PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 130 (13.068)
Trst, sobota, 18. junija 1988
Po zapleteni dveletni preiskavi karabinjerjev
V Milanu zadali hud udarec
teroristom Rdečih brigad
Aretirali so devet domnevnih pripadnikov Rdečih brigad-Komunistične partije v boju in odkrili njihov milanski brlog in orožarno
MILAN — Devet domnevnih pripadnikov Rdečih brigad v zaporu, odkritje njihovega milanskega brloga, najdba prave orožarne ter centra za razmnoževanje letakov in internih dokumentov, vse to je sad dveletnih preiskav milanskih karabinjerjev, ki so šele včeraj priznali zaključek prve faze pomembne protiteroristične akcije.
Karabinjerji milanske legije so v prejšnjih dneh aretirali devet oseb, pet moških in štiri ženske. Med njimi ni vidnih imen skrajnolevičarskega terorizma, poleg tega pa ni imel nihče izmed njih kdaj opravka z zakonom, kar pomeni, da so karabinjerji odkrili novo, ideološko "mlajšo", generacijo rdečih brigadistov. Po zapornem nalogu, ki sta ga podpisala namestnika javnega tožilca Armando Spataro in Ferdinande Pomarici, so se znašli v zaporu 33-letni občinski smetar Ernesto Benna, 30-letna uslužbenka menze državnih železnic Cinzia Antinori, 31-letna bolničarka Francesca Campi-longo, 28-letni zastopnika sindikata stanovalcev SICET Bruno Cattoli ter Francesco Mancuso, Alessio della Francesca, Franco Galloni, Rossella Lupo in Tiziana Cherubini. Gallonija, Lupa in Cherubinijevo so karabinjerji aretirali v brlogu, kjer so našli tudi orožje in 50 milijonov lir v gotovini. Vsi trije so izjavili, da so pripadniki Rdečih brigad-Ko-tnunistične partije v boju.
Nadvse pomembna je bila tudi najdba orožja, brzostrelne pištole skorpion in brzostrelk sterling. Preiskovalci domnevajo, da so teroristi uporabili brzostrelno pištolo skorpion pri umoru sindikalista Ezia Tarantellija, bivšega florentinskega župana Landa Contija in nazadnje še senatorja Roberta Ruffillija. Rdeče brigade so menda razpolagale z dvema brzostrelnima pištolama skorpion, tisto,, s katero so umorili Alda Mora, pa so jim karabinjerji zaplenili že pred leti.
Tudi brzostrelki sterling imata najbrž svojo teroristično zgodovino, saj so ju menda uporabili med ropom v Ulici Prati di papa. Balistični izvidi na orožju so že v teku, zato bi morali kmalu zvedeti, ali bodo potrdili domnevo milanskih preiskovalce, ki zatrjujejo, da so prav brzostrelke in brzostrelna pištola ključ, ki bi lahko dokončno pojasnil povezave med lombardijskim vodom Rdečih brigad in novimi vodilnimi kadri skrajnolevičarske teroristične strategije. O strategiji novega terorizma so pričali tudi številni letaki in politični dokumenti, za katere karabinjerji trdijo, da jih še niso utegnili razmnožiti in razširiti vsem celicam. V milanskem brlogu so našli tudi transparent, ki je bil podoben tistemu, ki se je pred dnevi pojavil pred vhodom v železarno Bagnoli pri Neaplju.
Milanski karabinjerji so včeraj sklicali tiskovno konferenco, da bi novinarjem obrazložili vse stopnje zapletene preiskave, ki jih je privedla do domnevnih brigadistov, informacije pa so bile precej površne, saj je protiteroristična akcija dejansko še v teku. Zato so tako komandant milanske legije polkovnik Luigi Nobili kot oba namestnika javnega tožilca Spataro in Pomarici zamolčali naslov terorističnega brloga, so pa izjavili, da je akcija zadala hud udarec Rdečim brigadam-Komunistični partiji v boju. Omenili so tudi, da so že dve leti pazljivo sledili Brunu Cattoliju, ki je bil v Milanu kar znana osebnost, saj je predstavljal SICET, sindikat stanovalcev CISL. Minister za notranje zadeve Gava je sinoči prispel v Milan, kjer se je sestal s karabinjerji in preiskovalci in jim izrazil zadovoljstvo zaradi uspele protiteroristične akcije. Gava je tudi izjavil, da je Italija zdaj že premostila izjemno stanje svinčenih let, zato je država močnejša v svojem boju proti terorizma.
Danes bo na sporedu »dan Jugoslavije«
Finančni minister Colombo odprl 40. tržaški vzorčni velesejem
TRST — Včeraj se je začel jubilejni, 40. mednarodni vzorčni velesejem v Trstu, ki ga je odprl finančni minister Emilio Colombo. Zaželel je, naj bi bil Trst bolj kot doslej dovzeten za druž-beno-gospodarske premike v mednarodnem merilu in se tvorno vključil v postopke, ki jih nakazujeta leto 1992 s tržnim zenotenjem in začetek globljega sodelovanja med Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) ter EGS. Minister je spregovoril tudi o splošnih gospodarskih razmerah v Italiji in poudaril nujo po finančnem uravnovešenju, ki pa bo po njegovem mogoče samo, če bosta zmanjšanje državnega deficita in posledična ublažitev državnih posegov na finančno tržišče postala prvenstveni cilj vladne politike, in to dejavno, ne le z besedami; drugače bi spravili v nevarnost stabilnost cen, ki že itak še ni bila dosežena. Colombo se je zavzel še za pravičnejši davčni sistem. Po otvoritveni slovesnosti si je ogledal tudi jugoslovanski paviljon, (dg)
Na sliki: Colombo z mojstrico domače obrti Julko Fortuna iz Podlipa-Smrečja pri Vrhniki.
NA 4. STRANI
Umrl je Dorče Sardoč predvojni antifašist
Z Dorčetom Sardočem odhaja zadnji vidni voditelj primorskega ljudstva izza časa fašizma. V tem krogu izstopa Sardoč kot najbolj radikalen, dosleden in nepopustljivo borben voditelj. Njegovo izhodišče za tako usmerjenost izhaja iz točne ocene, da se je treba fašističnemu nasilju upreti z enakimi sredstvi. Če je fašizem ukinil slovensko šolo, uničil slovensko gospodarstvo, onemogočil kulturno delovanje, prepovedal slovenski jezik in hkrati obsojal na smrt in na stotine let zapora tiste, ki so se uprli njegovim ciljem, da čimprej raznarodi Slovence, potem je razumljivo, da mora biti odgovor tak, ki bo imel primeren učinek.
Nasilje nad primorskimi Slovenci je fašistična Italija skrbno skrivala, zato da bi dajala videz, da je dežela zadovoljnih ljudi. Slovenski uporniki, zbrani okrog revolucionarnih organizacij TIGR in Borba, so se dobro zavedali velikega nesorazmerja moči med totalitarno državo in uporniškim gibanjem, a so bili prepričani, da bodo atentati, požigi šol, ki jih je fašizem spremenil v potujčevalnice, in končno tudi lastne žrtve, na katere so bili pripravljeni, okrepil občutek primorskega prebivalstva, da vsega še ni konec in da mora zato vztrajati. Bili so tudi prepričani, da bodo vsa ta dejanja vzbudila pozornost Evrope. V teh dveh ciljih je racionalno zrno takratnih dejanj. Ni šlo torej le za goli protest in maščevanje, temveč za poteze, ki bi morale okrepiti položaj primorskega ljudstva.
Sardoč se je zavedal, da posamezne akcije učinkujejo določen čas, kajti s protiudarci in sistematičnimi pritiski se lahko kmalu izničijo. Zato ni odnehal v svoji angažiranosti ne glede na leta, ki jih je preživel v zaporu in kon-finaciji. Biti izpuščen iz zapora ni zanj pomenilo zaključek ilegalnega delovanja, pomenilo je še bolj trmasto angažiranje.
Svojo borbeno pot je Sardoč zaključil s koncem druge svetovne vojne. To dejstvo je vzbujalo in še vzbuja zanimanje slovenskih krogov. Po eni strani bi pričakovali, da se bo tako radikalen in borben človek vključil v narodnoosvobodilno gibanje, ki je v veliki meri izpolnilo tudi njegov program 9f^de pripadnosti Primorske Jugoslaviji in se je na mirovni konferenci borilo, da bi se uresničil celotni slovenski in njegov program. Drugi so pričakovali, da bi njegova idejna usmerjenost terjala, da se priključi njihovi skupini.
Sardoč je ostal ob strani, kakor bi hotel s takim zadržanjem poudariti, da se je njegov čas s koncem fašizma, ki mu je zadal toliko krepkih udarcev, zaključil.
BORIS RACE
Danes žalna seja
V spomin preminulega borca za pravice Slovencev Dorčeta Sardoča sklicuje Slovenska kulturno-gospo-darska zveza žalno sejo, ki bo danes ob 11.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
»Vojna« sovjetov zaradi Karabaha
„ MOSKVA V Sovjetski zvezi se obeta prava vojna" med vrhovnima sovjetoma Azerbajdžana in Armenije v zvezi z Gorskim Karabahom.
Kot je znano, je armenski vrhovni sovjet pred nedavnim zahteval ponovno priključil Gorskega Kara-aha k Armeniji, včeraj pa je zasedal vrhovni sovjet A^erbajdžanske SSR in soglasno sprejel sklep, da se °dbijejo armenske zahteve kot nesprejemljive.
Razprava v azerbajdžanskem parlamentu je bila 0h ° V^vahna in nekateri poslanci so Armenijo celo tožili vmešavanja v notranje zadeve Azerbajdžana. ? ,tega bi lahko sklepali, da gre za dve samostojni rzavi in ne le za dve administrativni enoti, ki sta v s”u podrejeni centralnemu vodstvu v Moskvi, sk S sPrejemom dveh tako nasprotnih stališč o Gor-D era Karabahu, ki je naseljen pretežno z armenskim R eblValstvom, bo moral dokončno odločitev najbrž šen6*'* osrebnji vrhovni sovjet v Moskvi, čeprav je boli verjetno, da se bo moral s celotno zadevo Pozabavati« celo politbiro sovjetske komunistične
Evropsko nogometno prvenstvo 1988
Odlični ZRN in Italija v polfinalu
KOELN — Italija in ZRN sta prvi ekipi, ki sta se uvrstili v polfinale. Obe sta sinoči igrali zelo prepričljivo in gladko premagali nasprotnika. ZRN je z 2:0 (brez sodnikove pomoči, kot so nekateri pred tekmo namigovali) odpravila statično in v napadu povsem nezadostno Španijo, Italija pa se je kar poigravala s sicer okrnjeno Dansko in jo odpravila z istim izidom kot domačini Španijo: z 2:0.
Obe ekipi sta torej dokazali, da sta v dokajšnji formi, kar ni novost za mlado in navdušeno Italijo. Včerajšnje presenečenje so pravzaprav Mattheus in tovariši, ki, kot kaže, niso tisti statični igralci brez idej, ki smo jih "občudovali" prvi dve tekmi. Danes bosta na sporedu zadnji tekmi B skupine, po katerih bosta znana polfinalna para. Nizozemska bo igrala proti neverjetni Irski, SZ pa se bo spoprijela z razočaranjem turnirja Anglijo. Če bo Nizozemska igrala kot zna bo seveda odpravila na papirju najslabšo ekipo turnirja, SZ pa ne bi smela več negativno presenetiti.
Na sliki: Danski vratar Schmeichel in branilec Martin Olsen ovirata italijanskega veznega igralca Gianni-nija.
Jutri v Torontu začetek vrha sedmerice najbolj razvitih držav
Tokratno zasedanje bolj v znamenju proslavljanja gospodarskih dosežkov
TORONTO — Od jutri pa do torka bo v Torontu potekal sestanek sedmerice najbolj razvitih držav in gospodarski strokovnjaki so si tokrat enotni, da od tega vrha najbolj razvitih ni pričakovati revolucionarnih sprememb, temveč naj bi predvsem šlo za serijo medsebojnih čestitk za dosežke na gospodarskem področju in le tu in tam naj bi to praznično vzdušje pokvarila kakšna polemična iskra.
Res je, da ZDA, ZRN, Japonska, Francija, Velika Britanija, Italija in Kanada doživljajo eno najdaljših obdobij gospodarskega razvoja, res pa je tudi, da je ta razvoj dokaj neenakomeren. Gospodarski analitiki poudarjajo že šestletno neprekinjeno gospodarsko rast in vsi pričakujejo, da se bo ta trend še nadaljeval. K dokaj prazničnemu vzdušju prispevajo tudi politični dosežki in to predvsem popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom, kakor tudi dejstvo, da je vrh v Torontu zadnji za Ronalda Reagana.
Toda vročih tem, ki bi lahko skalile to praznično vdušje, je precej. Tri je
velikanski primanjkljaj v ameriški trgovinski bilanci, visoka stopnja nezaposlenosti v Evropi, nizka stopnja gospodarske rasti v ZRN, japonski protekcionizem, vprašanje stabilnosti monetarnega sistema, predvsem pa izredna zadolženost držav tretjega sveta.
K vročim temam pa je potrebno prišteti tudi kmetijstvo, kjer bo v središču pozornosti problematika v zvezi s finančnimi podporami, ki jih želijo ZDA odpraviti do leta 2000, Evropska skupnost pa se zavzema za precej bolj postopno odpravljanje teh oblik pomoči v kmetijstvu.
Svoj prispevek k vrhu sedmerice najbolj razvitih pa bo skušala dati tudi Italija. Kot pravi ministrski predsednik De Mita, bo poudarek na obrambi okolja, seveda pa bo prišla na dan tudi italijanska zahteva, da o monetarni politiki enakopravno odloča vseh sedem držav in da ne pride do morebitne ustanovitve nekakšnega ožjega vodstva peterice. Reagan je to De Mi-tovo zahtevo že podprl, v Torontu pa naj bi to storili še ostali.
V Torontu potekajo še zadnja dela za čim lepši videz mesta med zasedanjem sedmerice razvitih	(Telefoto AP)
Delavski protest pred skupščino
BEOGRAD — Tri do štiri tisoč delavcev zemunske tovarne kmetijskih strojev Zmaj, ki so bili včeraj nezadovoljni z izplačilom zmanjšanih osebnih dohodkov, je prekinilo z delom in odšlo pred skupščino SFRJ, da bi jih sprejeli funkcionarji tega najvišjega samoupravnega telesa v Jugoslaviji.
Tovarna zaposluje približno 5000 delavcev, aprila pa so jim osebne dohodke zmanjšali za 9 odstotkov. »To zmanjšanje smo sprejeli z razumevanjem,« je povedal delavec iz sprevoda, »saj smo poznali težave našega kolektiva in družbe. Toda ko so nam včeraj tudi majske dohodke zmanjšali za štiri odstotke, niso zalegla več nobena pojasnila.«
Delavci, ki so čakali na sprejem v zvezni skupščini, so vzklikali »več kruha« in »hočemo spremembe«. Na poti od Zemuna se jim je pridružilo še določeno število delavcev iz drugih zemunskih kolektivov, iz Ikarusa in Komgrapa.
Po besedah članov sindikata Zmaja, ki je to stavko organiziral, je pred zvezno skupščino prišlo približno 5000 delavcev.
Protest je potekal brez incidentov.
Nelson Mandela je v zaporu že dolgih 26 let
Tudi provladni južnoafriški časniki se zavzemajo za Mandelovo izpustitev
NAIROBI — V Južni Afriki se te dni dogajajo stvari, ki jih je komaj mogoče verjeti. Trije časniki, ki jih tiskajo v angleščini, so objavili odkrit poziv, da bi bilo treba izpustiti voditelja prepovedanega afriškega nacionalnega kongresa (ANG) Nelsona Mandelo, ki bo 18. julija dopolnil 70 let in je zaprt že več kot 26 let, zadnja leta v zaporu Pollsmoor pri Capetownu. Ta zahteva se je pojavila v vplivnih listih »Business day«, »Johannesburg star« in v »Pretoria news.«
Paradoksalno za južnoafriške razmere je seveda tudi to, da so belski časniki s temi zapisi pravzaprav prekršili stroga določila o izrednem stanju, v katerih je med drugim rečeno, da sredstva obveščanja ne smejo omenjati »prepovedanih« oseb in tudi ne voditeljev prepovedanih protia-partheidskih organizacij. Zdi se, da v Pretorii včasih takim »prekrškom« pogledajo skozi prste, kakor se je zgodilo sedaj, ko se je v Južni Afriki v sredstvih obveščanja, v javnosti in v političnih krogih spet razvnela razprava o tem, ali bi pretorijske oblasti morale izpustiti Nelsona Mandelo ali ne.
Težko je reči, da so na te razprave vplivali dogodki, povezani s koncertom ob 70-letnici Nelsona Mandele, ki je bil prejšnji teden na londonskem Wembleyu. Ne glede na to, da so v Pretorii ostro reagirali na ta dogodek v svetu zabavne glasbe, ki je dobil politične razsežnosti, so južnoafriška sredstva obveščanja veliko pisala o dogodku in v različnih vsebinskih povezavah. Morebiti so pisala celo precej več kot v večini afriških držav, v katerih se uradna politična retorika odločno zavzema za emancipacijski boj črnske večine v Južni Afriki.
Po drugi strani se zdi, da je južnoafriška belska javnost globoko razcepljena tudi okrog dileme, izpustiti Mandelo ali ne. Nobenega dvoma ni, da v študentskih, univerzitet-
nih, intelektualnih in v krogih razcepljene belske liberalne politične opozicije daleč prevladuje prepričanje, da bi morali zaprtega voditelja ANC izpustiti, in to že zdavnaj. Povsem drugačnega mnenja je afrikanerska skrajna desnica, združena v konservativni stranki, obnovljeni nacionalni stranki, afrikanerskem profašističnem odporniškem gibanju in v desnem krilu (ali skrajno desnem) vladajoče nacionalne stranke. Od tukaj veje prepričanje, da Mandele nikakor ne kaže izpustiti, najbolj fanatični Afrikanerji pa celo menijo, »naj kar zgnije v ječi.«
Vladni krogi bolj ali manj menijo, da si Mandela sam podaljšuje zapor, kakor je dejal zunanji minister Roelof Botha, češ da se noče javno odpovedati nasilnemu boju proti apartheidu, kar je pogoj Pretorie za njegovo izpustitev. Vladni politiki ne brez ciničnega prizvoka pravijo, da si Mandelove izpustitve ne želi niti njegova organizacija (ANC) niti vodstvo afriškega kongresa. Ce bi si jo, tako v Pretorii, potem bi se odpovedali nasilju kot sredstvu za emancipacijo črnske večine, ki se seveda v ogromni večini zavzema za Mandelovo izpustitev. Vendar pri tem in pri vseh političnih zadevah nima nobene besede.
Sodelavec južnoafriškega instituta za mednarodne zadeve profesor John Barratt je prepričan, da bi se ugled Pretorie v svetu čez noč bistveno spremenil, če bi izpustila voditelja ANC. Po njegovem mnenju bi Mandelova izpustitev bolj odmevala v svetu kot če bi preklicali tako imenovani zakon o skupinskih področjih (Group Areas Act), ki pripadnikom različnih rasnih skupnosti odreja ločene življenjske prostore in velja za enega izmed temeljnih apartheidskih zakonov.	AVGUST PUDGAR
Demantirani glasovi o napadih na vojake v Sloveniji
LJUBLJANA — V četrtek zvečer se je sestal Odbor za zaščito človekovih pravic. Obsodil je izjavi viceadmirala Broveta in generalmajorja Tominca, da v Sloveniji narašča število napadov na vojake in starešine, kar so pristojni uradni organi že zanikali. Gre za poskuse očitnega zavajanja javnosti, ki je upravičeno vznemirjena. Odbor zahteva tudi uradne izjave vojaških zdravnikov, ki skrbijo za zaprte, o zdravstvenem stanju, vztraja pa tudi na obisku neodvisne skupine zdravnikov in predstavnikov Rdečega križa v zaporu. Ob tem je predsedujoči odbor obvestil, da mu je žena Janeza Janše povedala, da ta teden izgleda boljše kot prejšnji, da pa javnosti ne more izjaviti, da je njegovo zdravstveno stanje dobro. Odbor še vedno vztraja tudi na obisku pri komandantu Višnjiču in zato bodo njegovi predstavniki od danes naprej stali pred njegovo pisarno tako dolgo, dokler jih ne bo sprejel. Na predsednika slovenskega parlamenta pa je odbor naslovil prošnjo, naj se predstavniku odbora dovoli govoriti na prihodnjem zasedanju parlamenta.
Svojo solidarnost z zaprtimi so v četrtek zvečer izrazili tudi slovenski filharmoniki. Na zadnjem simfoničnem koncertu Slovenske filharmonije za modri abonma, ki ga je vodil šef dirigent Moskovske filharmonije Dimitrij Kitajen-ko, kot gost solist pa je nastopil sovjetski pianist Vladimir Kranja-jev, so obiskovalci s koncertnim programom dobili naslednje sporočilo: »Delavci Slovenske filharmonije se pridružujemo zahtevam odbora za varstvo človekovih pravic, ki ga je zaradi pripora Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča osnovalo več posameznikov in skupinskih podpisnikov, za humano in civilno pravno obravnavanje zapornikov.«
Članice odbora za varstvo človekovih pravic pa so včeraj začele s »štafetnim« dežuranjem pred vojašnico na Metelkovi ulici, kjer so trije zaprti. Od jutra pa do šeste ure zvečer so se vsaki dve uri menjavale po tri dekleta in žene in prosile za sprejem pri poveljniku vojske v Sloveniji generalu Višnjiču. Ostale so neuslišane in v ponedeljek bodo ponovno čakale pred vojašnico.
DEJAN VERČIČ
Vlada bo z odlokom skušala rešiti vprašanje industrijskih odpadkov
Aktivisti Greenpeace so v Bruslju protestirali, ker Španija sežiga svoje strupene industrijske odpadke v Severnem morju	(Telefoto AP)
RIM — Vlada bo že prihodnji teden odobrila zakonski odlok, ki bo poskušal omiliti dramatično situacijo na področju strupenih industrijskih odpadkov.
Nigerijske oblasti so namreč včeraj tudi uradno zaplenile kontejnersko ladjo Tržaškega Lloyda Piave, od kapitana Lucia Laudana pa so zahtevale, naj jim izroči vse ladijske listine in osebne dokumente posadke. Poveljnik se je temu uprl in zahteva diplomatski poseg Italije, ker je Piave postala v bistvu talec nigerijskih oblasti, blago s katerim bi prisilili Italijo, da odpelje strupene odpadke italijanskih industrij, ki so jih odložili v nigerijskem
pristanišču Koko. Tržaški Lloyd je upal, da bodo dovolili kontejnerski ladji Piave odhod, saj so pred dnevi v nigerijskih vodah prestregli in zasegli dansko ladjo Danix, ki je skupaj s ciprskimi in zahodnonemškimi ladjami raztovarjala italijanske strupe v pristanišču Koko. To se torej ni zgodilo. Nigerija hoče za vsako ceno prisiliti Italijo, da si prevzame na svoja ramena uničenje strupenih odpadkov v Koku.
Da pa bi bila mera polna, je libanonski radio včeraj sporočil, da je libanonska vlada uradno zahtevala, naj Italija odpelje kakih 2.400 ton industrijskih odpadkov, ki so jih prejšnji te-
den "odkrili" severno od Bejruta. V teku so mrzlična pogajanja, da bi poiskali kompromisno rešitev, ki bi zadovoljila vse. Vsekakor bo morala tudi v tem primeru Italija globoko seči v žep. Nič čudnega torej, da zakonski odlok ministra za okolje Ruffola predvideva 6 tisoč milijard lir nakazil, da bi vsaj delno rešili vprašanje industrijskih odpadkov. V krogih Evropske skupnosti namreč poudarjajo, da bi morala Italija zaradi zamud na tem področju nakazati za ekološko sanacijo svojega ozemlja vsaj 0,5 odstotka svojega bruto nacionalnega dohodka za obdobje desetih let. Ruffolov odlok bo torej le neke vrste mašilo, ki naj prepreči naj-hujše. Italijanska industrija proizvaja letno 5 milijonov ton strupenih odpadkov, kar je kar 10 odstotkov vseh svetovnih odpadkov. Vlado skrbi predvsem "ugled" Italije v svetu, saj je lahko vsakomur jasno, da so se do sedaj prav gusarsko obnašali do držav Tretjega sveta, ki tako postajajo smetišče razvitega Severa.
Ta gusarski odnos pa zasledimo tudi v mejah Italije, saj je dovolj, da se spomnimo bolniškega odpadnega materiala v sicilski Lentini. Včeraj je mesin-ska občinska uprava ogorčeno zavrnila možnost, da bi te "smeti" upepelili v njenem upepeljevalniku. Občinski možje so poudarili, da zavračajo tako logiko, po kateri bi moral nerazviti Jug prevzeti breme odpadkov razvitega Severa.
Vprašanje industrijskih in gospodinjskih odpadkov je torej treba rešiti globalno. To pa še ne pomeni, da je Ruffolov odlok odveč. Taki ukrepi so dobrodošli, ker bi morali z njimi vsaj odpraviti nezakoniti izvoz italijanskih strupov v tujino.
V
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA DEŽELNI SVET
RAZPIS NATEČAJA
ZA DODELITEV TREH NAGRAD ZA NAJBOLJŠE DIPLOMSKE NALOGE, KI OBRAVNAVAJO PROBLEMATIKO AVTONOMNE DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
1.	Člen
Ob petindvajsetletnici ustanovitve dežele Furlanije-Julijske krajine urad pred-sedništva deželnega sveta razpisuje natečaj za dodelitev treh denarnih nagrad v višini 7.000.000, 5.000.000 in 3.000.000 lir za najboljše diplomske naloge, ki so bile oddane na Univerzah v Trstu in Vidmu v šolskem letu 1987/88. Naloge, ki bodo prišle v poštev, morajo obravnavati naslednjo problematiko:
a)	ustavni vidik dežele Furlanije-Julijske krajine;
b)	zakonodajno oblast in upravne pristojnosti dežele Furlanije-Julijske krajine;
c)	pravne vidike odnosov med deželo Furlanijo-Julijsko krajino in sosednjimi italijanskimi in tujimi deželami;
d)	odnose dežele Furlanije-Julijske krajine z EGS;
e)	ovrednotenje mednarodne vloge dežele Furlanije-Julijske krajine.
2.	ČLEN
Za sodelovanje na natečaju morajo interesenti vložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 5.000 lir v predsedstvu deželnega sveta — generalno tajništvo Trg Oberdan 6, 34122 Trst, najkasneje do 30. aprila 1989.
K prošnji je potrebno priložiti:
a)	podpisano kopijo diplomske naloge; kandidat mora tudi priložiti izjavo, da kopija ustreza originalu, ki je vložen v univerzitetnem tajništvu; kopij3 naloge kandidatu ne bo vrnjena;
b)	univerzitetno potrdilo o opravljeni diplomi in doseženi oceni, kakor tudi ocene, ki jih je kandidat prejel pri posameznih izpitih med univerzitetnim študijem.
3.	ČLEN
Nagrade bo podelila komisija, ki jo bo imenoval urad predsedstva deželneg3 sveta; v komisiji bodo predsednik deželnega sveta (predsednik), dva deželo^ svetovalca in dva redna univerzitetna profesorja (eden z videmske in drug' tržaške univerze); tajnik komisije bo eden izmed funkcionarjev generalneg tajništva pri deželnem svetu; na odločitev komisije ni možna pritožba.
Trst, 30. aprila 1988
PREDSEDNIK (PAOLO SOLIMBERGO)
Nekateri odmevi v naši deželi
Zakon za obmejna področja naletel na pozitivne ocene
Biasutti	Saro	Viezzi
Politični in gospodarski krogi v naši deželi so sprejeli novico, da je poslanska zbornica odobrila zakon o obmejnih področjih, z velikim zadoščenjem. Vsi so namreč zakon pričakovali in novice o zavlačevanju so vzbujale med politiki in gospodarskimi krogi veliko negodovanja. Seveda smo tudi Slovenci pričakovali zakon, saj odpira pomembno poglavje v življenju naše dežele in njenih prebivalcev.
Predsednik deželnega odbora Biasutti je dejal, da zakon dokazuje pravilno izbiro deželne uprave. Tu ne gre za finančno podporo, s katero bi zapolnili nastale vrzeli, ampak za uresničevanje širšega načrta, ki želi odpreti Furlaniji-Ju-lijski krajini pot v Evropo. Biasutti je dodal, da bo zakon odpravil nekatere posledice druge svetovne vojne in izenačil našo deželo z vsemi področji v Evropi, ki so ob meji. To seveda pomeni, da se bodo odprle nove možnosti sodelovanja z Vzhodom.
Deželni tajnik PSI Saro je poudaril vlogo, ki jo je odigrala v korist zakona njegova stranka, hkrati pa je dejal, da razpolagata Posočje in vsa dežela z vsemi primernimi sredstvi, ki so potrebna za vsestranski razvoj. Deželni tajnik KPI Viezzi je v tiskovnem sporočilu dejal, da so komunistični poslanci odločno vplivali na sprejem zakona. Opozoril pa je, da bo moral sprejeti zakon še senat, kjer bi se lahko še kaj zataknilo. Poudaril je pomen, ki ga ima zakon, hkrati pa dejal, da zakon ni brez nekaterih pomanjkljivosti.
O zakonu se je pozitivno izrazil tudi predsednik Deželnega združenja industrijcev Gianfranco Zoppas. Med drugim je dejal: »Po toliki bojazni je bil dosežen dober rezultat, dejal bi, da je odličen.« Zoppas je poudaril vlogo, ki jo je imela Deželna zbornica industrijcev, ki se je že dolgo časa zavzemala, da bi do zakona prišlo. Zoppas je sicer opozoril, da so nekoliko zmanjšali domet zakona, čeprav je dosežen kompromis pozitiven.
Srečanja v hotelu Slon
Pester večer o vlogi informatike na Slovenskem
LJUBLJANA — Zadnji kulturni večer iz ciklusa srečanj v hotelu Slon, poimenovanih po ustanovitelju teh priljubljenih tribun Bojanu Štihu, je bil posvečen temi, ki je bila nekoliko drugačna od prejšnjih, in sicer vlogi informatike na Slovenskem.
Gosta večera sta bila znanstvenik Inštituta Jožef Stefan Tomaž Kalin in Anton Železnikar iz podjetja Iskra Delta, z njima pa se je pogovarjala novinarka Dela Mija Repovž. Gosta sta govorila o izzivih sodobnih znanstvenih odkritij, zadnji, že peti generaciji računalnikov in možnostih, ki jih ima Slovenija, da se vključi v mednarodne znanstvene projekte.
Osnovna ugotovitev, ki sta jo oba razvila, je bila, da Slovenija in Jugoslavija nasploh zaostajata za sodobno visoko tehnologijo. Železnikar je pri tem navedel dva glavna vzroka, in sicer problem povezovanja obstoječega znanstvenega potenciala in pomanjkanje strokovno podkovanega managementa. Kljub temu da je konkurenca na mednarodni ravni zelo ostra pa se ne smemo vnaprej odpovedati temu izzivu, saj je npr. področje informatike in na splošno visoke tehnologije, s katero je povezana,
najbolj perspektivno področje nove dobe.
Kar manjka je torej uspešna strategija in pa ambicije. Kalin je po drugi strani opozoril, da si Jugoslavija ne sme privoščiti napak kot v šestdesetih letih, ko se je odrekla sodelovanju na visoki ravni s firmami kot je IBM. Sedaj smo priča ravno nasprotni težnji, Slovenija si namreč na vse kriplje prizadeva, da bi privabila tuje družbe.
Od njih dobiva trenutno le drobtinice in vprašanje je, če ni že zapravila ugodne šanse. Kar pa se tiče sodelovanja med znanostjo in industrijo, je Kalin dejal, da je težko pričakovati, da bi se znanstveni potencial pol-nomočno vključil v industrializacijo, saj je število znanstvenih raziskovalcev premajhno, to pa še posebno velja za Slovenijo.
Govor je bil tudi o angažiranosti znanstvenikov v družbi in Kalin je pri tem omenil kritično stališče osnovnih organizacij ZK in Zveze sindikatov Inštituta J. Stefan do nedavnih aretacij. Solidarnostno izjavo do trojice aretiranih so nazadnje sprejeli tudi na omenjenem Štihovem večeru.
I. VOGRIČ
Zaključili so se maturitetni izpiti na celovški gimnaziji
CELOVEC — V sredo so se končali zrelostni izpiti na zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Letos je nastopilo na maturi vsega 37 dijakov, od teh so jo štiri dijaki opravi-liz odliko, dodatnih osem pa z dobrim uspehom. To je bila 26. matura na zvezni gimnaziji po vrsti, saj so Prvo maturo opravili slovenski dijaki leta 1963. Vsega je končalo zvez-gimnazijo za Slovence z maturo doslej 993 dijakov, kar pomeni velik dosežek te slovenske ustanove. Gotovo bi jih bilo še več, če bi npr. tej edini slovenski gimnaziji na Koroškem priključena tudi trgovska stroka. Tako pa več dijakov odhaja po končanem četrtem razredu gimnazije v trgovske akademije.
Maturi na zvezni gimnaziji za Slovence je tudi letos predsedoval dr. Valentin Inzko, ki je to funkcijo vršil z redkimi izjemami (če so nastopili k maturi npr. njegovi lastni otroci) vsa leta obstoja slovenske 9imnazije. Ta matura pa je bila zanj pednja, saj odhaja šele letos v službeni pokoj. Dr. Inzko, ki je vršil dol-9a leta funkcijo vodje manjšinskega oddelka pri koroškem deželnem šolskem svetu, je kot zadnji uradni akt slovenski gimnaziji razdelil letošnjim maturantom zrelostna spri-eevala.
Ob sprejemu maturantov v mladinskem domu slovenskega šolskega društva sta se dr. Inzku zahvalila tfdi predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev dipl.
Felik VVieser in dr. Matevž '-"rilc, pa sta zaželela novim maturantom še mnogo uspehov na nada-*inji življenjski poti.
ANDREJ MOHAR
Kako bo Z zazidalnim načrtom za bviscake:
ILIRSKA BISTRICA Čeprav so minili že trije meseci po javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje Sviščakov, komisija za urejanje prostora pri komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo pri ilirsko-bistriškem izvršnem svetu pa je že pred mesecem strnila številne pripombe, izdelava zazidalnega načrta še vedno visi v zraku. Izdelave zazidalnega načrta verjetno ne bodo naročili, dokler ne bodo dobili soglasja sisa za gozdarstvo Notranjskega gozdnega območja in Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica.
Na nedavni seji je Izvršni svet sklenil, da bodo še v tem mesecu imeli usklajevalne sestanke s predstavniki sisa za gozdarstvo in zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, na katerih bi skušali najti skupni jezik oziroma poiskati neko kompromisno rešitev za posege in ureditev rekreacijskega turističnega centra na Svišča-kih.
Po dosedanjih obravnavah in prepričanjih najtrši oreh predstavlja stališče zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki vztraja, da izdelavo zazidalnega načrta odložijo, dokler ne bodo izdelane krajinske zasnove za Snežnik, že sedaj pa zagovarjajo povsem konzervatorski režim za snežniška pobočja.
Ilirskobistriški izvršni svet meni, da bi z opustitvijo nadaljnjih posegov na Sviščakih v bistvu porušili še tisto, kar so v zadnjih letih uspeli narediti, škoda pa nastaja tudi z negotovostjo okrog sprejema zazidalnega načrta, saj pomeni čakanje in odlašanje v bistvu le oddaljevanje od uresničitve zamisli, da bi s posegi in ureditvijo Sviščaki postali zbirališče rekreativcev tako v zimskem kot poletnem času.
IZTOK UMER
Letovanje otrok iz sežanske občine
Sežanska Zveza prijateljev mladine organizira letos že drugič letovanje otrok, ki obiskujejo program male šole v sežanski občini. Tudi tokrat otroci letujejo v Mladinskem zdravilišču in okrevališču Rdečega križa na Debelem rtiču. Prva skupina je odšla na letovanje že 2. junija, v četrtek, 16. junija, pa bo z letovanjem zaključila druga skupina otrok. Kar 170 otrok iz sežanske občine, ki jih spremlja osem vzgojiteljic, si v teh dneh nabira prve izkušnje, se osamosvajajo in delajo prve korake pred vstopom v šolo.
Pred odhodom so organizirali posvet vseh vzgojiteljev, ki spremljajo malčke, z magistrom psihologom Trunklom s svetovalnega centra iz Kopra. Pogovorili so se, kako naj otroka pripravijo do letovanja, predvsem pa kakšne oblike in metode dela naj izberejo. Odločili so se, da oblikujejo sproščen in sodoben program, kjer so veliko poudarka dali igri, sproščenosti, ustvarjalnosti, navezovanju prijateljskih stikov in osamosvajanju.
Program so pripravile vzgojiteljice sežanske Vzgojno varstvene organizacije in zajema najrazličnejše aktivnosti. Po prihodu in namestitvi v Debelem rtiču so se otroci seznanili z okoljem, kjer so brez staršev preživeli prijeten teden dni. Mnogo je bilo gibalnih vaj in igranja na prostem. Vzgojiteljice pa so tudi za ostale otroke, ki so na zdravljenju v Debelem rtiču, pripravile lutkovne igrice. Le teh so se najmlajši najbolj razveselili. Program so pripravili tudi za deževne dni. Z igro otrok je bilo še prijetneje v urejenem okolju, parku, na igriščih in drugod. Za uspešno izvedbo letovanja malih šolarjev je sežanska skupina prejela priznanje in diplomo Svetovalnega centra Koper.
Zveza prijateljev mladine Sežana se je trudila, da bi organizirala tudi letovanje za šolarje. Zaradi visoke cene pa je bilo za tovrstno letovanje malo interesa. To pa je velika škoda, saj je veliko družin, ki ne gredo na morje zaradi previsokih življenjskih stroškov.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
V Mežici srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov
MEŽICA — Privlačna Mežica na Koroškem je bila v soboto prizorišče jubilejnega 15. srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov iz matične države in zamejstva. Prizadevni in gostoljubni člani lovskega društva BECA so pripravili res prisrčen sprejem in poskrbeli za celodnevno prijetno počutje kar 24 lovskih pevskih zborov oziroma rogistov, med katerimi so bile tudi tri zamejske skupine in sicer zbor in rogisti iz koroške Železne Kaple in pa lovski pevski zbor Doberdob iz Furlanije-Julijske krajine. Za dobrodošlico je igral koračnice pihalni orkester rudnika Mežica. Po mimohodu vseh skupin po mestu je bila na Trgu svobode uradna slovesnost s pozdravnimi nagovori in s skupnim nastopom združenih lovskih zborov, ki so zapeli Tomcevo Pozdrav Koroške in Venturinijevo Lovsko. Pevska revija se je odvijala v poslopju osnovne šole. Kot tretji se je predstavil na odru Doberdob, ki je pod vodstvom Janka Simonete zapel Preglovo Žunico in Vrabčevo Zdravico. Nastopajoči zbori so se izkazali s kakovostnim petjem, tako da je prireditev izzvenela kot pristno kulturno doživetje. Izredno prisrčen in sproščen je bil družabni del srečanja, ko so imeli slovenski lovci iz vseh vetrov priložnost, da se boljše spoznajo in navežejo bratske vezi. Vsi se bodo spet srečali čez leto dni, po vsej verjetnosti v Vipavi.
Prihodnji teden začetek 9. koprskih
srečanj
KOPER — Skupnost Italijanov iz Kopra prireja tudi letos že tradicionalna Koprska srečanja. Organizatorji so Koprska srečanja označili kot prireditev »miru in sožitja med narodi, ki živijo v štirih obmejnih državah v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in v Jugoslaviji«, stekla pa bo v sodelovanju druž-beno-političnih in kulturnih ustanov koprske občine.
Koprska srečanja, letos so že deveta po vrsti, se bodo začela v soboto, 25. junija, zaključila pa se bodo čez teden dni, in sicer v soboto, 2. julija. Predstave se bodo vrstile na različnih mestih, šest jih bo na Titovem trgu, ena v občinskem gledališču in ena v Lapidari-umu.
Vmes bodo tudi številne okrogle mize, na katerih bo govor predvsem o manjšinskem vprašanju in miru. Vzporedno s kulturnim in družbenim sporedom pa bodo potekale tudi razne športne prireditve.
Sinoči so spored Koprskih srečanj predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila letos prvič zunaj tradicionalnega okolja te prireditve. Srečanje z novinarji je namreč bilo na sedežku Krajevne skupnosti na Škofijah.
Berite
»Novi Matajur«
^ Načrt njene hiše je bil boljši od načrta hiše gospe .likerjeve. Namesto verande za hišo, je imela visoko in ’ r°ko notranje dvorišče, tlakovano s peščenimi tlakovci, ki e le na treh straneh kot terasast vrt spuščalo na trato, ki je i Petnajst metrov nižje. Bilo je zelo lepo in v poletni °čini tudi zelo hladno, ker ga je delno prekrivala streha 'dvic, po katerih sta rastli vinska trta in glicinija. Poleti ahko sedela pod to gosto zeleno streho, ki jo je varovala Soncem. Pozimi pa je posedala pod golimi grčastimi J*mi in se grela na soncu. Spomladi je bila zaradi bledo ,J° ičastih grozdastih glicinijinih cvetov prečudovita, po-■^p.PNeti in jeseni pa se je senčnica šibila pod velikimi cimi, belimi in škrlatnimi grozdi, lak ” sy°jih brezhibnih črnih čevljih je neslišno stopala po 'ad °Vc^' Vedno je hodila tiho, kot mačka, ker se je ljudem :aa? Približala, da jih je lahko opazovala, preden so jo le p ali oni- Včasih je zelo koristno, če ujameš človeka, ko
Na koncu tega notranjega dvorišča so bile stopnice, ki so vodile dol na trato in ki so bile obdane z ograjo iz belo prepleskanega kovanega železa. Neslišna kot vedno je stala s kozarcem v roki, naslonjena na zgornji del te ograje, in gledala na zadnje dvorišče gospe Parkerjeve.
Sonce je zahajalo za obzorjem zahodnega neba, kamor je bila obrnjena, in če bi bila tiste vrste človek, ki ga gane lepota, bi ostrmela nad prizorom pred seboj. Med njeno teraso in trideset kilometrov oddaljenimi Modrimi planinami ni bilo nobene vzpetine. Razgleda ji ni oviralo niti gričevje Ryde, ampak ga je celo poudarjalo z drugačno perspektivo. Popoldne se je živo srebro povzpelo skoraj do štiridesetih stopinj in celo zdaj ni bilo dosti nižje, zato je bilo nebo brez oblačka. Toda svetloba je bila čudovita, zamolklo rumena in rahlo bronasta. Vse kar je bilo zelenega je bilo še bolj zeleno, vse ostalo pa jantarjeve barve. Mary si je z roko zasenčila oči in s pogledom preletela dvorišče gospe Parkerjeve.
Mladi moški, ki ga je videla zjutraj, je zdaj pometal kadeč se kup cementa proti kupu smeti in ostankov gradbenega materiala. Zlato glavo je imel zavzeto sklonjeno nad tem preprostim opravilom in videti je bilo, kot da hoče vsemu, celo temu, posvetiti vso svojo pozornost. Še vedno je bil napol gol in še vedno tako lep, morda še bolj v tej pojemajoči svetlobi, kot pa v ostrini jutra. Mary, ki je pozabila na pijačo, je stala v izgubljeni osamljenosti in ga opazovala. Ni se zavedala sebe, niti tega, da jo je obšlo popolnoma tuje čustvo, ni se počutila niti krivo niti zmedeno. Le opazovala ga je.
Ko je končal s pometanjem, je dvignil glavo in jo zagledal. Veselo ji je pomahal in izginil. Mary je poskočila, srce ji je razbijalo v grlu in preden se je lahko ustavila, je že bila pri vrsti lovorov, ki so ločevali obe dvorišči, in se skozi odprtino v ograji prerinila na drugo stran.
Očitno je opravil, kar se je bil namenil narediti, ker je imel zdaj v rokah svojo delavsko torbo in je iz nje vlekel svoja oblačila.
»Pozdravljeni,« ji je smeje dejal in videti je bilo, da se niti malo ne zaveda samega sebe, kot da bi se mu še sanjalo ne, kako čudovit je in kako ta njegova lepota deluje na druge ljudi.
»Pozdravljen,« mu je odgovorila Mary brez nasmeška. Nekaj mokrega se je dotaknilo njene dlani. Pogledala je navzdol in videla, kako se njen sherry poliva iz kozarca, na katerega je popolnoma pozabila.
»Pijačo polivate,« je pripomnil.
»Ja, kaj nisem neumna?« je rekla in si poskušala nadeti prijeten izraz na obraz.
Nič ni odgovoril na to, le stal je, jo na svoj vesel in zanimanja poln način opazoval in se smehljal.
»Bi hotel morda zaslužiti še kaj zraven?« ga je čez nekaj časa vprašala Mary in ga preiskujoče gledala.
Videti je bil zbegan. »Eh?«
Zardela je, njene temne oči pa so ga začele gledati nekoliko ironično.
Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Minister Colombo odprl 40. vzorčni velesejem
»Trst naj se odpre evropskemu vzhodu«
Ravel Kodrič (KPI): Ze od nekdaj sem odklanjal »prekuhane resnice«
»Na tržaške probleme je treba gledati z vsedržavno optiko, saj je Trst del Italije, zato se morata oba vzporedno in dopolnjevalno razvijati v interesu celovite družbene skupnosti.« To je rekel finančni minister Emilio Colombo, ko je včeraj odprl 40. mednarodni vzorčni velesejem v Trstu. V Kongresni dvorani se je trlo ljudi, tako tudi predstavnikov krajevnih in deželnih oblasti z nekaterimi tržaškimi parlamentarci vred, a navzoča sta bila tudi jugoslovanski ter avstrijski generalni konzul. Jubilej so sicer uradno proslavili že predvčerajšnjim v mali dvorani Verdija, kjer so se spomnili prvih predsednikov Velesejemske ustanove Giacoma Modiana, Ernesta Sospisia in Giovannija Suttore ter podelili priznanja poznejšima predsednikoma Pieru Slocovichu in Pieru Toreselli pa še — voščilno — zdajšnjemu predsedniku Gianniju Marchiu in prejšnjima direktorjema Claudiu Chi-aruttiniju ter Fabiu Linassiju in sedanjemu Giorgiu Tarnam.
Le-ta je tudi vodil včerajšnjo otvoritveno slovesnost, ki se je začela z govorom Marchia, nadaljevala s pozdravnimi nagovori župana Staffierija, predsednika vsedržavne Zveze velese-jemskih ustanov Lopesa Pegne, funkcionarke z ganskega veleposlaništva v Rimu Abankwe (v imenu afriških držav, ki sodelujejo na sejmu) in predsednika deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Biasuttija, končala pa z nastopom ministra. Colombo je osvojil Marchiovo ugotovitev, da ima Trst v sebi veliko žive moči, ki mora šele na dan, in jo povezal z njegovimi prirojenimi nagnjenji — pristanišče, storitve in terciarne dejavnosti sploh, znanstvene raziskave. Pač pa je minister elegantno zavrnil Staffierijevo tožbo, češ da smo v »severovzhodnem kotičku«: če to pomeni izrinjenost, potem je izraz pravilen, če pa je to zgolj geopolitičen ali geoekonomski pojem, tedaj kotiček ni utesnjenost, temveč
—	nasprotno — prednost, ki jo je treba znati in hoteti izkoristiti. In tu je Colombo navedel vse družbeno-gos-podarske premike mednarodnih razsežnosti, mimo katerih Trst ne sme, zlasti še zaradi sprememb, ki bodo nastale z letom 1992. Prav posebno je poudaril neslutene možnosti gospodarskega preporoda, ki jih ponuja Trstu
—	v okviru splošne odjuge SZ - ZDA oz. Vzhod - Zahod — vzajemno priznanje SEV in EGS. Samo v letu 1987 je vrednost izvoza na sovjetski trg dosegla okrog 2.000 milijard lir (predvsem po zaslugi furlanskih podjetij); čemu se tudi Trst bolj ne odpre navzven? To velevajo njegove značilnosti in to bi bila tudi v etično-politič-nem pogledu važna poteza. Minister je torej izrecno opozoril na nujo, da Trst ubere tudi trgovske poti, ki vodijo v Vzhodno Evropo, obenem pa podčrtal globok pomen skupnosti Alpe-Jadran in dela, ki ga njene članice opravljajo.
Marchio je orisal dosedanje delovanje Velesejemske ustanove, naglasil naraščajočo specializiranost in mednarodnost poletne in drugih sejemskih prireditev ter omenil potrebo po pre-ovrednotenju razstavišča tudi s pomočjo sredstev iz »paketa za Trst in
Gorico«, kajti sejmišče ima zelo važno mesto v krajevnem gospodarskem aparatu, saj odigrava temu ustrezno gonilno vlogo. Lopes Pegna je soglašal z njim in napovedal, da bo leta 1989 kongres Zveze velesejemskih ustanov prav v Trstu, gospa Abankwa je razčlenila težave držav v razvoju v odnosih z razvitim svetom, Staffieri pa je med odlikami tega mesta navedel »ko-zmopolitstvo« (!) in rekel tisto o »kotičku«, s katerim se je zameril tudi Bi-asuttiju. Predsednik deželne vlade je namreč dejal, da so se Trst in večji del obmejnih krajev v deželi po uvedbi posebnega statuta vendarle izvlekli iz obrobnosti in so danes ključnega pomena za razmah gospodarskega sodelovanja med severovzhodno Italijo na eni ter srednje- in vzhodnoevropskimi državami na drugi strani. Da bi pomiril določen del Trsta, je še zagotovil, da mora ostati upravno središče dežele tam, kjer je.
Včeraj je bil na razstavišču »dan Bavarske«, obenem pa — v okviru »mednarodnih dnevov kave« — okrogla miza o kakovosti poživila ob izvoru in porabi, o vlogi tržaškega pristanišča v svetovni kavni trgovini in o novem mednarodnem sporazumu ICO. Posvet se bo nadaljeval danes, ko bo na vrsti tudi »dan Jugoslavije«: ob 9.30 bo tradicionalno srečanje na Tržaški trgovinski zbornici, ob 11. uri tiskovna konferenca v Kongresnem centru, ob
12.30	pa ogled jugoslovanske razstave v najnovejšem paviljonu GH takoj desno ob glavnem vhodu na sejmišče.
DRAGO GAŠPERLIN
Na kandidatni listi KPI za tržaški občinski svet je tudi Ravel Kodrič. V tukajšnjem javnem življenju se že lep čas pojavlja, tako da je prav gotovo široko znan. Kljub temu pa ne bo odveč, če uvodoma zabeležimo nekaj bistvenih podatkov o njegovem življenju.
Rodil se je leta 1951 v bolgarskem glavnem mestu Sofiji, kjer se je oče mudil zaradi študija. Leta 1955 se je s starši preselil v Trst in tu je potem vseskozi živel in deloval. Dokončal je slovensko klasično gimnazijo, potem pa študiral medicino in še zlasti klavir, ki ga zdaj že 15 let poučuje na Glasbeni matici. Medtem si je ustvaril
družino in je oče treh hčera. Leta 1967 se je vpisal v ZKMI in dve leti pozneje v KPI. V letih 1979-81 je bil tržaški občinski svetovalec, leta 1983 pa je bil izvoljen v pokrajinski svet, iz katerega je približno leto potem odstopil iz družinskih razlogov.
Kljub sorazmerno mladim letom se s politiko pravzaprav že dolgo ukvarjate...
Narobe! Politika se z mano že zelo dolgo ukvarja; njenim muham se imam celo zahvaliti, da sem se rodil v Bolgariji. Sploh pa sem se njene vsiljive bližine moral večkrat otepati...
Včeraj so maturanti opravili drugo pisno preizkušnjo
Zaradi volitev je reden potek ustnega dela matur še negotov
Za maturante višjih srednjih šol je tudi druga pisna izkušnja mimo. Brez dvoma je bila napornejša od prve, saj so morali dijaki tokrat pokazati znanje, ki so si ga dejansko pridobili med šolskim letom. Glede na težavnost nalog, so imeli dijaki posameznih šol na razpolago več ur.
Na klasičnem liceju Prešeren so maturantke pisale prevod iz latinščine, za kar so izkoristile 4 ure časa. Dijaki znanstvenega liceja pa so se kot običajno spopadli z matematičnimi formulami, s številkami, krivuljami in koti. Za »spopad« so imeli 5 ur časa. Tudi na učiteljišču je bil letos za drugo pisno nalogo latinski prevod. Računovodstvo so razpredali maturanti trgovskega tehničnega zavoda za mer-kantilno smer, medtem ko so njihovi goriški vrstniki z oddelka za zunanjo trgovino pisali nalogo iz tujega jezika. Komisija jim je dodelila 6 ur časa. Na oddelku za geometre
Opozorilo SSŠ
Z zakonom št.160 z dne 20. maja 1988 bo tudi šolsko osebje deležno doklade za brezposelnost, tudi začasni suplenti, ki so dosegli v letu 1987 vsaj 78 dni službe.
Prošnje in ustrezno dokumentacijo, kot opozarja Sindikat slovenske šole, morajo interesenti predložiti na INPS najkasneje do 30. junija 1988.
so letos imeli za nalogo iz gradbeništva 8 ur časa, prav tako kot kemiki s poklicnega zavoda Stefan, ki so se morali izkazati tudi z grafičnimi vajami. Mehaniki in bodoči tehniki RTV pa so morali v šestih oziroma osmih urah pokazati, kaj vedo o elektrotehniki in elektroniki.
V prihodnjih tednih bodo tako na vrsti še ustni izpiti, ki bodo maturantom omogočili neposreden stik z izpraševalci. Nemara bodo tudi priložnost, da posamezniki popravijo kak spodrsljaj, ki jim je ušel pri pisanih nalogah.
Kljub razumljivi živčnosti in nestrpnem pričakovanju, ki vlada med maturanti, ni še dokončno znano, kako bo z zrelostnimi izpiti v času volitev. Na nekaterih šolah ne bo težav, ker običajno ni tam volišč, na drugih, kot na znanstvenem liceju, pa so stvar nekako uredili tako, da so si izposodili učilnico trgovskega zavoda. Na učiteljišču, kjer se lahko poslužujejo dveh vhodov, pa so predlagali, da bi enega namenili volilcem, drugega pa bi rezervirali za maturante. Predlog bi moral sedaj preveriti šolski skrbnik. Vsekakor pa kaže, da prav med šolskim skrbništvom in tržaško občinsko upravo ni prišlo do potrebnega predčasnega dogovora, kar je seveda povzročilo neprijetne komplikacije.
Ministrstvo za šolstvo pa je posameznim skrbništvom v deželi že poslalo okrožnico, v kateri vabi predsednike iz-praševalnih komisij, naj ustrezno in čimprej uredijo položaj, da ne bi maturantom povzročili prevelikih nevšečnosti. Prav predsedniki komisij so namreč pristojni za to, da odločajo o morebitnih spremembah v poteku zrelostnih izpitov.
Z včerajšnje tiskovne konference
Zeleni o aretaciji Janše in tovarišev
Prireditelj je vaška skupnost
V Praprotu do ponedeljka praznik in razstava vin
Mestna, zelena in laična lista, ki združuje naravovarstvenike in radikalce, posveča v tej volilni kampanji veliko pozornost položaju v Sloveniji in v Jugoslaviji ter znani "aferi Janša". Kot so povedali tudi na včerajšnji tiskovni konferenci, se "pravoverni" zeleni nočejo na noben način vmešavati v notranje zadeve bližnje republike, podčrtujejo pa, "da je v tem primeru šlo za kršenje človekovih pravic, ki ne more mimo pozornosti italijanskega in evropskega javnega mnenja". O tem je na svojem prvem tržaškem volilnem shodu obširno govoril tudi radikalni prvak Marco Pannella, ki ga je na govorniški tribuni spremljal pripadnik italijanske skupnosti iz Jugoslavije in član "Skupine 88" Eros Bičič. Slednji, ki je član italijanske radikalne stranke, je govoril tudi v slovenščini.
Tržaški solidarnostni odbor z ljubljanskimi aretiranci je na včerajšnji tiskovni konferenci obrazložil javnosti svoje cilje in svoje pobude. Andrea VVehrenfennig, Paolo Ghersina in Ma-urizio Bekar so podčrtali, da hoče biti ta odbor nadstrankarski in so zato pozvali predstavnike vseh naprednih političnih in družbenih sil s Tržaškega,-naj vanj pristopijo. Solidarnostno peticijo je doslej podpisalo približno sedemsto Tržačank in Tržačanov, med njimi tudi predsednik Pokrajine Loc-
chi, pisatelj in univerzitetni profesor Claudio Magris, podpredsednik bo-censke pokrajine Oskar Peterlini (SVP) ter še nekateri vidni politiki iz bocenske politične in etnične stvarnosti. Podpise pod peticijo bodo zbirali danes zvečer med 18. in 19. uro tudi na glavnem nabrežinskem trgu, kjer bo shod zelenih, na katerem bo govoril tudi slovenski kandidat mestne in laične liste za Deželo in tržaško Občino Petja Grom.
O "aferi Janša" bo v kratkem tekla beseda tudi v rimskem parlamentu in sicer na pobudo poslancev zelenih in radikalcev Boata, Agliette, Mattiolija in Filippinijeve, ki so s tem v zvezi vložili zunanjemu ministru Andreottiju pismeno interpelacijo. Parlamentarci v svojem dokumentu na dolgo in na široko obnavljajo dogodke, ki naj bi po njihovem mnenju privedli do aretacije Janeza Janše, Davida Tasiča in Ivana Borštnarja. Pri tem se naslanjajo na zaščito človekovih pravic, zaključujejo pa s pozivom Andreottiju, naj dejansko poseže pri jugoslovanski vladi, da bodo obtoženci deležni javnega procesa ter da se bodo lahko branili na prostosti. Tak poziv šefu italijanske diplomacije, da poseže v notranje zadeve neke druge države pa se res zdi nekoliko neumesten in pretiran.
Od danes do ponedeljka bo potekala v Praprotu, v borovem gozdiču za vasjo, 14. šagra z razstavo domačih vin. Prireditev organizira vaška skupnost iz Praprota. Najzanimivejša točka letošnjega programa je gotovo nastop folklorne skupine Taras Ševčenko iz Banje Luke. Posebnost te skupine je v tem, da jo sestavljajo člani ukrajinske manjšine, ki živi v severnozahodni Bosni. V Jugoslaviji živi približno 15.000 Ukrajincev. Ta manjšina se je preselila v Bosno iz zapadne Ukrajine ob koncu prejšnjega stoletja. To preseljevanje pa je bilo le del velikih ekonomsko-demografskih sprememb, ki so se takrat dogajale v avstro-ogr-skem cesarstvu. Prosvetno društvo T. Ševčenko šteje danes približno 200 aktivnih članov in deluje na raznih poljih: dramska skupina, folklorna skupina, mešani zbor, orkester itd... Banja-luški folkloristi so med drugim sodelovali pri kulturnem programu Olimpijade v Sarajevu in Univerzijade v Zagrebu. Pred nedavnim so posneli ploščo. Folklorna skupina Taras Ševčenko bo nastopila ob 19. uri.
Pred tem se bo ob 15. uri začelo tekmovanje v briškoli in otroški ex tem-pore, zvečer bo ples z ansamblom TA-IMS.
V nedeljo bo ob 8. uri start 12 kilometrov dolgega pohoda. Popoldne ob 17. uri bo tekmovanje v košnji, ob 18. uri pa bo nastopila kotalkarska skupina ŠD Polet z Opčin. Zvečer bo ples z novomeškim ansamblom Fantje iz vseh vetrov. Šagra se bo zaključila v ponedeljek. Prisotne bo zabaval ansambel Mokambo.
V Podlonjerju
Nocoj začetek Šagre mandrjerjev
Sinočnji koncert mestne godbe Giuseppe Verdi na Trgu Capolino v Podlonjerju je predstavljal uvod v začetek osme Sagre mandrjerjev, ki se začenja nocoj v Ljudskem domu v Ul. Masac-cio in jo organizirata kulturni društvi Union in Slavko Škamperle. Praznik, ki je že tradicionalno povezan z bogatim kulturnim programom, z družabnostjo in s sodelovanjem številnih gostov, se bo zaključil v četrtek.
Organizatorji vabijo, da bi se čim-več ljudi udeležilo praznika, ki je namenjen ovrednotenju starih navad in običajev in krepitvi kulturne in družabne dejavnosti v tem delu tržaškega predmestja.
Otepati?
Da. Obdajale so me same že prekuhane "resnice". Zaželiš si surovih; tako sem doma in pri ZKMI začel ugovarjati z "novimi resnicami" (proglasili so me za maoista...), kdaj pa kdaj sem v "občutljivih okoljih" še ponagajal s "starimi" (zmerjali so me s stalinistom). Obiskal sem Drago in že sem bil za ene prismoda, za druge provokator.
Vi pa se imate za zbiralca političnih odklonov?
A na srečo ne v dobi tragedij, temveč farse... Objest? Beganje? Skratka, rad sem opazoval z roba dogajanja.
Kdaj ste se ustalili?
Kdo pa pravi, da sem se? No, šalo na stran (pa spet ne čisto res): troje drugovanj me je le zaznamovalo z neko željo po zbranosti in zasidranosti: s prof. Antonačevo ter njeno razgledanostjo in nestrpnostjo do slehernega shematiziranja; s politikom in zgodovinarjem Francetom Klopčičem ter njegovo načelnostjo in upornostjo; s Tarasom Kermaunerjem ter mikrokirurgijo njegove dialektike.
Se v primeru izvolitve nameravate celotneje posvetiti politiki?
Ne, trikrat ne! Prvič, ker bi me žena nadrla. (Me je že...). Drugič, ker bi se ne upal več hčeram pred oči. Tretjič, ker čas tega k sreči ne terja. Liku in mitu "poklicnega revolucionarja" je v naših razmerah zdavnaj odklenkalo. To pa ne pomeni, da politično delo ne terja strokovnosti. Narobe: njegova uspešnost je vse bolj odvisna od zmožnosti usklajevanja kar se da široke pahljače strokovnega znanja. Ceni in spoštuje pa ga le, kdor je v svojem poklicu doma. Tudi zato se svojemu — pouku klavirja — ne nameravam odreči.
Mednarodno komunitično gibanje je danes v krizi...
Ugovarjam! Mednarodnega komunističnega gibanja preprosto ni več. Res pa tiči danes v globoki krizi druž-beno-politična ureditev po sovjetskem vzorcu. Ta vzorec je tretjini sveta od Sežane do Hanoja nudil v stoletju, ki gre h koncu, ogrodje za proces zamudne, pospešene industrializacije. To ogrodje se je sprevrglo v tesen oklep bujnemu brstenju, ki že par desetletij razganja tisto družbo: od Kraigherja do Dubčka, od Kadarja in Deng Kiaopinga do Kučana in Gorbačova. Znanstvenemu naboju — najsodobnejši proizvodni sili, ki se je v teh družbah nakopičila, jih preobrazila in razslojila — politični oklep ne daje, da bi se sprostil in oplodil družbo in gospodarstvo. Škodo od tega pa ima tudi naš, "prvi", kaj šele siromašni "tretji" svet!
Se je po vašem kaj spremenilo v razmerju med slovenstvom in komunizmom?
Vprašanje je za ta okvir preobsežno. Kajti ne le čas, tudi prostor določa to razmerje. Ni isto namreč — lahko pa je tudi nekaj povsem drugega biti Slovenec v KPI ali v ZKJ. Naj ostanem torej pri Slovencih v KPJ Predvsem zapažam, da ni več sledu za usedlinami nacionalnega nihiliZ' ma in agresivnega antinacionaliztna iz predkomunističnega izročila delavskega gibanja, ki jih je bil spor ob kominformu tu pa tam dvignil na površje. NOB v primorski, občenarodni podobi ostaja slejkoprej nesporen, v svoji samoumevnosti pa tudi vse bolj oddaljen in "nepremišljen" vir zgodovinskega izročila.
Kaj pa danes?
Najširši krog slovenskih komunistov se danes sklicuje na doslednost v bitki za narodnostne pravice v širs1 fronti za demokratične svoboščine ih pravice delovnih ljudi v italijansk1 družbi. Širok pristanek žanje seveda izpričana uspešnost domačih levičarskih uprav. Vernikov je med slovenskimi komunisti vse več, res pa je, da bi komaj za koga lahko rekli, da ma ravno versko pričevanje narekuje P°' litično vpreženost, kot se marsikod P° Italiji dogaja.
Kaj ponujate mladim?
Najmlajše žene v komunistične vr ste vnema za mir, zoper sleherno na silje, skrb za čisto okolje, priznavaM drugačnosti, skrb za mladinsko zap°s lenost na osnovi znanja in zadosc nja. Vse bolj pa se v naših vrst?g. uveljavlja zavest, da pomeni KPl P diši Slovencem v Italiji kot tudi roj ^ kom v Jugoslaviji na stežaj °dPre okno v svet sodobne evropske levi ' svežih sap evropske omike, ki 0^..Lh barjevih časov poganjajo kri po ZJj malemu, izpostavljenemu narodu.
Kaj menite o nevarnosti razprš* slovenskih glasov?	jrni
S svojimi več kot 70 slovensk . kandidatkami in kandidati P0,Tlj,o KPI največje slovensko politično I? p na Tržaškem, zato pa tudi naJcjjo osredotočeno in zanesljivo investi za vsak slovenski glas.	..
Vprašanja zastav* MARTIN BRECEt-*
Posledice morebitnih slovenskih glasov za troedino koalicijo
V	Primorskem dnevniku opozarjamo na dramatične posledice razprševanja slovenskih glasov. Tokrat poglejmo, kakšni bi bili predvidljivi izidi pretoka slovenskih glasov v troedino koalicijo DP-Parovel-Pahor-Berdon.
Najprej dežela. Proletarska demokracija (DP} je na lanskih političnih volitvah prejela v vseh volilnih okrožjih dežele Furlanije-Julijske krajine^ skupno 13.727 ali 1,5 odstotka glasov. Število je rahlo povečala v primerjavi z volitvami 1983. leta. S temi glasovi lahko iz ostanka izvoli enega deželnega svetovalca, in to v Vidmu, kjer ima najvišji odstotek.
Tudi izredno visoko povečanje števila glasov ne bi privedlo do izvolitve dveh svetovalcev. Sedaj jih ima 13 tisoč, če jih poveča za deset, bi imela 23 tisoč glasov. Ker bi deželni kvorum presegel 15 tisoč, se ostanek osem tisoč ne bi niti približal točki možne izvolitve drugega svetovalca.
Torej eden izvoljen zagotovljen, dva nemogoča.
Lahko pa se spremeni izvoljeni deželni svetovalec. Sedaj je izvoljen Cavallo v Vidmu. DP je imela v Vidmu 6.125 ali 1,6 odstotka glasov, v Trstu pa 2.843 ali 1,4 odstotka glasov. Potreben je torej le rahel premik v Trstu in izvoljen je tržaški kandidat.
Na kandidatni listi so na vrhu navedeni Cavallo, Pahor in Parovel. Cavallo ni Tržačan, Pahor se ne trudi za preference, izredno aktiven pa je Paolo Parovel. Njegova politična pot je pisana in zapletena. Pričel je na skrajni desni (kar je odpustljiv mladostni prekršek), nadaljeval s Cecovinijem in ustanavljanjem Liste za Trst, v njej je vedno bolj prehajal na nostalgične avstro-ogrske pozicije (nosil je brado Franca Jožefa in mu v svoji trgovini postavil oltarček), nato postopoma k Mitelevropi, ko se je od Liste odcepil in ustanovil lastno gibanje. Kasneje se je približal KPI, zadnja tri leta pa je vedno bolj odločen zagovornik skrajnih slovenskih zahtev. Pred dnevi se je izkazal kot zagovornik skrajnih jugoslovanskih unitarističnih stališč. Po poti je seveda izgubil najprej tradicionalne glasove melonarjev, kasneje italijanske glasove pristašev Mitelevrope, sedaj je njegova izvolitev odvisna od slovenskih skrajno levih glasov.
Na Pokrajini kakršna koli prognoza ni tttožna, gotovo pa je, da bo v primeru Izvolitve pokajinskega svetovalca v tro-edini koaliciji izvoljen Parovel, ker kandidira kar v treh za koalicijo najbolj ugodnih okrožjih: v Miljah, občini De-vin-Nabrežina in občini Dolina. Tudi iz te izbire jasno izhaja, kam je usmerjen volilni napor in kje Parovel računa na glasove.
V	občinskem svetu se bo zgodba s Preferencami ponovila. Vrstni red kandidatov je že dolgočasno enak: prvi Parovel, nato Pahor in Menon, ostali kandidati pa po abecednem redu.
Močnejši (zelo relativno) priliv slovenskih glasov k troedini listi DP-Paro-vel-Pahor-Berdon bi torej pomenil:
Na Deželi
500 glasov - Bojan Brezigar ni izvoljen.
2000-3000 glasov - Miloš Budin ni izvoljen.
Nobenih posledic za socialista Carbo-neja, morda za socialista Slovenca Terorja, ošibljena bitka za preference za Slovenca Pečenika.
Morda možna izvolitev Parovela, DP ohrani enega deželnega svetovalca, ne ftore imeti dveh.
Na Pokrajini
, 100-200 glasov - in zelo resno je ogrožena izvolitev predstavnika SSk Zorka Nareja.
. 100 glasov v Kraškem volilnem okrožij} - ni izvoljena slovenska kandidatka oPl Nives Košuta.
Nobenega vpliva na izvolitev sociala Čoka
Možna izvolitev Paola Parovela.
Na tržaški Občini Nobenih posledic za kandidata SSk ^leša Lokarja.
Resna nevarnost za skupno število Ravenskih kandidatov na listi KPI, tudi zvezi s preferenčnimi glasovi. Relevantno za izvolitev socialističnih ^ndidatov Agnellija, Segheneja in D'A-.oreja, ogroženo število preferenc za s °Venskega kandidata PSI Kocmana in ern njegova izvolitev.
Možna izvolitev Parovela. lot PoMlčno-aritmetična analiza ce-^.ilne operacije in njenih možnih
nn0bstaia pa seveda tudi politična oce-s ‘n politični cilji. Lahko jih navedemo ^P^č^stavljenimi citati: vse stranke in top v°dstva so zanič in jih je treba za-hQc ,ati' °Peraciia n‘ všeč italijanskim in slovenskim malobur-ndnJ*1 vodstvom. Oster je bil osebni Bori na bivšega predsednika SKGZ Vedn0 ?*ac.eta’ v zadnjih dveh tednih pa hikn ° histerični napadi na predsed-in q tajnika SKGZ Klavdija Palčiča nikup. Udoviča. Odgovornemu ured-ji pQ lmorskega dnevnika je v redakci-ze]0 ? ° Parovel zagrozil, da ga bo v hl««tkem času poslal s kovčkom na dg fr, 0 *n tipa, da tam ne bo tako mraz, zbolel za revmatizmom, (bs)
Včeraj zanimivi javni srečanji Slovenske skupnosti in KPI
Brezigar: Potrebujemo Budin: Nujna aktivna posebni zakon za Kras zaščita našega Krasa
Za skladen razvoj celotnega našega Krasa, tržaškega in goriškega, potrebujemo posebni deželni zakon, ki bo temu območju omogočil hiter in skladen razvoj. Zakon bo moral v prvi vrsti vsebovati ukrepe za dejansko zaščito Krasa, ki bo morala potekati na temelju conskih načrtov in — vzporedno — s skrbjo za zaščito okolja. Ta zaščita pa ne sme pomeniti ustanavljanja parkov, pač pa mora sloneti na ustvarjanju novih odnosov na teritoriju in na gospodarski osnovi. Zakon mora urediti nadalje vprašanja kmečkega turizma in uzakoniti osmice, podpreti razvoj obrtništva in umetne obrti, urediti področje gostinstva in usposabljanja kadrov v tej stroki ter vrsto drugih vprašanj. Predvsem pa mora biti nared v najkrajšem času, da ga bo moč izvajati vzporedno z uresničevanjem projekta za turistični razvoj Sesljanskega zaliva.
To potrebo je včeraj v povzetku razprave na srečanju z naslovom »Turistični razvoj in slovensko gospodarstvo« — ki ga je devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredila v hotelu Europa — odločno zastavil župan občine Devin-Nabrežina in kandidat SSk za deželni svet Bojan Brezigar. Uvod je pripadel tajniku sekcije Antku Terčonu, ki je na kratko orisal zgodovino Sesljanskega zaliva, medtem ko je imel osrednje poročilo odvetnik Jože Škerk. V njem je opozoril na potencialni razvoj svetovnega turizma v 90. letih, ki tudi od nas terja pripravo na množično povpraševanje. Sprejeti pa moramo le tiste turistične dejavnosti, ki so produktivne in ki koristijo vsej krajevni skupnosti, ki ne
škodujejo okolju in ki ne rušijo obstoječega narodnostnega razmerja. Govornik je pozitivno ocenil nov pristop družbe Finsepol ter opozoril na nujnost pregleda gospodarskih panog in njihove možne povezave s turizmom.
V izredno odkritosrčno razpravo, ki je sledila podrobnemu orisu načrta za Sesljanski zaliv, ki ga je podal dr. Car-darelli, so posegli: Vojko Kocjančič, Hadrijan Koršič, Dušan Milič, Karlo Guštin, Franko Fabec, Edi Bukavec, Egon Kraus, Vito Svetina, Aleš Lokar, Nevo Radovič, Igor Tuta, Pavel Milič in Martin Brecelj, predsednik družbe Finsepol Cardarelli pa je nato izčrpno odgovoril na številna vprašanja, ki jih je odprla razprava.
Zaščita kraškega teritorija in njegovih narodnostnih, zgodovinskih in kulturnih značilnosti je bila v središču pozornosti sinočnje okrogle mize, ki jo je v Sesljanu priredila devinsko-nabrežinska sekcija KPI Enrico Berlin-guer ob sodelovanju arhitekta Piera Cordare, naravoslovca Franka Perka in zgoniškega župana Miloša Budina, ki je glavni slovenski kandidat KPI za deželni svet. Posvet je nudil priložnost komunistom, a ne samo njim, da odkrito posredujejo svoja stališča o zaščiti Krasa in o aktualnem vprašanju varstva narave. Beseda je tekla tudi o načrtovani ustanovitvi kraškega parka, ki za sedaj obstaja le na papirju, in o turističnem razvoju devinsko-nabre-
Tudi danes več volilnih shodov
Tudi danes bo na sporedu cela vrsta volilnih shodov in političnih manifestacij. Po tretjem televizijskem omrežju bo danes ob 14.30 volilna tribuna SSk. Na srečanju s časnikarji bodo sodelovali kandidati Bojan Brezigar, Mirko Špacapan in Rafko Dolhar. V tržaški pokrajini pa prireja SSk celo vrsto letečih shodov. Stranka pa se medtem pripravlja na jutrišnji Tabor v Mavhinjah, na katerem bodo proslavili 40-letnico samostojnega političnega nastopanja. Tabor se bo začel ob 18. uri, govorili bodo Brezigar, Terpin in Legiša.
Komunisti pa napovedujejo prihod senatorja Armanda Cossutte, ki bo jutri popoldne ob 19. uri govoril na festivalu Unita in Dela na Kolonji. Na zborovanju bo sodeloval tudi slovenski senator Stojan Spetič. Včeraj pa se je mudila v našem mestu Livia Turco, odgovorna za ženska vprašanja pri komunistični direkciji.
Danes bo gost tržaških socialistov minister za okolje Giorgio Ruffolo, ki bo ob 17. uri govoril v hotelu Savoia. Ob 11. uri pa bo v kavarni Tommaseo predstavitev mladih socialističnih kandidatov. Govorila bosta kandidatka za Občino AriellaPittoni in Craxijev sin Bobo, ki je eden od vsedržavnih voditeljev Zveze socialistične mladine Italije.
žinske občine, s posebnim poudarkom na Sesljanski zaliv.
Budin je v svojem poročilu izhajal iz dejstva, da so komuniti, večkrat tudi v polemiki z določenimi krogi naravovarstvenikov, vedno dosledno zagovarjali nujnost tako imenovane aktivne zaščite Krasa. Teritorij in ljudje, ki na njem živijo, predstavljajo eno samo nedeljivo celoto, kar pomeni, da morajo pri zaščiti Krasa Kraševci igrati vlogo protagonista. Nekatere politične sile govorijo o kraškem parku kot o neke vrste ljudskem vrtu, je še dodal Budin, ki je podčrtal, da so Kras doslej ščitili predvsem njegovi prebivalci. Pri tem se je zgoniški župan navezal na zelo pomembno vlogo kmetijstva, ki je po njegovem najučinkovitejše sredstvo za zaščito kraškega ozemlja, in spomnil na velike bitke za uravnovešen razvoj teritorija, v katerih so bili komunisti vedno v prvi vrsti. V ta okvir sodi boj proti namestitvi sin-hrotrona pri Bazovici in uspela prizadevanja, da bi gradnja avtoceste povzročila čim manj škode.
V razpravi so prišla na dan tudi nekatera aktualna vprašanja turističnega razvoja devinsko-nabrežinske občine. Sesljanski zaliv predstavlja zelo zanimivo možnost, »treba pa bo paziti, da v teh pogojih načrt ne bo povzročil krajevnemu prebivalstvu več škode kot koristi ter da ne bo še enkrat postavil na kocko družbeno in narodnostno specifiko te občine, ki se lahko razvija le na podlagi skladnega razvoja med morjem in Krasom«. In ob tem je padla marsikatera kritika na račun SSk, češ da skuša izkoristiti Sesljanski zaliv v volilne namene.
Neofašistična provokacija po slovenskih vaseh
Zaradi dogodka^ ki se je pripetil na glavni pošti lanskega novembra
Pilatovska razsodba za Sama Pahorja
Neofašisti gredo spet izzivat na Kras. MSI je za danes popoldne napovedala kar tri shode po slovenskih vaseh: prvi bo v Dolini ob 16.30, nato pa se bodo podali še v Bazovico in Lo-njer. Čeprav je jasno, kakšen je njihov namen, saj v teh krajih prav gotovo ne bodo pridobili volilcev, jim žal volilni zakon dovoljuje, da prirejajo svoje shode kjerkoli.
Če torej pristojne oblasti misovskih shodov niso mogle prepovedati, imajo pa toliko težjo dolžnost, da preprečijo, da bi neofašisti povzročili izgrede. Prebivalci Doline, Bazovice in Lonjer-ja pa bodo najbolj učinkovito odgovorili na provokacijo tako, da bodo neo-fašiste povsem izolirali, kot so to že storili v preteklosti.
Kaj veš - kaj znaš jutri po Radiu Trst A
Športna šola Trst obvešča, da bo slovenski Radio Trst A jutri ob 15. uri oddajal posnetek prvega dela osnovnošolskega kviza »Kaj veš - kaj znaš«, ki je bil na sporedu 8. junija v tržaškem Kulturnem domu.
Posnetek drugega dela te otroške prireditve bo na sporedu Radia Trst A prihodnjo nedeljo, 26. junija, ob 15.10.
Včerajšnji proces proti profesorju Samu Pahorju se je končal s pilatov-sko razsodbo: pretor Reinotti je Pahorja spoznal za krivega obtožbe, da ni upošteval ukaza policijskega agenta Ivana Orsa, naj se umakne od poštnega okenca in mu sledi v policijski urad; obtožbe, da agentu ni hotel izročiti osebnih dokumentov, pa ga je popolnoma oprostil. Za prvi prekršek je bil Pahor obsojen na 300 tisoč lir globe brez vpisa v kazenski list in na plačilo sodnih stroškov. Javna tožilka Antonia D'Amico je predlagala združitev obtožb in 700 tisoč lir globe.
Dogodek, ki je Pahorja privedel pred sodnike, se je pripetil na glavni pošti 14. novembra lani, ko je še veljala okrožnica pokrajinskega poštnega ravnatelja Carboneja o prepovedi uslužbencem, da bi sprejemali dopise "v tujem jeziku". Prav pretor Reinotti je protizakonito okrožnico razveljavil marca letos s svojo znano razsodbo. Omenjenega dne lanskega novembra je Pahor hotel odposlati telegram s slovenskim imenom Trst v naslovu, a poštni uradnici sta dopis odklonili. Ker je Pahor utemeljeval svojo pravico do rabe slovenščine, sta poklicali policijskega agenta Ivana Orsa. O tem, kaj se je potem dogajalo med Pahorjem in policistom, obstajata, kot smo včeraj lahko slišali, dve verziji. Reinotti je najprej zaslišal Pahorja in
mu v ta namen brez težav priznal pravico do rabe materinega jezika, tako da je poklical v sodno dvorano tolma-čico. Pahor se je ves čas med obravnavo izražal v slovenščini. Povedal je, da je v zvezi z dogodkom vložil januarja obsežno prijavo, v kateri je celoten potek dogodkov podrobno opisan, utemeljena pa je tudi vrsta prekrškov in kaznivih dejanj, ki naj bi jih zakrivili poštni pokrajinski ravnatelj, uslužbenki in policijski agenti. V zvezi z včerajšnjo obravnavo pa je Pahor poudaril, da je agent Orso pozval uradnici, naj ne sprejmeta pisma s slovenskim naslovom, na kar ga je on opozoril, da je to hujskanje k zločinu, ker enotno besedilo zakonov o pošti ne predvideva možnosti, da bi uslužbenec odklonil sprejem telegrama z naslovom v slovenskem jeziku. Pahor je nadalje zatrdil, da se ne spomni, da bi mu agent ukazal, naj se umakne od okenca ali iz vrste, kajti vrste sploh ni bilo. O drugi obtožbi, češ da ni hotel izročiti osebnega dokumenta, pa je Pahor dejal, da po italijanskem zakonu državljani niso dolžni imeti pri sebi osebnih dokumentov. Dovolj je, da na zahtevo javnih funkcionarjev povedo svoje osebne podatke. To pa je Pahor tudi storil.
Policijski agent Orso je v bistvu ponovil svojo prijavo, češ da je povabil
Posvet z IRI o javnih podjetjih je CGIL povsem negativno ocenil
Kot je bilo pričakovati, je CGIL negativno ocenila vsebino in potek srečanja med ustanovo IRI, Deželo in ministrstvom za industrijo. Srečanja, ki naj bi nakazalo glavne smernice za poživitev podjetij z javno udeležbo v FJK, se je udeležila tudi delegacija sindikalistov CGIL, CISL, UIL.
V tiskovnem sporočilu CGIL med drugim beremo, da je ustanovo IRI na tržaškem srečanju zastopala popolnoma nesamostojna delegacija, ki ni pristojna za takojšno odločanje in za prosto obravnavo problemov. Predstavila se je torej kot nekakšen glasnik vodstva ustanove in kot tak je le ponavljala njegova stališča. Tudi kar se tiče poročila predstavnika družbe za spodbujanje industrijskih dejavnosti SPI, CGIL meni, da je poročilo toliko optimistično kolikor neos-novano. Večji del dejavnosti, ki jih je predstavnik SPI naštel, namreč sploh še ni uresničenih in torej obstajajo le na papirju. »Prav tako ni srečanje prineslo bistvenih novosti glede škedenjske železarne,« beremo v sporočilu, »pač pa so predstavniki ustanove IRI le potrdili vesti, ki jih je objavil tisk, in sicer, da bo železarno AIT prevzel furlanski industrijec Pittini. Tako zadržanje je vredno obsojanja zlasti zato, ker je za vlado problem tako rekoč rešen in ne namerava iskati drugih, ugodnejših možnosti za zaposlitveno in proizvodno politiko železarne.« Pittini je namreč povedal, da bi v škedenjski železarni znatno zmanjšal proizvodnjo, zaposlil pa naj bi le 860 delavcev.
Pred Novim pristaniščem nared ploščad za tovornjake in kontejnerski prevoz
Po prometni cesti na tržaškem nabrežju odslej ne bodo več vozili tovornjaki, namenjeni v Novo pristanišče. Avtonomna pristaniška ustanova je namreč te dni končala z gradnjo ploščadi pred Novim pristaniščem, svojemu namenu pa jo je predal predsednik Ustanove Zanetti.
Nova ploščad za tovornjake in kontejnerski prevoz meri približno 7 tisoč kvadratnih metrov, je tlakovana in ustrezno označena. V prihodnjih tednih bodo delavci napeljali tudi razsvetljavo. Ploščad je le prvi del načrtovane ureditve tovornega postajališča, ki bo ko bo dokončno urejeno — merilo 70 tisoč kvadratnih metrov, opremljeno pa bo tudi s številnimi privezi za velike ladje. Priveze bodo namestili na dveh bankinah dolgih 257 oziroma 290 metrov.
Novoletni kopalec
S pištolo si je vzel življenje
Včeraj dopoldne si je na svojem domu na Rebri za Kontovel 36 vzel življenje 49-letni Edoafdo De Pol, ki se je rodil v Zagrebu, a je že precej let živel v Trstu. De Pol je bil znan številnim Tržačanom, ker je upravljal znamenito kavarno Tergesteo in tudi zato, ker je bil vsakega prvega dne v novem letu protagonist že tradicionalnega, skoraj folklornega dogodka, ko si je kot prvi Tržačan v vsakem nastopajočem letu privoščil kopanje v bar-kovljanskem morju.
De Pol si je vzel življenje s pištolo. Revolver browning kalibra 6,35 si je nastavil na desno sence in sprožil. Bil je pri priči mrtev. Sodni zdravnik Al-tamura ocenjuje, da je De Pol naredil samomor med 10. in 12. uro, truplo pa je našla njegova prijateljica šele okrog 14. ure. Barkovljanski karabinjerji, ki so prihiteli na klic De Polove prijateljice, na njegovem domu niso našli nikakršnega poslovilnega pisma, kaže pa, da je bil De Pol v zadnjem obdobju večkrat v depresivnem stanju.
■ Promet na Trbiški cesti je včeraj popoldne zastal za dobro uro. Nekaj pred 16. uro se je namreč tovornjak, ki je prevažal apnenec, prevrnil, apnenec pa se je raztresel po cestišču. Dokler niso gasilci očistili ceste, je promet potekal le po enem voznem pasu in pod nadzorstvom bazoviških karabinjerjev.
Pahorja, naj se umakne od okenca, kar je ta storil šele po nekaj minutah; povabil ga je tudi v policijski urad, da bi tam obrazložil svoje trditve o hujskanju in zakonskih določilih, in Pahor je nadaljeval s svojimi razlagami. Ko ga je hotel legitimirati, je samo povedal svoje podatke. Orsovo pričevanje vsekakor ni utemeljevalo obtožbe o neupoštevanju ukaza, saj je ves čas govoril le o "vabilu".
Na to ugotovitev se je nato v svojem famoznem stilu navezal Pahorjev branilec Berdon, za katerega pa je glavna obtoženka na včerajšnjem procesu bila Carbonejeva okrožnica in njen rasistični duh. Poudaril je boj, ki ga vodi Pahor za uveljavljanje slovenskih pravic in kot dokaz omenil prav dvojezičnost včerajšnjega procesa. Spomnil je tudi na žalitve, s katerimi je neki drug policist ob istem dogodku obsul Pahorja: »Lasciatelo stare, guello e uno zombi, guesta specie di persona viene sempre gui con le sue schifezze...«, kar pa za Reinottija ni sodilo k včerajšnji obravnavi. Berdon je za Pahorja zahteval popolno oprostitev, po razsodbi pa je takoj vložil priziv. (nf)
Odložen proces proti Mariu Ulcigraiu
Prizivno porotno sodišče je včeraj preložilo za najmanj dva meseca proces proti 40-letnemu Mariu Ulcigraiu, ki je bil novembra lani obsojen na 18 let zaporne kazni zaradi umora 42-let-ne Alme Fiocco. Proces so odložili, ker je sodišče (predsednik De Liddo, glavni tožilec Gagliardi) osvojilo predlog Ulcigraievega branilca, naj sojenca pregleda kolegij psihiatrov. Krvavi dogodek se je pripetil v noči med 15. in 16. decembrom 1986 v Ulcigraievem stanovanju v Ul. Flavia 12. Ulcigrai je v trenutku besa in v vinjenem stanju nekajkrat zabodel svojo družico v bok, nato pa jo še prisilil, da je počistila krvave madeže. Naslednjega dne je umrla. Prvostopenjsko sodišče je obsodilo na štiri mesece zapora še druge tri osebe, ker nesrečni žrtvi niso nudile pomoči, dva obtoženca pa je oprostilo.
■ V zapuščenem skladišču blizu garaže ACEGA v Ul. Broletto je včeraj izbruhnil manjši požar, ki je zaposlil gasilce za poldrugo uro, od 11. ure do 12.30. Požar se je iz še nepojasnjenih razlogov vnel v kupu lesene opreme, ki bi jo morali v teh dneh odstraniti, saj skladišče pravkar podirajo. Ko je izbruhnil požar, je v bližini skladišča neki delavec upravljal buldožer, vendar se ni poškodoval.

izgubi svojega bivšega ustanovnega člana dr. Teodora Sardoča izrekajo ženi Anici ter ostalemu sorodstvu iskreno ter občuteno sožalje upravni svet, nadzorni odbor ter direkcija Tržaške kreditne banke.
Drevi v Zgoniku prvo srečanje prijateljskih pevskih zborov
Drevi ob 20.30 prirejata odbor in MPZ Rdeča zvezda iz Saleža v Špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku prvo srečanje prijateljskih pevskih zborov. Poleg domačen ženskega in mešanega zbora se nam bosta predstavila še ženski zbor Prosek-Kontovel, kot gost pa bo nastopil MePZ Logatec. Pred nedavnim smo bralce seznanili z dolgo in pestro pevsko tradicijo zbora Rdeča zvezda, ki že 43 let neutrudno tke zborovsko pesem v slovenski kulturni prostor. Pred drevišnjim nastopom pa želimo na kratko predstaviti še druga dva zbora.
ŽPZ Prosek-Kontovel se je prvič predstavil 30. maja 1981 na produkciji Glasbene matice na Proseku. Šest let ga je vodil Janko Ban, z lanskim oktobrom pa je taktirko prevzela Marta
ALCIONE - 15.30, 22.10 Ultimo tango a Parigi, i. Marlon Brando, Maria Schneider, □.
RADIO - 15.30, 21.30 Una moglie molto inledele, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
koncerti
Grad sv. Justa
V četrtek, 23. t. m., ob 21. uri bo nastopil španski kitarist PACO DE LUCIA s svojo skupino.
Verdi
Festival operete - Poletje 1988. Od
30. junija do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub zaključuje danes, 18. t. m., ob 18. uri letošnjo sezono s 'krstom" novega televizorja s predvajanjem filma "Povratek v bodočnost" (Ri-torno al futuro) in z družabnostjo. Vabljeni vsi člani, Geniji in prijatelji.
Taborniki RMV - družina Šumečih borov Prosek-Kontovel vabijo na SREČANJE, ki bo v ponedeljek, 20. t. m., ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku, na katerem bo predstavitev delovanja tabornikov s pomočjo diapozitivov. Če si ljubitelj narave in vesele družbe, ne zamudi srečanja!
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV GOJENCEV LASTNE GLASBENE ŠOLE v ponedeljek, 20. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih.
velika izbira avtoradiov najboljših znamk
UNIVERSALTECNICA
SPECIALIZIRANI SERVIS
TRST - Ul. Machiavelli 3
\_______________________J
Werk-Volk, ki ga bo vodila tudi na drevišnjem nastopu. Zbor sodeluje na vaških prireditvah in predstavah, redno nastopa na reviji pevskih zborov Primorska poje in na srečanju ženskih zborov. Nocojšen gost prihaja iz matične domovine: MePZ Logatec obstaja v tej postavki štiri leta. Lani je slavil 15-letnico delovanja dekliškega zbora, ki je gostoval širom po Jugoslaviji in tudi na Koroškem. Zbor ima za seboj 212 nastopov. Od vsega začetka ga vodi pevovodja Zdravko Novak.
Ljubitelji zborovskega petja, ki prav gotovo ne bodo zamudili zanimive pobude domačega zbora ob zaključku sezone, bodo lahko drevi prisluhnili več kot 20 pesmim, ki so jih pripravili nastopajoči zbori. (JJ)
gledališča
ROSSETTI
V ponedeljek, 20. t. m., bo v gledališču Rossetti na sporedu glasbeni večer z znanim kantavtorjem Angelom Baiguero in drugimi tržaškimi umetniki. Vstop prost.
izleti
Partizani aktivisti VZPJ - sekcija Opčine obveščajo udeležence izleta v Kočevje - Bazo 20, da bo odhod avtobusa jutri, 19. t. m., ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Prosimo točnost, zamudnikov ne bomo čakali.
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava z naslovom UMETNOST V OBLEKI Branke Donassy, Magde Starc-Tavčar in Marije Vidau.
V	konjušnici v Miramarskem parku
bodo v torek, 21. t. m., ob 18. uri odprli razstavo z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maxa FABIANIJA.
V	občinski galeriji je odprta razstava z naslovom OBALNI UMETNIKI 88. Razstavo prireja Društvo likovnih umetnikov slovenske Obale.
Galerija L. Spacala v gradu v Štanjelu je odprta vsak dan od 10. do 18. ure razen ob ponedeljkih.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bodo danes odprli razstavo, na kateri sodeluje 40 grafikov s po enim delom. Razstava bo trajala do 30. t. m.
V	Palači Costanzi bodo v torek,21. t. m., odprli deželno razstavo, na kateri bo sodelovalo 26 deželnih slikarjev z risbami.
V	Ljudski knjižnici (Ul. Teatro Romano 7) je odprta fotografska razstava Fa-bia Balbija z naslovom "Sahara NiAjjer".
SKD Vigred - Šempolaj obvešča, da je v obnovljeni občinski hiši odprta še jutri, 19. t. m., razstava razglednic Adriana Princivala. Urnik: danesod 19.30 do 21.30 ter jutri od 10. do 12. ure.
razna obvestila
Slavistično društvo v Trstu vabi svoje člane in prijatelje na DELOVNO-DU-ŽABNO SREČANJE, ki bo v petek, 24. t. m., ob 19. uri v gostilni v Šepuljah pri Sežani. Vabljeni vsi. Informacije: Janez Povše 0481/21169, Ban 040/299632, Lupine 040/211997.
Glasbena matica vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 24. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 18. junija 1988
MARCEL
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 8.53 in zatone ob 23.59.
Jutri, NEDELJA, 19. junija 1988
ALDO
PLIMOVANJE DANES: ob 6.27 najnižja -54 cm, ob 13.45 najvišja 28 cm, ob 18.47 najnižja 4 cm, ob 23.39 najvišja 25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
19,4	stopinje, zračni tlak 1008,6 mb. rahlo narašča, veter 18 km na uro severovzhodnik, vlaga 66-odstotna, dežja je padlo 2 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Denis Melle, Sara Ba-cer, Sara De Mattia, Daniel Zanetti, Luca Di Sessa.
UMRLI SO: 48-letni Luigi Zuljan, 56-letni Duilio Veglia, 79-letni Achille Tor-re, 54-letni Emilio Pertan, 86-letni Giuseppe luracich, 64-letna Aurelia Bontem-po, 76-letna Libera Marangoni, 81-letna Anna Pettaros, 66-letna Elda Ruga, 73-letna Romana Tommasini, 61-letni Silvano Prestint, 84-letna Anna Mosetti.
OKLICI: karabinjer Fabio Ouercetani in pomočnica Caterina Demartis, podčastnik finančne straže Giuseppe Albiano in gospodinja Renata Valentini, uradnik Alessandro Giacomelli in uradnica Eriča Corvi, zobotehnik Marzio Gaspardis in uradnica Patrizia Bottaro, zastopnik Franco Stivoli iri trgovka Cinzia Barbie-ri, uradnik Giovanni Minnucci in zdravstvena svetovalka Venera Basso, mehanik Claudio Fragiacomo in uradnica Raffaella Čurini, šofer Roberto Filstum in čistilka Adalgisa De Santis, kuhar Lucio Di Sotto in uradnica Paola Trobbi, inštalater Sergio Strano in delavka Alessan-dra Delvecchio, konjski dirkač Ennio Po-uch in gospodinja Roberta Mele, elektrikar Renato Savi in tajnica Donatella Pa-rovel, avtoličar Neverino Jurincich in es-tetistka Manuela Ouerel, delavec Fulvio Zoch in frizerka Maria Fiumi, trgovec Roberto Cittar in poklicna bolničarka Sabine Del Gaiso, zobotehnik Giovanni Maurovich in uradnica Paola Biagi, vojaški podčastnik Greste Pinto in uradnica Patrizia Zancari, uradnik Carlo Mini-sini in estetistka Manuela Skarabot, finančni stražnik Mario Castangia in solnica Regina Munno, delavec Claudio Be-nedetti in uradnica Valeria Valenta, uradnik Giacomino Candotto in univ. študentka Eleonore Bottcher, podstreš-ček Fabio Dipasguale in Maria Carcan-giu, radijski tehnik Enrico Piccinino in bolniška strežnica Luisanna Calaman-drei, barist Gianfranco Rauber in v pričakovanju zaposlitve Sonia Ceppi, tehnični uradnik Ottavio Silva in tehnična uradnica Luisa Cimador, uradnik Stefano Bucavelli in uradnica Tiziana Sbriz, kovinar Maurizio Visintin in učiteljica Barbara Campana, trgovec Daniele Ober-snel in glasbenica Giovanna Famulari, uradnik Nevio Urbani in poklicna bolničarka Loredana Braico, prodajalec Mau-ro Giacovani in univ. študentka Anita Bonetta, finančni stražnik Salvatore Bat-taglia in študentka Francesca Canto, inženir Luigi Castelli in arhitekt Caterina Zimolo, ključavničar Boris Ferluga in tis-karka Cinzia Zennaro, uradnik Roberto Manzin in študentka Alessandra Zonta, uradnik Roberto Sorrentino in uradnica Ilaria Turato, delavec Claudio Furlan in bolničarka Maria Luisa Buffon, čuvaj Da-rio Hočevar in vratar Rosanna Babich, trgovec Roberto Ballarin in uradnica Manuela Grattoni, uradnik Paolo Sissot in gospodinja Ester Tarsi, delavec Antonio Loffredo in gospodinja Rosaria Barone, uradnik Tullio Navarra in študentka Aranica, delavec Giuseppe Fois in bolničarka Elisabetta Denaro, delavec Antoni-no Scordo in gospodinja Ingrid Lo Faro, agent JV Savino Capodivento in v pričakovanju zaposlitve Ileana Somma, elektrikar Romano Zacchigna in Solnica Or-nella Galante.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 13., do sobote,
18. junija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172,_Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
- samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta, Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi v HRIBENCO 18., 19. in 20. junija.
Jutri, 19. junija, od 19. ure dalje prvič v Trstu
KONCERT
”COUNTRY & BLUEGRASS“ GLASBE
z ansambli "RED WINE", "THE SUMMERTIME BAND" in solist BEPPE GAMBETTA.
Danes, 18., in v ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD. Vse dni jedi na žaru in domače vino.
V primeru slabega vremena bo nedeljski koncert v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
V četrtek, 23. junija, ob 21. uri pa vsi na kresovanje v Hribenco.
kino
ARISTON - 18.45, 22.15 Kamikazen - Ul-tima notte a Milano, r. Gabriele Sal-vatores.
EKCELSIOR I - 18.00, 22.00 La mia vita a guattro zampe.
EKCELSIOR II - 18.30, 21.45 Vorrel che tu fossi gui, kom., VB; r. D. Leland; i. E. Lloyd, T. Bell.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Ouarto co-mandamento, dram, Fr.; r. B. Taverni-er.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Sing Sing chiama Wall Street, i. Robert Carradi-ne, Malcolm McDowell.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Shining, r. S. Kubrik, i. J. Nicholson.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 The Blue Iguana, kom., ZDA; r. J. Lafia; i. D. McDermott, J. Harper.
PENICE - 18.30, 22.15 Poliziotto in affit-to, kom., ZDA; r. J. London; i. B. Rey-nolds, L. Minnelli.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Ceneren-tola, ris., prod. Walt Disney.
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110’; r. T. Scott; i. T. Cruise, K. McGills.
LJUDSKI VRT - 21.15 I Picari, kom., It.; r. M. Monicelli; i. G. Giannini, E. Mon-tesano, V. Gassman.
EDEN - 16.00, 20.00 I peccati della notte, porn., □ □.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Ham burger Hill - Collina 937, vojni, ZDA 198Ž, r. J. Irvin, i. Courtney B. Vanče, D. Mc Dermoti.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA 1988, r. L. Nimov, i. Steve Guttenberg, Tom Selleck, Ted Danson.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 II cielo sopra Berlino, r. Wim Wenders; i. Bruno Ganz.
Vaška skupnost Praprot
prireja 18., 19. in 20. junija
ŠAGRO V PRAPROTU
in
14. RAZSTAVO VAŠKIH VIN
Danes, 18. 6.:
ob 15. uri odprtje kioskov, tekma v briškoli (1. nagrada 2 prašiča, 2. 2 pršuta, 3. 2 sira in 4. 2 salami), ex tempore za mladino, ob 19. uri nastop folklorne skupine Taras Ševčenko iz Banje Luke ob 21. uri ples z ansamblom Ta-ims.
V	nedeljo, 19. 6.:
ob 8. uri pohod na 12 km, ob 9. uri odprtje kioskov, ob 15. uri zabavne otroške igre, ob 17. uri tekmovanje v košnji, ob 18. uri nastop kotalkarske skupine Polet z Opčin, ob 21. uri ples z narodno-zabav-nim ansamblom Fantje vseh vetrov.
V	ponedeljek, 20. 6.:
ob 17. uri odprtje kioskov,
ob 21. uri ples z ansamblom Mo-
cambo-	Vabljeni!
1898	— 90 let —	1988
KD SLOVAN Padriče vabi
danes, 18. junija, ob 20.30 otvoritev razstave PADRIČE V DOKUMENTIH (1600-1900) - sodeluje moški pevski zbor Tabor z Opčin;
jutri, 19. junija, ob 9. uri "road book" po padriških stranskih cestah;
v četrtek, 23. junija, ob 20.30 KRESOVANJE — sodelujejo: Godba na pihala iz Ricmanj, otroci otroškega vrtca Padriče-Gropada z igrico "Cirkus" in pevski zbor KD Skala iz Gropade.
ENZO CARLI bo danes, 18. junija, na Opčinah
Bazoviška ulica 60
POTOVALNI URAD AURORA
vabi
v soboto, 25. t. m:, na
OHCET V LJUBLJANO
odprl novo
AVTOMOBILSKO
MEHANIČNO
DELAVNICO
Na otvoritev vabi vse prijatelje, znance in stranke od 15. ure dalje.
Ob zaključku sezone prirejata odbor in MePZ Rdeča zvezda -Salež
L SREČANJE PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV
v Športno-kulturnem centru v Zgoniku
danes, 18. junija, ob 20.30.
Nastopajo:
MePZ Rdeča zvezda ŽPZ Prosek-Kontovel ŽPZ Rdeča zvezda MePZ Logatec.
Vabljeni!
čestitke
Danes se FRANCA in NORMA poslavljata od mame Wilme in očka Bergla in si odpirata vsaka svoj novi dom. Njima ter MAURU in MAURIZIU želijo mamini in očetovi prijatelji veliko sreče v novem življenju.
Cena izleta je 35.000 lir. Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v Ulici Milano 20, telefon 60261.
__________prispevki_________________
V	spomin na Viktorja Slavca darujeta Mara in Vittorio Ukmar 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na drago "šantlo" Valerijo Starec vd. Ferluga daruje Zoro z družino
30.000	lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na drago šantlo" Valerijo Starec vd. Ferluga daruje Magda z družino 20.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Mirko Briščak darujeta Anica in Miro 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grobova Ivanke Stubelj in Ivana Rebule darujeta družini Adamič in Cecotto (Šempolaj 45) 60.000 Tir za SKD Vigred.
Milena Primožič daruje 40.000 lir za MPZ V. Mirk.
Miroslav Košuta daruje 100.000 lir za KD V. Vodnik za Junijske večere.
_________mali oglasi_____________
OSMICA na Opčinah pri Miškotu je tudi letos odprta. Priporočamo se za obisk.
OSMICO je odprl Jožef Kukanja v De-vinščini na št. 1.
OSMICO je odprl Ladi Rebula - Repnič št. 2.
OSMICO ima odprto Jurij Štubelj v Šempolaj u.
OSMICO je odprl Maks Kralj v Slivnem na št. 12.
PRI GOLJEVIH pod Javo je odprta osmica. Poleg belega in črnega vina je na razpolago tudi domač prigrizek.
LAVRIHA JOSIP, Dolina 233, toči črno
Danes stopata na skupno življenje
FRANCA ZOCH
in
MAURO LORENZI
Vse najboljše jima želi
društvo Jus
šolske vesti
Učenci in učiteljice celodnevne osnovne šole F. Venturini iz Boljunca
vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov jutri, 19. 6., od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 20.00 ter v ponedeljek, 20. 6., od 9.00 do 11.00.
Otroci in učiteljice osnovne šole K. Destovnik-Kajuh in vrtca iz Gropade
vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo jutri, 19. junija, od 9. do 12. in od 16. do 20. ure.
Vpisovanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre Ž. Zois - Trst poteka od danes, 18. junija, do 7. julija 1988 vsak dan od 9. do 12. ure.
/	'	;-------a
velika izbira avtoradiov najboljših znamk
UNIVERSALTECNICA
SPECIALIZIRANI SERVIS
TRST - UL Machiavelli 3
V	J
in belo vino.
APARTMA v Červarju, 5-6 ležišč, oddam julija, avgusta in septembra. Tel. 003861/483037.
V	ŠIBENIKU - PIROVAC dajem v najem hišo - sobe z uporabo kuhinje. Za informacije telefonirati vsak dan od U-do 21. ure na št. 0038-78/63315 (BL JU).
V	NAJEM dajem majhno stanovanje za 1 osebo (po možnosti moški). Tel-228390.
IŠČEM SLUŽBO kot hišna pomočnica (samo ob sobotah). Tel. 003865/59040.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz latinščine in grščine za višje srednje šole. Telefonirati na št. 410518 ob uri kosila.
SLOVENSKA DRUŽINA, 3 odrasli, nujno išče 3-sobno stanovanje v Gorici, eventualno tudi za odkup. Tel-0481/82087.
MLADIČE bernardinca in nemškega ovčarja prodam. Tel. 0481/882317 ob večernih urah.
KRASNEGA RDEČEGA MUCKA, starega 2 meseca, navajenega na ljudi in čistočo, podarim samo osebi, ki Ijul” živali. Tel. 212119.
KUPIM hišo z vrtom v predmestju, najr^I je pri Sv. Ivanu ali v Podlonjerju, tudi potrebno popravil, primerno za 4-član' sko družino. Sprejemam tudi samo Pp' sredovanje. Tel. 911119 v večernih urah.	,
PRODAM hišo v Dolini, št. 203. Tel-003866/73140.
IŠČEM mladega fanta za samostojn prevozniško delo. Zaželeno voznisk dovoljenje C kat. Telefonirati na 761819 od 12.00 do 14.30.
RITOSSd
UVOZ - IZVOZ
NOVOST: steklena zavesa
Steklena zavesa je izredno enostaven ii učinkovit sistem za zaščito pred svetloh ^ Na notranji strani minimalno zmanjšal svetlobo (največ za 12%) in tako ščiti pi® neposredno sončno svetlobo. Na zona I strani pa daje videz ogledala in s tem oT goča številne zanimive arhitektonske m nosti. S stekleno zaveso niso več pob® . dragi zunanji sistemi za'odboj svetl0Kje-notranje zavese z vsemi problemi s ci njem. Je primerna za urade, hale, iz|0 in kjer je potrebna zaščita pred sorli::enl ,ra.
Steklena zavesa je postavljena v no njost dvojnega stekla in ne zahteva vz vanja. Pozimi do - + 13°C pridobiva ^ ^ poleti, ko se temperatura dv'9n® 06a + 15°C, pa toploto oddaja. S tem om 9 energetski prihranek.	0jz-
Na podlagi naših stalnih raziskav ' P za kusov je ljubljanska Univerza sma »pljaj® primerno, da steklene zavese UP° , tudi na vozilih kot so avtobusi, vlaki
TRST - MILJE - UL. CADUTI SUL LAVORO 1 - TEL.: 040/232243 - 232244
Filmski dvoboj med Italijo in ZDA
Filmski ciklus, ki nas bo spremljal v poletnih mesecih na RAI 1, bo imel kot vodilno misel iskanje žanrskih inačic med ameriško in italijansko filmsko produkcijo štiridesetih in petdesetih let. Ponudba je bogata - obsega 140 filmov - in bo najbrž zanimala vse, ki imajo videorekorder in bi si radi sestavili kvalitetno domačo videoteko. Na sliki posnetek iz filma Stage Door, ki bo na sporedu v četrtek, 23. junija, ob 14. uri
sobota 23.20 RAI 3
II mercante delle quattro stagioni (dram.) nedelja 14.00 Italia 1 II principe del circo (kom.) ponedeljek 14.00 RAI 1 Susanna (kom.) ponedeljek 23.45 RAI 2
Rapina record a New York (krim.) torek 20.30 RAI 1
Magnifica ossessione (kom.) torek 23.10 RAI 2
Un uomo da marciapiede (dram.) sreda 20.30 Canale 5
II mondo di Suzie Wong (kom.) četrtek 14.00 RAI 1 Palcoscenico (kom.) četrtek 20.30 Rete 4 Cordura (vestern) petek 20.30 Rete 4
Sotto 1’albero Yum Yum (kom.)
glasba
nedelja 9.40, 11.45, 12.30 RTV-Lj Pevski tabor v Šentvidu pri Stični ponedeljek 20.05 RTV-Lj
Koncert slovenske baročne glasbe četrtek in petek 20.30 RAI 1 Sant-Vincent Estate ’88 (glas.)
šport
sobota 15.15 RTV-Lj in TV-Kp, 15.25 RAI 1 EP v nogometu: Anglija-SZ sobota 17.15 RAI 3 in 20.30 TV-Kp EP v nogometu: Irska-Holandska nedelja 17.15 TV-Kp
Košarka: finale prvenstva NBA nedelja 19.00 RAI 2 in TV-Kp Avtomobilizem Fl: VN ZDA ponedeljek 15.00 RAI 3 in TV-Kp Tenis: Turnir v VVimbledonu torek 14.55 RAI 3 in 15.00 TV-Kp Tenis: Turnir v VVimbledonu torek 20.00 TV-Kp in 20.10 RAI 2 EP v nogometu: L polfinalna tekma sreda 14.15 RAI 3 in 15.00 TV-Kp Tenis: Turnir v Wimbledonu sreda 20.00 TV-Kp in RTV-Lj, 20.10 RAI 1 EP v nogometu: 2. polfinalna tekma četrtek 14.55 RAI 3 in 15.00 TV-Kp Tenis: Turnir v Wimbledonu petek 14.55 RAI 3 in 15.00 TV-Kp Tenis: Turnir v Wimbledonu
ali
nedelja 18.30 RTV-Lj Z zborom Primorec-Tabor nedelja 18.50 RAI 1 Variete: Speciale Naxos nedelja 22.00 RAI 3 Tujci v New Yorku (aktualno) torek 21.00 RTV-Lj Turizem (aktualno) petek 23.35 RAI 2
Festival dveh svetov (predstavitev)
;I.I1
^ : :
Hi!
s, '» »h
pilil

: ;: ■ iiiilO ■ ■ '■■■■
;
			
‘ ; !,. iili,"1 ...p"..Pl

ITALIJANSKA TELEVIZIJA

RAI 1
RAI 2
RAI 3
8.30	Tečaj francoščine
9.00	Dokumentarna oddaja: Francoske dežele
9.30	TV film: Cook and Peary (i. R. Chamberlain)
11.00	Nadaljevanka: Jack London
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nanizanka: Benji & Sax
12.30	Oddaja o zdravstvu: Check-up
13.30	Dnevnik
14.00	Športna oddaja: 90. Europeo
14.15	Tednik: Prizma
14.45	Rubrika iz Parlamenta
15.25	EP v nogometu: Anglija-SZ (iz Frankfurta)
17.15	Risanka: Richie Rich
17.50	Oddaja o nogometnem EP
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Nabožna oddaja
18.20	Variete: Buona Fortuna
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Europa Europa
23.00	Dnevnik
23.10	Film: II mastino del Baskerville (krim., 1983, r. Douglas Hickox, i. Jan Richardson, Nicholas Clay), vmes (24.00) Dnevnik
8.00	Inf. oddaja: Week-end
8.30	Risanke
9.00	Dok.: 1947 - Demokratična izbira Italije, 9.30 Evropski dnevi
10.00	Nanizanka: Lassie
10.25	Film: Una bionda per Andy Har-dy (kom., 1944, r. George B. Sei-ta, i. Mickey Rooney)
11.40	Nan.: Maggiordomo per signora
12.00	Variete: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.20	Oddaja o nogometnem EP
14.30	Dnevnik - kratke vesti
15.15	Športna oddaja: Start
15.45	Koncert godbe bersaljerjev
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Inf. oddaja: Georama
17.35	Variete: Patatrac
18.30	Dnevnik
18.45	Nan.: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Cimarron (vestern, 1961, r. Anthony Mann, i. Glenn Ford, Maria Schell, Anne Baxter)
23.00	Dnevnik in vreme
23.05	Variete: Rosa & Chic
23.55	Dnevnik - športne vesti
11.00	šport: atletika (iz Voghere)
12.00	Aktualna oddaja: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Variete: Helzapoppin - Pogled za kulise
15.10	Film: Un americano alla corte di Re Artu (glas., 1949, r. Tay Gar-nett, i. Bing Crosby, Rhonda Fleming)
17.15	EP v nogometu: Irska-Holandska (iz Gelsenkirchna)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Inf. oddaja: 20 let prej
20.00	Aktualna oddaja: Spett.le RAI
20.30	Film: lo Semiramide (zgod. It. 1962, r. P. Zeglio, i. Vvonne Fur-neaux, John Ericson)
22.10	Dnevnik
22.20	Variete: Hellzapoppin - Pogled za kulise
23.00	Dnevnik - zadnje vesti
23.15	Filmske novosti
23.20	Film: II mercante delle guattro stagioni (dram., ZRN 1971, r. Rainer Werner Fassbinder, i. Hans Hirschmiiller, Hanna Schygulla)
9.00	Poletna noč (pon.)
10.45	Jubilejna teveteka
13.55	Otroški oddaji: Radovedni Ta-ček (11. odd.), 14.10 Pamet je boljša kot žamet - Potapljanje ladjic
14.15	Nanizanka: V znamenju dvojčkov - Prevzetni medved
14.35	Pravljica: Miškolin - Miškolin pestuje (pon.)
14.45	Glabena oddaja: Republiška revija MPZ Zagorje (13. oddaja)
15.15	EP v nogometu: Anglija-SZ (prenos iz Frankfurta)
17.15	Fiim: Dobro morje (mlad., Slov. 1958, r. Mirko Grobler, i. Stane Potokar, Janez Vrhovec)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Knjiga in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Naš utrip, nato Žrebanje 3x3
20.30	Film: Ned Kelly (dram., VB 1970, r. Tony Richardson, i. Mick Jag-ger, Clarisa Kaye)
21.25	Dnevnik
22.30	Poletna noč, vmes nad. Schwar-zwaldska klinika in Neroda
TV Koper______________________
13.30	EP v nogometu: Italija-Danska (pon.)
15.15	EP v nogometu: Anglija-SZ (prenos iz Frankfurta)
17.30	EP v nogometu: ZRN-Španija (pon.)
19.30	TVD Stičišče
20.30	EP v nogometu: Irska-Holandska (prenos iz Gelsenkirchna)
22.15	TVD Novice
22.45	Športne vesti: Sportime
23.00	EP v nogometu: Anglija-SZ (pon.)
24.30	Iz studia: Reportaže o EP
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.15	Nanizanki: Arcibaldo,
8.40	Aliče
9.10	Nad.: Storie di vita
9.30	Nanizanka: Glitter
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.50 Tuttinfa-miglia, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: Anni facili (kom., It. 1953, r. Luigi Zam-pa, i. Nino Taranto, Clelia Matania)
16.00	Film: Labbra rosse (kom., It. 1960, r. Giuseppe Bennati, i. Gabriele Ferzetti, Jeanne Valerie)
18.15	Nanizanki: Webster,
18.45	Love Boat
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: La corrida
23.00	Nanizanke: Helena,
23.30	Top secret, 0.30 Gli intoccabili
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Primavera di sole (kom. ZDA 1948, r. Richard Thorpe, i. Ja-
nette MacDonald, Lloyd Nolan)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Mi-mie la nazionale di pallavolo, Snorky
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: L ultimo bazoo-ka tuona (vojni, ZDA 1956, r. Allan Dwan, i. John Wayne, Mona Freeman)
17.15	Nan.: Ironside
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: II sole nella stan-za (kom., ZDA 1963, r. Harry Keller, i. Sandra Dee, Peter Fonda)
22.00	Nanizanka: Spenser
23.00	Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
22.35	Rubrika iz Parlamenta 0.25 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.30	VVonder Woman,
10.30	Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford,
12.30	Charlie's Angels,
13.30	Arnold
14.00	Športne vesti
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lalabel
18.00	Variete: Musiča e!
19.00	Nanizanka: Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Športna oddaja: Su-perstars of wrestling
21.30	Nanizanki: A-Team,
22.30	Troppo forte
23.00	Šport: box
23.45	Športna rubrika: Grand Prix
0.50 Film: II difetto di esse-re moglie (dram., Švi-ca-Fr. 1974, r. Claude Goretta, i. Marlene Jo-bert, Gerard Depar-dieu)
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanka: Una vita da vivere
16.30	Nanizanki: Switch,
17.00	La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: Brillante
20.30	Film: Massimamente folle (kom., It. 1984, r. Massimo Troiani, i. Greste Lionello, C. Croccolo)
22.10	Kviz: Colpo grosso speciale
23.30	Film: Colpo di grazia
TELEFRIULI_________
13.30	Nadaljevanka: Leone-la
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.15	Nanizanka: Lui, lei e glialtri
17.45	Risanke
18.15	Nadaljevanka: Una donna
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Recital Marilyn Horne
22.00	Nan.: II perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Film: II barone (kom., Fr. 1960, r. J. Dellan-noy, i. J. Gabin)
1.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
RAI 1_________________________
8.25	Maša
11.30	Nabožna oddaja
11.45	Ekološka oddaja: Zelena linija
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Film: Bellezze in bicicletta (kom., It. 1951, r. Carlo Campo-galliani, i. Silvana Pampanini, Delia Scala)
15.40	Risanke: Moncicci, 16.00 Emil
16.30	Nanizanka: Pippi Calzelunghe
17.20	Športni izidi
17.30	Variete: Troppo torti - sanje, želje, fantazije, muhe in bahavosti Italijanov (vodita Claudio Sor-rentino in Mara Venier)
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
18.50	Variete: Speciale Naxos
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: La piovra (r. Da-miano Damiani, i. Michele Placi-do, Barbara De Rossi, 3; in 4. del)
22.40	Športna nedelja, vmes boks Ma-riotti-Leto
0.10 Dnevnik in vreme
RAI 2_________________________
8.00	Informativna oddaja: Week-end
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes igre, risanka Thundercats in nanizanka Punky Brewster
10.35	Film: La doppia vita di Andy Hardy (kom., ZDA 1942, r. George B. Šeitz, i. Mickgy Rooney, Lewis Stone)
12.05	Informativna oddaja: Week-end (2. del)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete: Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Neposredni športni prenosi: kolesarstvo, plavanje, vaterpolo, atletika
19.00	Šport: avtomobilizem Fl, VN ZDA (prenos iz Detroita)
19.35	Vreme in dnevnik
21.15	Variete: Chi tiriamo in ballo (vodi Gigi Sabani)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.50	Rubrika: Mixer
24.00	Tednik o umetnosti, literaturi in znanosti: L'Aquilone
RAI 3_______________________
10.00	Šport: mednarodni teniški turnir (iz Rima)
13.15	Kviz: Waku Waku (vodi Gianni Manganelli, r. Claudio Rispoli)
14.00	Deželne vesti
14.10	Viaggio interno a mio padre (dram., VB 1982, r. John Morti-mer, i. Laurence Olivier)
15.10	Glasbena oddaja
16.00	Film: La congiuntura (kom., It. 1965, r. Ettore Scola, i. Vittorio Gassman, Joan Collins)
17.45	Glasbena oddaja: Popevke
18.25	Ital. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Dokumentarna oddaja: 20 let prej
20.30	Film: Siamo uomini o caporali? (kom., It. 1955, r. Camillo Mas-trocingue, i. Toto, Paolo Stoppa)
22.00	Aktualna oddaja: Tujci v New Yorku
22.50	Dnevnik - zadnje vesti
23.05	Deželna nogometna prvenstva
RTV Ljubljana________________
9.40	Pevski tabor v Šentvidu pri Stični (neposredni prenos)
9.55	Otroška oddaja: Živ žav
10.50	Nad.: Gospa Mgnsorojska (pon.)
11.45	Pevski Tabor v Šentvidu
12.00	Nanizanka: Grizli Adams
12.30	Pevski tabor v Šentvidu
13.30	Kmetij, odd.: Ljudje in zemlja
14.30	Domači ansambli: Fantje z vseh vetrov
15.20	Nadaljevanka: Sinovi in hčere steklarja Jakoba (11. del)
16.20	Aktualno: Po sledeh napredka
17.00	Film: Ustavi motorje (vojni, ZDA 1958, r. Robert Wise, i. Clark Gable, Burt Lancaster)
18.30	Dokumentarna oddaja: Slovenci
v zamejstvu (s tržaškim mešanim zborom Primorec-Tabor)
19.00	Risanka
19.15	Vreme, TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Mošk; v srebrnem suknjiču (r. Petar Jakonič, i. Milan Štrljic, Dara Džokic, Ne-vena Gazibara, 1. del)
21.10	Aktualna oddaja: Zdravo
TV Koper____________________
9.30	Športna oddaja: Juke Box
10.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
13.30	TVD Novice
13.40	EP v nogometu: Irska-Holandska (pon.)
15.30	EP v nogometu: Anglija-SZ (pon.), vmes dnevnik
17.15	Košarka: finale prvenstva NBA
19.00	Avtomobilizem Fl: VN ZDA (iz Detroita)
21.00	Iz studia: Reportaže o EP
22.30	Košarka: prvenstvo NBA
<*m'm	^ w***,4*mm m. h MP>	::::::::::::::::::		:::::::	:::::	i::::::::::::::::						::::			‘ " 	 '
1	AAESRl	I	E5tT			■I:;:::					::::	
CANALE 5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanke: Top Sec-ret, 11.00 Helena, 11.30 I cingue del guinto piano, 12.00 Hotel
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Un giorno a New York (glas., ZDA 1949, r. Gene Kelly, i. Frank Sinatra, Gene Kelly)
16.00	Nan.: Lottery, 17.00 Orazio, 17.30 Glitter,
18.30	Love Boat
20.30	TV film: La lunga esta-te calda (r. Stuart Cooper, i. Ava Gardner, Don Johnson)
22.30	Rubrika: Nonsolomo-da
23.30	Nanizanke: Mac Gru-der e Loud, 0.30 Gli in-toccabili, 1.30 Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Aktualno: Italija sprašuje
10.20	Dokumentarec: Vojne brez meja (pon.)
11.00	Rubrika iz Parlamenta
12.00	Nanizanke: Strega per amore, 12.30 Giorno
per giorno, 13.00 La piccola grande Neli,
13.30	Vicini troppo vi-cini
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Mimi, Bun Bun
15.30	Film: La piccola ribel-le (kom., ZDA 1935, r. David Butler, i. Shirley Temple, Jack Holt)
17.30	Šport: golf
18.30	Aktualno: Novi svet
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: LJnvestigatore Marlowe (krim., ZDA 1969, r. Paul Bogart, i. James Garner, Rita Moreno)
22.30	Nanizanka: Spencer
23.30	Rubrika iz Parlamenta 0.30 Nanizanki: Vegas, 1.20
Missione impossibile
ITALIA 1____________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Littlest, Ewoks, L'isola delle mille avventure
10.30	Nanizanke: Boomer cane intelligente,
11.00	Dimensione Alfa,
12.00	Legmen
12.55	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: II principe del circo (kom., ZDA 1958,
r. Michael Kidd, i. Danny Kaye, Anna Maria Pierangeli)
16.00	Nanizanke:	Robin
Hood, 16.30 I forti di Forte Coraggio, 17.00 Luomo di Singapore,
18.00	Master
19.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Alvin Show, Tele-bungs, Gli orsi Beren-stain
20.30	Variete: Grand Hotel
22.25	Dok.: Jonathan estate
22.25	Film: Fuga_ dall infer-no (pust., Šp. 1979, r. Antonio Isasi, i. Jason Miller, Lea Massari)
1.20	Nanizanka: Tre cuori in affitto
TELEPADOVA
14.00	Ekološka rubrika: Ita-lia 7 za življenj e
14.30	Film: Pranzo alle otto (kom., ZDA 1933, r. George Cukor, i. Jean Harlow, John Barry-more)
17.30	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
18.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
19.30	Nan.: California
20.30	Film: II californiano (vestern, ZDA 1970, r. Boris Segal, i. Charles Bronson, Jean Merlin)
22.00	Rubrika: Fuori gioco
23.15	Kviz: Colpo grosso 0.30 Film: Angelo in esilio (pust., 1948, r. Allan Dwan, i. John Carroll, Adele Mara)
TELEFRIULI
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Nadaljevanka: La con-guista di Luke
14.15	Nan.: Corpo speciale Sand Baggers
15.15	Nadaljevanka: Dora
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
18.00	Dokumentarec: Glavna mesta Evrope
19.00	Športne vesti
20.00	Nanizanka: La vita co-mincia a guarant anni
20.30	Film: American Blue-Jeans (kom., r. David Fisher, i. Matt Dillon, Cindy Fisher)
22.30	Nan.: II perduto amore
23.00	Športna oddaja
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled

""•BS
«!„
“•»B
11 ir!
..
ii •.
::
l.....»itij

JL
i
©.
:
: :: :


a
lil if I
0) S"0
l| I
||| o m E q.°5
« S
f =12
II
|| 5 I |
s^|r
z.2
1


il!li!i!==:=.... :"IR - ■“

-iii:

i«.:’
s“rr
■illr-
'“%!
..i.s

■*»:«,... "
:::::'::L::::::::
|1
r	TAL1JANSKA	TE			LEVJZ	1 1 A			
						I«Jm			
RAI 1				RAI 2					RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Dokumentarec: L'aquila reale
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Susanna (kom., ZDA 1938, r. Howard Hawks, i. Katharine Hepburn, Cary Grant)
14.50	Sedem dni v Parlamentu
16.10	Športni ponedeljek
16.30	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi - zgodovina televizijskega varieteja
17.20	Koncert Godbe na pihala finančne straže (iz Rima)
18.15	Film: Ouartieri alti (kom., It. 1943, r. Mario Soldati, i. Massi-mo Serato, Valentina Cortese)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La piovra (r. Damiano Da-miani, i. Michele Placido, Barbara De Rossi, zadnji del)
22.45	Dnevnik
23.00	Aktualno: Speciale TG 1
24.00	Dnevnik - nočne vesti 0.40 Šport: IP v jadranju
11.50	Nadaljevanka: Orlando furioso (po pesnitvi Ludovica Ariosta, 1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik in športne vesti
14.40	Variete: II piacere delLestate (vodi Marta Flavij
16.30	Film: Una spia di troppo (krim., ZDA 1966, r. Joseph Sargent, i. Robert Vaughn, David McCal-lum, Rip Torn)
18.10	Aktualna odd.: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol (584. in zadnji del)
21.50	Inf. oddaja: Mixer - kultura
22.40	Dnevnik - kratke vesti
22.45	Variete: Videocomic (pripravila Nicoletta Leggeri)
23.35	Dnevnik
23.45	Film: Rapina record a New York (krim., ZDA 1971, r. Sidney Lu-met, i. Sean Connery, Dyan Can-non)
14.30	Izobraževalna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti (ured. Mario Finamore)
15.00	Šport: mednarodni teniški turnir (neposredni prenos iz VVimble-dona), nato posnetki polčasa tekme italijanskega prvenstva v baseballu
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov pregled deželnih športnih dogodkov
20.00	Izobraževalna oddaja: Otroški laboratorij - Oder za šolo (pripravila Arminia Maida, r. Agos-tino Di Ciaula
20.30	Nanizanka: Bronk - Bersaglio sconosciuto
21.20	Rubrika: Dan na Preturi (urednika Nini Perno in Roberta Petrel-luzzi)
22.05	Dnevnik - zvečer
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
9.00	Poletna noč (pon.)
14.55	Aktualna oddaja: Naš utrip
15.10	Inf. oddaja: Zrcalo tedna
15.25	Otroška nadaljevanka: Mala Nada (r. Srboljub Stankovič, i. Katarina Jovanovič, Jelisaveta Sabljič, 2. del)
15.55	Šport: atletika (prenos iz Ljubljane)
18.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Lonec (Če hočemo skuhati enolončnico potrebujemo lonec. Toda kakšen? Ko pa je loncev toliko vrst! Čarovnik poskrbi, da je odločitev še težja...; 12. odd.)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Glasbena oddaja: Koncert slovenske baročne glasbe
21.10	Kulturna oddaja: Osmi dan
21.55	Dnevnik
22.10	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (2. del) in humoristična serija Alo, alo (3. del)
TV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Kronika in reportaže: Šport spektakel
15.00	Tenis: Turnir v Wimbledonu (neposredni prenos)
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Politični tednik
20.30	Iz studia: Reportaže o EP
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Športne vesti: Sportime
23.00	Tenis: Turnir v Wimbledonu
		!!!!!!!	1!!!!!!!!		•liHiililiiliiiii		111J	1 JJ	1	;	1	
f	rfiii irl	Imm	Inl m\	i wm% m pA h 1 V**	lili	ilillll	iiiijili:			
CANALE 5____________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II ponte di Wa-terloo (dram., ZDA 1940, r. Mervyn Le Roy, i. Robert Taylor, Vivien Leigh)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	TV film: La lunga esta-te calda (2. del)
22.30	Nan.: Časa Vianello,
23.00	Top Secret
24.00	Filmska rubrika: Premiere
0.10 Nan.: Gli intoccabili,
_____1.10 Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Testa fra le nu-vole (kom., It.-Šp. 1964,
r. Antonio Mercero, i. Xavier Cebrain)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Mimi, Pandamonium
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La mortadella (kom., It.-Fr. 1972, r. Mario Monicelli, i. Sophia Loren, Gigi Proietti)
22.35	Nanizanka: Spencer
22.35	Dok.: Novi svet 0.30 Nan.: Vegas, 1.25 Mis-sione impossibile
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipano nero
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nan.: Magnum P.L,
21.30	Downtown
22.30	Variete: L'Araba feni-ce
23.45	Film: Appuntamento per una vendetta (vestern, ZDA 1969, r. Burt Kennedy, i. Angie Dic-kinson, Robert Mit-chum)
1.30	Nan.: La strana coppia
TELEPADOVA
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Brillante
20.30	Film: Cyclone (pust., Meh. 1978, r. Rene Cardona jr.) i. Arthur Kennedy, Carrol Baker)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.00	Športna rubrika: Spee-dy
0.30 Film: L'assassino della Sierra Nevada (krim., 1956, r. William Wit-ney, i. Joan Evans, Ben Cooper)
TELEFRIULI
12.15	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
13.00	Dokumentarec: Po-gledv zgodovino
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Rubrika: Prehrana in dobro počutje
18.00	Rubrika: A carte sco-perte
18.15	Nad.: Una donna
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Nanizanka: Il dito nel-
IJocchio
20.00	Športna rubrika
21.00	Nanizanki:	Derby
thrilling, 22.00 Si e gio-vani solo due volte
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
IIIMI	Lli	JA	N$	KA 1	'jELEVIZUA	"	\	
RAI 1						RAI 2	|	RAI 3
10.15	Ob 214-letnici ustanovitve finančne straže (prenos iz Gaete)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05 Dokumentarec: Sokolarstvo
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Cuori senza frontiere (dram., It. 1950, r. Luigi Zampa, i. Raf Vallone, Gina Lollobrigida)
15.25	Risanki: Moncicci, 15.50 Grisu
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
17.00	Dok.: Tutti in pista
17.35 Aktualna oddaja: Spaziolibero
17.55 Film: Piccolo porto (dram., ZDA 1940, r. Gregory La Cava, i. Gin-ger Rogers, Joel McCrea)
19.25	Oddaja o nogometnem EP
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Magnifica ossessione (kom., ZDA 1954, r. Douglas Sirk, i. Rock Hudson, Jane Wyman)
22.15	Dnevnik
22.25	TV film: Adam (r. Michael Tuc-hner, i. Daniel J. Travanti)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Izobr. oddaja: Monografije
11.50
13.00
13.25 14.30 14.40
16.25
18.25
18.30 18.45
19.30
20.10
22.20
22.05
22.55
23.05 23.10
Nadaljevanka: Orlando furioso (2. del)
Dnevnik - ob trinajstih Nadaljevanka: Saranno famosi Dnevnik in športne vesti Variete: II piacere dellestate (vodi Marta Flavi)
Film: I violenti del Rio Bravo (kom., ZDA 1961, r. Robert Siod-mak, i. Lex Barker, Gerard Bar-ray)
Oddaja iz Parlamenta Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Cuore e batticuore Horoskop, vreme, dnevnik, šport EP v nogometu: 1. polfinalna tekma (neposredni prenos iz Hamburga)
Dnevnik - kratke vesti variete: Videocomic (pripravila Nicoletta Leggeri)
Dnevnik Filmske novosti
Film: Un uomo da marciapiede (dram., ZDA 1969, r. John Schle-singer, i. Jon Voight, Dustin Hoffman, Brenda Vaccaro)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti (ured. Mario Finamore)
14.55 Šport: mednarodni teniški turnir (neposredni prenos v evroviziji iz Wimbledona), nato posnetek polčasa tekme iz letošnjega italijanskega prvenstva v ameriškem footballu
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 Informativna oddaja: 20 let prej -Drobci (pripravili Maria Letizia Gambino, Enrico Ghezzi, Ciro Giorgini, Paolo Luciani)
20.00	Film: Alba rossa (pust., ZDA 1984, r. John Milius, i. Patrick Swayze, C. Thomas Howell, Lea Thompson, Ben Johnson)
21.50 Dnevnik - zvečer
22.00	športna oddaja: Proces evropskemu nogometnemu prvenstvu (pripravil Aldo Biscardi)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
9.00	Poletna noč (pon.)
18.25	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kislo zelje za veselje (Zelje damo v kozarec, posolimo in zalijemo z vodo. Drobni in nevidni mikrobi nam bodo pomagali kisati zelje.)
18.30	Otroška oddaja: Postojnska jama (...ali, kako otroci iščejo žogo, ki jim je padla v Pivko. Iščejo jo tudi v Postojnski jami.)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	Zrno, Dnevnik in vreme
20.05	Drama: Najlepši dan v življenju Ivana Kiska (Mihletič-Ogresta, r. Vedran Mihletič, i. Sven Lasta,
Ana Kardelis, Stevan Gardino-vački, Milan Šrdoč)
21.00	Aktualno: Turizem (oddaja TV Novi Sad in RTV-Lj)
22.35	Dnevnik
22.50	Poletna noč, vmes nadaljevanki Schwarzwaldska klinika (4. del) in Nenavadne zgodbe (r. Philip ,Dudley, i. Siobhan McKenna, Patrick Field)
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	EP v nogometu: polfinale (prenos iz Hamburga)
22.15	Dnevnik
22.25	Športne vesti: Sportime
22.45	Iz studia: Reportaže o EP in ponovitev polfinalne tekme
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Kronika in reportaže: Šport spektakel
15.00	Tenis: Turnir v Wimbledonu (neposredni prenos)
::::::::::::	iliUiiiliiii		"		1		J	
			,
CANALE 5
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kviz: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film:	Desiderami
(dram., ZDA 1947, r. Arthur jr. Hornblow, i. Robert Mitchum)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanke: Dynasty,
21.30	I Colby, 22.30 Top secret
23.30	Rubrika: Premiere
23.40	Nan.: Gli intoccabili, 0.40 Sguadra speciale,
1.40	Spy Force
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Pandamonium
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Mimi Bluette... fiore del mio giardino (kom., It.-Fr. 1976, r. Carlo di Palma, i. Monica Vitti)
22.55	Aktualno: Ameriško stoletje
23.25	Šport: Golf 0.50 Nanizanki: Vegas, 1.45 Missione impossibile
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Clementine, Una sirenetta fra noi
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 MapleTown -
20.30	Film: Willy VVonka e la fabbrica di cioccolato (fant., ZDA 1971, r. Mel Stuart, i. Gene VVilder)
22.25	Film: Soldato Giulia agli ordini (kom., ZDA 1980, r. Howard Zieff, i. Goldie Hawn, Eileen Brennan)
0.30 Film: Noi due una cop-pia (dram., Šved. 1977, r. Josephson, Nykvist, Thulin, i. Erland Josephson)
Michele M. Tarantini, i. Martine Brochard)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.45	Film: Il mare dei va-scelli perduti (dram., 1954, i. John Derek, Wanda Hendrix)
1.30	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
ITALIA 1
TELEPADOVA
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: La pila della Peppa (kom., Fr.-It. 1963, r. Claude Autant-Lara, i. Anna Magnani)
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Stringimi forte papa (dram., It. 1978, r.
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Dražbi
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec
18.15	Nad.: Unadonna
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Nanizanka: Il dito nel-
1'occhio
20.00	Oddaja o gbrtništvu
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.10	Nanizanka: Il dito nel- •
1'occhio
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Storia nel-la prateria
24.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
ir..j
..
r-..5
a ..
IJiM
P-:
:ll
lil r
Pil
lij
►csi




I*

tair

f.s
Kiji!

/
K,
ip
I'
izlili
>. j
IllllillS!
RAI 1_______________________
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Dok.: Zoološka olimpijada
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Daro un milione {kom., It. 1935, r. Mario Camerini, i. Vitto-rio De Sica, Assia Noriš)
15.20	Risanki: Moncicci, 15.50 Gristi
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi - zgodovina televizijskega varieteja
17.00	Dok. oddaja: Tutti in pista
17.40	Oddaja iz Parlamenta
17.45	Film: Cerco il mio amore (glas., ZDA 1934, r. Mark Sandrich, i. Ginger Rogers, Fred Astaire)
19.25	Oddaja o nogometnem EP
19.40	Almanah, vreme_ in dnevnik
20.10	EP v nogometu: 2. polfinalna tekma (prenos iz Stuttgarta)
22.00	Dnevnik
22.20	Nanizanka: La signora in giallo -II gran mago Orazio
23.10	Filmske novosti
23.15	Variete: Cucina Gambarotta 0.05 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
11.50	Nadaljevanka: Orlando furioso (3. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Komentar o nogometnem EP
13.35	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik in športne vesti
14.40	Variete: II piacere delLestate
16.00	Film: Due marines e un generale (kom., It. 1966, r. Luigi Scattini, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia, Buster Keaton)
17.45	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - športne vesti
18.05	Šport: kolesarstvo
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Fiore di cactus (kom., ZDA 1969, r. Gene Saks, i. Ingrid Bergman, Walter Matthau, Goldie Hawn)
22.20	Aktualno: II testimone
23.50	Dnevnik
24.00	Film: Le stagioni del nostro amore (dram., It. 1967, r. Flores-tano Vancini, i. Enrico Maria Salerno, Anouk Aimee)
RAI 3________________________
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti (urednik Mario Finamore)
14-15 Šport: mednarodni teniški turnir (neposredni prenos v evroviziji iz Wimbledona), nato odbojkarski turnir Beach Volley (prenos iz Catanie)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Informativna oddaja: 20 let prej -Drobci (pripravili Maria Letizia Gambini, Enrico Ghezzi, Ciro Giorgini, Paolo Luciani)
20.15	Film: Sam Whiskey (pust., ZDA 1969, r. Arnold Laven, i. Burt Reynolds, Clint Walker, Ossie Davis, Woodrow Parfrey, Angie Dickinson)
21.50	Dnevnik - zvečer
22.00	Športna oddaja: Proces evropskemu nogometnemu prvenstvu (pripravil Aldo Biscardi)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
A TI
ii
LO
	
RTV Ljubljana__________________
9.00	Poletna noč (pon.)
17.40	Video strani
17.50	Dokumentarna oddaja: Mostovi (pon.)
18.20	Mladinska nadaljevanka: Deček z zelenimi prsti (3. del)
18.35	Otroška pravljica: Miškolin -Miša spregleda (3. del)
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	EP v nogometu: 2. polfinalna tekma (prenos iz Stuttgarta; v Stuttgartu bo znan drugi finalist. Zmagovalec nocojšnje polfinal-
ne tekme bo imel dva dni časa za počitek. Finale pa bo v soboto na olimpijskem stadionu v Miinchnu.)
22.15	Dnevnik
22.30	Poletna noč, vmes Schwarzwald-ska klinika (5. del nemške nadaljevanke) in Garfield na taborjenju (3. del risanke)
01.30	Video strani
TV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Kronika in reportaže: Šport spektakel
15.00	Tenis: Turnir v VVimbledonu (neposredni prenos)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	EP v nogometu: 2. polfinalna tekma (prenos iz Stuttgarta)
22.15	Dnevnik
22.25	Športne vesti: Sportime
22.45	Iz studia: Reportaže o EP
jiiipiiii
liiiiiiii:::::;;;
		”aS		J"	1	 	
	i::::;;-		n
CANALE5______________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II gioco dell a-more (kom., ZDA 1959, r. George Marshall, i. Debbie Reynolds, Tony Randall)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio Slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: II mondo di Su-zie Wong (kom., ZDA 1960, r. Richard Quine, i. William Holden, Nancy Kwan)
23.00	Nanizanki: I Robinson,
23.30	Top secret
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nan.: Gli intoccabili,
1.40	Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Prima del dilu-vio (dram., Fr. 1954, r. Andre Cayatte, i. Bernard Blier, Marina Vlady)
11.30	Nan.: Giorno per gior-no, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Pol-lon, Pandamonium
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo e giusto
22.35	Aktualno: Italija sprašuje, 23.35 Ameriško stoletje
0,30 Nanizanki: Vegas, 1.20 Missione impossibile
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.25	VVonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipano nero
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nan.: LTncredibile Hulk, 21.30 Mac Gyver
22.30	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: Il gobbo (dram., It.-Fr. 1960, r. Carlo Lizzani, i. Gerard Bla-in, Anna Maria Ferre-ro)
1.20	Nan.: La strana coppia
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: La ragazza della salina (dram., 1957, r. Franz Cap, i. Marcelin
Mastroianni, Isabelle Corey)
22.20	Kviz: Colpo grosso
24.00	Film: Il massacro di Tombstone (vestern, 1952, r. Robert G. Springsteen, i. Va-ughn Monroe, John Leslie)
1.30	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
13.00	Dok.: Lepa Italija
13.30	Nad.:Leonela
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.00	Nad.: Unadonna
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem
19.40	Nanizanki: Il dito nel-
Locchio, 20.00 La vita comincia a 40 anni
20.30	Variete: Hamburger serenade
22.00	Volitve'88
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.10	Nanizanka: Il dito nel-
Tocchio
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RAI 1	__________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Dokumentarec: Lisica (r. Rodri-guez de la Fuente)
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Palcoscenico (kom., ZDA 1937, r. Gregory La Cava, i. Kat-harine Hepburn, Ginger Rogers, Adolphe Menjou)
15.30	Risanka: Moncicci
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi - zgodovina televizijskega varieteja
17.00	Dokumentarna oddaja: Tutti in pista nel sesto continente
17.45	Aktualno: Spaziolibero
18.10	Film: II diavolo e femmina (kom., ZDA 1935, r. George Cu-kor, i. Katharine Hepburn, Cary Grant)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Sant-Vincent Estate '88 (1. del)
22.50	Dnevnik
23.00	Kulturna oddaja: Podmorska preteklost
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
11.20	Informativna oddaja: Nerazkrita pošast - Hobotnica
11.50	Nadaljevanka: Orlando furioso (4. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik in športne vesti
14.40	Variete: II piacere delbestate
16.45	Film: OSS 117 furia a Bahia (krim., ZDA 1965, r. A. Hunebel-le, i. Frederick Stafford, Mylene Demongeot, Raymond Pellegrin)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Cacciatori di glo-ria (i. Rod Steiger, Anthony Per-kins, 1. del)
22.00	Dnevnik - kratke vesti
22.05	Aktualno: Moda
22.40	Variete: Videocomic
23.30	Dnevnik
23.40	Filmske novosti
23.45	Film: La terza strada della pic-cola borghesia (dram., 1927, r. Abram Matveevic Room, i. Vladimir Fogel, Nikolaj Batalov)
RAI 3	^
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - TV zgodovina, zapiski, igre, zanimivosti
14.00	Deželne vesti
14.30	Ižobraževalna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti
14.55	Šport: mednarodni atletski miting (iz Potenze), mednarodni teniški turnir (neposredni prenos iz Wimbledona), nato žensko kolesarstvo, 1. etapa dirke po Italiji (iz Virgilia)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Inf. oddaja: 20 let prej - Drobci
20.00	Izobraževalna oddaja: Otroški laboratorij
20.30	Aktualna oddaja: Javni prostor v zelenju (1. del)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.05	Aktualna oddaja: Javni prostor v zelenju (2. del)
23.15	Filmske novosti
23.20	Znanstvena rubrika: Delta
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
9.00	Poletna noč (pon.; Muc Garfield in njegove resnice o življenju uspejo zabavati vsakogar...)
18.00	Video strani
18.15	Otroška nanizanka: Indijanske legende - Nevidni človek (12. del)
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Izgube (rež. Tony Bičat, i. Struan Rodger, Sharon Holm, Gerald 0'Hare, Gordon
Štern, Bruce Payne, Catherine Brennan, Bird Sweeney, Fabien Cartwright, Andrew Roady, Ce-cili Paoli; 4. del)
22.05	Dnevnik
22.20	Poletna noč, vmes angleška nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (6. del) in Kdo bo nosil hlače (3. del)
01.20	Video strani
TV Koper______________~
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Kronike in reportaže: Šport spektakel
15.00	Tenis: Turnir v Wimbledonu (neposredni prenos)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.30	Iz studia: Reportaže o EP
21.30	TVD Novice
21.40	Športne vesti: Sportime
22.00	Tenis: Turnir v VVimbledonu (posnetki)
_______________________________________________________________________ • •• » ! _____________________________________________________________________________________________________________________
.....
iSliiBil!!
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II marmittone (kom., ZDA 1957, r. George Marshall, i. Jerry Lewis, David Wayne)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio Slalom
18.05	Nan.: II mio amico VVebster, 18.40 I cin-que del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Nan.: Top Secret 0.15 Rubrika: Premiere 0.25 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.15 Sguadra Speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Tl tradimento di Elena Marinon (dram., Fr. 1954, r. Henri Calef, i. Carla Del Poggio)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Pandamonium
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Cordura (vestern, ZDA 1959, r. Robert Rossen, i. Gary Cooper, Rita Hay-worth)
22.30	Aktualno: Kabul addio -la resa dei conti
23.15	Šport: golf
0.15 Nanizanki: Vegas, 1.10 Missione impossibile
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L’uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulii, Lala-bel, Una sirenetta
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Nan.: Supercopter,
21.30	Starman, 22.30 Časa Keaton
23.00	Rubrika: Fish eye
23.30	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
0.30 Film: Un pošto ideale per uccidere (krim., It,-Fr. 1971, r. Umberto Lenzi, i. Irene Papas, Ornella Muti)
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Patroclooo! e il soldato Camillone, grande, grosso e fres-cone (kom., It. 1974, r. Mariano Laurenti, i.
Pippo Franco, Luciana Turina)
22.30	Kviz: Il meglio di Col-po grosso
24.00	Film: L orda selvaggia (vestern, ZDA 1950, r. Joseph Kane, i. Willi-am Elliot, Adrian Bo-oth)
1.30	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI_________
13.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15	Nad.: Una donna
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Nanizanka: Il dito nel-
1'occhio
20.00	Dokumentarec: Di-mensione Europa
20.30	Nad.: VVagner
21.30	Rubrika: Delta,
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.10	Nanizanka: Il dito nel-
1'occhio
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
K
■
-i
TV
> h-
SP
o a"
s si
o a>
lil
hč >1 »«Q S «
■g j!
O (0 TD O)
S Cd^
SH
Sil
3^f
~ HM
f
■2. g,
II
N«
S.N


:
M::;-;:

iniiiiiilhf::,.....	....;!
i,,:

:



■ ■■

llB:
'«H!||
1S I !»... '
II.
; 'a ii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
, _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
I RA/ 1
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Dokumentarec: Izumiranje živali v Sredozemlju
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Un marito per anna Zac-cheo (dram., It. 1953, r. Giuseppe De Santis, i. Silvana Pampanini, Massimo Girotti)
15.45	Risanka: Grisu
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi - zgodovina televizijskega varieteja
17.00	Dok. oddaja: Tutti insieme
17.30	Risanka: Tao Tao
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.10	Film: La telefonista (kom., It.
1932, r. Nunzio Malasomma, i. Isa Pola, Luigi Cimara, Sergio Tofano)
19.25	Oddaja o nogometnem EP
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Saint-Vincent Estate '88 (2. del)
22.50	Dnevni
23.00	Glasbena oddaja: Nočni rock
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
11.50	Nadaljevanka: Orlando furioso (5. in zadnji del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Komentar o nogometnem EP
13.35	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik in športne vesti
14.40	Variete: II piacere delLestate
16.50	Film: II sottomarino fantasma (krim., ZDA 1950, r. Douglas Sirk, i. McDonald Carey, Martha Toren, Robert Douglas)
18.05	Aktualno: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Cacciatori di glo-ria (2. del)
22.00	Dnevnik
22.05	TV film: Fuori scena (r. Enzo Muzii, i. Hector Alterio, Valeria Moriconi)
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Aktualno: Anteprima Spoleto
0.05 Film: Un treno e fermo (dram., ZDA 1965, r. Rolf Haedrich, i. Jose Ferrer, Sean Flynn, Anto-nella Murgia)
RAI 3__________________________
14.00	Deželne vesti
14.10	Informativna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti
14.55	Šport: mednarodni teniški turnir (prenos iz VVimbledona), nato žensko kolesarstvo, 2. etapa dirke po Italiji (prenos iz Ferrare)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.45	Informativna oddaja: 20 let prej -Drobci
20.00	Izobraževalna oddaja: Mladi se srečujejo z Evropo (pripravil Mario Pinzauti, r. Vinicio Zaga-nelli)
20.30	Film: II mistero di Bellavista (kom., It. 1986, r. Luciano De Crescenzo, i. Benedetto Casillo, Marina Confalonieri, Marisa La-urito, Luciano De Crescenzo)
21.15	Dnevnik - večerne vesti
22.25	Film: Afonia (kom., SSSR 1975, r. Daneljia, i. Leonid Kuravlev, Ev-. genija Simonova, Evgenij Leonov)
23.55	Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Šport: jahanje (iz Livorna)
RTV Ljubljana_________________
9.00	Poletna noč (pon.)
17.05	Video strani
17.20	Tednik (pon.)
18.20	Naniz.: Grizli Adams (21. del)
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Cagney in Lacey (i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helena Valentinčič, 1. del)
21.10	Dokumentarna oddaja: O faustu, cerkvi in tabujskih temah v NDR
21.55	Dnevnik
22.10	Dokumentarni film: Steklina sto let po Pasteurju
22.30	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (7. del) in ob 24.00 film Wetherby (dram., VB 1985, 97', r. David Hare, i. Vanessa Redgrave, Joely Richardson)
TV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Kronika in reportaže: Šport spektakel
15.00	Tenis: Turnir v VVibledonu (neposredni prenos)
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.30	Atletika: Miting za Gran Prix (prenos iz Lausanne)
22.30	Dnevnik
22.40	Športne vesti: Sportime
23.00	Tenis: Turnir v Wimbledonu (posnetki)
[	Mjpiiiiji	ptfe U| pn*		fl Em		sli!		sr:	>		J li'Tl-* J 	 	
	••I:::	•••■■••Ii::!::::		
CANALE5_____________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La spia del lago (dram., ZDA 1950, r.
. Mitchell Leisen, i. Alan Ladd)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Film: Bollenti spiriti (kom., It. 1981, r. Gior-gio Capitani, i. Johnny Dorelli, Gloria Guida)
22.30	Aktualno: Zmajevo leto
23.10	Nan.: Top Secret 0.10 Rubrika: Premiere 0.20 Nan.: Gli intoccabili,
1.20	Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: II capitano soffre il mare (kom., VB 1957, r. Charles Frend, i. Alec Guinness)
11.00	Nan: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Pol-lon, Pandamonium
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre damore
18.00	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Sotto 1'albero Yum Yum (kom., ZDA 1963, r. David Swift, i. Jack Lemmon)
22.30	Aktualno: Novi svet,
23.25	News Speciali
0.10 Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
0.40 Nanizanki: Vegas, 1.35 Missione impossibile
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.25	VVonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipano noer
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: Sella d'argento (vestern, It. 1978, r. Lu-cio Fulci, i. Giuliano Gemma, E. Manni)
22.45	Film: Il serpente alato (srh., ZDA 1982, r. Lar-ry Cohen, i. Michael Moriarty)
0.40 Film: I sacrifici (vojni, ZDA 1945, r. John Ford, i. Robert Mont-gomery, John Wayne)
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: BHUante
20.30	Film: Vergine e di nome Maria (dram., It.
1975, r. Sergio Nasca, i. Turi Ferro)
22.15	Kviz: Il meglio di Col-po grosso
23.45	Film: Rapina alFalba (dram., 1959, r. Tony Saytor, i. Raymond Pellegrin)
1.30	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI__________
13.30	Nad.: Leonela
15.30	Dokumentarec: Evropska razsežnost
16.00	Glas. odd.: Musič box
18.15	Nad.:Unadonna
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem,
19.40	Nanizanka: Il dito nel-
1'occhio
20.00	Rubrika: Zelena dežela
20.30	Nad.: VVagner
21.30	Dnevnik
22.00	Volitve'88
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.10	Nanizanka: Il dito nel-
1'occhio
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
;
Tedenski pregovor:
Vsak pes je pogumen pred svojimi vrati.
(italijanski)
OSEBNOSTI:
□ 20. 6. 1903 se je na Kontovelu rodil avtor odrskih del Alojz Cijak.
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 18. 6., ob 19. uri: balet Peer Gynt (Edvard Grieg) in Irena Rolam (Joseph Haydn), dir. Igor Švara (ponovitvi 21. in 23. &.).
V	sredo, 22. 6., ob 19. uri: opera Slovo od mladosti (Danilo Švara), dir. Igor Švara.
V	soboto, 25. 6., ob 19. uri: balet Labodje jezero (Peter Iljič Čajkovski), dir. Igor Švara.
Sobotna predstava je zadnja v tej sezoni, naslednja operna sezona se bo začela septembra.
Cankarjev dom Drama SNG Ljubljana
V	petek, 24. 6., ob 19.30: Trg v Benetkah (Peter Turrini po Goldonijevem II Campiello), rež. Dušan Mlakar.
Petkova predstava je zadnja v tej sezoni, začetek naslednje sezone je predviden za september.
MGL Ljubljana
V nedeljo, 26. 6., ob 19.30: Komisija za samomore (Ervin Fritz), rež. Zdenko Furlan, gostovanje DPD Švoboda iz Medvod.
Začetek naslednje sezone je predviden za september.
Mladinsko gledališče
Nocoj, 18. 6., ob 19.30: Balkon (Jean Genet), rež. Janez Pipan (ponovitvi 21. in 22. 6.).
V	petek, 24. 6., ob 19.30: Atantida (Emil Filipčič), rež. Vito Taufer (ponovitev 25. 6.).
Petkova predstava je zadnja v tej sezoni, začetek naslednje sezone je predviden za september.
Lutkovno gledališče
Predstave so že zaključene, začetek naslednje sezone je predviden za september.
BENETKE
Gledališče La Penice
Nocoj, 18. 6., ob 20.30: Le convenienze ed inconvenienze teatrali (Gaetano Donizetti), dir. Angelo Cavallaro, rež. Ugo Gregoretti (ponovitve 19. 6. ob 16. uri, 21. in 22. 6. ob 20.30).
SACILETTO
Grad
Nocoj, 18. 6., ob 20.30: koncert Komornega orkestra Inštituta Vivaldi iz Tržiča, dir. Aldo Belli (Mozart, Vivaldi, Sibelius, Puccini, Bartok).
POZZUOLI DEL FRIULI
Concerie Cogolo
Nocoj, 18. 6., ob 21. uri: v okviru ciklusa Koncerti v tovarnah -koncert Videmskega komornega orkestra, dir. Olinto Contardo (Mozart, Haydn, Grieg, Rossini; ponovitev 19. 6. v tovarni Officine Danieli v Buttriu).
lignano
Park Hemingway
V	sredo, 22. 6., ob 21. uri: v okviru prireditev Jazz in The Park -Poklon Johnu Coltraneu, nastopa italijanska jazzovska skupina M. V. Saxing.
CAORLE
Stolnica
V	petek, 24. 6., ob 20.30: koncert kvinteta Renoir (Haydn, Mozart, Schumann).
BENETKE
Cerkev Ospedaletto
Nocoj, 18. 6., ob 21. uri: v okviru niza Mozartovi večeri - violinist Giuliano Fontanella in pianist Roberto Galletto izvajata Mozartove sonate za violino in klavir.
V	ponedeljek, 20. 6„ ob 21. uri: v okviru niza Mozartovi večeri -godalni kvartet (Anna Trentin in Martina Lazzarini - violina, Stefane Pio - viola in Mauro Roveri - violončelo) izvaja Mozartove kvartete posvečene Haydnu.
Cerkev Pleta
V	ponedeljek, 20. 6., ob 21. uri: kopcert dua Giovanni Guglielmo - violina in Ezio Mabilia - klavir (Beethoven).
Gledališče Goldoni
V	torek,'21. 6., ob 2L uri: v okviru ciklusa Musicarmena - koncert skupine Ensemble Polychromie, dir. Nvart Andeassian (Messi-aen, Varese, Nazarian, Mansurian).
Gledališče La Penice
V	četrtek, 23. 6., ob 20.30: recital Katie Ricciarelli, orkester La Penice vodi Peter Haag (Berlioz, Ravel).
ohcet_________________________________________________
LJUBLJANA
Ohcet v Ljubljani
V	ponedeljek, 20. 6.: sejem obrtnih izdelkov v središču mesta (do 29. 6.), zvečer koncerti pihalnih orkestrov.
V	torek, 21. 6.: nastopi glasbenih skupin na Prešernovem, Mestnem in Plečnikovem trgu.
V	sredo, 22. 6., ob 21. uri: uradna otvoritev Ohceti v Križankah, predstavitev parov in nastop folklornih skupin iz Bratislave, Dubrovnika in Ljubljane.
V	četrtek, 23. 6.: prikaz starih običajev v Ratečah, ogled skakalnic v Planici in posebni zabavni spored v Kranjski gori. Zvečer folklorni in glasbeni nastopi v Ljubljani.
V	petek, 24. 6.: obisk Ptuja s šranganjem, svatovskim sprevodom, ženi to vanj skimi igrami in veselico. Zvečer nastopi glasbenih, folklornih in svatovskih skupin iz Jugoslavije in tujine v Ljubljani.
V	soboto, 25. 6.: dopoldne ljudsko rajanje v Ljubljani, ob 15.30 slavnostna povorka po mestnih ulicah. Ob 16.30 bo slavnostna poroka na Magistratu in nato odhod povorke po ljubljanskih ulicah. Ob 18. uri se bo pričelo ohcetno rajanje ob bregovih Ljubljanice.
druge prireditve___________________________________
PORTOROŽ
Trg Prekomorskih brigad
Danes, 18. 6., ob 14.30: revija otroških folklornih skupin slovenske obale.
Avditorij
Nocoj, 18. 6., ob 20.30: Večer slovenskih plesov, nastopajo AFS France Marolt in FS Emona iz Ljubljane ter FS Koleda iz Titovega Velenja.
LJUBLJANA
Križanke
Nocoj, 18. 6., ob 20.30: nastopata bobnar Max Roach ter pevec in kitarist Gilberto Gil s svojo skupino.
Jazz klub Palma (Celovška 25)
Nocoj, 18. 6., ob 23. uri: jazz v živo - Jam session.
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI v četrtek, 23. 6., ob 17. in 20. uri: vrhunska modna revija - Predstavitev italijanske visoke mode.
V	VELIKI DVORANI v soboto, 25. 6., ob 20. uri: javna televizijska oddaja - Večer z mojimi gosti; gostitelj je Anton Nanut, gosti pa Slovenski oktet, Maksimilijan Cencič, Leonidos Kavakos, Marjana Lipovšek, Hubert Bergant.
SPILIMBERGO
Grajski dvorec
V	soboto, 18. 6., ob 20.30: koncert ljubljanskega komornega orkestra Camerata Labacensis, dir. Stojan Kuret (Mozart, Haydn).
ŠTEVERJAN
Števerjanski grad
V	petek, 24. 6., ob 20.30: nastopajo I Musiči della Serenissima (Stefani, Monteverdi, Calestani, Strozzi, Caroso, Calvi, beneške Canzoni da battello 18. stoletja).
ŠTANJEL
Grajski dvorec
Nocoj, 18. 6., ob 21. uri: gledališka predstava v dveh dejanjih Mladost pred sodiščem, rež. Stane Leban, gostovanje gledališke skupine PD Soča iz Kanala.
V	nedeljo, 19. 6., ob 18. uri: koncert Komornega zbora iz Postojne, dir. Ivo Jelerčič.
V	soboto, 25. 6., ob 21. uri: gledališka predstava Vojvodinja Mal-fijska (John Webster), rež. Zvone Šedlbauer, gostovanje PDG Nova Gorica.
V	soboto, 2. 7., ob 21. uri: komedija v dveh dejanjih Tolmun in kamen, rež. Peter Militarov, gostovanje gledališke skupine Slovenskega prosvetnega društva Dobrač iz Brnce (Avstrija).
V	soboto, 9. 7., ob 21. uri: koncert Klape Roč iz Buzeta.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: vmes koledarček in (7.40) pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: (9.00) Telovadba za vsak dan, (9.20) Napotki za sodobno ženo, (9.40) Misel dneva; 10.00 Dnevni pregled deželnega tiska;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Teritorij: (11.40) V prostem času, (12.00) Devin '87; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Oddaja iz Kanalske doline: Bom naredu stazice; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Človek človeku (pripravlja Jelka Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Zabavna oddaja: In mirno tavala bi moja Pepka - afro-župnijski put-pure brez konca ne glave, vodi Andro Merku (12. oddaja); 18.20 Povejmo glasbo: V ritmu jazza.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Sobotna matineja;
11.05	Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Glasba iz baletov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom;
20.00	Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni glasbeni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 KK Vipava; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Popevke naših ansamblov: Dajmo naši; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.25 Vremenska slika; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Avtomobilizem; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled športnih dogodkov; 15.45 Sobotni spored; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico najpopularnejših slovenskih melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Nočni glasbeni spored.
[
filmske premiere
eva fornazarič
Razlaščanje na mehiški način
MILAGRO (THE MILAGRO BEANFIELD WAR)
Produkcija: Robert Redford in Moctesuma Esparza za Wildwood enter-prise ZDA 1988 □ Scenarij: David S. Ward po istoimenskem romanu Johna Nicholsa □ Režija: Robert Redford □ Fotografija: Robbie Greenberg □ Igralo: Chik Vennera (Joe Mondragon, Carlos Riguelme (Amarante Cordova), Sonia Braga (Ruby)I Christoper Walken (Kyril Montana), Richard Bradford (Ladd Devine), Melanie Griffith (Flossie Devine)
Common People izpred osmih let, z njim pa si je sinjeoki debitant prislužil oskarja.
Dobremu začetku je moralo nedvomno slediti dobro nadaljevanje. In vse kaže, da bo res tako, da bo Redford držal obljubo, ki jo je naredil sebi in svojim oboževalcem. Tako je po uspehu filma Common People odkupil pravice za snemanje imenitnega literarnega dela The Mi-lagro Beanfield War (Vojna fižolovih polj v Milagru), ki obsega kar 600 strani teksta. Po daljšem izpisovanju koncentriranih verzij pomembnega romana o družbenoet-nični stiski mehiških revežev, je padla prva klapa filma, v katerem nastopajo številne zvezde in kopica naturščnikov. Redford je Milagro posvetil prav njim, še neznanim Hispanoameričanom, ki so pred filmsko kamero tako sijajno obnovili vzdušje mehiškega "mesteca, ki gani."
V Milagru biva Joe Mondragon, Čikanec, ki soseski "krade" vodo za svoja fižolova polja. Curki izmak-njene vode bodo kmalu narasli v reko vsesplošnega špekuliranja, ki bi se moralo zaključiti z odprtjem modernega rezidenčnega središča z bazeni in teniškim igriščem. Tragedija razlaščanja na mehiški način ohranja vso svežino novomehiškega okolja. Narava in ljudje so sicer ogroženi, a brez skrbi, vitez Redford bo priskočil na pomoč in, kot v najlepših pravljicah (mar niso vse prav-Ijivce globoko poučne), bodo zmagali "dobri".
_________tu in tam____
Zaključni večer jazza
V ljubljanskih Križankah se izteka mednarodni festival jazza. Po sinočnjem nastopu pozavnista Craiga Harrisa in pianista Eddieja Palmi-erija z njunima skupinama ljubitelji te glasbene zvrsti precej nestrpno pričakujejo nocojšnji spored. Nastopila bosta Max Roach (na sliki), eden najbolj spoštovanih bobnarjev in učiteljev jazza, in kitarist Gilberto Gil, ki igra raznoliko in barvito južnoameriško glasbo. Nocojšnji je tudi edini nastop Gilberta Gila v Evropi. Ob latinskoameriški glasbi se bo večer zaključil v klubu Palma.
Temeljni kamen novega sedeža goriškega inšpektorata za promet
Slovesnosti se je udeležil minister Santuz
Na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu, na prostoru v neposredni bližini goriškega pokopališča, so včeraj dopoldne položili temeljni kamen novega poslopja inšpektorata za promet. Poslopje za urade, preizkusne hale, preizkusne steze bodo predvidoma dogradili do konca prihodnjega leta, ali do začetka naslednjega, za to pa bodo porabili od sedem do osem milijard lir.
Včerajšnje slovesnosti, ki se je odvijala pod velikim šotorom, sredi danes praznega parkirnega prostora, se je udeležil minister za prevoze, poslanec Piergiorgio Santuz, ki je kasneje, sredi dopoldneva, prisostvoval podobni slovesnosti v Vidmu, kjer so odprli novo postajo za tehnično preizkušnjo vozil.
Minister Santuz je v krajšem nagovoru poudaril pomen novega objekta za zagotavljanje večje varnosti v prometu, zmanjševanje stopnje onesnaženosti okolja, za hitrejšo integracijo dvanajsterice tudi na področju motorizacije. V ospredje je minister sicer postavil vprašanje varnosti, ki je danes odvisna tudi od sposobnosti in opremljenosti državnih služb za primerno tehnično kontrolo vozil. Ne gre pozabiti, da umrje vsako leto na italijanskih cestah od devet do deset tisoč oseb.
Santuz je v govoru omenil in ugodno ocenil četrtkovo glasovanje v po-
slanski zbornici glede zakona za obmejna področja.
Na sicer kratki slovesnosti sta govorila še predstavnik Ministrstva za prevoze Gaetano Danese in gorišku župan Scarano, ki je podčrtal, da je bila izbira lokacije za novi objekt utemeljena.
Sledila je slovesnost blagoslovitve temeljnega kamna v katerega so vstavili listino. Kamen je blagoslovil go-riški nadškof Bommarco.
Objekt, ki ga bo gradila družba Ita-ledil v sodelovanju z nekaterimi tukajšnjimi podjetji bo obsegal dvonadstropno poslopje za urade v skupni površini 870 kvadratnih metrov, halo za tehnične preizkušnje v skupni površini 830 metrov, manjše prostore za operativne urade. Hala za tehnične preizkušnje bo opremljena z najsodobnejšimi napravami. Na odkritem bodo uredili tudi preizkusne steze, kjer bodo med drugim opravljali praktične preizkušnje tisti, ki bi si radi pridobili vozniško dovoljenje za mopede.
Dela naj bi zaključili v osemnajstih, dvajsetih mesecih, v kolikor ne bo prišlo do nepredvidenih težav.
Pokrajinski urad inšpektorata za promet ima sedež v Ulici Caprin, kjer pa delovne razmere že dolgo ne ustrezajo več vse večjim zahtevam in potrebam.
Umrl je dr. Dorče Sardoč
V Gorici, kjer je preživel otroška leta in kamor se je po letu 1970 spet preselil, je včeraj zjutraj preminil dr. Teodor Sardoč - Dorče. Novica o njegovi smrti se je sprva zdela neverjetna, saj so ga še te dni videli, kako je zravnan in z mladeniškim korakom šel na običajni sprehod. V četrtek popoldne je še delal na vrtu, ki se mu je v zadnjih letih posvetil z največjo pozornostjo in vztrajnostjo, potem ko je "profesijo obesil na klin", kot je sam v šali povedal.
Hoja, planinski izleti, vrt in branje. To so bili njegovi konjički, ki so ga ohranjali čilega fizično in duševno, kljub skoraj devetdesetim letom, ki bi jih dopolnil 11. septembra.
Vest o nenadni smrti je zato prišla nepričakovano, iznenada, saj nihče ni mislil, da bo Dorče kar omahnil.
Dopolnilo pa se je včeraj zgodaj zjutraj, med spanjem. Obšla ga je slabost, utegnil je še poklicati svojo življenjsko sopotnico, nakar je izgubil zavest. Zaman je bila takojšnja zdravniška pomoč in prevoz v bolnišnico. Sredi dopoldneva je ugasnilo življenje.
Nekaj zatem smo tudi v redakciji čeprav sprva sami nismo mogli verjeti, prejeli žalostno vest. Odšel je Dorče, simbol upornosti tiste generacije, ki se je v najtežjem obdobju zgodovine slovenskega človeka na Primorskem z vsemi sredstvi upirala raznarodovalni politiki fašizma.
Vest o smrti dr. Sardoča je boleče odjeknila v Gorici, v zamejstvu, v matični domovini.
Dr. Mirko Primožič, predsednik pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško nam je včeraj popoldne posredoval naslednjo izjavo:
"Novica o smrti dr. Dorčeta Sardoča je prišla nepričakovano in nas boleče prizadela. Čeprav v letih, katera uspejo dočakati le redki in žilavi ljudje, nas je njegova smrt presenetila, saj smo ga še pred dnevi srečevali na njegovih sprehodih po mestu in bližnji okolici s katerimi je v zadnjem času skušal nadoknaditi vzpone in izlete po slovenskih gorah, ki jih je tako neizmerno ljubil.
Dr. Sardoč, ki je svoja leta v pokoju preživel med nami v Gorici, je bil eden od zmeraj bolj redkih Slovencev, ki so v obdobju fašistične Italije bili obsojeni na smrt in nato pomiloš-čeni na dosmrtno ječo in ki je dolga leta preživel v zaporu in konlinaciji. Vse to ni nikoli omajalo njegove vere v pravilnost odločitve in izbir, da ne zataji svojega slovenskega porekla in vere v osvoboditev izpod fašistične tiranije.
Ne bomo več videvali njegove markantne figure. Vsem nam bo ostal njegov lik premočrtnega narodnjaka, ki se je v najbolj težkem obdobju narodnega obstoja znal zoperstaviti nasilju, prenašati muke in težave in v vsem povojnem času nadaljevati po poti, ki jo je v mladih letih izbral.
Užaloščeni ženi in najbližjim sorodnikom izrekamo najgloblje sožalje."
Slovenska kulturno- gospodarska zveza se bo poklonila spominu dr.
Teodorja Sardoča na žalni seji danes ob 11.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Pogreb pokojnika pa bo predvidoma v ponedeljek dopoldne. Točen datum in uro pogreba bomo sporočili.
pogrebi
Danes v Gorici: Modesta Cossaro Pao-lini ob 10.30 iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 12. uri Luigi Zuli-an, truplo pripeljejo iz Trsta v stolnico, pogreb bo na glavnem pokopališču, ob 14.45 Serafin Petejan iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Sovodnjah in na tamkajšnje pokopališče.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
naznanja, da je v 90. letu starosti umrl
dr. Dorče Sardoč
tigrovec, antifašist in neuklonljiv Slovenec.
Informatika na Trg. zbornici
Goriška trgovinska zbornica se bo danes, tudi formalno povezala z informacijskim sistemom Cerved, s katerim so povezane trgovinske zbornice v vsej državi. Na slovesnosti, ki bo ob 9. uri, bo prisoten predsednik vsedržavnega združenja Unioncamere Pietro Bassetti. Danes bodo umestili posebno agencijo za promocijske dejavnosti.
DAN
PRIJATELJSTVA
v Katoliškem domu v Gorici
Danes: 20.00 meditacija ob pesmi in diapozitivih (v stolnici)
21.00 družabnost in prosta za bava
Jutri: 10.00 maša na Placuti
15.00	ex tempore, razne igre
17.00	KULTURNI PROGRAM
20.00	zabava z ansamblom Prijatelji
Na voljo domača jedača in pijača!
ANTONELLO in FRANCA
stopata danes na skupno življenjsko pot. Iskrene čestitke izrekajo in voščijo vso srečo
člani ŠD SOVODNJE
Včeraj druga pisna naloga na zrelostnih izpitih
Maturantje v glavnem zadovoljni
Slovenski maturantje so se včeraj v kolikor toliko sproščenem vzdušju spoprijeli z drugo pisno preiskušnjo letošnjih zrelostnih izpitov. Potem ko so v četrtek bili razmeroma zadovoljni z naslovi slovenskih nalog, je bil včeraj na vrsti drugi predmet. Na trgovski šoli Ivan Cankar (s katere je posnetek) so dijaki pisali nalogo iz prava, na gimnaziji-liceju Primož Trubar in na učiteljišču Simon Gregorčič so imeli opravka_ z latinščino, na trgovskem zavodu Žiga Zois pa s srbohrvaščino. Izpite opralvjajo tudi dijaki tretjih razredov srednje šole Ivan Trinko, ki so v četrtek pisali italijansko nalogo, včeraj slovensko, danes bo na vrsti nemščina v ponedeljek pa še matematika.
Vzdušje med maturanti je, kot rečeno, bilo precej sproščeno. Po včerajšnjih nalogah smo zbrali nekaj mnenj med maturanti na liceju in učiteljišču. Klasiki so prevajali Seneko, ki se jim ni zdel pretežak. »Odlomek smo prevedli v celoti. Ni bil videti posebno težak, gotovo ne kot lanski, kako nam je prevod uspel pa bomo še videli,« nam je povedal najzgovornejši v imenu vseh. Prvi komentarji takoj po zaključeni preiskušnji so bili dokaj optimistični, pa čeprav je naloga skrivala tudi kako past, kot na primer stavek, ki naj bi v dobesednem prevodu imel neki pomen, v kontekstu odlomka pa čisto drugačnega. Pisni del mature je torej dijake zadovoljil, saj so tudi na-
slovi naloge iz splošne kulture bili kar dosegljivi: večina se je ukvarjala z Einsteinovo mislijo, nekateri pa so se odločili tudi za druge naslove.
Maturantke na učiteljišču so se pri slovenski nalogi plebiscitarno odločile za pedagoški naslov, kar je za bodoče učiteljice povsem razumljivo. Včeraj so imele opravka s prevajanjem Cice-rovega odlomka. Zadeva ni bila prav enostavna, so nam povedale, prevladujoče mnenje je bilo, da je bila nalo-
ga precej težka, vendar ni bila nemogoča, še posebno ker je na učiteljišču Cicero dokaj domač avtor in so se dijakinje z njim večkrat ukvarjale že med šolskim letom.
Po nekaj dneh premora bodo prihodnji teden že na vrsti ustni izpiti. Na trgovski šoli Cankar se pričnejo že v torek, na učiteljišču v sredo, na liceju v četrtek, na zavodu Zois pa predvidoma v petek.
Trst, Gorica, Čedad, 18. junija 1988
Upravni odbor Slovenskega planinskega društva se pridružuje žalovanju svojcev ob smrti dr. Dorčeta Sardoča in se klanja spominu neuklonljivega borca za pravice Slovencev.
t
Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš predragi mož in tata
Serafin Petejan
Pogreb bo danes, 18. junija, ob 15. uri z obredom v sovodenjski cerkvi. Pogrebni sprevod bo šel ob 14.45 iz bolnišnice Janeza od Boga.
Žena Rezi, sinovi Rajko, Danila in Rudi z ženo Sonjo ter svojci
Sovodnje, 18. junija 1988
Združena ekipa Agorest izreka članu vodstva Rajku Petejanu občuteno sožalje ob smrti očeta.
Danes slovesnost ob 10-letnici pobratenja Sovodenj in Škofje Loke
Pred desetimi leti sta takratna župana Sovodenj, Jože Češčut in Škofje Loke, Tone Polajnar, podpisala listino o pobratenju med občinama. Desetletnice sklenitve pobratimstva se bodo danes spomnili s slovesnostjo, ki bo ob 20. uri na Vrhu, v Kulturnem in športnem centru Danica. Poleg priložnostnega nagovora župana Primožiča in predsednika skupščine občine Škofja Loka Albrehta, bo na vrsti nastop fol-klorne skupine ter kotalkarjev ŠKD Vipava.
Desetletnico pobratimstva pa bodo obeležila tudi številna prijateljska športna srečanja, v balinanju, nogometu in odbojki. Balinarji se bodo zbrali
že danes zjutraj, medtem, ko bodo tekme v nogometu in odbojki popoldne.
Prva slovesnost ob jubileju pobratenja je bila v začetku aprila v Škofji Loki in takrat so se dogovorili, da se bo povratna slovesnost odvijala na Vrhu, v okviru letošnjega občinskega praznika.
Jutri zjutraj pa bodo šli na pot udeleženci avtomobilske ocenjevalne vožnje Sovodnje-Škofja Loka-Vrh.
Posebej velja omeniti, da so sinoči na Vrhu odprli 8. razstavo in pokušnjo domačih vin in predstavili knjigo o delovanju Kraških krtov ter odprli priložnostno speleološko razstavo.
raJETUHNl	ZDRUŽENJE
DOM	SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
SLOVENSKA
limj	KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
GffiUCA	ŠPORTNI CENTER KULTURNEGA DOMA
vabijo na predstavitev knjige Alda Rupla
Novo v zamejski telesni kulturi
Knjigo bo predstavil Rudi Pavšič KULTURNI DOM, mala dvorana, v torek, 21. junija, ob 19.30
Sodniki obsodili odvetnika
Goriški odvetnik, 62-letni Catullo Giannattasio je včeraj na sodni obravnavi imel neobičajno vlogo obtoženca. Odvetnik se je neljubi vlogi raje odrekel, tako da so mu sodili v odsotnosti. Obtožnica je bila dokaj zajetna, saj je obsegala kar osem prekrškov, ki naj bi jih zagrešil ob koncu 70. in prvi polovici 80. let. Odvetnik naj bi zagrešil vrsto nepravilnosti kot upravitelj stečajnih premoženj in dediščin, ki mu jih je sodišče dalo v oskrbo. Tako naj bi se pri stečaju podjetja okoristil za 4 milijone lir, nekaj milijonov naj bi pobral še pri nekem drugem stečaju, nadalje naj bi 13,5 milijonov zapuščine, ki jo je upravljal ob pomanjkanju dedičev, dal ženi. Na enak način naj bi ženi Gianni Ludovico za smešno nizko vsoto prodal veliko stanovanjsko hišo v Ul. 24. maja 11, ki je bil prav tako sestavni del nekega zapuščinskega premoženja, ki ga je upravljal po nalogu sodišča. Obtožen je bil zasebnega interesa v uradnih poslih in neizpolnjevanja uradnih dolžnosti.
Odvetnik Tabacchi, ki je zastopal državno upravo, je zahteval obsodbo na pravično kazen, nadalje 34,5 milijonov odškodnine zaradi prilastitve hiše. Javni tožilec je obtoženčevo obnašanje označil kot nespodobno in zahteval 3 leta zapora in 5 milijonov globe. Zagovornika Pascoli in De Ferra sta se z različnimi utemeljitvami zavzela za oprostitev. Delno so njuni izvajanji sodniki sprejeli: Giannattasia so za nekatere prekrške pogojno obsodili na leto in 7 mesecev zapora, glede drugih pa so ga oprostili (tako na primer za-
radi zadeve v zvezi s hišo) oz. mu pri-znali amnestijo.________________
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Colors«.
VERDI 18.00-22.00 »AlLimprovviso uno sconosciuto«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Porno star per un giorno«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Dih smrti«, 22.30 »Seks v 100 lekcijah«.
DESKLE 19.30 »Nežna koža device Angele«.
■ Ženske kandidatke KPI predstavijo danes ob 17. uri na shodu pred ljudskim vrtom.
koncerti
V župni cerkvi v Mirnu bo danes ob
20.30	nastopil ameriški skladatelj in organist slovenskega rodu Paul J. Šifler.
razne prireditve
Godba Kras in Glasbena matica -Doberdob vabita na nastop gojencev v prosvetni dvorani v Doberdobu, danes ob 19. uri.
Otroški zbor KD Oton Župančič vabi v ponedeljek, 20. t. m., ob 20. uri na zaključni nastop v domu Andreja Budala.
OK Val žaluje skupaj z Rajkom Petejanom in družinskimi člani ob smrti očeta Serafina.
Ob izgubi očeta Serafina, izrekajo člani ribiškega društva Vipava Rudiju Petejanu in svojcem občuteno sožalje.
Ob težki izgubi dragega moža W očeta Serafina sočustvujeta s svojci in sorodniki KD Sovodnje in vokalna skupina Sovodenjska dekleta.
Člani in upravni odbor Športnega društva Sovodnje žalujejo ob smr 1 Serafina Petejana, hudo prizadetidj otrokom, ženi in svojcem izrekal občuteno sožalje.
Ob izgubi dragega očeta Seraf*® Petejana izreka sožalje Rudiju prizadeti družini
SDGZ Gorica
V Števerjanu, Sovodnjah in Gorici
Zaključni nastopi gojencev šol Glasbene matice
V teh dneh so bili zaključni nastopi gojencev šole Glasbene matice. Poročali smo že o uspešnem koncertnem večeru, ki so ga imeli v Kulturnem domu starejši gojenci v Gorici. V prejšnjih dneh sp nastopili tudi gojenci podružnic v Števerjanu in Sovodnjah, nato pa je bila na vrsti še druga skupina, mlajših goriških gojencev.
ŠTEVERJAN
Prejšnji ponedeljek je bil tudi zaključni nastop gojencev podružnice glasbene šole v Števerjanu. V domu na Bukovju so se predstavili občinstvu Katja Štekar (klavir), Mauro Maraž (harmonika), Ingrid Komjanc (klavir), Sandro Juretič (harmonika), Maja Humar (klavir), Marko Juretič (harmonika), Katja Sfiligoj (kitara), Tamara Mi-zerit (klavir), Sanja Ferlan (flavta), Ric-cardo Gaier (harmonika), Tanja Humar (klavir), Ivan Pipan (harmonika), Petra Miklus (klavir) in Emanuela Koren (violina) ob klavirski spremljavi prof. Erike Zavadlav.
SOVODNJE
Prejšnji četrtek je bil zakjljučni nastop gojencev glasbene šole tudi v Sovodnjah, kjer so se občinstvu predstavili kvartet Rita Muscau, Aleš Klede (violini), Francesco Muscau (violončelo), Damijana Čevdek (klavir), nato pa po vrsti Vanja Batistič (harmonika), Peter Figelj (klavir), Barbara Cotič (klavir), Erika Pelicon (harmonika), Martina Urdih (klavir), Elizabeta Kle-
de (violončelo) ob klavirski spremljavi Tanje Pelicon, Magda Tomšič (harmonika), Alenka Černič (klavir), Kristjan Tommasi (kitara), Majda Klemše (klavir), Erik in Tanja Pelicon (violina in klavir), Fabio Tommasi (kitara), Aleš Klede (violina) ob klavirski spremljavi prof. Erike Zavadlav, Magda Tomšič in Erika Pelicon (harmoniki), Romina Florenin (klavir), Vesna Cescutti (kitara), Tanja Pelicon (klavir), Damijana Čevdek (klavir), Walter Ferfolja (harmonika) in trio Rita in Francesco Muscau (violina in violončelo) prof. Erika Zavadlav (klavir).
GORICA
Prejšnji petek so mladi gojenci Glasbene matice v Gorici z večernim nastopom zaključili šolsko leto 1987/88. Čakajo jih seveda še teoretični in praktični zaključni izpiti, toda petkov večer je bil po nastopih v Števerjanu in Sovodnjah nekakšen sklep letošnje bogate serije nastopov, ki odpirajo šoli in posameznikom pot v javnost. Zaradi popravil dvorane v stavbi Glasbene matice so ponovno gostovali v goriškem Kulturnem domu. Mala dvorana je bila tokrat polna, saj je značilno, da mladež privabi več občinstva.
Ringaraja skladateljice Sancinove, v izvedbi mladega pianista Mitje Primožiča, iz razreda prof. Alde Jedrlinič, ki letos poleg prof. Milene Vuga in prof. Božice Ambrožič poučuje na klavirskem oddelku Glasbene matice v od-
sotnosti prof. Erike Zavadlav, je zazvenela prva. Sledili so harmonikaši Mauro Maraž, Erika Marassi, Jure Prešeren, Riccardo Gaier, Ivan Pipan, Marko Juretič in Sandro Juretič, vsi iz razreda prof. Ivana Klanjšček. Med njihovimi točkami, med polnozvočnos-tjo njihovega instrumenta in za poslušalca prijetno izbranimi skladbami, je z lepim tonom izvedla Indijskega pastirčka skladatelja Tihomirova flavtistka Sanja Ferlan iz razreda prof. Božice Ambrožič. Predstavila sta se tudi kitaristka Ivana Di Dio in violinist Erik Pelicon, oba iz razreda prof. Silvana Križmančiča. Razveseljivo je, da se mladi sicer redkeje, a vendarle odločijo tudi za učenje violončela, kar je dokazala mlada čelistka Elizabeta Klede, prav tako učenka prof. Križmančiča. Pohvaliti velja klavirsko spremljavo Tanje Pelicon, kajti mlade je potrebno vzgajati tudi na tem področju. Pianisti Sara Budal, Annalara Colautti, Florinda Mastroianni (prof. Alda Jedrlinič), Valentina Devetak, obetaven David Piccolo, Cristina Ci-goli (prof. Milena Vuga), David Ban-delli in Federica Bressan (prof. Božica Ambrožič) so v svoj program vključili različne skladbe, od Vanhalove Šona-tine, ki jo pozna in igra sleherni gojenec klavirskega oddelka, prek romantike do Prokofjeva.
Mladi rod glasbenikov velja vsekakor pohvaliti, saj na njih sloni bodočnost, iz njihovih vrst se izoblikujejo kvalitetni glasbeniki.
M. V.
Šolo v Volčah so poimenovali po tigrovcu Tonetu Majniku
V Volčah so v soboto, 11. junija 1988, pripravili slovesnost poimenovanja tamkajšnje šole po tigrovcu in partizanskem borcu Tonetu Majniku (1905-1943). Prireditelj slavja so bile krajevne organizacije in šolski center Vojvodina iz Tolmina. Slavnostni govornik je bil sodelavec SAZU dr. Branko Marušič, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci volčanske šole in domači mladinski in mešani pevski zbor. V avli šole je Goriški muzej pripravil manjšo razstavo posvečeno Majniku. Prireditev so pozdravili tudi učenci osnovne šole iz Ribnice. Tu je namreč Majnik učil nekaj let pred drugo svetovno vojno, pionirski odred ribniške šole pa nosi njegovo ime.
Tolminska se je s sobotno prireditvijo oddolžila še enemu svojemu rojaku, enemu vodilnih primorskih tigrovcev. Majnik je še pred bazoviškim procesom sodeloval aktivno v narod-norevolucionarni organizaciji. Pred aretacijo se je umaknil, leta 1930, v Jugoslavijo, kjer je seveda še vedno deloval v protifašističnem odporu. Pred začetkom vojne je v okolici Ribnice pripravil skladišča orožja. Ob okupaciji se je umaknil skupaj z Danilom Zelenom in Ferdom Kravanjo v ilegalo. 13. maja 1941 so jih v skrivališču presenetili Italijani, prišlo je do spopada, pri katerem je bil Zelen ubit,
prvih 776 ti-
KD OTON ŽUPANČIČ
organizira
ARGOŠ 1988
Autorally
Vpisujejo: Sara Hoban (tel. 21317 ali 520660), Karlič Kanut (tel. 34730 ali 882403) in Saša Ož-bot (Brasil bar).
lili	:	III	11	III	poz	r,„, . ■ ovon
lil
lil
:1:;
Aleksandra Devetak (KPI): kritike in zadovoljstvo
Aleksandra Devetak se je po zaključenem študiju na učiteljišču zaposlila kot knjižničarka na Občini v Zagraju. Tu skrbi za občinsko knjižnico, ki ima podružnici tudi v Martinščini in v Zdravščinah. Tu imajo tudi več slovenskih knjig, saj je del prebivalcev v Zdravščinah Slovencev. Tja so se priselili z Goriškega Krasa. Tudi Aleksandra Devetak je med temi, saj je prej bivala na Vrhu. Kot knjižničarka je priredila več razstav o krajih, v katerih živi. V tem svojstvu je pred desetimi leti prišla za tajnico v Slovensko komisijo pri Večnamenskem kulturnem centru v Ronkah, v katerega je vključena tudi zagrajska Občina. V pokrajinski svet kandidira za KPI v okrožju Zagraj-Sovodnje-Doberdob, kjer je bila prvič izvoljena leta 1983. Tudi njej, kot drugim kandidatom, smo postavili nekaj vprašanj.
Kako si se pravzaprav vključila v politično življenje?
S politiko sem se pobliže spoznala prav takrat, ko sem bila imenovana za tajnico Slovenske komisije pri Večnamenskem kulturnem centru v Ronkah. Tega vodijo levičarsko usmerjene občine tržiškega okoliša. Kazale so zanimanje za slovensko problematiko. Zaradi tega sem se včlanila v Komunistično partijo in kmalu Postala odbornica v Centru. Kasneje sem bila izvoljena za predsednico te komisije. Lahko kar tu povem, da imamo veliko dela za obstoj in razvoj slovenske šole in vrtca v tem kraju ter za vso drugo organizirano slovensko prisotnost v Laškem. Upoštevajoč mojo dejavnost so me izvolili v federalni komite KPI in leta 1983 sem prišla na kandidatno listo in bila tudi izvoljena v goriški pokrajinski svet. kravo delo se je pričelo takrat, pa
čeprav je bilo le nadaljevanje prejšnjega.
Kakšno pa je bilo tvoje delo na Pokrajini?
Že od vsega začetka, kot članica komisije za kulturo, sem bila zadolžena, da sledim slovenski problematiki kot tudi šolski ter kulturni nasploh. Uskladiti vse to ni bilo vselej lahko, pa čeprav je znano, da Slovenci zelo poudarjamo kulturno plat, saj je ta še kako pomembna za naš razvoj. Tudi zaradi tega smo tako angažirani v prirejanju raznih kulturnih prireditev. Na Pokrajini sem se seveda zanimala za razne pobude, od tistih, ki zadevajo naše šolstvo, kot vse druge pobude o Slovencih.
Velikokrat si bila zelo kritična do delovanja odgovornih v pokrajinski upravi. Zakaj?
Ni da bi bila kritična samo zaradi tega, ker sem bila v opoziciji. Odbor bi bil lahko brez velikega truda naredil marsikaj. Dovolj je, da se spomnim neizvedene Trubarjeve razstave, da niso hoteli predstaviti revije 11 Territorio, da jim ni šlo za Tumovo ali Cankarjevo proslavo. A ne le to. Prav tako niso imeli pravega posluha za šolska vprašanja. V teh dneh, pred volitvami, se otvarja telovadnica zavoda Einaudi v Štarancanu. Lahko bi bili to naredili že veliko časa prej. Prav tako bi bil slovenski trgovski zavod Zois samostojen, če le bi bilo dovolj zavzetosti tistih, ki so bili za to zadolženi.
Kakšni pa so bili sadovi, uspehi tvojega prizadevanja?
Marsikaj tega, kar smo komunisti predlagali, je bilo uresničenega. Kar se nas tiče, naj še enkrat poudarim svoje zadovoljstvo, da je bila Glasbena matica, kljub negodovanju kakega odbornika, vključena v seznam najbolj kvalificiranih glasbenih šol. Nekaterim namreč to ni prijalo, prvenstveno so gledali na svoj politični kapital. Najbolj pa sem bila zadovoljna, ko smo trije slovenski svetovalci soglasno podpisali dokument o rabi našega jezika v pokrajinski upravi.
Kakšen program imaš v bodočem petletju?
Mislim, da je za nas Slovence še vedno najpomembnejše, da dobimo zaščitni zakon. Posledica tega naj bo nov način sožitja med Slovenci in Italijani. Številni tukajšnji Italijani se zavedajo, da je naša prisotnost obogatitev Goriške. Pokrajina mora to upoštevati. Prepričana sem tudi, da bo globalni zakon sprejet. To pa je važno za nas vse. Sedaj vse naše energije uporabimo v boju za dosego tega zakona. Prav bi bilo, da bi se
RANK XEROX
posvečali drugim vprašanjem, ki so za nas življenjsko važna. Na Pokrajini moramo ustanoviti slovensko konzul-to. Odprtih vprašanj pa je še cela vrsta.
V pokrajinskem svetu vas je več žensk. Kak je do vas odnos moških kolegov?
Zelo različen. Ko govorimo o ženskih vprašanjih, ko govorimo o manjšini ali o kakem vprašanju, ki večino svetovalcev ne zanima, je, kot da bi govorile v prazno. To nas boli. Sicer pa je to bilo le ob razpravi o nekaterih vprašanjih. Dobro smo sodelovale svetovalke, pa čeprav smo pripadale različnim strankam.
Kako to, da kljub vsem težavam kandidiraš ponovno, tudi upoštevaje dejstvo, da si tudi drugače zelo zaposlena?
Biti ženska v politiki ni lahko. Delati moraš na svojem delovnem mestu. Delati moraš doma, kjer moraš skrbeti tudi za hčerko, ki obiskuje višjo srednjo šolo. Hoditi moraš na seje, sestanke in shode ter se moraš seveda na vse to pripraviti. V prvi mandatni dobi sem svoje delo začela. Želim ga izpeljati v drugem petletju. Zatem pa bi rada tudi zase imela nekaj prostega časa. Tako rada bi hotela prebrati marsikatero lepo knjigo.
Pogovor zapisal MARKO WALTRITSCH
Kravanja ujet, Majniku pa se je posrečilo zbežati. Bil je to prvi oboroženi spopad italijanske vojske v zasedeni Sloveniji. Kasneje se je Majnik pridružil ribniškim partizanom. Po kapitulaciji Italije je deloval kot aktivist in pri tem delu je tudi padel. V Ribnici so mu pred leti odkrili spominsko ploščo. Šola v Volčah pa bo poslej ohranjevala njegovo ime. V zanjih treh letih so se na Tolminskem tako spomnili treh svojih rojakov (Rejec, Jelinčič, Majnik). Povojni čas jim zaradi oblike njihovega antifašističnega boja ni bil posebno naklonjen. Drobne in velike krivice se tako umikajo treznejšim in razumnim pogledom na preteklost in njene tvorce, (miž)
5 odstotkov več prometa v pristanišču
V tržiškem pristanišču so petih mesecih pretovorili okrog ' soč ton blaga , ali kakih pet odstotkov več, kakor v istem obdobju lani. Tak rezultat so dosegli, kljub temu da se je za približno petino zmanjšal obseg pošiljk premoga za termoelektrarno. V prvih petih mesecih lani so v Portoro-segi raztovorili okrog 403 tisoč ton premoga, v istem obdobju letos pa samo 343 tisoč ton.
Povsem drugačne premike pa so zabeležili na področju lesa, celuloze in lesnih izdelkov in polizdelkov. Tu so zabeležili porast za 25 odstotkov. Letos so v pristanišču prevzeli že nad 200 tisoč ton lesa. Obstajajo stvarne možnbosti, da bodo do konca leta to količino podvojili.
Pozitivne premike so zabeležili tudi v prometu z drugimi vrstami blaga; tako se je podvojila količina žvepla, promet z žitaricami se je obdržal v glavnem na dosedanji višini.
Ob takih ugodnih premikih, bodo pri zadrugi pristaniških delavcev kmalu spet začeli zaposlovati novo delovno silo. Povečalo se je namreč število delovnih dni v mesecu in prav na podalgi te ugotovitve bi bilo mogoče ponovno začeti z zaposlovanjem. To naj bi se zgodilo predvidoma prihodnje leto.
prispevki
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: uslužbenci podjetja Brunnschvvei-ler 384 tisoč; Claudio in Ester De Colle 50 tisoč; Claudia Peteani 50 tisoč; Ferruc-cio, Isa, Laura in družina Giolito 300 tisoč; Drago Giolito 100 tisoč; Franco in Irene Candutti 50 tisoč; družina Interina 80 tisoč; družina Volpi 20 tisoč; družina Tito Silvestri 50 tisoč; Irma Simoni 20 tisoč; Mirella in Frey Risaliti 50 tisoč; Dario, Rina in Paolo Mulitsch 50 tisoč Clelia, Lina in Silvia Mattioni 100 tisoč; družini Livio Leon in Paola Chiapulini 100 tisoč; družina Italo Olivo 50 tisoč; Bruna, Luigina in Maria Olivo z Vidma 150 tisoč; Luciana Tubaro 60 tisoč; Mari-uccia, Annalisa, Renata, Carmela, Elda, Orietta, Edda, Marinella in Alessandra 90 tisoč; družini lachini in Bregant 50 tisoč; Pina in Giorgio Cocianni 30 tisoč; Rina Manzoni 30 tisoč; družina Cinause-ro 50 tisoč; družina Montevecchi 80 tisoč; sostanovalci v Ulici Mattioli št. 9 30 tisoč; Gentile Vecchiet 30 tisoč; družina Cinausero 20 tisoč.
Za Zeleni križ so darovali: Oliva Aver-so Pellis 100 tisoč; Carla in Grazia Boni-no 15 tisoč; družine Bauzon, Paulin, Coz-zutto, Visintin, Cernigoi, Maniacco in Clemente 140 tisoč; kolegi krožka Cassa di Risparmio v Gorici 50 tisoč.
Xerox 7010. Mali, veliki telekopimi stroj.
. , f
LOG.0.S.
uradi ORZAN Drž. cesta 55 za Trst, nasproti letališča Tel. 0481/20666 - 21162
Koristne telefonske številke javnih služb na Goriškem
Zdravniška dežurna služba v Splošni bolnišnici v Gorici (samo za nujne primere) 30111-300111. Služba deluje vsako noč od 22. do 8. ure ter od 14. ure dneva pred praznikom do 8. ure dneva po prazniku.
Prva pomoč v Gorici (rešilci bolnišnice) 83991.
Zeleni križ v Gorici (prva pomoč in prevoz bolnikov) 31111/2/3/4. Pionirji prve pomoči v Gorici (prevoz bolnikov) 85550.
Bolnišnica v Tržiču 482181 (prva pomoč 482000).
Bolnišnica v Krminu 62111 (prva pomoč 60124).
Bolnišnica v Gradežu (0431) 82561 (prva pomoč 80251).
* * *
Prva pomoč (dežurna policijska služba) 113.
Karabinjerji 112.
Gasilci 115.
ACI (pomoč na cesti) 116.
Prometna policija v Gorici 22333.
Prometna v Tržiču 72100.
Kvestura v Gorici 84151.
Policijski komisariat v Tržiču 72444.
Mestni redarji v Gorici 84428.
Mestni redarji v Tržiču 75070.
Mestni redarji v Ronkah 778076.
Mestni redarji v Gradežu (0431) 80100.
Protipožarna gozdarska služba 212020.
* * *
Letališče v Ronkah 7731.
Železniška postaja v Gorici 22013.
Železniška postaja v Tržiču 45341.
Avtobusna postaja APT v Gorici 84566.
Avtobusni konzorcij tržiških občin 711361/711420.
Taksi v Gorici 34000 (Korzo Italia) in 22033 (pred železniško postajo). Taksi v Tržiču 72440 in 44500.
Taksi v Ronkah 779193.
Občinsko podjetje za vodo, plin in elektriko v Gorici 83156.
ENEL (prijava okvar) 81823.
evropsko nogometno prvenstvo 1988
ZRN in Italija po sinočnjih zmagah v polfinalu
KOLN — Sinoči je mlada italijanska reprezentanca gladko premagala pepelko skupine, Dansko, ki ni tako osvojila niti točke na tem evropskem prvenstvu. Zmaga Vicinijevih varovancev je bila povsem zaslužena, čeprav so bili Vialli in tovariši v glavnem zelo previdni, saj so štedili z močmi, ki jim bodo še kako potrebovali v finalnih bojih. Vseeno-je mlada Italija ustvarila celo vrsto zrelih priložnosti za gol, tako da je izid 2:0 za Vicinijeve varovance verjetno še preozek.
Zanimivo je predvsem to, da sta oba gola zabila rezervna igralca, ki sta komaj stopila na igrišče. Prvi zadetek je Altobelli celo dosegel le po 31 sekundah, odkar je zamenjal Mancinija, ki je bil po splošnem mnenju najboljši mož na igrišču. Le dve minuti pred koncem je končni izid zapečatil edini
ITALIJA - DANSKA 2:0 (0:0)
STRELCA: v 67. min. Altobelli in v 88. min. De Agostini.
ITALIJA: Zenga, Baresi, Bergomi, Ferri, Maldini, Ancelotti, De Napoli, Giannini, Donadoni (v 85. min. De Agostini), Mancini (v 66. min. Altobelli), Vialli.
DANSKA: Schmeichel, M. Olsen (Berggreen), Nielsen, Frimann (v 58. min. Vilfort), Heintze, Laudrup, L. Olsen, Jensen, Povlsen, Eriksen, Kristen-sen.
SODNIK: Galler (Švica). KOTI: 5:2 za Italijo. RUMENA KARTONA: Laudrup in Kristensen (oba Danska). GLEDALCEV: 55 tisoč.
Juventusov igralec, ki je na tem EP stopil na igrišče (drugi je vratar Tac-coni): De Agostini.
Italija se je tako uvrstila v polfinale, ne vemo pa, kateri nasprotnik jo čaka. Vsekakor bo imela dan več počitka in za sabo veliko množico navijačev, ki jo bodo bodrili v ključnih trenutkih. Kam lahko pride Vicinijeva Italija, pa je težko napovedati. Do sedaj je pokazala najbolj svežo in dinamično igro, vendar pa ne smemo pozabiti, da se drugi polfinalist ZRN prebuja, in da so tudi v B skupini ekipe, ki lahko pridejo v formo v pravem trenutku.
SKUPINA A
IZIDI
ZRN - Italija	1:1
Španija - Danska	3:2
ZRN - Danska	2:0
Italija ; Španija	1:0
ZRN - Španija	2:0
Italija - Danska	2:0
KONČNA LESTVICA ZRN	3	2	1	0	5:1	5
Italija	3	2	1	0	4:1	5
Španija	3	1	0	2	3:5	2
Danska	3	0	0-3	2:7	0
Vicini: Čestitam vsem!
Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF
»Še enkrat moram čestitati vsem trinajstim igralcem, ki so nastopili proti Danski, še posebej, ker so se naši nasprotniki borili, kot da ne bi bili že matematično izločeni. Zadovoljen pa sem tudi, da smo na treh tekmah zbrali pet točk, čeprav bi si jih morda zaslužili vseh šest,« je takoj po sinočnji zmagi dejal na tiskovni konferenci italijanski selektor Azeglio Vicini.
Zdaj je gotovo, da bo Italija polfinalno tekmo odigrala v Stuttgartu in imela tudi dan počitka več. Ste s tem zadovoljni?
»Povsem, saj smo bliže italijanski meji in lahko računamo na množično
podporo navijačev, poleg tega pa bomo le dobrih 150 km od Miinchna, kar je tudi dobro znamenje pred tekmo za vstop v finale. Vsekakor bi v oddaljenem Hamburgu lahko računali na dokaj skromnejše število navijačev. Po drugi strani pa nas zdaj čaka zmagovalec druge četrtfinalne skupine, čeprav je tudi res, da so vse tri ekipe, ki se potegujejo za vstop v polfinale, izredno borbene in torej nevarne«.
Zamenjali ste dva igralca, v igro sta vstopila Altobelli in De Agostini in prav ta dva sta že po nekaj sekundah premagala danskega vratarja...
»Res je, vendar je to zgolj slučaj. Pristaviti velja, da je Mancini do tedaj igral izredno, bil najboljši mož na igrišču, saj je skupno z Viallijem povsem utrudil dansko obrambo...«
Danes zadnji kvalifikacijski tekmi
Nizozemska računa na zmago
S to zmago so osvojili prvo mesto v A skupini
Domačini tokrat nezadržni
ZRN-ŠPANIJA 2:0 (1:0)
STRELEC: v 29. in 50. min. Voller
ZRN: Immel, Borowka, Brehme, Kobler, Herget, Rolff, Littbarski (od 62. min. Wuttke), Matthaus, Voller, Thpn, Klinsmann (od 84. min. Mili).
ŠPANIJA: Zubizarreta, Tomas, Camacho, Andrinua, Sanchis, Victor, Mic-hel, Martin Vasguez, Butragueno (od 51. min. Salinas), Bakero, Gordillo.
SODNIK: Vautrot (Fr.). RUMENI KARTONI: Martin Vasguez, Sanchis in Gordillo (Š) ter Thon in Herget (ZRN). GLEDALCEV: 70 tisoč.
Sovjetska zveza - Anglija
FRANKFURT — Sovjetski zvezi bi danes zadostoval neodločen izid za kvalifikacijo. Glede na igro, ki so jo prikazali Angleži, lahko starta "zbor-naja” na čisto zmago, delen neuspeh proti Irski pa ne daje moštvu Loba-novskega zanesljivih izgledov za uspeh. Poleg tega je že gotovo, da Dasa-jev ne bo več igral na tem prvenstvu, saj se je poškodoval na tekmi z Irsko.
Anglija se bo na vsak način poslovila od tega EP. To, kar Angleže boli, je poraz proti Irski. Igra nekdanjih nogometnih mojstrov sedaj znatno zaostaja za evropskim poprečjem.
Sklep nogometne zveze glede klubskih nastopov bo verjetno še bolj potrl angleške nogometne navijače in jih podžgal k novim "podvigom".
Nizozemska - Irska
GELSENKIRCHEN - Tekma med Irsko in Nizozemsko bo odprta vsem možnostim za napredovanje v polfinale. Ircem zadostuje neoločen izid, razigrani Nizozemci pa zanesljivo napredujejo z zmago in celo ob neodločenem izidu v primeru sovjetskega poraza. Pričakuje se lahko, da Irci ne bodo zmogli treh vrhunskih tekem in da bodo Nizozemci, ki izvrstno igrajo, tudi zmagali.
Ob taktičnih potrebah obeh ekip pa so vesti o stanju moštev dokaj porazne. Veliko je poškodb, ki prihajajo na dan, in živčno so mnogi zvezdniki strti. Med nogometaši, ki izgledajo fizično utrujeni, je tudi Gullit, ki pa bo seveda igral. Obe tekmi bosta ob 15.30, v neposrednem prenosu pa ju bo predvajalo več televizijskih mrež (RAI 1, RAI 2, Koper, Montecarlo.
MUENCHEN — 01ympiastadion je bil prizorišče gladke^ zmage domače reprezentance proti Španiji, ki nikakor ni mogla uresničiti svojih napadalnih zamisli. Kot že proti Italiji, so Španci le redkokdaj prodrli v sam kazenski prostor. Odločilna za njihovo neučinkovitost je bila porazna forma Butraguena, ki dejansko ni prišel do besede. Nemci se se vsekakor zavedali, da se ne smejo preveč zanesti na neodločen izid. Tekmo so vzeli skrajno resno in redno masovno ogrožali
španska vrata. Glavni "vzmeti" v njihovem napadu sta bila Klinsmann in Voller. Prav slednji je v prvem polčasu dosegel lep gol po duetu s Klin-smannom in si ponovno pridobil simpatije občinstva, ki ga med tekmo z Italijo ni sprejelo s preveliko toplino. Španija je igrala napadalno, ker ni imela druge alternative, res nevarna pa je bila le redkokdaj. Najbližji je bil golu Bakero, čigar žoga je za las zgrešila cilj.
Po drugem golu Vollerja je bila usoda Španije zapečatena. Bilo je še nekaj napadov in Španija bi si tudi zaslužila 11-metrovko, ko so v kazenskem prostoru zrušili Victorja. Pri Španiji je v tej tekmi ob Butraguenu zatajil tudi Michel. Med najbolj razočaranimi so stadion zapustili španski navijači, ki so v resnici "gastarbeiterji" v ZRN. Izločitev domače ekipe pomeni zanje ponovno vsakdanjo sivino.
LESTVICA STRELCEV
3 zadetki: Van Basten (Niz.). 2 zadetka: Voller (ZRN). 1 zadetek: Mancini, Vialli, Altobelli, De Agostini (vsi Italija); Laudrup in Povlsen (oba Danska); Butragueno, Michel, Gordillo (vsi Španija); Rats in Protassov (oba ŠZ); Hougton in Whelan (oba Irska); Rob-son (Anglija).
Nogomet: novosti pri Triestini
Lombardo novi trener
Danes v Št andr e žu deželni finale under 14
Tudi fantje Sloge in Vala
Avtomobilizem: pred VN Detroita
Prost najhitrejši
DETROIT — Začele so se prve poskusne vožnje za VN Detroita in doseženi časi so pokazali, da se tudi med to preizkušnjo svetovnega prvenstva verjetno ne bo veliko spremenilo. Oba mclarena sta bila včeraj nesporno naj-hitrejša. Alain Prost je dosegel v enem krogu 1'41"410, Senna pa 1'42"207. Vozilo benetton ford Kanadčana Boutse-na je zaostal za poldrugo sekundo, fer-rarija pa sta dosegla 5. in 6. mesto.
Gerhard Berger je najhitrejši krog prevozil v T44"578, Michele Alboreto pa v 1'44"783.
Dirka za VN Detroita bo v nedeljo na progi, ki se razvija v samem mestu, ki je od nekdaj pojem ameriške avtomobilske industrije.
Kolesarstvo: etapa Fondriestu
BULLE - Četrto etapo kolesarske dirke po Švici je osvojil Italijan Fon-driest, ki je na 219 km dolgi progi od Kanderstega do Bulleja dosegel poprečno brzino nekaj pod 40 km na uro.
Na skupni lestvici vodi Portugalec Acacio da Silva, isti skupni čas pa ima tudi Avstrijec Wechselberger. Prvi Italijan je Rabottini, čigar zaostanek znaša kar 4’21".
TRST — Prvi odlok novega vodstva Triestine je bila zamenjava trenerja. Enzo Ferrari odhaja, na njegovo mesto pa prihaja 37-letni Marino Lombardo, Tržačan, ki se je doslej ukvarjal večinoma z mladinskimi moštvi. Lombardo je brez izrednih uspehov več let igral pri Torinu, eno leto pa tudi pri Triestini. Leta 1984 je treniral moštvo "primavera" Triestine, do pred kratkim pa mladince Udineseja. Na sceno stopa popoln novinec po dolgi seriji uglednih imen, ki so sedela na klopi Triestine.
Odbojka: Italija v Seulu
MONTREUX — Italijanska odbojkarska reprezentanca je sinoči v Mon-treuxu s 3:1 (13:15, 15:7, 15:8, 15:3) v tretji odločilni premagala Kitajsko in se tako uvrstila na olimpiado v Seulu.
Košarka: zmaga Italije
PERUGIA — Italija je na četvero-meču v Perugii gladko premagala Francijo s 96:56 (52:22). Med Italijani
so bili najboljši Riva, Binelli in Mag-nifico.
Dirka tris
MILAN Zmagovita kombinacija dirke tris je sledeča: 10 - 12 - 4. 131 zmagovalcev bo prejelo po 7.875.770 lir.
Minibasket - Trofeja Jadran
Sklepna prireditev
V nedeljo, 19. t. m., bo v Borovem športnem centru sklepna prireditev letošnjega turnirja za Trofejo Jadran v minibasketu. Kot je znano, so se letošnjega turnirja udeležile ekipe Don Bosca, Kon-tovela, Brega, Bora, SGT, Sokola, Poleta in Doma. Spored sklepne prireditve pa je naslednji: ob 9.30 izročitev majčk, ob 10.00 tekma med selekcijama »Beli« - »Rdeči«, ob 11.00 nagrajevanje.
V	štandreški telovadnici bo danes popoldne v priredbi OK Val in s sodelovanjem mladinskega odbora FIPAV in štandreške rajonske konzulte deželni finale v moškem prvenstvu under 14. Barve tržaške in goriške pokrajine bosta na tem finalu branili slovenski ekipi Sloge oziroma Vala, ki sta zmagali v pokrajinski fazi. V prvem srečanju ob 15. uri se bodo slogaši pomerili s prvakom Pordenona, sledila pa bo tekma med valovci in videmskimi prvaki. Nato bosta srečanji za 3. oziroma 1. mesto. Od naših dveh ekip ima več možnosti Val, ki je v svoji pokrajini odigral »pravo« prvenstvo, medtem ko so se slogaši do tega finala dokopali po enem samem dvojnem spopadu z Virtusom.
Sokolovke v Martignaccu
V	drevišnjem 4. kolu finalnega dela deželnega odbojkarskega pokala za ženske bodo igralke Sokola Indules gostovale v Martignaccu (ob 19.30). V Nabrežini je Martignacco slavil zmago s 3:1.
Tudi Val in borovke
Na Trgu Unita v Trstu bo jutri množični turnir v superminiodbojki za fante in dekleta. Nastopile bodo ekipe, ki so zmagale v pokrajinskih fazah, šlo bo torej za neke vrste deželni finale. Med drugimi bosta nastopili tudi moška vrsta Vala in ženska vrsta Bora Friulexport. Nastop dveh ekip iz Slovenije in Avstrije bo dal turnirju mednarodni pečat. Prireditev se bo pričela ob 9.30, zaključila pa predvidoma ob 16.30.
Miniodbojka v Doberdobu
Vodstvo Agoresta, ob sodelovanju pokrajinske odbojkarske federacije, organizira danes popoldne v Doberdobu (na občinskem igrišču) turnir v miniodbojki, na katerem nastopajo ekipe, ki jih sestavljajo fantje in dekleta. Na današnji prireditvi, ki bo veljala v bistvu za pokrajinsko prvenstvo, bo nastopilo 9 ekip' in sicer postaje Vala-Mladosti (5 ekip)' Torriane-Soteca (2) in Morara (2).
Zmagovalec današnjega turnirja, ki se bo pričel ob 16.30, bo nastopil na državnem finalu, ki bo v Riccioneju.
'Ti

II:!

lllll
Junijska številka Planinskega vestnika
Naslovnico revije je tokrat posnel alpinist Janez Skok, prikazuje pa al-pinista-tekmovalca, ki se bori za čim-višjo uvrstitev na prvem uradnem jugoslovanskem prvenstvu v prostem plezanju, ki je bilo zadnje dni aprila v Ospu. V notranjosti vestnika je seveda tudi članek o tem dogodku, ki ga je napisal naš vodilni alpinist Tomo Česen. Uvodni sestavek pa je napisal Tone Strojin, v njem pa se spominja pred kratkim umrlega "stoletnika" Pavla Kunavra. Kaj je pomenil Kunaver za naše planinstvo in naravno varstvo, ni treba posebej poudarjati, pa tudi naštevanje bi bilo dolgo. Le to: brez njega bi danes slovensko planinstvo ne bilo tisto, kar trenutno je.
Planinski vestnik štev. 6 ima tokrat zelo malo alpinizma (v bistvu le Grošljev članek o vzponu na najvišjo avstralsko goro), zato pa je zelo "pedagoški" in pripravlja družine, predvsem pa najmlajie, na prve korake v gorskem svetu. To vsekakor dokazuje elastičnost in vsestranskost te revije. Jančarjevi drami Klementov padec so
Naslovnica junijske številke Planinskega vestnika je, kot vidimo, posvečena jugoslovanskemu državnemu prvenstvu v prostem plezanju, ki je bilo konec aprila v Ospu.
posvečeni kar trije sestavki in sicer izpod peresa Toneta Strojina, Stanka Klinarja in Aleša Bergerja. To je vsekakor pozitivno, da se planinstvo (alpinizem) obravnava problemsko, pozitivno pa je tudi, da avtorji člankov ne štedijo s kritičnim in večkrat polemičnim pristopom, kar seveda ustvarja dialektičen odnos, ki je (seveda če ne degenerira) vsekakor pozitiven. Kar dva krajša sestavka sta posvečena zamejstvu. Prvi obravnava občna zbora SPDT in SPDG, drugi pa "dolgi pohod" SPDT.
Zadnja Messnerjeva »bitka«: Mountain VVilderness
»Pred stotimi leti je Ouintino Sella ustanovil Italijanski akademski planinski klub z namenom, da osvoji vse vrhove sveta. Danes, po sto letih plezanja smo ta cilj uresničili, zato pa se lahko sedaj alpinisti posvetimo drugemu cilju: braniti moramo še zadnje nedotaknjene kotičke sveta.«
Tako je v sredo govoril v Milanu Reinhold Messner na uradni predstavitvi ekološke organizacije Mountain VJilderness, ki si je zadala nalogo obrambe visokogorskega sveta pred
onesnaženjem. O pobudi so razpravljali že lansko jesen na simpoziju, ki sta ga v Bielli priredila CAI in sklad Sella. Tokrat pa so se pobude lotili stvarno in programsko. Že konec julija se bo skupina evropskih poslancev skupno z delegacijo Mountain VJilder-ness podala na Mont Blanc, da bi osvestila javno mnenje širše o problemu ekologije. Istega meseca bodo počistili steno Marmolade, kasneje pa bodo demonstrirali za odpravo središčne žičnice med Courmayeurjem in Chamonixom.
S smučmi z Broad Peaka
V sredo se je podala v Pakistan italijanska alpinistična odprava, ki jo vodi znani plezalec iz Novare Clau-dio Schranz in ki si je zadala nalogo, da v Karakorumu osvoji 8047 m visoki Broad Peak. Vendar pa to še ni vse. Schranz ima nadvse ambiciozen cilj: z vrha se namreč namerava spustiti s smučmi. V primeru uspeha bi to bil neverjeten podvig, ki ga seveda ni poskušal nihče. Poleg vodje se odprave udeležujejo še Giuseppe Lafranco-ni, Mario Carrara, Roberto Sala, Ac-hille Pasini in Marco Vi tale. Odprava
se bo predvidoma vrnila domov prve dni avgusta.
Gouvy uresničil drzen načrt
Šestindvajsetletni Francoz iz Cha-monixa Bruno Gouvy je držal besedo in uresničil to, za kar so mnogi meh1' H, da je samomor. Alpinist je skočil s padalom z višine 5 tisoč metrov in njim pristal na vrhu malega DrUC' kjer je prostora bore malo, saj je to [ majhna granitna igla. Gouvy se 1 nato spustil po vrvi preko severn stene, na začetku strmega ledišča si je nataknil suri in z njim presmuc ledišče od začetka do konca. Sledu L skok z jadralnim padalom čez Pre° tali del stene, pod njo pa si je Pon°,0. no nataknil surf in se spustil Protl fr)0 lini. Gouvy je lansko zimo s suri na nogah presmučal zahodno ste v Eigerja, južno stran Velikih ^ora^eV-in pa zadnji del - gotovo najzah , nejši - te trilogije, vzhodno steno ^ terhorna. Poleg tega Gouvy ze °, nje bro obvlada tudi monoski (smuč po eni, nekoliko širši smučki), s ^ smučko pa ima tudi svetovni re 170 km na uro.
V Steverjanu 18. redni deželni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji
Raznolika stvarnost našega telesnokulturnega gibanja
Skupščina delovnega značaja Poročilo predsednika ZSŠDI Oda Kalana
Osemnajsti redni deželni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je bil delovnega značaja. Udeležilo se ga je samo 19 od 37 društev, ki so članice zamejske krovne telesno-kulturne organizacije. V svojem poročilu je predsednik Odo Kalan pozval skupščino k odkriti razpravi o vlogi in delovanju Združenja, pozval je športnike naj se izrečejo o tem, ali deluje Združenje v skladu z njihovimi koristmi, ali so z opravljenim delom zadovoljni. Razprava, ki naj bi bila srž večera, je bila kratka in zavzeta, razvnela stajo zelo kritična posega predstavnika SZ Bor Livija Valenčiča in še posebej Mitje Raceta, a v bistvu ni imela konkretnega izteka. Večina delegatov se o nakazanih problematikah ni izrekla, zato ni mogoče ugotavljati, ali je nezadovoljstvo razširjeno, ali omejeno na manjši del članstva.
Za predsednika občnega zbora je bil na začetku imenovan Aldo Rupel, ki je uvodoma pozdravil goste. Sledilo je poročilo predsednika Kalana, ki je na koncu seznanil delegate s skorajšnjim izidom druge knjige Alda Rupla o slovenskem telesnokulturnem gibanju v Italiji. Sledili sta poročili predsednikov obeh Teritorilanih odborov.
Jože Cej je v imenu SKGZ pozdravil občni zbor in izrazil upanje, da bi na teh skupščinah prišla do izraza tudi problematika Slovencev iz videmske pokrajine. Rafko Dolhar je opozoril na težave, s katerimi se zaradi pomanjkanja povpraševanja srečuje športna ambulanta na Opčinah, ki da je pred zaprtjem. Predsednik ZTKO Slovenije Ivo Zorčič je poudaril, da je telesnokulturno gibanje izredno pomemben faktor v utrjevanju slovenske prvobitnosti, »ki ga tudi v Sloveniji, ko govorimo o rojakih v Italiji, vse premalo poudarjamo.«
Prvi razpravljalen je bil Livijo Valenčič, ki se ni strinjal s trditvjo, zaobjeto v dveh poročilih, da je finančni položaj društev zdaj zadovoljiv. Poudaril je, da odgovorni forumi pri naši narodnosti skupnosti in tudi stranke, v kateirh se Slovenci prepoznavamo, ignorirajo dimenzije našega športa ter se omejujejo na deklarativne pohvale. Treba se je stresti, pravi Valenčič, to velja tudi za ZSŠDI. Pozval je Združenje h konkretnosti kar se tiče prizadevanj za izgradnjo športnega centra v Trstu, opozoril je na to, da je vse več yprašanj, ki gredo mimo naše osrednje športne organizacije.
Mitja Race je očital vodstvu Združenja, da ne daje sugestij za razpravo. Po njegovem mnenju zasluži predsedniško poročilo negativen predznak, ker ne navaja nikakršnih podatkov, ker se omejuje na gesla in ne nakazuje rešitev za odprta vprašanja, kakršna so: širina in kvaliteta ponudbe, vprašanje obstoja ekipnih panog, vprašanje vključevanje športnikov večinskega naroda, narodnosti in sodelovanja z hlatično domovino, vprašanje mešanih zakonov in druga. Samo s pozivom k združevanju, je dejal, ne bomo reševa-k vprašanja padca rojstev. Obžaloval j0, da ni besed o gradnji športnega centra v Trstu, o proslavljanju 120-let-nice športa v Trstu, o Športni šoli Trst.
Egon Kraus je govoril v imenu Pojeta. Racetu je očital, da ni povedal nič novega in da je pred leti sam zagovarjal stališče, da mora ZSŠDI predvsem opravljati administrativno funkcijo. Naglasil je, da kontrapozicija ŠZ ,or - ZSŠDI nikomur ne koristi. O športnem centru v Trstu in 120-letnici sPorta v Trstu ni bilo doslej govora.
Podprl je predlog predsednika TO ZSŠDI za Tržaško Kufersina o delitvi tržaške pokrajine na štiri športne okraje, kajti, je dejal, o združevanju je treba razmišljati zdaj, ko nam voda še ne teče v grlo. Kritiziral je trditev, da je finančno stanje v društvih zadovoljivo.
Edi Kraus je v imenu Jadrana izjavil, da mora Združenje stopiti na pot konkretnega reševanja vprašanj, tako da si postavi točno določene cilje in predvsem roke za njihovo uresničitev. Zgražala ga je trditev, da razpolagajo nekatere društva z več finančnimi sredstvi kot Združenje. Presenetile so ga besede o športnem centru v Trstu. Kdo ga gradi? Komu je namenjen?
V svoji repliki je predsednik Kalan dejal, da so kritike vsekakor zanj bolj dobrodošle od retoričnih pohval. Zagovarjal je stališče, da se je finančno stanje v društvih izboljšalo, a je hkrati zanikal, da bi kdajkoli trdil, da so s tem v zvezi vse težave odpravljene. Sledilo je razčiščevanje okrog organizacije 120-letnice športa v Trstu, Kalan pa je tudi poudaril, da je ZSŠDI že razpravljalo o vseh argumentih, ki jih je načel Race. Predsednik ZSŠDI se je obvezal, da bo vprašanje ambulante, v katero je tudi Združenje vložilo precej sredstev, rešeno do pričetka prihodnje sezone.
Sledile so še tri krajše pripombe. Tamara Blažina od ŠK Kras je dejala, da razprtja Bor - ZSŠDI vselej morijo razpravo na občnem zboru, zato naj se tile organizaciji dogovarjajo na ločenem sestanku. Tajnik ZSŠDI Ivan Peterlin je v zvezi z ambulanto ugotavljal, da večina naših športnikov nima opravljenega obveznega zdravniškega pregleda in pozval k angažiranju predsednike posameznih društev, ki tudi kazensko odgovarjajo glede tega vprašanja. Zvonko Simoneta od ŠK Kras je na koncu pripomnil, da ambulanta ni delovala tudi zaradi težav pri kontaktiranju zdravnikov.
Po tem posegu je Aldo Rupel dvajset minut pred polnočjo zaključil skupščino, (ak)
Predsednik teritorialnega odbora za Tržaško Jurij Kufersin se je dotaknil splošnih vprašanj in opustil naštevanje pobud, ki jih je izvedel odbor. Uvodoma je naglasil, da si je odbor prizadeval izboljšati stike z društvi, kar pa z vsemi ni uspelo. Izrazil je prepričanje, da je vloga Združenja predvsem v usmerjanju in realizaciji potreb, hotenj in teženj društev članic, te pa so si večkrat nasprotujoče. Združenje ne more zato postavljati strogih programov, ki bi terjali popolno poslušnost in podreditev društev. Zato so prvenstveve naloge teritorialnega odbora sledeče: pomagati društvom pri njihovih upravnih potrebah; Skrbeti za rast kvalitete s tehničnega, kadrovskega in organizacijskega vidika; podpirati sodelovanje in združevanje med društvi; gojiti stike s pokrajinskimi organizmi in organizmi onkraj meje; biti prisotni pri vseh pobu-
Redni delovni občni zbor združenja slovenskih športnih društev v Italiji sovpada z raznimi premiki v zamejski telesni kulturi, premiki, ki zahtevajo nove prijeme, nove načine dela in pristopa k reševanju
naše problematike.
Predvsem se moram zahvaliti najmlajšemu športnemu društvu, Briškemu griču, ki nas danes gosti. Njegovi atleti so se že spoprijeli v prvenstvenih tekmovanjih in dosegli prve uspehe. Društvo je nastalo dejansko po tradiciji slovenskih športnih društev, ki so se razvila v samostojna telesa iz športnih odsekov kulturnih društev. Jasno je torej, da obstoja možnost sodelovanja obeh vej naših dejavnosti in da ne obstoja konkurenčnost med kulturo v tradicionalnem smislu in med telesno kulturo.
Po drugi strani je začelo pred nedavnim aktivno delovati na Tržaškem še drugo društvo, ki ima popolnoma različne značilnosti: to je Shinkai karate Club. Skupina ljubiteljev te panoge se je zbrala in odločila, da ustanovi društvo z določeno administrativno strukturo in da bo skušalo razviti to zvrst telesne kulture. Prisostvoval sem preteklo soboto skupinskemu izpopolnjevalnemu treningu, ki je bil v telovadnici v Zgoniku. Vaditelja sta bila dva mendarodna mojstra italijanske zveze, a prisotni so bili ne samo domači atleti, ampak tudi iz jugoslovanskih klubov in tudi iz drugih predelov Italije.
Tretji zanimiv pojav je razvoj tenisa v Zgoniku, v okviru športnega krožka Kras. V kolikor je meni znano, se je odbor odločil, da bodo pri Krasu gojili le rekreativni tenis, dgčim bi tekmovalni tenis ostal domena Športnega združenja Gaja, ki se že dalj časa ukvarja s tenisom.
Ravno tako je bil pretekli teden na Opčinah posvet o bodočnosti naše košarke. Vodilni predstaviki društev in trenerji predvidevajo popolno profesionalno strukturo društva in tudi pristopa v pridobivanju novih atletov: govor je bil o zaposlitvi aktivnih tekmovalcev, o na-
dah splošnega značaja in v prid posameznim sektorjem. Glede združevanje Kufersin obžaluje, da se še ni uveljavilo načelo vzajemne pomoči in odkritosrčnosti, za kar je kriva tudi prevelika razlika v moči in kvaliteti med sorodnimi društvi. Naglasil je, da bi morala močnejša društva pomagati šibkejšim, a to se v glavnem ne dogaja.
Zaradi stalnega upadanja številčnosti je občutena potreba po čimprejšnjem načrtovanju bodočega delovanja, ki mora biti skupno. TO je postavil sledeče okvire: 1. porazdelitev tržaške pokrajine na štiri okraje: zahodni Kras, vzhodni Kras, mesto, dolinska in miljska občina; 2. vzajemna pomoč med društvi posameznih okrajev in opredelitev vsakega društva za eno specifično panogo; 3. spoštovanje načelnih narodnostnih in drugih vprašanj, za katere bi se skupno opredeljevali; 4. maksimalna gojitev otroške in mladinske dejavnosti; 5. gojitev kvalitete preko združevalnih pobud, ki bi morale imeti brezpogojno podporo vseh zainteresiranih subjektov.
grajevanju njihovega truda, o zagotavljanju bodočnosti tekmovalcev, ko bodo morali pustiti športne arene.
Namerno sem navedel te štiri tako različne razvojne trenutke naše telesne kulture, kar nalaga vodstvu združenja, kakor slehernemu med nami, nove obveznosti, če želimo in upamo na nadaljnji vzpon naše dejavnosti. In tako se znajdemo pred ključnim vprašanjem: katera pot je pravilna, katere smernice moramo skupaj izoblikovati oziroma katere cilje moramo zasledovati in po možnosti doseči! Ampak tu ne gre le za oblikovanje smernice, saj bi morali tudi slediti tem smernicam, če si iskreno želimo izboljšati kakovost in množičnost v naši telesni kulturi. Presunile so me besede danes že bivšega nogometnega trenerja Gaje, besede in misli, ki so prišle na dan v Primorskem dnevniku. Trener, ki že dolgo let dela v našem društvu, ugotvlja, da zamujamo priložnosti, da le govorimo o nekih združevalnih pobudah, da ničesar dejansko ne storimo, da bi premaknili zadeve iz mrtve točke. Posledica tega stanja je, po mnenju intervjuvanca, vedno večja prisotnost tekmovalcev večinskega naroda v naših društvih. Iz tega lahko potegnemo le neki zaključek: to je kar hočemo? Hočemo ohraniti le naše izvirno slovensko ime in bomo zanemarili cilje, ki so si jih zastavili ustanovitelji krožkov, društev ali klubov?
Taki in slični problemi pretresajo danes naše gibanje, a mi ne moremo stati ob strani in pasivno gledati na tok dogodkov. Želimo in moramo nekaj storiti, moramo zasukati in posodobiti naše delovanje, ampak na podlagi jasno začrtanih ciljev.
Po drugi strani imamo občutek, da vlada med društvi določeno samozadovoljstvo: finančno stanje se je vzadnjih letih le nekoliko izboljšalo, vedno več društev razpolaga z lastnimi objekti ali z občinskimi telovadnicami, kar jim omogoča rednejši treing in vsestranske boljše pogoje dela; po društvih je vedno več lastnih prevoznih sredstev, kar po eni strani olajša delovanje, a po drugi še povečuje odgovornost odbornikov, vaditeljev ali spremljevalcev, ki vozijo atlete na tekmovanja ali na treninge. In tudi ta odgovornost ni zanemarljiva, saj so odborniki društva odgovorni napram ateltom in njihovim staršem. Razen redkih izjem v društvih ni opaziti večjih kriznih trenutkov: po drugi strani so prvenstveni uspehi v raznih panogah nekoliko slabši kakor v preteklem letu, če opazujemo članske ekipe; pri mladinskih vrstah se vedno bolj uveljavlajmo, kar nam vzbuja upanje, da je tekmovalna kriza le prehodnega značaja in da bomo lahko z mladimi silami ponovno pridobili mesta, ki smo jih zgubili. Gotovo je, da s površnim delom bomo zanemarili naš pomladek in ga bomo nehote odtujili. Poleg tega postaja tekmovalna konkurenca vedno večja in sleherni voditelj kluba se mora zavedati, da ni mogoče doseči določenih uspehov, če ne bodo združevali boljših sil. In tu se postavlja vprašanje kako to doseči. Jasno je, da nihče ne more postopati proti volji društev ali vaščanov: združevanje mora postati cilj, mora postati vodilo našega delovanja. Nemogoče je predpisati načine in metode združevanja, saj je realnost v kateri živimo bistveno različna od panoge do panoge, od predela do predela našega ozemlja.
Vrnem se na primer tenisa pri Krasu. Društvo se je zavestno odločilo, da vzbudi zanimanje za to športno panogo, a da ne bo ločevalo moči, ampak da bo prepustilo tekmovalno udejstvovanje le Gaji, kar pomeni da bi morali perspektivne tekmovalce usmerjati prav k Gaji. To je dejanska politika, to je premik v miselnosti in novi pristop k delu. Po dru-
gi strani, kjer društva že dalj časa delujejo v isti panogi, ne moremo kar čez noč postviti neka združevalna pravila. Jasen je primer odbojke, kjer ni doseglo združevanje zaželjenega cilja. Meblo ni postalo nikoki cilj za naše mlade odbojkarje, kakor je na primer Jadran za košrkar-je. Vsak mladi perspektivni košarkar si želi priti prej ali slej v vrste Jadrana, pri odbojki tega ni, vsaj na Tržaškem. Na Goriškem je stanje zopet različno. Imamo dva pola, moško in žensko odbojko, ki sta postla katalizator in združevalni element za manjša društva. Upamo, da bo tak poskus rodil boljše sadove kakor v Trstu; danes lahko smatramo, da je bil ta poskus uspešen in da moramo nadaljevati po tej poti. In ravno ker govorimo o Goriški, bi ponovno sprožil neko vprašanje, o katerem smo že večkrat spregovorili. Smatramo, da je škodljivo za razvoj naše telesne kulture, da nekatera društva stojijo ob strani in da ne pride do vključevanja tudi teh v skupno organizacijo. Ponovno podčrtamo, da je v Združenju prostor za sleherno društvo, da je cilj naše organizacije le ovrednotiti to delovanje, a da Združenje spoštuje samostojnost in razvojne težnje vsakega člana. Sleherno društvo ima pravico slediti svojo razvojno pot, a Združenje mu mora pomagati prav pri uresničevanju teh teženj, seveda ob spoštovanju suverenosti in želja sorodnih društev. Nima smisla, da si mečemo polena pod noge in da tako sami šibimo lastne moči. V združevanju je naša moč in morda prav z enotnostjo bomo lažje dosegli določene cilje, ki si jih je odbor zastavil.
Poglavitni cilj, katerega si je zastavil odbor, je doseči s strani oblasti, da bi združenju priznali posebni status organizacije, ki velja v dobrobit telesne kulture (ente di promozione sportiva). Vemo, da ne bo lahko doseči teh ciljev, saj prihaja tudi na tem področju do novih premikov v italijanski športni organizaciji CONI. Pričakujemo namreč novi zakon, kjer naj bi bile nakazane določene smernice delovanja in pogoji uveljvljanja skupnih organizacij. A to še ne pomeni, da moramo čakati: obstojajo zakoni in mi se jih moramo poslužiti. Jasno nam je, da nam je potrebna tudi politična podpora in tudi to bomo skušali dobiti. Po drugi strani moramo pripraviti potrebno dokumentacijo ali spomenico za oblasti v Rimu. Zradi tega bomo poslali v najkrajšem času društvom neke anketne pole: na njih bomo vpisali podatke s katerimi razpolagamo, a vendar prosimo, da jih odborniki preverijo in da jih dopolnijo. Odgovore bi potrebovali čimprej, da bi lahko sestavili skupno poročilo. Na tak način zbrani podatki nam bodo služili, seveda če jih bomo sproti ažurnirali, da bi imeli stalni pregled osebnih podatkov društev. Tu nam je potrebna pomoč odbornikov, tudi če se prav zavedamo, da ste vsi skupaj polno zaposleni z latnimi skrbmi, a vendar vam ne bomo vzeli mnogo časa. Podčrtamo, da potrebujemo podatke zato, da bi dosegli nekaj za vsa društva, 'aj eventuelna finančna sredstva, ki so dodeljena tem orgnizacijam bi bila namenjena prav društvom.
Ravno tako smo pripravili načrt o dopolnilnem zavarovanju članov društev. Načrt smo sicer predstavili na skupščini predsednikov, a ker je bila prisotnost dejansko preskromna, bomo ponovno obrazložili predlog (tega je sleherno društvo dobilo v pisni obliki) in dodali še nadaljnje informacije, ki so potrebne za dokončno pojasnilo problema.
Rekli smo, da je delovni občni zbor in zaradi tega nima smisla, da poročila preveč raztegnemo. Potrebna je odkrita debata tudi na podlagi pročil teritorialnih odborov. Namerno se nisem dotaknil vseh trenutkov, ker si želimo, da bi bilo dovolj časa za plodno diskusijo.
Hvala za pozornost.
Poročilo Teritorialnega odbora za Goriško
;emi bi ^rhu
Predsednik teritorialnega odbora za Goriško Aldo Rupel je v svojem posegu omenil vrsto jrobud, ki jih je ZSSDI pripravilo (ali sodelovalo pri organizaciji) v pretekli sezoni. Med , ,	-- omenili teniška turnirja na
j1 u in v Štandrežu, na katerih je so-ovalo več kot 80 ljudi. Ob tem ne e Pozabiti na vrsto odbojkarskih tur-etJev na finalni del turnirja v ma-e Nogometu, katerega so se udeleži-'ila 2	strani meje. Skrb je
Po .nameniena todi »manj znanim« rtnim panogam. Med temi gre n kemti usPešno Soško regato s kanuji [ori t k*' kolesarsko prireditev v Pod-.ter tečaj karateja, ki se ravnokar ■°ncuje v Gorici.
iQd®r.zadeva delo na rekreacijskem arn ociu' si posebno mesto zasluži or-e	P0t1°da Števerjan - Gonja-
°kvir izpeljanih pobud sodi tudi
izid knjige o telesni kulturi, ki je nastala izpod peresa Alda Rupla.
Tudi na Goriškem si prizadevajo, da bi čimprej uresničili športno ambulanto za splošne predsezonske preglede ter za rehabilitacijo mišičnih in sklepnih poškodb. Obveza pa je tudi, da bi na Doberdobskem pripravili večjo manifestacijo, ki bi zadobila pokrajinski značaj.
V seznam pobud goriškega odbora ZSŠDI gre vsekakor podčrtati tudi svetovalsko dejavnost za potrebe osnovnih šol za razne pobude, ki izhajajo iz tega okolja. Posebej je med temi treba pozdraviti nogometni turnir, ki se tako pridružuje tržaškim izkušnjam.
O samem delu odbora je Rupel mnenja, da preživlja določeno utrujenost, kar je znak organizacijske in strukturalne krize, kateri gre naproti. Čuti se skratka potreba po osvežitvi brez travm ali zgodovinskih prelomnic. V to smer naj bi šlo tudi razmišljanje v bližnji prihodnosti.
Prireditelji KD Danica pripravili pester program
Na Vrhu vrsta športnih tekmovanj
S predstavitvjo knjige o delovanju jamarskega kluba Kraški krti so se sinoči na Vrhu pričela praznovanja v okviru sovodenjskega občinskega praznika. Prireditelji letošnje pobude, kulturni delavci društva Danica z Vrha, so sestavili dokaj pester in raznolik program. Več je tudi prireditev športno-rekreacijskega značaja, ki se bodo zvrstile v naslednjih dneh in do 26. junija.
Med najpomembnejše športne prireditve, ki se bodo te dni zvrstile na Vrhu, bi omenili balinarski turnir, ki se bo začel danes zjutraj ob 9. uri in na katerem bodo nastopile ekipe z obeh strani meje. Ob 17. uri bo na sovodenj-skem igrišču nogometno srečanje med postavama iz Sovodenj in Škofje Loke. Zvečer ob 19. uri pa bo na betonskem igrišču vrhovskega središča odbojkarsko srečanje med domačo postavo in Škofjeločani, s katerimi je občina So-vodnje pobratena.
Jutri, v nedeljo, bo stekla ocenjevalna avtotekma Sovodnje - Škofja Loka -Vrh.
Športne prireditve na Vrhu se bodo nadaljevale v ponedeljek s turnirjem v malem nogometu, v sredo pa bodo na vrsti odbojkarji. Vrsto športno-rekrea-cijskih pobud pa bodo sklenili prihodnjo nedeljo, ko bodo na prireditveni prostor povabili skupine za športno ritmično gimnastiko.
V okvir letošnjega občinskega praznika sodita tudi turnirja v šahu in tenisu, ki sta se začela v prvih dneh meseca. Kar zadeva šaha, naj povemo, da si je končno prvo mesto priigral Boris Cotič, ki je v odločilnem dvoboju premagal Julka Florenina.
IZIDI A SKUPINE: Marjan Tomšič -Leopold Devetak 1:0, Boris Cotič - L. Devetak 1:0, B. Cotič - M. Tomšič 1:0.
IZIDI B SKUPINE: Julko Florenin -Igor Petejan 1:0, J. Florenin - Albano Fuser 1:0, J. Florenin - Zdravko Kuštrin 1:0,1. Petejan - Fuser 1:0,1. Petejan - Kuštrin 1:0, Kuštrin - Fuser 1:0.
IZIDI FINALNE SKUPINE: B. Cotič -1. Petejan 1:0, J. Florenin - M. Tomšič 1:0, B. Cotič - M. Tomšič 1:0, J. Florenin -1. Petejan 1:0, M. Tomšič -1. Petejan 1:0, B. Cotič - J. Florenin 1:0.
Kar zadeva teniški turnir so doslej odigrali osmine in četrtine finala, sklepni del tekmovanja pa bo v soboto, 25., in v nedeljo, 26. junija.
OSMINA FINALA: Boris Cotič -Igor Orel 18:1, Rajko Petejan - Kovic 2:0, Fabjan Čevdek - Darko Batistič 17:1, Ladi Devetak - Zdravko Novak 16:2, Robin Devetak - Igor Petejan 15:3, Bogdan Grilj - Danilo Durcik 14:7, Ad-rijano Cotič - Zdravko Kuštrin 14:0, Lucijan Černič - Julijan Čevdek 2:0.
ČETRTINA FINALA: B. Cotič - R. Petejan 16:4, L. Devetak - F. Čevdek 16:2, K Devetak - B. Grilj 11:5, A. Cotič - L. Černič 10:5.
V prvi polfinalni tekmi (25. 6. ob 17. uri) se bosta srečala B. Cotič in L. Devetak, v drugi pa R. Devetak in A. Cotič.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi. 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST L iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
18. junija 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V Londonu lottijeva o krizi v KPI in odnosih s socialisti
KPI potrebuje močno osebnost za vrnitev na stare položaje
LONDON — Med svojim obiskom v Angliji je včeraj predsednica italijanske poslanske zbornice Nilde lotti na tiskovni konferenci spregovorila o krizi v KPI, o perspektivah sodelovanja s socialisti in o razpravi, ki poteka v Italiji v zvezi z morebitnimi ustavnimi spremembami.
lottijeva je glede krize v italijanski komunistični partiji povedala, da gre vzroke iskati v tem, da je KPI z Berlingu-erjevo nenadno smrtjo ostala brez karizmatičnega voditelja ravno v tistem delikatnem obdobju, ko sta se med socialisti in krščanskimi demokrati uveljavljali izredno močni osebnosti, kot sta Bettino Craxi in Ciriaco De Mita.
Vidna predstavnica KPI pa je vzroke za stalno izgubljanje položajev pripisala tudi drugim okoliščinam. Glede zadnjega izredno neugodnega volilnega rezultata pa je Nilde lotti novinarjem povedala, da je bolezen generalnega sekretarja Alessandra Natte padla ravno v čas najostrejše volilne kampanje, kar je po njenem mnenju nedvomno negativno vplivalo na razpoloženje italijanskih volilcev.
Nilde lotti je tudi poudarila, da je prav ta zadnji volilni neuspeh odprl razpravo o morebitnih spremembah v samem vodstvu stranke. Sama vidi to razpravo kot nekaj pozitivnega, saj bi drugače nujno pomenilo, da je KPI nekaj
okostenelega. Zato je po njenem mnenju odločitev Alessandra Natte, da prepusti mesto generalnega sekretarja povsem na mestu, saj se tako KPI odpirajo nove možnosti za delovanje. Ob vsem tem pa je lottijeva še izrecno poudarila, da dosedanjega generalnega sekretarja KPI izredno ceni in z odstopom naj bi njegov ugled v njenih očeh še zrasel.
Glede odnosov s socialisti pa lottijeva ni bila preveč optimistična. Izključila je možnost, da bi v kratkem prišlo do ponovnega tesnega zbližanja ali celo združitve med PSI in KPI, dopustila pa je možnost enotnega gledanja na nekatere probleme, ki zadevajo predvsem razorožitev in Bližnji vzhod. Tudi glede morebitnega zavezništva socialistov in komunistov za levo alternativo po mnenju lottijeve ni dosti možnosti in to predvsem zato, ker so socialisti za partnerja izbrali KD in manjše sredinske stranke in najbrž ni dosti možnosti, da bi socialisti menjali zavezništvo.
Ob koncu pa je predsednica poslanske zbornice spregovorila tudi o morebitnih ustavnih spremembah v Italiji. Nilde lotti se je zavzela za ohranitev proporcionalnega volilnega sistema in zavrnila neposredno izvolitev predsednika republike, glede tajnega glasovanja pa je bila mnenja, da ga je treba ukiniti, ko se glasuje o javnih financah.
Spremembe v služenju vojaškega roka
BEOGRAD — Jeseni bodo v jugoslovanski skupščini zopet razpravljali o spremembi načina služenja vojaškega roka. Čeprav še ni dolgo tega, kar so uvedli obvezno služenje takoj po končani srednji šoli, so vojaški organi predlagali modifikacijo. V prihodnje bodo lahko bodoči zdravniki, strojniki, padalci in še študentje nekaterih drugih fakultet prostovoljno izbirali, ali bodo odšli v vojašnice šele po končanem študiju ali po srednji šoli.
Zaradi sedanjega načina služenja vojaškega roka je armada ostala brez dragocenih strokovnjakov - vojakov, kar se je zlasti poznalo v sanitetni službi...
Nobenih nejasnosti v zvezi z Djilasovim nastopom na TV
LJUBLJANA — Tiskovni svet RK SZDL Slovenije je ocenil, da je televizija Ljubljana ravnala pravilno, ko je ugodila prošnji Evrovizije in v njihovo mrežo poslala posnetek nedavnega nastopa Milovana Djilasa na študentski tribuni v Mariboru.
V okviru razprave o nadaljnjem razvoju slovenskega radia in televizije se je tiskovni svet seznanil tudi z razpravami v posameznih telesih RTV in v jugoslovanskih sredstvih obveščanja, v katerih ljubljansko televizijo kritizirajo zaradi emitiranja Milovana Djilasa. To so označili kot zlorabo sredstev jugoslovanske JRT za širjenje protikomunističnih idej, s čimer naj bi bila 'povzročena velika politična škoda Jugoslaviji. Sprožili so pravo kampanjo, v kateri so ljubljansko televizijo obtožili, da ruši sistem RTV in zahtevali odgovornost tistih, ki so snemanje odobrili.
Jože Smole, predsednik tiskovnega sveta, je opozoril, da se svet s podporo TV Ljubljani ne spušča v razpravljanja, ali je bilo primerno ali ne v Mariboru sklicati tribuno z Milovanom Djilasom, da pa obstaja dejstvo, da je Djilas govoril na legitimni tribuni kot legitimni državljan.
Stane Grah, direktor ljubljanske televizije, je pojasnil, da so Evroviziji posredovali le posnetek Djilasovega nastopa brez spremnega teksta, tak posnetek pa bi v skladu z jugoslovanskimi predpisi lahko naredila vsaka druga tuja televizijska hiša. (dn)
Skupina Pink Floyd dokazala da rock glasba ne pozna meja
Zgodovinska rock skupina Pink Floyd je gostovala v Zahodnem Berlinu, kjer se je zbralo 10.000 poslušalcev. Tisoč pa se jih je zbralo v Vzhodnem Berlinu, saj amplificirane glasbe ni mogoče "utišati" z zidom...	(Telefoto AP)
Tjulenj, ki ne vidi
Tjulenj Boy je slep, a ni zaradi tega nič slabši ribič, saj se spretno poslužuje svojih občutljivih brkov	(AP)
Severni medved spet kraljuje na ledenih severnih poljanah
LONGYEARBYEN (SPITSBERGI) — Severni medved je ponovno neomajni vladar arktičnih poljan. Lovcev, ki so letno postrelili več sto medvedov, ni več na spregled, saj so norveške oblasti prepovedale lov na severnega medveda že leta 1973. Pred tem je bilo na širšem območju Spits-bergov še kakih 2000 medvedov, danes jih je na tem območju kakih pet tisoč, da nekateri že predlagajo preklic prepovedi lova. Temu pa nasprotujejo tako na Norveškem kot tudi na Spits-bergih. Severni medved je postal nekakšen simbol Severnega ledenega morja in Spitsbergov, da ga domačini streljajo le v samoobrambi.
V poletnih mesecih, ko sneg skopni in ko se ledene poljane umaknejo proti tečaju, se tjulenji podajo na odprto morje, tako da severnim medvedom zmanjka hrane. Zaradi lakote postanejo napadalni in se lotijo celo človeka. Nič čudnega torej, da je otroško igrišče v Longyearbyenu (glavno naselje Spitsbergov) obdano z visoko in močno jekleno mrežo. Leta 1982 je namreč v takrat še nezavarovano igrišče vdrl sestradan med-
ved, ki pa so ga pravočasno ubili. Manj sreče je imel poleti leta 1977 neki avstralski turist, ki ga je orjaški severni medved raztrgal in požrl.
Kako napadalna je v poletnih mesecih ta žival, nam zgovorno dokazuje podatek, da so letos na Spitsbergih v samoobrambi ubili pet severnih medvedov. Ta zver je doma še ob severnih obalah Kanade in Sibirije, precej jih je na Grenlandiji in na večnem ledu Severnega ledenega morja. Samec lahko tehta do 700 kilogramov, visok pa je lahko tudi_ tri metre, samica je nekoliko manjša in lažja. Če dodamo, da je ta zver dober plavalec in da lahko teče nekaj minut tudi do 60 kilometrov na uro, je lahko vsakomur jasno, zakaj se ga ljudje bojijo in se ga dosledno izogibajo.
Znanstveniki so v zadnjem obdobju številnim severnim medvedom nadeli ovratnike z radijskimi oddajniki, da bi sledili njihovim selitvam. Ugotovili so, da se severni medvedi radi potepajo, a se ne oddaljijo preveč od svojega "rojstnega kraja".
Rešili so jih po 5 mesecih
TOKIO — Pet kostariških ribičev je srečno preživelo skoraj petmesečno pustolovščino na Tihem oceanu. Januarja letos je njihov ribiški oceanski čoln (3BRT) zajel vodo, ko so nanj dvigovali orjaškega tuna. Voda je zalila motor, tako da so ostali brez pogona in elektrike za radijski oddajnik.
Morski tok jih je izpred obal Kostarike zanašal na odprti ocean. V petih mesecih so tako "prepluli" 7000 kilometrov, saj jih je neka japonska ladja rešila 890 kilometrov vzhodno od Havajev. V teh neskončno dolgih mesecih so ribiči pili deževnico, ki so jo prestrezali z ogromno šotorko, in se hranili z ribami, predvsem z manjšimi, saj jih po nesreči s tunom niso več mikale velikanke.
Suša, ki pesti ZDA, bo vplivala na predsedniške volitve
NEW YORK — Zaradi najhujše suše v ZDA v zadnjih 50 letih so v približno 1000 občinah v 21 ameriških zveznih državah na srednjem zahodu, jugu in v tako imenovanem žitnem pasu, razglasili izredno stanje. Kmetijski strokovnjaki ocenjujejo, da utegne zaradi tega letošnji kmetijski pridelek v ZDA pasti pod zgodovinsko povprečje, zaradi česar se bodo zmanjšale tudi svetovne zaloge osnovnih kmetijskih pridelkov.
Suša je namreč zajela področja, ki so zadnja leta pridelala največ svetovnih viškov v proizvodnji žitaric, koruze in soje. Ameriški predsednik Reagan je zaradi tega včeraj ustanovil posebno komisijo, vodita jo podpredsednik George Bush in sekretar za kmetijstvo Richard Lyng, ki bo proučila posledice suše in predlagala ustrezne ukrepe.
Strokovnjaki sodijo, da bo škoda bistveno manjša, če bo na prizadeta območja v naslednjem tednu dni padel dež, vendar pa meteorologi napovedujejo, da bo sedanje sušno obdobje trajalo še najmanj do konca tega meseca.
Glavni Reaganov gospodarski svetovalec Beryl Sprinkler je včeraj izrazil bojazen, »da utegnejo zaradi suše
Žalosten pogled na suha koruzna polja v Iowi	(Telefoto AP)
poskočiti cene hrane, kar bi okrepilo kazalo, da bo morebitna nova kmetij-tudi inflacijske trende v ZDA«. Posle- ska kriza v ZDA tudi posledica politi-dice suše lahko zelo negativno vpli- ' ke, ki jo na tem področju vodi vajo tudi na izid jesenskih predsed- Reaganova administracija. Se pred niških volitev, še posebej če se bo iz- pol leta je namreč javnost posebej v
državah, ki pridelajo največ kmetijskih viškov ploskala Reaganovi administraciji, ki je s subvencijami farmarjev v žitnem pasu, preprečila nastanek prevelikih tržnih viškov.
Kmetijski strokovnjaki so ocenjevali, da bo letošnja letina predvsem zaradi omenjenih ukrepov Reaganove administracije, nekaj pod dolgoletnim povprečjem, vendar pa nihče ni pričakoval tako hude suše. Cene osnovnih kmetijskih pridelkov na surovinski borzi v Chicagu so zaradi posledic suše že bistveno poskočile. Soja, ki so jo lansko leto prodajali za približno 9 dolarjev po bushlu, je letos na primer že poskočila za 3,22 dolarja po bushlu, pšenico prodajajo po približno 4 dolarjev za bushel kar je 1.30 več kot lansko leto, koruzo pa po 2.50 dolarja po bushlu, kar je za 65 centov pri bushlu več kot lani.
Kmetijski strokovnjaki ocenjujejo, da bo škoda, ki jo bo povzročila suša dosegla več deset milijard dolarjev, samo v severni Dakoti bo po sedanjih ocenah kmetijski pridelek manjši za približno 3 milijarde dolarjev. Kljub temu pa vodilni ameriški strokovnjaki ocenjujejo, da suša nima »zgodovinskih dimenzij«. Pridelek ne bo na-
mreč bistveno nižji samo zaradi sušS' temveč tudi zaradi zavestne politi^6 Reaganove administracije, da bi prf' prečila nastanek prevelikih viškov ih s tem preprečila padec cen kmetijskih pridelkov na svetovnem tržišču.
Kljub temu pa ocenjujejo, da se bodo svetovne zaloge kmetijskih Prl' delkov zaradi sedanje suše v ZDA’ bistveno zmanjšale. Svetovne zaloQe žitaric znašajo približno 325 milijon0. metričnih ton, kar je najmanj v z<? dnjih 5 letih. Svetovne zaloge žitarl _ zadoščajo za približno 77 dni svetov ne potrošnje, še pred dvema letoin pa so zadostovale za 101 dan sveto ne potrošnje. Kljub izrazito velikeP1.^ padcu svetovnih zalog kmetijskih Pr delkov tukajšnji strokovnjaki ne n« povedujejo »prehrambene kriz0. Samo ZDA lahko namreč prihodn/ leto za približno 30 odstotkov P°ve je. jo svojo kmetijsko proivzodnjo. ^oS^. dice sedanje suše v ZDA bodo p° ke kajšnjih ocenah predvsem sez0.ntiio narave, so pa dovolj velike, da ja ^ republikanskemu predsedniške ^ kandidatu, ki vse bolj zaostaja za ^
mokratskim tekmecem, povzročijo daten glavobol.	-
UROŠ LIPUŠČEK