna škoda 426-426.50, 2. 427-428, 3. 431.50 do 432, 4. 434.50-485.50. Dnca]. Don.-sav.-jadr. 87.30, Wiener Bank ve-reln 25.10. Bodencredit 119.20, Čred Itansrt alt 50. Es-comp eges 22 70, Union 91.25, Jugo 6.90, Aussiger Chemische 254.75, Guttmann 25, Mundus 188, Alpine 39.20, Trboveljska 58, Kranj. Ind. 31.50, Leykam 8.90, Rima Murany 12325. Les Na ljubljanski borzi sta bila zaključena dva vagonu drv. Tendenca mirna. Žito Danes se je razvijala kupčija nekoliko, živahnejše. Bilo jc prilično povpraševanje za pšenico, ki se je trgovala po neizpremenjenih cenah Ponudbj ni bilu velika, vendar se je mogla potreba krit brez težav. Tudi promet v koruzi je postal živahnejši, dasi je v tem blagu zelo malo kupčije. Cika-šlu tečaji so bili včeraj zopet nekaj višji, radi česar se je tudi pri nas tendenca učvrstila. Za ječmen zlasti pomladni in za težki ozimni ni skoro nika-kega zanimanja. Nekaj več zanimanja pa je za lahki ozimni ječmen, ki notira Din 262.50—265 ba-ška nakl. post. V ostalem je položaj neizpremenjen. V Ljubljani notirajo: Det. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post, plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica bč. 80 kg 2% 292.50—295, februar 297.50—300. marec 305 do 307.50, april 310.50-312.50, maj 815—817.50, sor-žica 50% rži in 50% pšenice 277.50—280. koruza hč. času primerno suha 295—297.50, laplatska 34rt, ječmen bar. pivovarski 68 69 kg 345—347.50, bč. ozimni 67—68 kg 330—332.50, moka Og vag. bi fko Ljubljana 420—425. Zaključena sta bila dva vagona pšenice. -Tendenca stalna. Budimpešta. Teudenca čvrsta. Pšenica: marec 25.15—25.18, zaklj. 25.15—25.18, maj 26.12—2615, zaklj. 26.14—26.16, oktober 26.50—26 G2; rž: mar*c 23 55-23.52, zaklj. 28.50-23.52, maj 24.39-24.38, zaklj. 24.86—24.38, oktober 24.36-24.50, zaklj. 24.49 do 24.50; koruza maj 28.70—28.85, zaklj. 28.84 do 28.85. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdk«; Edvard Saborsky & Co, Dunaj.) Prignanih je bilo 8040 prašičev, in sicer 4822 peršutarjev in 3218 špeharjev; iz Jugoslavije 98 peršutarjev in 531 špeharjev. Cene: špeharji najboljši 2 35, I. 2.20—2.30, II. 2—2.15, kmetski 2.10—2.85. Peršularji 2—2.50. Ceno so v splošnem ostale neizpremenjene, popoldne pa so padle za 10 grošev. ur Ceno soli so po odredbi finančnega ministrstva naslednje: kamena 140 Din, morska 100, mineralna zmleta 140, morska bela 160, siva 140 Din. i stvom, je bilo videti posebno v ponedeljek, ko je j bilo delavstvu danega nekaj premoga na razpolago | za kurjavo. Bila je prava borba za premog, vsak košček premoga je imel svojega odjemalca. Na obeh tukajšniih šolah se je redni pouk aojjet pričel. Dela za gradnjo novega Katoliškega delavskega prosvetnega doma so razpisana. Ako bo šlo vse gladko in bo vreme ugodno, so bo z gradnjo pričeio že prihodnji mesec. Litija V nedeljo, 17. februarja, o polnoči je umrl v Litiji višji železniški uradnik Franc Medič, star 48 let. Blagi ranjki je bil odličen tenorist in je marljivo sodeloval na litijskem cerkvenem kom ter pri pevskem društvu >Lipfc. Pogreb bo v sredo popoldne ob treh Občni zbor litijskega prostovoljnega gasilnega društva se je vršil v nedeljo pri Trškanu. Po poročilu društvenih funkcijonarjov so izvolili naslednji nov odbor: načelnik Emil Koprivnikar, mi-! zarski mojster; blagajnik: Peter Jereb, občinski taj-! nik in organist; tajnik Franc Zapušek, obč. sluga, ! vsi iz Litije. — Pri slučajnosti so razpravljali o zidavi novega doma, nabavi automotorne brizgal ne ter o napravi več vodnih rezervoarjev. ST. ILJ V SLOV. GORICAH Tudi interesantnol Do 15. februarja je bilo v župniji St. Ilj v Slov. goricah 13 porok, 18 rojstev in 18 mrličev. Pa ne pomeni menda to kak i nesreč j? V »Slov. Doma« so bila ie letos kljub hudi I zimi 4 predavanja, 2 o hripi ln 2 o sadjereji. Prfnaa >e ie naselil novi zdravnik dr. Badlakoc. Vsekakor veliko za- Egiptovski kralj Fuad, ki bo letos obiskal evropska prestolna mesta. htevam. Po mojih mislih zakon nc sme biti samo po vseh zakonitih predpisih dovoljeno ljubimkanje, marveč zveza za življenje, tako tesna in prisrčna, da mož in žena v resnici tvorita le skupaj celoto in bi ločena morala umreti. A kje najdem med ženstvom 20. stoletja tovarišico, ki bi bila primerna za tak zakon? Tu je predvsem »girl«, športno bitje, ki igra zjutraj golf, dopoldne tennis, po kosilu sedi pri brivcu, nato zopet šport, potem Čajanka in zvečer eleganten nastop na tej ali oni prireditvi. Tako bitje jc zelo prijetno za razvedrilo, a ne za zakon. Bog nas varuj — v treh dneh bi človek izgubil glavo. Potem prihaja vpoštev koleginja-. tova-rišica v poklicu. Delo in koristi so skupne. To ima mnogo zase! A žal še več proti. Pri gledališču je vsak človek na neki način norcc. Kajti pameten človek se ne bo postavil vsak večer na razsvetljen oder, si mazal svoj obraz z barvo in dajal od sebe preje natančno naučene besede, glasove in gibe. Vse to z namenom, da druge ljudi, ki jih niti ne pozna in mu niso nikoli nič žalega storili, bodisi zabava, bodisi muči do obupa. In če ti nedolžni ljudje potem pokajo z dlanjo ob dlan in delajo hrup, se norec tega veseli in reži. Posebno nevarni ; norci si pri tem sami stiskajo roke in mečejo občinstvu poljubčke. To so neozdravljivi slučaji. Če se potem tak norec oženi, potrebuje, če hoče vsaj za silo izhajati, zravnujočo čud kot tovarišico. Torej nc zopet norice, ki jc pred vsako pre-miero več dni histerična, vsakemu človeškemu čutu nedostopna, ki v pomirjenje golta brom kar po pergiščih ter pogosto in krčevito joče. Ki iz samega častihlepja zanemarja moža in dom, ki je vedno na izkušnjah, na j vseh plesih, jourih in drugih javnih prireditvah, zato da pride med »navzoče« v listih; ki jo sme vsak kritikovati kakor mu ljubo, ker spada »v javno življenje«. Ki se ji sme vsak približati kot prosti divjačini. Ne, take ; žene ne morem hoteti. Danes posebno razsaja šc en ženski lip: 1 intelektualka — razumnica! Njeni najmočnejši karti sta umnost in razboritost. Pri tem je navadno (?!) stoodstotno grda. Nosi večinoma očala. S svojimi duševnimi darovi je zelo vsiljiva. Ve vse bolje! Pozna latinska imena za vse živali, kritikuje na človeku ves dan okolu ali pa se samo sočutno posmehuje. Mož ji je samo »lepa, toda neumna plemenska žival«. Razumnica stoji samozavestno nad vsako strastjo, v bistvu pa je zelo nesrečno bitje, ki svojo nezadovoljnost skriva za intelektual-nostjo in mrzloto. Ne, tudi intelektualka ni žena po božji volji. Vrsta za izbiro je še dolga: Tu je pretirano nežni tip; taka zelo rada joka in se ves ljubi dan sama sebi smili. — Potem so duševne pustolovke ali patološke Iažnjivkc, ki jim je geslo: Nobene resnične besede. — Dalje »zavrženke«, ki poznajo samo slo: gibljejo sc kakor bajadere pri trebušnem plesu, mečejo nemarne poglede in si brez razloga grizejo spodnjo ustnico. Povsodi vidijo dvoumnost in nehote učinkujejo smešno. — Potem so ženske, ki hočejo na vsak način biti nekaj posebnega, svojega. Neznosno so muhave in barvajo sc kakor Indijanci na svojih bojnih pohodih. — »Odlične« se drže, kakor bi bile z veliko žlico požrle vso odličnost in omiko in nosijo neviden napis: Pozof — dama prihaja! — Najstrašnejši pa je »otročji« ženski tip; vedno delajo velike oči, nosijo šobo in sc obnašajo tembolj otročje, čim starejše so. Dajte jim podganjega strupa! Taka je tedaj v mojih očeh sedanja žen- Požar je uničil krasuo mestno hišo v Leydenu na Holandskem. Gasilci so sc morali omejiti ih» obrambo sosednjih poslopij. i liker je za zagotovitev našega obstanka po-j trebno. Bodimo z malim zadovoljni. Radujmo se stvari, ki nič ne stanejo, kosove pesmi spomladi, rože poleti, opojnosti jesenskih barv. Bodimo priprosti... Kdor je našel ključ do vrat, za katerimi čakajo na nas vse prave radosti in sreče, bo zmajeval z glavo nad onimi, ki se neprestano pehajo in poganjajo z minljivimi dobrinami in tako zapravljajo svojo moč in čas, da bodo na večer svojega življenja priznali: Vse je nečimernost... Včasih srečamo tihega, veselega, kakor od solnca ožarjenega človeka. »Kaj nam je storiti, da bomo kakor ti?« — »Bodite pripresti, bodite kakor otroci...« r.-va seja reparacijske konference v Parizu. ska menažerija. Toda verjetno je, da bo nekega dne mali smrkavec Amor tudi mene oslepil; in ko mi bodo po poroki padle luskine z oči, bom spoznal, da sem po dolgi izbiri izbirek dobil, ki ima vseh naštetih ženskih vrst napake. Bodimo kakor otroci P ostanimo priprosti — piše Beatus v berlinski Germaniji« — notranje priprosti, kakor' so otroci; to je edina pot do zadovoljstva in sreče. Veselimo se življenja, iščimo njegovo svetlo stran, ki jo ipak vsikdar ima, pa naj koraka še tako sivo in kruto. Bodimo optimisti. Pustimo vse neplodno razglabljanje. Stremimo po skladnosti, po soglasju s seboj, ljudmi in svetom. Gmotnim stvarem, posebno denarju, dovolimo le toliko vpliva na našo notranjost, ko- Zadnji badenshi „vrabec" v kotarju Nemški katoličani so dne 18. t. m. slovesno praznovali 80 letnico zadnjega badenskega vrabca«; v kolarju: župnika Hermana Oeclis-lerja v Ebringenu pri Freiburgu. .Te zadnji od 35 novomašnikov, ki so jih za časa badenskega kulturnega boja dne 19. februarja 1874, to je tik pred sprejetjem prcticerkvenega zakona, v ; naglici tajno posvetili. Kljub temu jih je vlada ! preganjala, zaprla in nato izgnala iz domovine, i Sami so si nadeli ime »Sperrlinge« — besedna j igra med zaporniki in vrabci. Od vseh živi sedaj le še župnik Hermann Oechsler, ki je že pred leti izdal svoje spomine, ki so 1. 1927 izšli v četrti izdaji (Sperrlingsleben aus dem badisehen Kulturkampf von 1874-76, gepfiffen zu Nutz und Trutz, Badenia, Karlsruhe). ostalo potrebščine angleške dame. Odgovori so ugotovili sledeče: Dama potrebuje letno /.a 1.000 dinarjev navadnih in plesnili čevljev; 36 parov svilenih nogavic, kar stane približno 4.500 Din; spodnjega perila — svilenega seveda — za 5.000 dinarjev; dvoje po-i poldanskih oblek za okroglo 8.000 dinarjev; i štiri do šest večernih oblek za 16.000 Din; večerni plašč za 1.600 Din; klobuki 4.000 Din; I zimski plašč 4.000 Din; spertue obleke 4.000 : dinarjev. Vsega skupaj potrebuje torej angleška dama za svoje obleke okroglo 50.000 Din | lejio. Za ostale drobne potrebščine, za ko-I žuhe in nakit itd. pa še posebej 50.000 Din. | Skupaj bi znašali torej stroški srednje odlič-1 nega Angleža za njegovo ženo brez hrane, potovanj itd. okroglo 100.000 Din. In pravijo, da sme biti mož vesel, če ima ženo, ki se s to »skroinuo« vsoto zadovolji. Drugod tno-( rajo s tem denarjem živeti 3 do 4 družine : srednjega stanu. Radio v Sovjetski Rusiji V Sovjetski Rusiji je sedaj 61 radioposlaj. Med temi je pet zelo močnih: po 12 do 40 ! kilovatov; lo so postaje v Moskvi, Ljenin-gradu, Harkovu, Tiflisu in Baku. Oslale postaje so mečne 0.5 do 4 kilovate. Vrhu tega je velika postaja v Habarovsku za kratite valove. Da se postaje nc motijo med seboj, smejo nekatere postaje delovati samo podnevi, šibkejše postaje nameravajo polagoma odpraviti in jih nadomestiti z velikimi. Težave gledališkega ravnatelja. »Tako težko je danes dobiti kaj primernega za oder.« — Kaj pa bi potrebovali, gospod ravnatelj?« — : Poirebujem pritlikavca, ki je zamorec, toda plavih las, nekoliko rdečkasto plavili; prav malo mora škilili, imeti leseno nogo in znati med letom na letalu telovaditi. Ali ima-le kaj takega?« >V * * Ker si bil tako priden, Vojko, imaš tu 10 dinarjev.« — : Hvala lepa, tetka; samo i prosim, da ne pove« očetu.« — »To, o dinarjih? Saj to ni nič hudega!« — »Vem, da ne, ampak na posodo me bo prosil.^ •.v it »Gospod ravnatelj, zakaj pa imate v svoji ! banki vedno tako čudne blagajnike: eden ie grbav, drugi hrom, tretji škilav?« — To je zaradi previdnosti, če bi bilo treba kdaj navajati, kakšna posebna znamenja so imeli.« >Kdaj je že prišel vaš sinček na svet? — »Čakajte malo: med drugim obrokom za radio in mod osmim za avto.« Ženitev pri Angležih - luhsuz Ženitev velja pri Angležih kot stvar, brez katere mora znati človek — rad ali nerad izhajati, ako nima primernih denarnih sredstev. Luksuz tedaj. Na Angleškem je tri milijone več žensk nego moških; nade na zakon so torej za ženske že zato zelo omejene. Vrhu tega pa sc Anglež zelo previdno izogiba ženitvi, ki jo presoja kot predpravico bogatinov. Ta sodba je vtemeliena v angleških običajih in celo zakonih. Zasebni nameščenec se sme oženiti le, če mu to dovoli njegov delodajalec, ako noče izgubiti službe. Tvrdke pazijo na to, da se ženijo le ljudje, ki imajo že primerne prihranke in zadostno plačo za vzdrževanje družine. Tudi država zastopa enako stališče glede učiteljic in uradnic, ki jim je možitev zabranjena. Koliko stane Angleža njegova žena fl > ' m veia iivimieiD vrveme^s Chicaski redar na oklopnem motornem kolesu. Mesto Chicago ima najštevilnejšo in najdrznejšo zločinsko sodrjro na svetu. Nedavno sta se spopadli dve zločinski tolpi, pri čemer je bilo ubitih osem tihotapcev z alkoholnimi pijačami. Spričo toli razmer tnora biti policija primerno opremljena, kakor kaže noša slika, a še tako ni kos dobro organiziranim zločinskim tolpam. V I.rondomi se je pred kratkim vršil« pravda, v kateri sla se mož in žena prepirala o vprašanju, če ženi zadostuje 25.000 dinarjev letno za njene posebne potrebe: za frizerja, parfem, nakit itd. 01) tej priliki je neki londonski list razpisal vprašanje, koliko pravzaprav znaša zmeren proračun za obleko in Berlinski prometni redar na zakurjeni plošči. Redar, ki vodi velemestni ceelni promei. mora ohranili mirne živce. V lo mu pofcimi pomore tonila plošča, na kateri stoji. To jo najnovejša uvedba berlinsko policije. Za duha in srce rlasnifc Muzejskega društva ' letnik IX., zvezek 1-4, 1928. Te dni je Izšel pod uredništvom ravn. dr. Mala »Glasnik« zu leto 1928., ki obsega topot samo zgodovinski del in sicer je posvečen razpravam o Valvasorju in njegovi vlogi v naši kulturni preteklosti. Povod te posvetitve je odkritje spominske plošče na Valvasorjevi rojstni hiši na Starem trgu, ki se bo vršilo spomladi t. 1. Plošča bo iz domačega marmorja, delo Plečnikove šole za arhitekturo in glej njen načrt na str. 110 »Glasnika«. »Glasnikovi« sotrudniki tega letnika so: Pran-eo Štele z razpravama »Valvasorjev krog in njegovo grafično delo« in »Valvasorjeva Ljubljana«; Jože Rus s krajšim opisom »Schoenleben in Valvasor«; pral. Metod Dolenc s spisom »Valvasor in slovenska ljudska sodišča«; Vaclav Burian s prispevkom »0 Srhoenlcbnovih in Valvasorjevih čeških virih« ter Ivan Vrhovnik s člankom »Kako je prišla Valvasorjeva knjižnica v Zagreb?« Obe glavni razpravi je prispeval naš neumorni spomeniški konservator Fr. Štele, in spremlja ju vrsta slik v tekstu ter 48 slik v prilogi na umetniškem papirju. V spisu »Valvasorjev krog . .f (5 do 50) obravnava St. doslej neobdelani in večinoma neznani materijal Valvasorjeve biblioteke, ki se danes nahaja v zagrebški univerzitetski knjižnici. Je to velikanska, okrog 10.000 listov obsegajoča grafična zbirka, dalie skicne knjige za topografijo Koroške in Kranjske, vrsta poskusnih tiskov za »Ehre», Kochove risbe za 2. in 3. del »Theatrum mortis humanae hipartitum«, zbirka študij j)o kostimih, cvetlicah itd., in končno knjiga grbov, ki jo je za Valvasorja slikal Ramschilssel Ne glede na veliko važnost, ki jo ima ta St. razprava že kot zgolj inventarizacija doslej neurejenega in znanstveno nedostopnega materijala, bi bilo poudariti še posebej njeno kulturno zgodovinsko pomembnost v splošnem, in umetnostno-zgodovinsko pomembnost v ožjem Saj bo v doslej neverjetno nejasni, zamotani in neraziskani podobi recimo naše grafike 16, in 17. stol. z določitvijo poedinih osebnosti (Kodi, \Vubitsch) in njihovega delokr6ga podan šele pravi temelj nadaljnjemu raziskavanju um. vprašanj iz te dobe. Samo želeti je, da bi nam St., ki, kakor že tolikokrat, tudi topot utira naši znanosti nove poti, kmalu podal še ostale obljubljene razprave v grafičnem delu Valvasorjeve dobe. Tudi razprava o »Valvasorjevi Ljubljani« (70 do 98) nnm odgrinja doslej nepoznan materijal in ji je že s tega vidika prisoditi največjo važnost. A ona nam mimo tega nudi prvo rekonstrukcijo srednjeveške Ljubljane, o kateri smo doslej vedeli toliko kot nič. Tudi tej razpravi je pride.ianih mnogo slik ki ponazorujejo tekst in ki so večinoma prvič pw'olicirane; marsikateri izmed njih bo dati mesto v zgodovini naše grafike, ki se bo nekoč pisala. Jože Rus nam v svojem spisu (50—69) podaja razno poglavje iz nastanka Valvasorjeve »Ehre«, namreč razmerje med Schoenlebnom in Valvasorjem. Tu čitamo zelo točno kultnmo-kritično karakteristiko enega in drugega, dalje kako je starejši analitovski način topografij in geografij, katerega zastopa popolnoma še Sch., vplival na mladega em-pirika Valvasorja itd. Najvažnejši del te razprave pa utegne biti Rusova rekonstrukcija »Ehre«, kakor si jo je bil zamislil Valvasor sam in ugotovitev, da je »Ehre« v današnji obliki tvor odnosno ne-stvor Valv. ntirnberškega redaktorja Erasma Fran-?iška. Kritično besedo o Rusovi razpravi prepuščamo drugim, vsekakor pa zasluži vso pozornost naše javnosti. Prof. Metod Dolenc-nam s svojo razpravo (98 do 106) analizira psihološki motiv, zakaj je Valvasor, dasi je bil sam soudeležen pri vinogorskem sodišču, eksistenco teh kranjskih ljudskih sod'šč v svojem delu »Ehre« popolnoma zatajil. To ljudsko justico da je smatral za sramoto svoje dežele in da je kot vnet Kranjec-patriot to dejstvo tujcu zamolčal. „ Burian in Vrbovnik zaključujeta s svojima člankoma ta sicer drobni a notranje bogati letnik 5Glasnika«, na katerega menda pač ni potreba našo javnost posebej opozarjati. Člani Muzejskega društva dobe proti članarini 25 Din »Glasnik« brezplačno. v kniigarnah stane stane 50 Din. Naroča se v knjigarnah ali pa v Narodnem muzeju v Ljubljani. , L- Novo gledISče v Zagrebu v Frankopanski ulici »e otvori v soboto. Otvoritvena predstava bo »Črna kraljica« v režiji g. Ive Raiča. — Tenor Jose Ro-sačevskf ne pride gostovat v Zagreb, kakor se je pričakovalo. — Gregor Pjatigorski ki slavi kot najboljši mojster na cellu izmed virtuozov mlajše generacije, pride na potu na svojo turnejo po Italiji igrat v Zagreb. ^ »Comčdie Francaise«, slavna pariška pozor-nfca. slavi letos 250 letnico svojega obstanka. To gledišče, ki je bilo vedno zaprto vsakemu novemu dihu na polju umetniškega ustvarjanja in je imelo repertoar kakor za časa štirinajstega in petnajstega Ludovika, se sedaj pomlaja. Njegov ravnatelj Fa-bre, hoče proslaviti v letu 1929. jubilej z uprav razkošnim repertoarjem, na katerem so razen klasikov tudi Birabeau, Brieux, Jean Richepm, Roma, Coolus, Fleg, Acbard in Zimmer. Zlasti slednji bo privlekel publiko s svojo dramo iz zadnjih dni Na-poleona na sv. Heleni »Pauvre Napoleon«. — Inače so francoska gledališča v sezoni 1928/29 slabo po-sečana, publika je prenasičena, pomembnih novih del ni. * Gabriele d'Annnnzio: Le favillc del Maglio, tomo II., 11 compagno dagli occhi senza cigli e altri studii del vivere inimitabile. Tako se imenuje dru- ?a knjiga D'Annunzijevega lastnega življenjepisa, igar prvi del je izšel 1. 1924. pod naslovom II Ven-turiero senza Ventura (Fratelli Treves. Milano) in je zbudil dosti pozornosti. Ves povdarek tega življenjepisa leži na besedi ^inimitabile« — in je tudi zares težko, morda celo popolnoma nemogoče, posnemati to življenje. Vprašanje pa je, da li je opisano življenje tako, da bi človeku utegnilo služiti s pridom za vzor — ali vsaj da bi mu zbujalo lepe predstave? A življenje, kakršno nam ga opisuje D' Annunzio v teh svojih knjigah, je namišljeno, brez krvi in soka ter stoji v znamenju zunanjega bleska, ki mu pogrešamo pravega smisla Blesk jc resda omamljiv in očarljiv, slog, stavek, beseda — vse to je v taki nedosegljivi višini, da je postalo snmo sebi edini smoter in smisel. Kar se skriva pod to kraljevsko odejo je pa duhovna revščina, srčno uboštvo, skratka, brez primere skaženo življenje Nedosegljivi D* Annunzio je oduren, nemo-oč kot človek in zato tudi nemogoč kot umetnik, fjegov lastni življenjepis, s katerim je v blazni sa-moljubnostl hotel, postaviti svojo lastno osebo, svoje lastno življenje svetu za nedosegljiv vzor, nam priča jasneje kot katerokoli drugo njegovo delo, da je znal D'Annunzio s peklenskim mojstrstvom prodajati smoli za suho zlato in da Je na videz naj-dovršonejši umetnik sodobnega sveta le glumac. Zato nam je njegovo življenje za strašilo, za vzor. — s. š. Radio Jugoslavija v radiu Več evropskih postaj posveti nocojšnji program naSi državi. Našo državno himno, naše narodne speve, naše instrumentalne kompozicije bodo prednašale, pa tudi beseda bo šla o naši politiki in gospodarstvu, o naši zemlji in naši kulturi. Kakor je malokomu vseeno, kako drugi o njem govore in sodijo, tako tudi nam ni vseeno, kako nas bodo predstavili, kaj o nas govorili ta večer radijski aparati tisočem in stotisočem poslušalcev. Nemcem je podal vodilne misli za predavanja in obenem kot splošno ozadje jugoslovanskemu večeru zapisal nekaj podatkov znani nemški publicist in naš prijatelj dr. Hermann Wendel v berlinski radijski reviji ;,Die Sendung«. V svoji razpravi označuje Jugoslavijo kot zanimivo deželo kontrastov: dvajseto stoletje in srednji vek, pariška moda in pisana narodna noša, neutešna žeja po znanosti in analfabetizem, kolo in jazz, zapadnoevropski šlagerii in pristne narodne popevke, radio in rapsoai homerskih dni, guslarji! Ne samo i ljudje in navade, tudi pokrajina da je taka: | dežele-žilnice in puščobna kraška skalina; koščki sveta kakor Slovenija, kjer se meščanu ni treba bati ničesar kot prestroge zgodnje policijske ure, potem pa Makedonija, kjer ne j moreš zaspati, če nisi trdno založil vr.it in si pripravil puško ob postelji; detžela, kjer se v slovenskem alpskem gorstvu vršiči sneg in led do 2500 in 2800 m, pa vojvodinska ravnina, šumadijski gozdovi, pollropično rastlinje Boke Kotorske; na Kranjskem in Štajerskem solidna mesteca avstrijskega značaja, v Makedoniji mošeje in minareti. In na dalmatinski skalni obali čudo mesl, mesto čudes, Dubrovnik, ki o njem sanja Hoda Roda: , Ne lj dski jeziki, angeli bi ti morali slavo ! peti. Solnčni žarki se lomijo ob skalah. Ka-i menje žari. Cvetlice vpijejo. Agave kot kačji i trupi; črne ciprese, krivenčaste oljke, gra-: natno grmovje, lovor in pinija. Mesto pa z zidom oklenieno, močni stolpi, ki valovje stalno buta ob nje, sive palače, mrki oboki — Benetke, Florenca. Vsenaokoli pa morje, si-njina — Neapelj. Kdor tega ni videl, ne ve kaj je lepo na svetu ... Dalje podaja H Wendel r^avne statistične obrise življenja in dela v naši državi. O jeziku našem piše in naših narodnih nošah, o naši kulturi in industriji, o naših verskih in poliličnih razmerah, tudi ob naši burni in zanimivi zgodovini se ponntdi. Pa še ob nemško jugoslovanskem prijateljstvu. ob našem izvozu in uvozu v Nemčijo. Splošno moramo biti s to razpravo jako zadovoljni. Če b' nocoj ves svet dobil res tako objektivno | sliko o nas v radijskih programih raznih 1 evropskih postaj, po'em bo tudi z našega i stališča prvi radijski jugoslovanski večer dosegel svoj namen. H koncu omenja pisatelj Se naše radijske postaje. Belgrad da bo pričel oddajati koncem februarja na valu 260.9 m. Dobro pa da že poznajo nemški amaterji ljubljansko postajo, ki je v Nemčiji zelo priliubijena in ki se hilro razpozna po svojem originalnem znnku za od-i more, po kukavičjem klicu. Tudi Zagreb, ue samo Ljubljana, ima dobro urejene programe in prenaša izborno. Programi Radio-LiubUana t Sreda, 20. febr.: 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski. — 19 Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec — 19.30 Pomen antike za razvoj evropske kulture, predava dr. Bradač. — 20. Wagnerjev večer — izvaja Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved — 22.15 Sprehod po Evropi. Četrtek, 21. febr.: 12.30 Reprodueirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Češčina, poučuje g Novak. — 18.30 Izboljšanje travnikov, predava ing. Rado Lah. — 19 Naše sosednje države, predava dr, Bohinec. — 19.30 Prenos opere. — 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi t Sreda, 20. februarja. Zagreb: 13.15 Plcšče. — 17 Pravljice. — 1730 Popoldanski koncert ciganske godbe. — 20 Angleščina, nato poročilu. (Prenos jugoslovanskega programa v Prago in Budimjješto odpade.) — Praga: 12.30 Opoldanski program. — 16.30 Lutkovno gledališče. — 19.05 Lahka glasba. — 20 Jugoslovanski j večer. — Slullpurt: 15 Za deco. — 16.15 Popoldanski koncert. — 17.45 Jugoslovanski večer. — 19 O Vol-taireu. — 19.30 Simfonični koncert. — Bern: 12.50 Lahka glasba. — 16.30 Za deco. — 19.30 Jugoslovanski program (predava dr. Krneta, nato slovenske, hrvatske in srbske narodne pesmi) — 21.10 Orkester — Kalovice: 17.25 Poljščina. — 17.55 Simfonični koncert iz Varšave. — 20.30 Komorna glasba. Zima in mraz ne smeta ovirati življenja žene, ki se hoče ponašati a svojo lepoto. Lepota ni naključje pač pa uspeh doslednega in pravega negovanja kožezEli-do. Zelo važno osobito v zimskem času, ki je najnevarnejši za nežno damsko kožo. Elida dnevna krema se v koto popolnoma vsrka ln da polt? alabaitru podobno, sveto barvo ter m ne sveti. Elida puder-za dopolnilo toalete — ie nežen kot dih, diskretne in vendar dovoli močno par miran. NepogreSlilv ra harmonično poiavo dame. Zvečer preden se gre k počitku nai se uporablia Elida nočno kremo za čiičenje in prehranjevanje kož«. Zjutraj se bodete -budili lepi. NEGOVANJE "--ELIDA 22.30 Plesna glasba. — Mm: 13 Trio. — 17.30 Petje in godba. — 20.45 Opera. — lferlin: 16.30 Dramatična pravljica. — 18.10 Predavanju. — 20 Zabava. 21 Violina in orkester. — Dunaj: U Kvartet Silvi ng. — 16.10 Jugoslovanski koncert — 17.45 Pravljice. — 18.30 Esperanto. — 19 Wagner, Lohengrin, nato lahko večerna glasba. --- Budapett: 9.15 Trio. 12.05 KHvir. - 17.40 Ciganska godba. — 20 Plotče Var&ac.i. 15.50 Plošče. — 19.10 O razstavi v Poznanju. — 20.30 Jugoslovanska glasba. — 22.30 Plesna glasba iz restavracije »Oaza.:. Rabimo za takojšen nastop za službo obratovodfe v večjem železo - industrijskem podjetju strojnega inže« po možnosti s prakso v drobni železni industriji, energičnega in vztrajnega človeka. Sposobnost za pouk na zasebnih strokovnih tečajih podjetja za-željena. — Ponudbe s spričevali o praksi, po<5oji in referencami je poslati za ZADRUŽNO ZVEZO _V LJUBLJANL_ Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. Sreda, 20. febr.: Zaprto. Četrtek, 21. febr.: VDOVA ROŠLINKA. Premierski abonma. Petek, 22. febr.: Ukročena trmoglavka. Red A. Sobota. 23. febr. ob 21. uri: UTOPLJENCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA: Začetek ob pol 20. uri. Sreda, 20. febr. BEG IZ SERAJA. Premiera, Premierski abonma. Četrtek, 21. febr.: LJUBEZEN TREH KRALJEV. I). Petek, 22 febr.: POLJSKA KRI. Opereta. Gostuje g. Iličič. Izven. Tenor g. Ljubiša Iličič bo ponovno gostoval v ljubljanski operi v petek, dne 22 t. m. in sicer poje glavno tenorsko partijo grofa Boleslava Ba-ranjskega v Nedbalovi opereti »Poljska kri«. Predstava se vrši izven gledališkega abonmaja. Cerkveni vestnik Izvencerkveni sestanek v Križankah danes zvečer ob 8. Prosimo polnoštevilno. Darovi V spomin pokojne £e, Štefanije Mikičeve je darovalo uradništvo podružnico zavarovalnice -Croatia« v Ljubljani 250 Din za -Dom slepili«. Ku-ratorij se za ta dar najlepše zahvaljuje z željo, da | nam Bog nakloni obilo posnemalcev. Zlasti prosimo one, katerim smo poslali položnice 14.672. — llsmi-I lite se največjih revežev — slepcev, katerim hočemo oskrbeti dom. Pri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO-FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni. £ Preminula je naša nad vse ljubljena mama, gospa Katarina Shrajnar vdova domobr. evid. oilcijaU Pogreb drage pokojnice se vrSi v četrtek, dne 21. februarja 1929 ob 2 popoldne izpred hiše žalosti, Prečna ul. št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 19. febr. 1929. Žalujoče h?«rke! IDA, OLGA, MIMI. Zahvala Ob priliki neizrekljivega udarca, ki nas je zadel z izgubo naše predrage mamice, odnosno soproge, se zahvaljujemo tem potom najprisrčneje vsem onim, ki so z nami sočustvovali in nas v teh težkih trenutkih tolažili. Zahval|ujemo se dalje gg. dr. Ho-glerju in dr. Špornu za požrtvovalni trud, ki sta ga vložila v to, da olajiata nepozabni poslednje trenutke življenja; dalje vsem darovateljem prekrasnega cvetja in vencev, ter končno vsem, ki so |o spremili na poslednji poti. Vsem, prav vsem najprisrčnejSa hvala. Ljubljana, dne 19. februarja 1929. Žalujoča obitetj: Kamiio Mikič in otroci Prireditve in društvene vesti Občni zbor Zveze šoferjev Slovenije s« bo vršil v nedeljo, dne 24. februarja 1929 ob 980 dopoldne v gostilni Novak, Rimska cesta 13. Na dnevni red pride tudi razgovor o ustanovitvi starostnega za varovanja, zato se člani in '.udi drugi stanovski tovariši poživljajo, da se občnega zbora zanesljivi udeleže — Odbor. Odbor 2upe J. P. S. LJubljana obvešča vse ljubljanske mešane zbore, da je župna vaja v petek, dne 22. t. m. ob 8 zvečer v Matičnih prostorih in ne kakor je bilo prvotno javlleno, da že v četrtek. — Župni pevovodja prosi vse članice in člane, da se te petkove vaje za bližnji koncert sigurno udeleže. Sloveči violinski virtuoz Jaroslav Kodian priredi v Ljubljani svoj violinski koncert v ponedeljek, dne 4. marca ob 20 v Unionski dvorani. To liko v predznanilo. ODPRTO PISMO Gospodu dr. Ivann Tavčarja, odvetnika v Ljubljani. Vse ono, kar se v mojih spominih H6e Vašega blagopokojnega gospoda očeta, prečital sem v rokopisu prijatelju, ki mi je bil v vseh okoliščinah življenja ostal zvesto vdan. Na moje tozadevno vprašanje odgovoril mi je, da je objava nespremenjenega besedila ne le priporočljiva, temveč naravnost zgodovinska nujnost. V podkrepljenje svoje sodbo dodal je citat: »Amicus Plato, se»i magis amica ve-rltas.« — Na to šele je šel rokopis v tiskarno. V zmoti ste, ako mislite, da navedbe v mojili spominih nasprotujejo mojemu naslonu ob krsti blagopokojnikovi. Le čitajte moj dotični govor v •Slovenskem Narodu« z dne 24. februarja 1923. Kakor v tem govoru, tako je tudi iz ponovnih ugotovitev v mojih spominih vidno, da smatram dr. Ivana Tavčarja za našega najduhovitejšega pripovedovalca. Dasi bi to na mojo ravnokar izrečeno sodbo ne bilo prav nič vplivalo, zdi se mi oa vendar potrebno ugotoviti, da sem — kot pokrajinski namestnik z uradnim poslom preobložen — one uradno zapisnike o sejah »Narodne vlade«, ki govore o naši koroški nesreči, dobil v roke in si prepisati za-mogel šele v aprilu 1928. Te uradne dokumente sem objavil iz treh razlogov: 1. Ker izguba te rajskolepe deželo z njenim dobrodušnim slovenskim prebivalstvom morebiti nikogar ni bolestneje zadela ko mene; 2. ker sem trdno prepričan, da bi nas ta neznanska nesreča ne bila zadela, ko bi se bila Narod na vlada« sestavila pravilno in ne tako kakor sem popisal v XVIII. poglavju II. dela svojih spominov; 3 ker je potreba, da se o stvari po uradnih virih izve čisla in gola resnica. Zgodovinsko resnico iskati ie. gospod doktor, ne samo fair, temveč — kakor splošno priznano — ludi zaslužno delo. Za sodobnike to del seveda ni hvaležno. Še poguma je potreba onemu, ki se k temu odloči Pred zrcMo resnice pa stopajo čisto naravno tudi veliki možje — kakršen je v gotovih ozirih brez dvojbe bil tudi blagoookojni Vaš oče — z vsemi svojimi krenostmi in slabostmi. In kdo ie na svetu čisto brez teh poslednjih? V Ljubljani, 18. februarja 1029. Ivan Hribar. ODPRTO PISMO Gospodu dr. Joiipu Capudru v Ljubljani! Na VaSe odprto piamo v »Slovencu«' dne 19. februarja 1929. naslovljeno na g. Avgusta Praprotnika v Ljubljani, dovoljujem si Imenom svojega klijeuta g. Avgusta Praprotnika podati Vam naslednji odgovor: Na občnem zboru Avtokluba dne 17. februarja 1929 v Ljubljani se ie po prečitanju Vašega dopisa na nekega gosi)oda polavlla med nekaterimi zboro valei Interpelacija, da je baje g. Avgust Praprotnik Vam »ponujal« poravnavo v svoji toSbi proti Van radi razžallen.la časti. Glasom predletečesa steno grafičnega zapisnika in potrdil navzočih ie gospi. I Avgust Praprotnik takoj na to izjavil: da je laž, da bi Vam ponujal kako poravnavo. Na poziv iz src : zborovalcev, kdo Je poravnavo ponujal, je gosp. Praprotnik odgovoril: -'Ne vem. jat nc.« Bili »te tedaj — lehko tudi namenoma napačno Informirani o padlih besedah. V Ljubljani, 19. februarja 1920 Dr. Fran Novak. DIŠAVE SLON MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l'SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamko no odgovarjamo. Prodajalka i izvežbana za trgovino na 1 deželi, se sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »Slovenske goricc« 1516. »IiUMU Kuharico prvovrstno, ki bi poleg postreščkinje opravljala tudi druga hišna dela — išče fina dvočlanska rodbina v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Kuharica«. Strojnik ta diesel-motor in parni kotel — samo prvovrstna moč — se išče za takoj proti dobri plači. Neomenjeni imajo prednost. Ponudbo pod: »Industrija«, Ljubljana I. Poštni predal št. 129. Kuharica pridna, varčna in zvesta, ki zna dobro kuhati in se razume na gospodinjstvo, se išče za župnišče. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Pridna« št. 1540. Kurilni monterji popolnoma samostojni — trezni in zanesljivi, kakor vodovodni inštalaterji, se sprejmejo pri: Maks U s s a r, Maribor, Gregorčičeva 17. Mladeniča poštenega, krepkega, 18 do 20 let starega, sprejme k enemu konju in za domača dela s 1. marcem: Alojzij Milavec, trgovina, Planina pri Rakeku. Siguren zaslužek I in cksistenco nudimo sto-! terim. Iščemo zanesljive | zastopnike za prodajo lu-| krativnih, gospodinjstvu j potrebnih predmetov na i male mesečne obroke. — Plača fiksna. Kavcije ne zahtevamo. Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva c. Zastopnike v vseh krajih Slovenije sprejme domač zavod. — Pripravno za upokojence, obd. tajnike, organiste in male obrtnike. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca!- pod »Vzajemna pomoč«. Klobuke narejene obleite, čepice, srajce, kravate, dež. plašče, dežnike i. dr. modno blago kupite po izredno nizki ceni pri »Ameri-kancu« — Iva- Kunovar, Stari trg 10 — Ljubljana. ■HEBBžEEdlfll ZIMO cvilh iu druge potrebščine Krojač išče dela na dom. — Ponudbe pod »Delo« na upravo Slov. kupujte vedno samo pri strokovnjaku Rudolf Sever, tapetništvo Marijin trg 2 Dekle pošteno — vajeno vsega hišnega dela in nekoliko kuhe, želi službe pri dobri družini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Gorenjka« št. 1497. Lanene tropine in druga krmila nudi najceneje A. VOIH LJUBLJANA BesIJcvn epstn 21. veletrgovina žita in mlev skih izdelkov Ajdova moka 5 Dirc garatirano pristna, od 25 kg naprej Pošilja Pavel Sedej, umetni mlin, Ja-vornik. Gorenjsko Prodamo Zelo ugodno prodam delo »Pokrowski, Geschi-ehte Russlands« v platno vezano, popolnoma novo. Ponudbe sprejme uprava »Slovenca« pod št. »300« — 1475. Krušno moko aa j boljše vrste dobite vedno svežo pri fi. & M. Zormart Ljubi j ana. Stari irg 32. Blago dostavimo tudi na dom. — Prevzamemo v mlev tudi vsako množino doma e ali bauaške pšenice — pri manjših množinah jo takoj zamenjamo za moko in otrobe Poročne prstane darila ra neveste in ženine nudi F. Čuden, Prešernova, Ljubljana. Psica prepeličarka čistokrvna — se ugodno proda. Izvrstna za lov, stara 10 mesecev. Poizve se: Franc Eiletz, Slovenj-gradec. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 11. marca 1929 ob U dopoldne dobavo kompl. avtomatične central, telefonske naprave Pogoji se dobe pri podpisani, !x pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, br. 1593/11. Dunatshi veiesetem (10.-16 marca 1929) fRolunda do 17. marca) Posebne prireditve: Mednarodna razstava za avtomobile in motorna kolesa Tehniške novosti in iznajdbe Cesine zgradbe — Premouoroiki Umetna svila — Dnn. modna kožuhov. Razstava živil in nasladil Vzorno po jedelstvo in gozdarstvo Razstava cvstr-jske pitane živine (15.-17. marca 1920) Nikakcsa vizuma! S sejemsko izkaznico in polnim listom prost prehod avstrijske meje Ogrski potni vizum za prehod sc dobi proti predložitvi uejmske izkaznice na meji. Znatne vozno otaiSave na jugoslovanskih, ogrskih in avstri isKih železnicah, na donavi. Jadranskem morju kakor tudi pri zračn«m prometu 1 Pojasnila vseh vrst kakor tndi velesejmske izkaznice (po Din 40"-) se dobivajo pri Wli-ner-Messe A. O.. Wlen VII. - kakor tudi v dobi lipskega spomladans. sejma - Auskunrtsstelle v Lipskem, Avstr. Messhaiis in pri rastnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31 Zveza sa tujski promet v Sloveniji, Dunajska epsta 1 Josip Zidar, Dunajska c. 81. OiJiUH Uprava državnih monopolov bo izdajala na podlagi odloka upravnega odbora samostojne mo-nopolskc uprave pod M br. 1917 z dne 24. januarja t. 1., kjer jc odobril tudi gospod finančni minister pod br. 24 z dne 28. januarja t. 1., industrijskim podjetjem dovoljenja za nakup destilatov nafte, katrana, kamenega olja in parafinskega skriljevca, katerih specifična teža pri 15° C znaša do 0-795, za katero se ne bo pobirala monopolska taksa, ako se potrebujejo za industrijske namene za predelavanje s tem, da se ti destilati predhodno denaturirajo s 5% smole ali terpentina in da se porabljaio pod kontrolo organa finančne kontrole, ki bo obveščal oddelek za prodajo. Pravico za prodajo tega destilata imajo samo domače rafinerije nafte. Denaturiranje se mora vršili s strani organa finančne kontrole v rafineriji s tem, da se vzame poskušnja od vsake denaturirane količine težkega bencina (Špirit white) zapečati in ra isti naznači: kolika množina je denaturirana, kateri dan in na podlagi katerega odobrenja uprave državnih monopolov. Te poskušnje bo organ finančne kontrole pri rafineriji obdržal pri sebi do prihoda kemika iz uprave državnih monopolov, ki jih bo po izvršenem pregledu in potem, ko je ugotovil, da se je v vsem pravilno postopalo, uničil, v nasprotnem slučaju pa obvestil upravo radi potrebnega zakonitega postopanja. Denaturiranje in prodaja petroleja, čigar specifična teža je pri 15° C večja od 0-795, se mora smatrati za protizakonito in kaznovati po zakonu. Stroške denaturiranja morata nositi prodajalec in kupec. Podjetja, ki žele nabavili ta destilat, sc morajo za vsako množino, ki se ima naenkrat dena-turirati in odpeljati iz rafinerije, obrniti na upravo državnih monopolov — oddelek za prodajo — s prošnjo, kolekovano s 25 Din v taksnih znamkah, iz katere se mora razvideti: 1. potrdilo o plačanem davku za tekoče tromesečje in 2. potrdilo pristojne industrijske zbornice, da je podjetje pro-tokolirano in da je v prošnji označena množina destilata resnično potrebna dotičnemu podjetju. IZ PISARNE UPRAVE DRŽAVNIH MONOPOLOV M Pr. br. 3985. Puhasto perje kg 18 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistto-na pena. Zagreb, Ilica 82. Mlade prešičke zelo lepe, prodam. - Vir št. 3 pri Domžalah. Tatra avto 12 KS, odprt in z limuzino, popolnoma v dobrem stanju, po ugodni ceni naprodaj. A. Spra-ger, Maribor, Kopitarjeva ulica 12. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Smrekove brzojavne droge jesenov in javorjev okrogel les franko Postojna, kupuje stalno lesna trgovina Dragotin Korošec — Šmartno ob Paki. Žaga se išče za nakup ali v najem v gozda bogatem okraju. Hartner, Murska Sobota, Šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, oblastveno koncesijonira-na, Bleiweisova cesta 52. Tečaji permanentni. Na razpolago zaprt avtomobil. \tanovanja Na stanovanje cventuelno tudi na hrano sprejmem gospoda. Bajd, Sv. Petra nasip 71, I. 1. Meblirano sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam s 1. marcem. — Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 1555. Stanovanje išče družina 3 odraslih oseb: 1 sobo, kuhinjo in pritik-line, v mestu. Naslov pri upravi »Slovenca, pod št. 1555. 69 Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost world.) Roman. 5 Do takih opravkov smo se ponižali k se je nasmehnil lord John. — »A če se že moramo lotiti teh stvari, kako se boste odločili?« Seveda je vprašanje, je li umesten ta sklep, je odgovoril Summerlee, ki je vedno hotel stvari priti do dna, »a če greste vi vsi, ne vem, kako bi naj lahko samo jaz izostale. ^Vprašanje je torej rešeno,« je ugotovil lord John. se obrnil h glavarju, mu prikimal z glavo in z roko potrkal na puško. Stari mož nam je vsem po vrsli stisnil roko, a njegovi vojaki so pričeli kričati še gin, neje kakor poprej. Postalo je že prepozno, da bi odrinili še nccoj, in zato so pričeli Indijanci na hitro pripravljati preprosto taborišče. Kmalu so se povsod pričeli kaditi in goreti ognji. Nekateri izmed njih, ki so bili izginili poprej v goščavi, so se zopet povrnili in prignali mladega iguandona. Kakor vse živali te vrste ki smo jih prej videli, je imel tudi ta asfaltni madež na hrbtu; videli smo potem, kako je dal drugi tuzemec, ki so mu je poznalo, da je lastnik živine, dovoljenje, ria se zakolje, in tako smo končno razumeli, da so bile velikanske zverine prav tako zasebna lastnina, kakor pri nas govedo; madeži, ki smo se jim od kraja tako čudili, so bili samo gospodarjevo znamenje. Ljudje so najbrž zgolj napodili na določeni kraj te brezpomočne, nespretne, Iravojedne zverine, ki so vzlic ogromnemu lelesu imele tako majhne možgane, da bi jih potem lahko pasel kar otrok. Tekom nekoliko minut je bil Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel «"'cč velikanski nestvor že razkosan in Indijanci so pekli njegovo meso nad kakimi dvanajstimi ognji ob enem z velikanskimi luskinastimi ribami, ki so jih nabadali na sulice v jezeru. Summerlee se je ulegel na pesek in zaspal, mi pa smo se potikali okoli vode in poskušali šo kaj zvedeti o tej čudni deželi. Dvakrat smo našli s plavo glino napolnjene jame, kot smo videli že tako v pterodakti!-skem močvirju. To so bile nekdanje ognjehiške odprtine, ki so, ne vem zakaj, nad vse zanimale lorda Johna. Za Challengerja pa je zopet imel posebno privlačno moč šumeči, kipeči blatni vrelec, na površini katerega so se vedno javljali in drug za drugim raz-počili debeli mehurji nekega čudnega plina. Profesor je vtaknil vanj votlo trstiko in je od navdušenja za-vriskal kakor šolarček, ko se mu je s prižgano vžigalico posrečilo izzvati močen strel in moder plamenček na koncu svoje slamice. Še bolj navdušen je postal, !co je na njo nataknil in s plinom napolnil usnjeno vrečico, ki je takoj zletela v zrak. : Gorljivi plin, pa še tak, ki je dosti lažji od zraka! Ni dvoma, da vsebuje znaten odstotek nevezanega vodika. G. E. C. še ni izčrpal vseh možnosti, mladi moj prijatelj! Lahko vam še pokažem, kako zna izkoristiti mogočni razum vse naravrfe zaklade sebi v pridu; Namignil je domišljavo, da ima neki skrivnosti načrt, a ni ničesar hotel povedati. A vse, kar smo videli na obali, mi se še ni zdelo tako čudežno, nego velika vorlna gladina. Preveč naa je bilo in ropot, ki smo ga dvignili, je razpodil vse živalstvo: če ne štejem nekoliko pterodaktilov, ki so krožili visoko nad nami v /raku ter menda prežali na kak plen, je bilo vse tiho okoli taborišča. Zato pa je bilo vse drugače v vodovju Sredinskega jezera, ki ga ic nežno rožnato pobarvalo zahajajoče solnce. Tam je vse vrelo in mrgolelo nepoznanega živalstva. Velikanski Podgane ubija RATOL Polj. miši ubija ARVICIN Ščurke ubija GAMADIN Stenice ubija STENOL Bolhe ubija PULEKSIN Dobivajo se povsod! Biokemia, Zagreb, Hatzo-va ulica 25. Tel. br. 59-69. inserirafte v „ Slovencu"! Hišo in gospodarsko poslopje, vse novo, in več oralov njiv ob glavni cesti Maribor—Ptuj, proda Ivan T e m e n t, posestnik v Rošnji, pošla Sv. Janž — Dravsko polje. Lepo solnčno vilo pri kadetnici, prodam. — Vicel, Maribor, Glavni trg. -dktl) se zadevo?' Ijile s drugimi izddKi, ki so baje ravno rano dobri ako možete vendar povsodi dobili pravi original: meram: MILO najnovejša dvokolesa. motorje, šivalne* stroje. Otroški votički novih modelov, mali ayto mobili, pneumatika najceneja Ceniki franko. Pro daja na obroke. „ «'rSs-»un(a" F.B L., tovarna .Ivokoles in otroških vozičkov. LJUBLJ A N A, Karlovslca cesta št. 4. Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog in oče, gospod Ivan Budič zvaničnik drž. železnice in posestnik dne 19. februarja 1929, po kratki in mučni bolezni nenadoma preminul. — Pogreb nepozabnega oče'a se bo vršil v četrtek dne 21. februarja 1929 ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Poljska cesta št. 11, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 19. februarja 1929. Ana Budič roj. Katera, soproga. Mirko, Pepca, Malči, Stana, Zdenko, Verica, Sonja, otroci. John, zet. Elvira in Hary, vnuka. rogn-bni .-.uvod 1. Gajšck, Mosie - Vodniot. Pohištvo najmodernejše izdelano vse iz vezanega in zajamfeno suhega lesa, kupite najceneje pri tvrdki: I.Repse, L ubijam* Ovc mi trg 1 TOVARNA Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. ima KnciN, cor:ca Harmonij od 750 Lir naprej lan" od 3700 Lir naprej Prodaja tudi naobro*e. Pojasnila daje g. A9oBra0. O """S! rožo? s g^gs ?-.a oo> 3 5° ^ -h > sr fr- • W S- O tO C O g' % 3 ""S3« -■S ai^s? xp g-rgl M o »Eg ?o§ P ■ " N , <*> tt' 1 M < o w tO ..i. t teioKB p o — 3 -1 ir: N » O- p-3 < B !oOrJ t-- S N a H« B p ■ N S . CHS1® i r rs.— 't ^mtvilelj dr Fr Kulture Urednik: Franc Terscglav.