LETO XVI., ŠTEV. 251 LJUBLJANA, SREDA, 26. OKTOBRA 195S 3ena IO dia SLOVENSKI Izdaja Lu GLsKa Ca.’iopi3»rio-£aJožn.iSko podjeije »lov poročevalec — Direktor: Rudi Janhuha — Glavu: so odgovorni urednik>' Sergej Vodnjak - Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica a. lelefon <*3-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/11., iclefoD 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek; Ljubljana, Kardeljeva allea 6. telefon *1-896, za ljubljanske naročnike 2U.463. za ronanje 21-832 — Poštni predaj 2* — Tek. r. 60-KB-5-2-36? - Mesečna na- ročnina 200 dlD Ženevski sastemek Jutri se v Ženevi sestanejp zunanji ministri štirih velesil. Zahodni bodo prispeli iz Pariza, kjer se še zadnjikrat posvetujejo o skupnem stališču, Molotov pa pride naravnost iz Moskve. Na dnevnem redu sestanka so štiri točke: Nemčija, razorožitev, evropska varnost in odnosi med vzhodom in zahodom. Svetovni tisk, ki črpa svoje informacije v glavnem iz dobro obveščenih krogov, ki so blizu vladam, različno komentira sestanek zunanjih ministrov, v glavnem pa se skozi vse komentarje vije nit pesimizma — češ, ministrski predsedniki so se v načelu že lahko sporazumeli, zunanji ministri pa se ne bodo mogli tako lahko, ker bodo pri razgovorih prišla na dan vprašanja, ki zahtevajo določene koncesije, popuščanja, na katera pa niti eni, nvti drugi niso priprav- j Ijeni. že pri prvem vprašanju — Nemčiji — se bodo začela lo-miti kopja. Zahodni ministri vztrajajo pri zahtevi, in pri tem jih Adenauer z vsem sr- j cem podpira, da je treba Nemčijo združiti takoj, nato pa se pogovoriti o vsem ostalem. Seveda Sovjetska zveza na to ne bo pristala, in z njenega stališča je to razumljivo. Ni dvo-mu namreč, da bi se združena Nemčija, če bi bila združena pod pogoji, ki jih postavlja Zahod, postavila na zahodno stran, kar bi obenem pomenilo konec ravnotežja v Evropi. Sovjetska zveza bo zato vztrajala pri ohranitvi statusa quo v Nemčiji, vsaj dokler se ne sporazumejo velesile o razorožitvi in o sistemu evropske varnosti. Sovjetski diplomati so mnenja, da združena Nemčija samo tedaj ne bi ogrožata nikogar (ali vsaj ne bi v takšni meri okrepila Zahoda) če bi bil dosežen sporazum o splošni razorožitvi, obenem pa bi bil sklenjen v Evropi sporazum, v katerem bi b:is vse evropske države in ki bi izključeval vsako možnost agresije. Toda začarani krog gre še naprej. Če je razorožitev pogoj za združitev Nemčije, potem ta pogoj, vsaj po dosedanjem napredku, ki so ga dosegli diplomati na področju razorožitve. še nekaj časa ne bo izpolnjen. Za razorožitev obstajajo kar štirje glavni načrti in še nekaj dopolnilnih. Eisenhotver predlaga izmenjavo vojaških informacij in letalsko inšpekcijo, Eden bi organiziral posebne ekipe nadzornikov, ki bi nadzirale obe strani v Evropi, Francozi in Britanci skupaj predlagajo določitev največjih dovoljenih armad, zmanjšanje oborožitve v treh fazah, prepoved atomskega orožja in ustanovitev učinkovite nadzorniske organizacije-, sovjetski predlog je podoben, le da bi atomsko orožje prepovedali takoj. Kljub tem predlogom, ki se ne križajo v vseh točkah, pa se predstavniki Vzhoda in Zahoda sploh še niso sporazumeli, katero točko bi proučili najprej, pri čemer pa je videti, da je še mnogo premalo medsebojnega zaupanja, da bi tista vprašanja. ki so sporna, rešili brez dolgih in mučnih pogajanj — in vprašanje je, če jim bo to sploh uspelo. Tretja točka dnevnega reda je še bolj odvisna od prvih dveh. Težko si je namreč predstavljati sistem evropske varnosti, v katerem bi b'.'i dve Nemčiji in v katerem bi biie člnnice istega pakta še vedno razdeljene na dva tabora, ki bi skrbno skrivala drug pred drugim svojo oborožitev, svoje namene -Sicer poročajo, da nameravajo zahodni ministri predlagati sklenitev nekakšnega začasnega pakta evropske kolektivne varnosti, ter ponuditi Sovjetski zvezi v zamenjavo za združitev Nemčije garancije vseh vrst, celo sklenitev nenapadalnih paktov, vendar je vse prej kot verjetno, da bi Sovjetska zveza na to pristala. Se največ uspeha, menijo komentatorji, bodo imel: ministri pr: razpravljanju n četrt i torki dnevnega reda. to jr. o odno- h med vzhodom in zahodom. Tu ne bo težko najti rešitve, saj so že dogodki preteklih nekaj mesecev pokarali, da f; stilni sploh niso proble-tnatični. če je l- nekaj dobre (Nadaljevanje na 3. str.) ! alles pride v Beograd Äoieriski zunanji minister ko obiskal 6. novembra predsedniki Tita — »Logičen izraz doslej dosežene ravni prijateljskih odnosov«, pravijo v Beogradu KONEC ZfiSEDAKJfi MEPNSRODSK TURÌSTICHE U8UE ¥ II. BHLHffiJ BEOGRAD, 25. okt. (Tanjug). Uradno sporočajo, da bo g. John Foster Dulles, minister za zunanje zadeve ZDA, v spremstvu visokih funkcionarjev ameriškega ministrstva za zunanje zadeve 6. novembra obiskal predsednika republike. Posvetovali se bodo o vprašanjih, ki zanimajo obe strani. Jugopres poroča, da so v Beogradu z zadovoljstvom sprejeli vest o obisku ameriškega državnega sekretarja gospoda Johna Fosterja Dullesa predsedniku republike Titu. Ta obisk so sprejeli kot logičen izraz doslej dosežene ravni prijateljskih odnosov med obema državama. Politični opazovalci vidijo pomen obiska gospođa Dul- Eebczia o volitvah Pariz, 25. o.kt. (Tanjug). Francoska vlada je davi predložila narodni skupščini zahtevo, naj bi nuij.no začela debato o zakonskem predlogu za razpis izrednih parlamentarnih volitev v začetku decembra. Vlada predlaga, naj bi sedanja skupščina, kateri poteče mandat junija 1958, razpustila že 2. januarja. Skupščina je sklenila postoti to vladno zahtevo komisiji za vofibve, ki bo v treh dneh podala poročilo.. Formalna debata o volitvah se bo torej začela že v petek. Po razpoloženju francoskih političnih strank je mogoče sklepati, da večina parlamentarnih skupin podpira zahtevo vlade. lesa predvsem v dejstvu, da neki ameriški minister za zunanje zadeve prvič prihaja v Jugoslavijo. To je ugodna priložnost, da bo gospod Dulles, ki bo pripotoval v spremstvu visokih ameriških osebnosti, stopil v neposredni stik in vodil razgovore z najvišjimi jugoslovanskimi državniki. V zvezi s tem je Jugoslavija mnenja, da je ta metoda — osebni stik in razprava — doslej vedno bogato obrodila, kakor nasploh tako tudi v jugoslovansko-ame-riških odnosih. Kakor upajo, bo nudil obisk gospoda Dullesa nove možnosti za koristno ame-riško-jugoslovansko izmenjavo stališč. Ob tej priliki pravijo v Beogradu, da so bili doslej v pogledu napredka jugoslovansko- Mclctov na pol! v Ženevo Moskva, 25. okt. (TASS). — Sovjetski minister za zunanje zadeve Vjačeslav Molotov je danes z letalom odpotoval s sovjetsko delegacijo v Ženevo na konferenco ministrov za zunanje zadeve štirih velesil. ameriških odnosov doseženi pomembni uspehi na vseh področjih. Politično in gospodarsko sodelovanje med obema državama je doseglo višjo stopnjo in so odprte široke perspektive za nadaljnji razvoj. Ob nedavnem obisku namestnika državnega podsekretarja ZDA gospoda Murphyja v Beogradu so bile odstranjene zapreke na poti gospodarskega sodelovanja in izvrševanj a programa pomoči, katero nudijo Združene države Jugoslaviji. V Beogradu tudi pripovedujejo, da prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in ZDA ni samo začasna politika dveh držav, temveč je zasnovano na obojestranskih in sploš- nih interesih. Jugoslovansko-ameriško sodelovanje se razvija v okviru medsebojnega spoštovanja enakopravnosti in nevme-šavanja v notranje zadeve, odnosi med obema državama predstavljajo faktor miru in praktično ustvaritev politike koeksistence. Prihod ameriškega državnega sekretarja v Jugoslavijo bo nudil, katar- upajo, še eno priložnost, da pridej o do izraza oseio-v-n« linije jugoslovanske zunanje politike, ki teži k pomiirjemju, poglobitvi razumevanja in krepitvi sodelovanja z vsemi državami ter tako prispeva k splošni politiki miru in razvoju mednarodnih odnosov. New Deihi, 25. okt. (Tanjug) Deseta redna skupščina mednarodne unije turističnih organizacij je soglasno sprejela predlog jugoslovanskega delegata dr. Marijana Breclja, naj bi Ekonomsko socialnemu svetu OZN in nacionalnim ter mednarodnim telesom omogočili priznavanje gospodarske in tehnične pomoči državam, ki tako pomoč potrebujejo. V obrazložitev svojega predloga je predsednik jugoslovanske turistične zveze dr. Brecelj dejal, da j-e za razvoj, ki ga želi doseči organizacija, nujno potrebna kolektivna pomoč vseh držav. Dr. Marijan Brecelj je danes odpotoval iz Delhija. Pred odhodom je izjavil novinarjem, da je opa.zi'1 za letošnjo skupščino predvsem značilno zboljšanj e mednarodnega ozračja, kar bo pomenilo, preneseno na področje turizma, olajšanje po- tovanj v upravnem in org: I3Ć- zacij shem pog-edu. To doj.3 ,tvo narekuje potrebo, da re odri tra- iti jo tudi trste mater la’ne cv rre, ki preds stavljajo d: :"go TSCl problema m ad maro er» ega prc-: me- ta, in da s s tem n'ml nor pori po- maga dr: žavr.m. k: j.m po- moč potr ebra. Druga značilne-»t letel teje skupš&iae je b!’a njena imiver- zalnost. Spr •e jem Sovjet: ke zve- ze, Romuni; ; e in Poljska v uni- jo pomeni razšir ite v te oc gaud- zac iij e na d os! e; ! neza.j eòa . po- diročja. Skupš r' r*. q je na er ioti eden- sikem z; 0-3.0,«3; anju. k: ga jo začel predsed nik N e hr u. spre ;oh a re- INTEEVJU SOVJETSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Z AVSTRIJSKIMI NOVINARJI Malstm Je optimist Kova potrditev, da bo status quo v Nemčiji osta! še lep čas — Prvi korak k razorožitvi — Tudi Moic.’ov si obeta največ od splošne razširitve stikov solucije, v katerih priporoča potovalne olajšave, ugotavlja občutno povečanje turističnega prometa itd. Brzojavka predsednika Tita Beograd, 25. okt. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal perzijskemu šahu Mohamedu Pahieviju brzojavko, v kateri mu čestita ic rojstnemu dnevu. Delegaci!© in obiski Zastopniki indonezijskih socialistov no obliku v Jugoslaviji Beograd, 25. okt. — Skupina šestih mladih voditeljev socialistične partije Indonezije, ki se mudi v naši državi na povabilo zveznega odbora SZDL Jugoslavije, je obiskala dopoldne generalnega sekretarja Stalne konference mest in mestnih občin Jugoslavije Sre-tena Bjeličiča. V dveurnem razgovoru so se indonezijski socialisti zanimali za načela samoupravljanja krajev, skupnosti v naši državi, za ustanavljanje in razvoj ljudskih odborov, kakor tudi za komunalne probleme. Skupina voditeljev socialistične stranke Indonezije se mudi v naši državi že dva tedna. Med tem časom so njeni člani obiskal, med drug m ekonomski inštitut FLRJ, kjer so imeli večurno diskusijo s sodelavci inštituta. Obiskali so tudi zvezno ljudsko skupščino, kjer so Soguiieva vlada se js utrdila Rim, 25. okt. (Tanjug) Predsednik vlade Segni je danes poročal ministrskemu svetu o razgovorih, ki so jih imeli predstavniki italijanske vlade z ameriškim ministrom za zunanje zadeve Dui-leso-m: Po njegovi sodbi so bili razgovori zadovoljivi zlasti v tem smislu, da so postale jasne težnje obeh vlad na zunanjepolitičnem področju. V vladnih krogih poudarjajo spričo današnje seje ministrskega sveta, da se je položaj Segni-jeve vlade po teh razgovorih zelo Utrdil tar.o v državi kot v zunanjem svetu. Mnenja so._ da je postala v sedanjem položaju manj nevarna tudi akcija bivšega predsednika vlade Scelbe, ki skuša skupno s sekretarjem krščansko-demokratske stranke Fanfanijem In bivšim predsednikom Pello omajati postojanke sedanje vlade ter doseči novo vlado, ki bi b v >be ■ ir . ■ . : - - atlant- skim načelom in manj popustljiva v po.itlki do Vzhoda«. se posebno zanimali za naš parlamentarni sistem. Raztovarjali so se z zastopniki centralnega komiteja Ljudske m!a-dine Jugoslavije, do konca meseca pa bodo obiskali še nekoliko ustanov v Beogradu in drugih mestih. Na proučevanju družbene, gospodarske in komunalne ure-d tve v Jugoslaviji bo ta skupina voditeljev suciaFstične stranke Indonezije ostala pri nas šest mesecev. Po določenem programu bodo člani skupine najprej spoznali organizacijo sindikatov in delavsko samoupravljanje, nadalje razvoj kmetijstva in zadružništva, kasneje pa druge družbene in gospodarske zadeve v JugtslaVji. Dcnaj, 25. okt. (AFP) Sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov je v intervjuju, ki ga je dal avstrijskim novinarjem, izjavil, da pričakuje Sovjetska zveza dobrih rezultatov od konference v Ženevi. Izrazil je prepričanje, da je za to dovolj možnosti. Avstrijskim novinarjem, ki so na obisku v Sovjetski zvezi, je dejal, da bi sporazum 0 bistvenih vprašanjih, se pravi utrditvi evropske varnosti in razorožitvi ustvaril važne pogoje za rešitev posebnih problemov, ki so že dozoreli. Po njegovem mnenju je proučitev stikov med Vzhodom in Zahodom velikega pomena. »Ni potrebe, da bi ostalo v goče storiiti prvi korak na tej Nemčiji pri statusu quo, ki je poti,« je dejal in zaključil: avstrijskega naroda, pač pa pomaga tudi utrjevati mtir v Evropi in zmanjševati mednarodno napetost. Rešitev avstrijskega vprašanja dokazuje, da se dajo s skupnim; sklepi rešiti Beo,grad. — Predsednik okrajnega ljudskega odbora Beograda Miloš Mihič je danes sprejel na protokolarni obisk novega nemškega veleposlanika v Jugoslaviji g. Pfleidererja. kompleksna mednarodna vpra- k ®n?£SmirIl Bphffipđ Snyd^fS?- veiijal do nedavnega, je dejal Molotov, ko je govoril o nemškem vprašanju v zvezi z morebitno sklenitvijo sporazuma o evropski varnosti. Sicer pa »Menimo, da utegne biti ženevska konferenca koristna tudi v tej smeri«. V intervjuju z avstrijskimi novinarji, ki ga je v celoti ob- so spremembe že nastale. So- javilo več avstrijskih časopisov, vjetska zveza je navezala diplomatske stike tako z Demokratično republiko Nemčijo kot s Federalno republiko. Že to je sprememba. Zakaj ne bi mogli storiti nekaj za zbližanje obeh Nemci j? Nemško vprašanje je v sedanjem položaju še vedno eno izmed najtežjih, je nadaljeval Molotov. Ta položaj je posledica okoliščin, kii niso odvisne od Sovjetske zveze. M bilo storjeno vse, da bi dosegli napredek v tem vprašanju. Sodim, da bi bil tudi v nemškem vprašanju mogoč določen’ raz-16,OSO glasov za voj- Sovjetska zveza je prepri- ca^ars” čana, da je‘mogoče doseči res- * * * * nično utrditev evropske varno- Sajgon, 25. okt. (Reuter) Iz stii. Vendar pa obstoja politika, poučenih virov se je zvedelo, kj je naperjena proti njenemu da bo južnovietnamska vlada utrjevanju, in to je politika jutri odstopila, da bi tako orno- vojaških zvez.« gočito predsedniku Din Dije- . . .... . . mu po izidu referenduma sesta- Moto^ Je, ****> da * Av’ viti novo vlado. Predsednik stT«a dokazala, da ne^ namera-južnovietnamske vlade bo jutri va M po poti vrstah zvez m razglasa republiko, jutrišnji da * velikega političnega m dan pa bodo praznovali kot na- vojaškega pomena ne samo za rodni praznik. evropske države. Sovjetska vla- da meni, da morajo evropske Izid referenduma je bil po države same neogibno močneje uradnem sporočilu v 15 po-kra- podpreti tiste evropske države, j.inah od skupno tridesetih na- «e trudijo ostati izven voja- se je Molotov pomudil precej časa tudi pri zvezah med Avstrijo in Sovjetsko zvezo. »Usta novitev neodvisne Avstrije, umik tujih čet in izvajanje politike nevtralnosti Avstrije, je dejal Molotov ni samo v dobro sanja, če je podana želja v tej smeri. V tem smislu je Dunaj dober precedents za Ženevo.« Dunaj, 25. okt. (AFP) Avstrija slavi danes dan svoje popolne neodvisnosti. Danes je namreč potekel rok 90 dni, ki je bil določen z avstrijsko državno pogodbo, ko morajo vse tuje čete zapustiti avstrijsko ozemlje. Zadnji tuji vojaki so včeraj odpotovali iz Avstrije. Ze od včeraj imajo v Avstriji proslave tega zgodovinskega dne. Danes so vse šole zaprte. Glavna proslava bo na Dunaju. Govorila bosta predsednik republike Körner in predsedrrk vlade Ra ah. slapnik mornarice ZDA za gradnjo ladij pc programu Of shore. Dopoldne ga je sprejel državni podsekretar za narodno obrambo generalpodpolkovnik Otmar Kre-ačič. Atene. — Predsednik grške vlade Kararaaolis je danes v rezidenci »Maksimos« obiskal patriarha srbske pravoslavne cerkve Vikonti j a Predanova. Grški predsednik je s tem vrnil obisk, ki mu ga je napravil patriarh Vikenti j e. Veliki maršal dvora Levidis ja poleig visokega odlikovanja, ki ga je sinoči izročil srbskemu patriarhu, izročil v imenu grškega kralja Pavla odlikovanje Velikega križa Jurija I. banatskemu episkopu Visariomu in budimskomu episkopu Germanu. 5 SEJE SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO Sklep o ustanovitvi Zavoda za proučevanje šolstva slednji: Za Din Digema 3,407.860 glasov, za cesarja Bao Daga pa 16.373. Neveljavnih je bilo baje 19.462 glasovnic. RABAT, 25. okt. (AFP) V predmestju Pori Lianteya je senegalski stražar na ulici z mitraljezom ubil dva francoska častnika in 1 policaja, ranil pa več mimoidočih Maročanov. škSh zvez. Sovjetski minister za zunanje zadeve je nato dejal, da je problem razorožitve, kateremu pripisuje Sovjetska zveza izreden pomen, še važnejši. »Od vsega najvažnejše je, da se sporazumemo glede ustavitve oboroževalne tekme. Navzlic vsem težavam bo po naši sodb; mo- Pepa Je jesen gorah. Na sliki pogled na Skuto iz Kamniške Bistri«« ' - >, ir~ . «k.. Ljubljana, 25. Oikt. Svet za prosveto in kulturo LRS se je danes dopoldne zbral k svoji 13. redni seji oziroma prvi letošnji jesenski seji. Prisostvoval ji je tudi član izvršnega sveta dr. Boris Kocjančič. Po uvodnem nagovoru predsednika dir. Vogelnika je državni sekretar tov. Vodopivec poročal o izvršitvi sklepov s prejšnjih sej, nato pa je prešel Svet k obravnavi načrta svojega dela za tekoče leto. Dr. Vogelnik je pojasnil, da ne gre toliko za vsebinsko plat dela Sveta, kolikor za njegovo delovno metodo. V zvezi z nadaijnim demokratičnim razvojem nase ljudske odiasti se tudi pred SPK postavljajo nove naloge in zahteve. Glede tega je Svet že ubral pravilno pot, svoje delovne načine pa mora še nadalje razvijati tako, da bo vse bolj prihajala do izraza njegova funkcija družbenega organa. Kakor je bil Svet spočetka preobremenjen z ireševanjem administrativnih vprašanj oziroma vezan zgolj na sklepanje o stvareh, ki mu jih je prelagal državni sekretariat, tako je treba v .prihodnje gledati na to, da bo pobuda za raziskavanje in reševanje problemov prehajala vse bolj v aktivnost Sveta. Pomemben korak v tej smeri je bil storjen že lani, ko so bile ustanovljene različne komisije, nadaljnji napredek pa bi bil v tem. če bi se namesto teh komisij osnovali stalni odbori, katerih delo bi zajemalo celotno področje prosvetnih in kulturnih vprašanj, kii spadajo v kompetenco Sveta. Dr. Vogelnik je nato konkretno predlagal ustanovitev štirih takih odborov: za splošno izobraževanje, za strokovno šolstvo, za znanost in za kulturo. Praviloma naj bi vsak član Sveta sodeloval vsaj v enem izmed teh štirih odborov, katerih naloga naj hi bila, da bi proučevali probleme s svojih ipodročij, razpravljali e njih in jih v obliki stvarnih predlogov predlagali Svetu v dokončno sklepanje. Tak način dela bi nedvomno prispeval k boljšemu (in učinkovitejšemu vodstvu kulturne in prosvetne po- da bo, da bo proučeval sistem, organizacijo, vsebino, oblike, metode in sredstva na vseh vrstah šol, dalje opravljal teoretična in uporabno znanstvena raziskavanja na .področju šolstva lin na podlagi izsledkov dajal pobude in predloge za izboljšanje šolskega sistema in pedagoškega dela. Pri opravljanju tega svojega dela ho Zavod sodeiova! in se povezoval s podobnimi ustanovami v državi in inozemstvu. — Ustanovitev tega zavoda bo nedvomno pomenila važen korak pri ureditvi perečih lirike. Govorniki ki so se oglasili v razpravi o predlogu dr. Vogelnika, so v celoti pritrdili njegovemu mnenju, hkrati pa so njihova izvajanja pokazala, da so še druga važna področja, kakor na primer predšolska in šolska vzgoja oziroma izobrazba, ki tudi sodijo v pristojnost Sveta in ki bi tudi potrebovali posebne organe za proučevanje in uravnavanje svoje obširne in pomembne problematike. Nazadnje je bilo vendarle v . . sklenjeno da bo Svet za zdaj ostal vprašanj naše solske reforme, zapri štirih odborih, da pa bo to gotovila pa bo nidi za prihodnost svojo aktivnost po potrebi že v stalno izpopolnjevanje sistema :n bližnji prihodnosti še razširil. Od- metod našega, šolskega izohraže-bori so bili nato formirani in bo- vwxja. in vzgoje. do takoj začel z delom. Pri tem V četrti točki dnevnega reda jim bodo za podlago služila po- je Svet obravnaval in sprejel ne-ročila, ki jih je že pripravil se- katere spremembe odloka o ho-kretariat o stanju in problemih notami službi, delovni obvezuo-na posameznih področjih šolstva sroi in nagrajevanju za nadurno oziroma znanosti in kulture. delo v prosvetno znanstveni! služ- Naslednja točka dnevnega reda bi. Prav tako je ^potrdil predlog je bila posvečena reformnemu de- predmetnika in učnega nacrta za lu na .področju šolstva. Za pc- ‘industrijske sole kovinarske m globijeno proučevanje šolskih metalurške smeri ter pravilnik o problemov, ki ga narekuje gibanje organizaciji in delu Višje šole za za korenito šolsko reformo v na- rentgenske pomočnike v Ljublja-ši državi, je bila že lansko leto au ustanovljena posebna komisija pri Nato je Svet soglasno spre;el SPK. Ta komisija, ki je bila že predlog odločbe o zavarovanju spočetka zamišljena kot začasna Blejskega gradu in hriba Straža rešitev, je v okviru svojih mož- r‘f’d Blejskim jezerom kot kulturnosti uspešno delala in dosegla le- n'b >n prirodnih znamenitosti, pe rezultate. Medtem pa so bili Naizadje je Svet sprejel nekate-po vseh ostalih republikah in pri fe personalne predloge in potrdil zveznem izvršnem svetu že usta- imenovanja založniških svetov za novljeni posebni stalni zavodi za založbe Kmečka knjiga, Obzorja proučevanje šolstva. Zaradi tega ® Pomorski tisk. je sekretar tov. Vodopivec ored- Pod točko razno je bilo še go-•lagaJ, naj se rudi pri nas ostano- vora o študiju šolstva v inozem- vi tak zavod kot samostojna pro- stvu, o potrebi uvedbe normat:-računska ustanova pod vodstvom ™v PD' gradnji novih šol, odo- 1 ° hrena pa ;e bila tudi zahteva, naj se na vseh šolah uvede neobvezen pouk esperanta. in nadzorstvom Sveta. O konkretnem stanju na področju reformnega dela, o rešenih in o še nerešenih vprašanjih je v imenu komisije Svetu poročal prof. Stupan (vse dosedanje gradivo bo v kratkem izšlo v poseb- VBEME Vremenska napoved za sredo: nem zborniku), nato pa je Svet Pretežno lepo vreme z menjajočo prešel k obravnavi odločbe o u- “ oblačnostjo Najnižje no&ie r • . -7 j v temperature med — 2 m 3, na stancarvi Zavoda za prouceva- Primorskem okoli 7, najvišje n>je solstva^ in njen predlog so- dnevne med io in 15. Zjutraj glasno sprejel. Naloga tega zavo* in dopoldne v nižinah megla. €»ovor Mihe Marinka na izrednem kongresu Svobod in lindsko-prosveinib društev Samo pod dojmom naše stvarnosti lahko razvijamo našo kulturo Dovolite, da Vam na tem Vašem kongresu govorim kot komunistom, članom Socialistične Zveze, to je aktivnim graditeljem socializma. Z ozirom na to, da se je v pripravah in današnjih govorih dajal nek poudarek organizacijskega združenja kot neko posebnost tega Kongresa, žeiini najprej poudariti sledeče: Moglo ti biti škodljivo, če bi se preveč zanašali na same organizacijski, oblike, če bi pričakovali, da b st ma oblika organizacije mogia roditi posebne uspehe. To govorim zato. ker se na spiošno smatra, da je delavsko kulturno prosvetno življenje močno zaživelo z ustanovitvijo »Svobod«, kar je nedvomno res. Toda tam je šlo za prilagajanje oolik organizacije pogojem življenja na terenu, ki je pove-aaio prejšnje razdrobljeno kulturno prosvetno življenje za tovarniškimi obzidji v poživljeno dejavnost v naših industrijskih središčih, ki so sprostile ln omogočile afirmacijo delavskega razreda, čigar tradicija ln današnja njegova ustvarjalnost v celotnem družbenem življenju je dala polnejši in ms-nifestativnejš: izraz tudi njegovemu udejstvovanju na kulturno prosvetnem področju. Danes pa ne gre za nikake organizacijske spremembe v neposredna! kulturno prosvetnih organizacijah. Torej, ne gre precenjevati pomena organizacijskih oblik pac pa pravilno ceniti vsebino, dušo in polet kulturno prosvetnega dela. jim pa imamo pred očrn smoter, dati kulturno prosvetnemu življenju usto vsebino, k: jo omogoča in narekuje današnja naša stvarnost socialist.čne graditve, se pa postavlja vprašanje metode in orientacije, kako b; to v največji mož-n. meri zagotovili. Zategadelj se poslavlja potreba smotrne uporabe naših sil in sposobnosti v delavskih središčih. i'u se na temelju socialističnega gospodarstva razmeroma nagio razvijajo oblike socialistične demokracije in s tem tu- d. socialistični odnosi v praktičnem vsakodnevnem družbenem življenju. Tu so dani, reke; bi, materialni temelji, na katerih se neprimerno hitreje razvija socialistična zavest, k: zahteva in stremi za večjo izobrazbo. Tu je socialistična stvarnost, ki še vpliva :n se bo v vse večji meri izražala v kulturnem življenju delavcev in nameščencev. Tukaj so z odpravo izkoriščevalskih kapitalističnih odnosov v ekonomiki zgubili podiago starinski pogledi in razne 'modernistične« duhovne zmede morajo prihajat: v živo nasprotju z nastajajočo socialistično stvarnostjo. Zato tu hitreje raste spoznanje kaj je tujega na idejno kulturnem področju. Hitrejše se poraja odpor proti duhovni zaostalost, in primitivnosti. Hitrejše se bo uveljavljala socialistična vsebina v kulturnem življenju in kuiturmh manifestacijah naših delavskih sred'šč. Zato je vprašanje smotrne porabe naših naporov ui sposobnost: subjektivnih sil, da bi č:m učinkoviteje Gc.ova.i na prt*o -. ■.< z'o< vse na družbe. Zato se prav. rauv.jati s«. turno m prosvetno dejavnost v deiavsk:h središčih z orientacijo. da so nam .a središ'-a. reke b: — s.raieške pozicije, s katerim: si pomagamo v našen boju z duhovno zaostalostjo • našem kmečkem podeželju. Brez pomoči m neposredneg-vpiiva bližnjih m dainejših in dustrijskih središč s svojim idejnimi in kulturnimi manife stzeijami se bo naše prosvetar sivo na podeželju še do.go s težavo borile, da se izkoplje > nivoja čitalniške dobe. Pogoj za socialistično prevzgojo so na našem podeželju esprimerò.-težji. Tam imamo mravkr miselnostjo blagovnega proizvajalca. z mise-nostjo urobneg, lastnika, ki celo teži k naturalnemu gospodarskemu življenju ki ga zadržuje v individualistični :ežnj: gospodarske avarkije Močan vp.iv religije ga odvrača od potrebe po znanju, pr spoznanju sveta zakonov nara ve. zakonitost: družbenega »a/ voja. zadovoljuje se s trad'd jami zaostalost' Trm se i ios večjo vztrajnostjo vid”*”’» d. diščina zaostalosti in vsi nega. tivni vplivi re' ek : os' , ka.-rimi se naši napor zobrazo vasi imajo borii; Na nadefelj imamo nenrmerno težje pogo' v samih nejoremerremh ek ■ nomskih družbenih od-osih T-ckoinoai. zahtevajo d—.igačr prijeme, večjo vztramos! i-t7~~n :e za v»~:e u«"" t. e "i(< SE H« »h-* VODNJAK 'e’nvrr t -vfoov.šrn »r-muc) FH v ' ^ r»RENOVFf 'Anl‘t»kR lavOKNII« fgoctjo.ift rctvO* • * * -Ij8 ooliti «ra) •jfTj « iv a 'Tenitura' t »*t> • rr* 'ftrort' y. t - dgf»vs»r1e BOiili K.BI1AC he prosvetnega dela na podeželju izdatna pomoč in vliv naših industrijskih središč v toliko večji meri potrebna, če hočemo, da bo ono res služilo socialistični ekonomski in duhovni preobrazbi vasi in s tem stvarnemu napredku. Organizacijske oblike nam narekujejo cilj: kako bi najboi; razvili našo dejavnost, zbrali čim več ljudi potom zdravega razvedrila, kulturnega izživljanja in splošne izobrazbe, dvigati nivo idejne izobrazbe vseh. ki 'se aktivno udejstvujejo v družbenem življenju. — da bi vse bolj uspešni onemogočali škodljive tuje vplive, ki se skrivajo bodisi pod krinko starih kulturnih tradicij bodisi pod krinko raznih »mo-dernizmev«. k. ovirajo takšer. razvoj izobrazbe naših delovnih ljudi, ki je potreben za uspešen napredek » razvo naš' : - . -J — * - Tak namen in delo narekujeta oporo na deia-vske centre, k: naj postanejo tudi v ku!turno-pro-svetnem delu in manifestacijah previadajoč činitelj, kot so ti centri previadajoč činitelj v naši gospodarski graditvi in v razvijanju naših socialističnih družbenih odnosov. Pri tem pa moram naglasiti da te prevzgojne nal-o-ge ne gre pojmovati tako. kot da je to izključna domena naših kulturno prosvetnih društev; in tudi ne tako da vodstva naših političnih organizacij Zveze komunistov in Socialistična Zveza samo od časa do časa ob kon-greeu ali občnem zboru dajo nekake smernice prosvetnim organizacijam. Te naloge so tako ogromne, da zahtevajo vss3so-dntVni napor vseh naših zavestnih političnih subjektivnih sil in stalno pomoč našim kulturno prosvetnim organizacijam. Naši kadri, ki se posebej udejstvujejo v ljudsko kulturno prosvetnem življenju, naj nosijo občutek odgovornosti za to svoje delo, toda kot sestavni del zavestnih gibalnih sil naše družbe, ki si vzajemno pomagajo v osnovni nalogi. Tu nikako« ne gre samo za udejstvovanje v sekcijah teh prosvetnih društev, dramatike, petja, glasbe itd. temveč je treba težiti za tem, da tudi to članstvo posto poma dobi vsaj elementarer politično-akonomsko izobrazbo kakor jo dobivajo ostali, ki posedajo predavanja in se udejstvujejo v debatnih večerih Tu je izredno važna sama prevzgoja našega delovnega človeka, da bo v čim večji meri zna! pojmovati našo družbeno stvarnost, da se bo v čim večji meri zavedal nalog, fci stoje pred vso našo skupnostjo, da se bo čimbolj usposobil za udejstvovanje na vseh področjih našega življenja, predvsem pa v neposrednem soodločanju pri razvoju naše skupnosti, v našem delavskem samoupravljanju itd. To je izredno važno področje» tu smo dolžni vsi stalno in vztrajno delati, tu je potrebno čim tesnejše sodelovanje vseh naših organizacij. In tudi svo-ja društva morate smatrati za sestavni del le celote, zato je potrebno dejavnost kulturno-p;Gsvetmh društev čimbolj razširiti tud: v tem pravcu. Vodstva naših političnih organizacij so dolžna za te naioge nudit: vso potrebno pomoč, predvsem v sposobnih kadrih, predavateljih ki bi znali podajati in prikazovati razne probleme dovolj temeljito in v vsej njihovi pestrosti, usmerjati in dvigati nivo diskusije Naše stremljenje in skupna odgovornost je. da bo ta izobrazba res socialistična, da bo prikazovala našo stvarnost, naše interese in cilje naše uspehe in slabosti kot celoto, da se bo vsak posameznik lahko proti slabostim boril in se istočasno v zadostni meri zavedal dela. k’ ga ustvarjamo Poglavje za sebe je področje takozvane »čiste* umetnosti in »višje« kulture« Tu se pjji naj-večjii vnem- na hitro roko ne da doseči solidnih in trajnih rezultatov. Tu imamo opravk-3 z nazori preteklosti, s tendenco odmikanja od stvarnosti, zlast-naše stvamosfe z naziranji ab-so'u’nega oboževanja oblike in omalovaževanja vsebine; s po-p'avn iskateljev novih ' z ra zrn umetnost: 'o je z različnim modemizm- na vseh področjih umetnosti k: iščejo svoje vzore v zunanjem zmedenem svetu, k ca v->» pn pra.vPu negirajo današnjo življenjsko stvara os’, zla-s*' našo Spričo vsega tega pa te naša umetniška kritika v veri*' večin: povsem nedora-s'a. ne trud: se da obritui» objektivna n.erila za oceno: zapada ali v sektantsfen dogmatičnost ali subjektivno pristransko«’ si; pa v brezprincipialno toleranco 'Si'o« SVod’iiv'h ooiavn-v itd Nesporno je to torišče najtežavnejše Ž zaletavostjo se tu ne da nič koristnega doseči. Vendar je naša naloga, da, če riidr oočasi pa vendar vztrajno vzgajamo Ijudii na osnovno znanje socializma in omogočimo našim kulturnim ustvarjalcem. da se na teh osnovah uveljavijo. da bo njihovo individualno ustvarjanje imelo neko osnovno pozitivno hotenje v smislu našega socialističnega razvoja. Spričo vse te zmede je neposredno najvažnejše da izoblikujemo osnovne kriterije, kaj v tej modernistični umetniški dejavnosti škoduje zdravemu procesu našega razvoja Rekel bi lahko, da so sicer ljudje v naših delavskih centrih do neke mere imuni pred tem; škodljivimi tendencami, vendar to ne zadošča, proti tem 'endencam se je treba boriti. v naših delavskih centrih so naši socialistični odnosi, odnosi neposrednega proizvajalca do družbe in družbe do njega že dokaj razviti, njegovo uveljavljanje v razvitih oblikah socialistične demokracije hitro raste, in prav zato se v teh delavskih centrih mnogo laže razvija borba prot: talk'm tujrim. idejno škodljivim vplivom, ki jih skušajo nekateri vnašati pod krinko umetniškega ustvarjanja. Razvoj naše kulture v socialistični smeri je mogoče doseči le s pogledom na našo stvarnost, samo v opori, ki jo nudi ta naša stvarnost, Samo pod neposrednim dojmom naše stvarnosti lahko razvijemo novo kulturo. Dokler pa tega ni to-'iko časa bomo tudi težko ocenili, kaj je v tej poplavi raznih iskanj novega umetniškega izražanja našemu razvoju koristno in kaj ne. Čestokrat se namreč še lovimo okrog iega, kaj je koristno in kaj ne. in puščamo raznim škodljivim pojavom, da cr-m'vpp T1P< Kultura ne more prehitevat: stvarnosti ne da bi zapadla v idealiziranje ali v tehnokratski dogmatizem. Danes imamo še vedno opravka s celo vrsto kulturnih pojavov, ki so s svojimi nazori odgovarjali starim družbenim odnosom, pa tudi z nazori, da tista borbena kulturna dejavnost, ki je obravnavala nasprotja med izkoriščanimi in izkoriščevalci danes bojda nima več odgovarjajoče motivike, kar pa seveda ne drži. Kakor je v preteklosti tista kulturna dejavnost, ki je izražala družbena nasprotja, igrala veliko pozitiv, no vlogo, tako bi jo lahko tud danes. Danes imamo dovolj nove snovi, dovolj pobude v tem našem prehodnem obdobju, dovoli možnosti za naše kulturne delavce, tudi danes iahko najdejo ta nasprotja in konflikte v borbi proti ostankom stare miselnosti, e ka’ero se naš razvoj spoprijemlje na vseh področjih, bodisi v pojavih pojmovanja posameznika do skupnosti, v pojavih parazitstva. v pojavih stremljenj za komandiranjem. za oblastnostjo, za birokratizem. stremljenj, okoristiti se na škodo tovarišev, na škodo skupnost:. Ne spoprijemamo se dnevno samo s tistimi škodljivimi, miselnostmi, ki so ostale kot vpliv dolgoletnega delovanja cerkve, individualne posest: zemlje in proizvajalnih sredstev itd, temveč se moramo dnevno spoprijemati tud' s tistimi škodljivimi lastnim: pojmovanji!, ki so prav tako posledica starih nazorov in k: jih še nismo spravili iz sebe. Na primer v naši dnevni gospodarski problematiki je lokalizetn neverjetno razširjen, očitna so nasprotja med komunami in osnovnimi delovnimi kolektivi, kjer h eni in drug; hoteli zadržat: zase čim več sredstev. To le pehanje za čim večjim dobičkom. kjer tisti, ki se pehajo zanj, prehajajo v konflikt s samim -teboj, kajti tak lov za do->ički siabša konkreten materialni poiožaj vseh delovnih ljudi in tudi osebno tistih, ki se za tem: dobički pehajo. Imamo pojave, da se ljudje, k; se kot člani organov upravljanja potegujejo za čim večje investicije in večanje dobičkov, istočasno kot potrošniki čudijo nad draginjo, ko obstoječa plača n: kos materialnim stroškom življenja, in pri tem niti n? pomislijo, da so k temu tudi sam: prispevali z zahtevam: po prevelikih investicijah in z dviganjem cen lastnih proizvodov. Motiv, ki naravnost kliče satirično umetniško obdelavo V našem vsakodnevnem življenju je nešteto primerov za umetniško obdelavo. Seveda so to sposobni ostvariti le taki kulturni 'delavci, ki imajo vsaj do neke meje razvit marksističen nazor, ki imajo, tak pogled na našo stvarnost, da jim bo pomagal odkriti razna taka nasprotja in probleme Z umetniškim oblikovanjem teb problemov bodo naši kulturni delavci lahko ogromno prispevali h kulturni preobrazbi naših ljudi. Ne gre za to, da se bomo sedaj lotili kvalifikacije katera tema je dobra in katera sla-ba Osnovno je, da smo sposobni dojeti stvar socializma v celot: :n da se s tega stališča borimo proti vplivom, ki bi hoteli ovirati naš razvoj. To je posebno važno za nas, da bomo lahko delo v naših dei-avsko-prosvet-nih društvih usmerjali tako, da bodo prišle naše materialistične koncepcije do izraza na vseh področjih našega dnevnega delovanja. Važno je, da spoznamo, da se pni kulturnem udejstvovanju ne moremo nacionalno omejiti, d-a spoznamo, da b; kakršnokoli slovensko kulturno samozadovoljstvo bilo škodljivo. Omejevati se samo na nacionalne okvire, omejevati samo na našo preteklost bi bilo zelo nevarno. Res je, da imamo kot dediščino velike kulturne vrednote. ki jih moramo nuditi čim večjemu številu ljudi, da jih bodo duševno bogatile. Prav zato bo tudi potrebno našim mlajšim rodovom v vse večji meri kot doslej predočiti veličino našega osvobodilnega boja in socialistične revolucije. Imamo pa danes tu in tam celo občutek, kot da se nekateri posamezniki izogibajo ali celo sramujejo kulturnih stvaritev, ki so jih ustvarili med našim osvobodilnim bojem. Mislim pa, da so prav kulturne stvaritve iz našega osvobodilnega boja in o tem boju naša zelo pomembna kulturna vrednota. Delavski razred in vsi naši ljudje morajo znati ceniti našo preteklost in našo napredno kulturno dediščino. Ne mislim tu samo na slovensko kulturno dediščino, temveč vso jugoslovansko. Seveda se s tem nočemo omejiti samo na Jugo-davijo. Kulturne delavnosti se ne da in ne sme omejiti z državnimi mejami in zato moramo tudi pri našem kulturnem delovanju zajemati čim več kul-'umih vrednot. k: iib je dale "•loveštvo in jih nuditi našemu '“’■ovne-mu človeku. Seveda pa moramo pri vsem em stremeti v prihodnost. Ne tako, da bi pričakovali tako kulturno ustvarjalnost ki bi kazala vizije naše bodoče izpopolnjene družbe. Take vizije bi lahko bile nerealne, mogle bi odražati dogmatske koncepcije idealistične utopije itd. Ozirati se v prihodnost toliko, da bo v prikazovanju naše stvarnosti dovolj jasmo začrtana perspektiva napredka. Mi vsi vemo, da je bilo zelo težko izvesti našo politično revolucijo, da je bilo zelo težko ostvariti ekonomske pozicije socializma. Vendar pa. je vse to neprimerno laže, kot doseči kulturno preobrazbo. Kajti kulturno ustvarjanje je moglo sledit; novim odnosom v naš: družbi in čimbolj se bodo ti nov: socialistični odnosi razvijali in utrjevali, tem laže in hitreje bodo tudii naši kulturni delavci ustvarjali nove kulturne dobrine. Vendar pa more iti razvoj naše kulturne ustvarjalnosti vzporedno z razvojem naše družbe in z rastjo naše splošne socialistične zavesti. S tem pa se postavlja vprašanje kako bomo razvijali nove kadre, kako bomo vzgajali mlade sposobne ljudi, da se bodo lahko razvili v ustvarjalce na kulturnem in znanstvenem področju. Nesporna je ugotovitev, da se u delavskega razreda premalo tn prepočasi rektrutira naša nova delovna mteligenca. Vendar nas to ne sme zavest;, da 01 se osredotočili na to, da to zaostajanje s posebnimi prijem; nadoknadimo, Ker 01 nas prisililo, aa se oulj zanemarimo skro za redne družbene institucije višje m najvišje ìzooraz-oe naše inteligence. Tu s primitivnim: sredstvi ne kaže eks-permeulirau. Tudi to ne more oiti skrb samo neke nase druž-Dene prosvetne organizacije To mora biti skrb vseh nas. ziasti pa predstavniških organov našega . oblastvenega in družbenega upravljanja. Zlasti nas mora skrbeti celotna višja m visokošolska Izobrazba filozofije m nuinamstičnih ved splon, kjer se poučevanje vrši v veliki meri še vedno po starih neznanstvenih idealističnih koncepcijah. Mi seveda moramo skrbeti m pomagati nadarjenim mladim ljudem delavskega porekla do višje šolske izobrazbe Toda nam ne more biti vseeno kakšna je tu izobrazba ne le delavske mladine marveč inteligence sploh. Zato nas ta ugotovitev ne sme zavesti do omalovaževanja naše inteligence nedelavskega porekla. Delali bi krivico njim in škodovali naši celoti. Ne smemo pozabiti, da je naša inteligenca v preteklosti, kot inteligenca podjarmlje- nega naroda igrala v glavnem pozitivno vlogo, kar je dokazala v samem osvobodilnem boju naših narodov. Tudi ne smemo pozabiti, da smo imeli in imamo v svetu velike duhove, ki so ustvarili velike kulturne vrednote tako v umetnosti kakor v znanosti sploh, kot so ziasti tvorci in utemeljitelji znanstvenega socializma, revolucionarni voditelji, ki tudi niso bili delavskega porekla. Iz tega porekla ne smemo delati fetiš, padati v sektaštvo o odnosu do naše ustvarjajoče inteligence. pravtako kot ne smemo zanemarjati našo kulturno prosvetno dejavnost na vasi. Pred očmi moramo imeti, da je dolžnost vseh komunistov naše Socialistične zveze, Sindikatov, mladinskih, športnih in vseh drugih družbenih organizacij, pravtako kot kulturno-prosvetmh društev nenehna izobrazba naših delovnih ljudi in na praktičnih primerih nenehen spopad z številnimi starimi škodljivimi pojmi in nazori, ki se pojavljajo v družbenem življenju, ki često Izhajajo iz nas samih. To je nenehna borba za etično vzgojo našega človeka. za razvijanje čuta poštenosti, solidarnosti in pravilnega odnosa do naših skupnih interesov. Zelo hvaiežno delo v naših prosvetnih organizacijah tudi na podeželju bo, če bodo razpravljali tudi o splošnih ekonomsko političnih odnosih današnje naše stvarnosti. Tu se zlasti na vsakem koraku kaže potreba vzgoje človeka v smislu elementarne etike njegovega poštenega odnosa do interesa naše družbe kot celote, zaostritev kritičnega odnosa proti raznim negativnim pojavom, špekulacije nabijanja cen izkoriščujoč veliko povpraševanje po kmetijskih pridelkih in potrošnih dobrinah sploh, ki izhaja iz in istočasno poraja nesorazmerno razdelitev kupne moči. Posledica lega je poslabšanje položaja predvsem tistega dela našega ljudstva, ki mu gre največja zasluga za do-sedaj dosežene velike uspehe Zato se prav resno postavlja vprašanje socialistične morale, ki bi prav tako moralo biti predmet vzgoje tudi v naših prosvetnih organizacijah. Ne gre samo za to, da se ko-, rigira naša investicijska politika, ki je ustvarila nesorazmerje med razpoložljivimi potrošmnu skladi in kupno močjo, temveč gre v veiiki meri za to, kakšen odnos bodo naši delovni ljudje v proizvodnji, v prometu z blagom, pri odgovornih družbenih funkcijah, kakor v vsakdanjem družbenem življenju imeli do interesov naše socialistične skupnosti. In končno še eno stvar bi vam rad položil na srce. Naj b: naše prosvetne organizacije imele ambicijo pomagali oblikovati čim več kadrov, ki jih danes potrebuje naše demokratično delavsko in družbeno samoupravljanje. Spominjam na preteklost in viogo društev »Svobod« pred vojno, ko je naša Partija delala v globoki ilegalnosti, usmerila svoje delo v ta društva kakor tudi v »Društva kmečkih fantov in deklet«, ki so dali veliko število sposobnih borcev v osvobodilni vojni, katerih mnogi danes vršijo uspešno svoje funkcije v družbenem upravljanju. Naloga nas vseh mora biti tudi danes, da bi v naših društvih zraslo čim več sposobnih graditeljev socializma in ustvarjalcev socialističnih družbenih odnosov. LETNÄ KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Dosledno uveljavljanje marksistienili načel Ljubljana, 25. okt. Danes je bila v dvorani Doma sindikatov redna letna kontevenca Zveze komunistov ljubljanske univerze, višjih šo; in akademij, katere so se poleg 1UU delegatov osnovnih organizacij udeležili tudi organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšič, sekretar okrajnega komiteja ZKS v Ljubljani Janez Vipotnik, sekretar komiteja Zveze komunistov beograjske univerze Milojko Druiovič-Ciča, predsednik OLG v Ljubjani dr, Marijan Derma-stia, rektor univerze dr. ing. Anton Kuhelj, sekretar CK LMS Tone Kropušek, predstavniki organizacij Zveze komunistov iz univerz v Zagrebu in Sarajevu in drugi gostje. Po izvolitvi d“lovnega predsedstva Jn komisij Je podal sekretar UK ZKS Stane Markič organizacijsko-politično poročilo o delu komunistov na univerzi v preteklem letu. Potem, ko je govoril o mednarodnih dogodkih. je dejal, da je bil Interes študentov za mednarodno Načrt zstronn o gozdovih v Srbiji Beograd. 25. okt. — Ako bo ljudska skupščina Srbije sprejela zakon o gozdovih v oblik’, kakršna je bila včeraj odobrena v pristojnem skupščinskem odboru, potem bo v Srbiji prihodnje leto prešlo upravljanje gozdov na okrajne ljudske odbore, ki bi to delo izvajali po gozdnih gospodarstvih kot ustanovah s samostojnim finansiranjem. Gozdove v Srbiji upravljajo danes republiška uprava za gospodarstvo in na terenu direkcije za gozdarstvo. Ker obsegajo direkcije področje več okrajev in so poleg tega gospodarske organizacije, nimajo ljudski odbori skoro nobenega vpliva na upravljanje gozdov. Glavno pristojnost glede gozdarske službe je sedaj v republiški upravi za gozdarstvo. Novi predlog zakona stremi v glavnem za tem. da bi se zagotovila trajnost gozdne proizvodnje in preprečilo uničevanje gozdov. Znižanje tržnih cen v Skoplju Skoplje, 25 okt, — Zaradi velikega dovoza kmetijsk.h pridelkov so danes na trgu v Skoplju cene naglo nazadovale. Letošnji domači riž so ns primer prodajali za 30 dinarjev ceneje kakor pred nekaj dnevi. Za 10 dinarjev ceneje prodajajo tudi papriko in fižol. Prav tako je padla cena jajc. Zelje so prodajali po 8 do 10 dinarjev. Znižala se je tud: cena mesu Goveje meso so prodajali po 160 din, telečje meso pa za 40 din ceneje kakor pred tremi dnevi. Na trgu v Skoplju so ponujali danes mlečne Izdelke za 20 do 40 din ceneje Sir so prodajali po 260 din, kačka-valj pa po 380 din. •#»»••••• Zagotovimt šolskim otrokom Iznaten obrok hrane v šolskih kuhfnlahl Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na rc kah in Indeks proizvodnje za 44. oktober 1955: Srednji dnevni dotok v kub m na sekundo: Drava (Dravograd) 354 (lani 178), Sava (Moste) 17.7 (lani 13.2), Sava (Medvode) 95.7 (lani 42) Soča (Doblar) 133 (lani 127). Indeks proizvodnje v nrtmer» javi s 1954. letom 133. dogajanje večji kot za naše notranje uruzoimc m ekououiike prouiChic. jsutn izmeči vzrokov je ta, da je umverza po vseo.m se vedno mucuo odtrgana od življenja. Kijuo pomanjkljivostim m vrzeutn v pomičnem deiu pa sta Zveza študentov in Zveza komunistov mnogo storili v uvajanju druzoenega upravljanja na univerzi, k; je bilo osrednje in najvažnejše deio v preteklem letu. V nadaljevanju je tov. Markič poudaril, da so organizacije ZK premostile glavne težave v prehodu iz starega načina dela, ki so se ziasti pojaviie po VI. kongresu. Mnogi problemi in naloge v zvezi z družbenim upravljanjem so silile organizacije, da so se v večji meri zanimale za probleme na fakultetah in za delo v združenjih ZSJ. Univerzitetni komite je uvidel pomanjkljivosti v osnovni marksistični izobrazbi predvsem pr; mlajših komunistih ter je zato organiziral predavanja in seminar, na katerem so članom posredovali osnove iz marksistične filozofije, politične ekonomije in naše družbene ekonomike. Poudaril je, da bi se morali študentje-komunisti ideološko bolj poglabljati in izhajati iz marksisitčnih stališč pri svojem študiju. Skrb za to bi morala biti mnogo večja, toliko bolj, ker danes na univerzi še v mnogih primerih pridobljeno strokovno znanje ne izhaja iz marksističnih načel. Ker pa je znanje mnogokrat površno, ko-munisti-slušatelji v diskusijah v seminarjih ne morejo odločno poseči v razpravo, ker se ne čutijo dovolj močne, da bi ss zoperstavili raznim škodljivim teorijam. V preteklem letu je tud; pr.sio do boljšega sodelovanja med komunisti profesorji in studenti. V diskusiji se je oglasil tudi tovariš Janez Vipotnik, ki je predvsem poudaril enotnost partijskih vrst in naloge organizacij ZK pri uveljavljanju nove gospodarske politike, pri čemer morajo tud: komunisti r.a univerzi aktivno sodelovati. Dejal je, da morajo študenti posvečati svojemu strokovnemu študiju več skrbi, da bi čimprej diplomirali in tako koristili naši skupnosti. V popoiuanskem delu diskusije je spregovorila tovarišica Vida Tomšičeva, k; je poudarila, da morajo komunisti aktivno spremljati celotno notranje in zunanjepolitično življenje. Govorila je tudi o progresivnih silah v svetu in o blokovski politiki ter o naših mednarodnih odnosih. Dejala je, da se komunisti dostikrat sramujejo marksistične znanosti, ki je teoretična podiaga za naše praktično deio, namesto da bi bili ponosni bore; za socializem. Člana univerzitetnega komiteja Marko Bulc in Janez Vrhunc sta med drugimi diskutirala tudi o odnosu komunistov do družbenega upravljanja in o delu na kulturnem področju. Po diskusiji so delegati izvolili 11-članski univerzitetni komite in 17 delegatov za okrajno konferenco Zveze komunistov. Sprejeli so tudi zaključke in postaii resolucijo centralnemu komiteju ZKS. B. L. JUG0SL0VSNSKÄ LöTERUÄ Poručilo o žrebanj« srečk 81. kola (Plan S!} dne 25. oktobra 1955 v Novem Sadu Srečke, ki se konču- so zadele Srečke, ki se kancu- so zadele jejo s spodaj ozna- dobitek jejo s spodaj o zn a- dobitek čenieni Številkami dinarjev čsnisni Številkami dinarjev 0 100 36 200 1970 5.100 3396 5.000 76150 20.100 9506 5.000 0473010 50.100 67116 30.000 1188010 50.100 »524826 50.000 0632010 50.100 0617526 50.000 0886456 50.000 2501 10.000 0907606 50.000 0213121 50.000 0338041 100.000 7 100 0900361 100.000 0807 5.100 51467 30.100 762 3.000 67097 20.100 37242 20.000 0309027 100.100 0162502 100.000 0184142 50.000 08 300 1109182 1C0.000 97788 20.000 0127788 50.000 43 500 0828378 50.000 76303 30.000 1013058 50.000 0055983 100.000 0077873 200.000 59 1.000 0366083 50.000 389 2.000 0368013 50.000 519 2.000 0513753 500.000 7859 11.000 0804973 50.000 38849 30.000 0978543 50.500 40139 30.000 1534 5.000 0632169 50.000 17614 20.000 0659859 301.000 0182134 1,000.000 0773239 50.000 0901799 50.000 5 100 0736505 50.100 .Skupno je bilo izžrebanih 412.586 dobitkov in 4 premije v skupni vrednosti 80,400.000 dinarjev. V zneskih za izplačilo so vezani dobitki že sešteti. Dobitke izplačujejo samo po uradni žrebni listi, in sicer zastopniki Jugoslovanske loterije (do 50.000 din), Narodna banka FLRJ (od 3000 do 50.000 din) vse pošte (do 100.000 din). Jugoslovanska loterija. Direkcija za LRS v Ljubljani (dobitke nad 50,000 din in vse premije). Naslednje žrebanje bo dne 10. novembra 1955 v Prizrena. Ženevski sestanek (Nadaljevanje s 1. str.) volje na obeh straneh. Izme-• :ave najrazličnejših delegaci učenjakov, umetnikov in i:ristov so zadnje čase že taro pogoste, da niso več nič v oseb rt-ega. Ministri bodo v teh rorašanjih vač lahko napravili s en korak naprej, in neka-r-n menijo, da lahko pričajmo tudi izboljšanja go-< oda.rskih odnosov med vzhodom in zahodom, kar bi bilo - - kakor še bolj važno kot sa-•< - '-mencava delegacij in kul-:;;rni stiki. Toda svetovna javnost pri-' 'nje od zunanjih ministrov •■e več. Prav zato naloga, ki maio ni lahka. Na eni strn-bodo le neradi popustili, ( ■ *>odo sploh, na drugi strani T ore z rezultatov konferenca sme ostati. Ženevski duh. nekateri pravijo, da je že r Izpel, je še vedno toliko mo-", da bodo ministri močno mislili, preden se bodo cd->1% da gredo domov, ne da se kaj zmenili. Nikjer ni m reč zapisano, da tega zoča- - ega kroga ni možno prebiti, 'prej ali slej ga bo treba, "■? bodo tokrat v Ženevi stasarne) en korak naprei v ■ i smeri, potem že Iahfco a čim o konferenco kot po-‘ vr.o. Tudi če se bodo samo '•onorili — kakor menijo •kateri — o ustanovitvi nočnih pododborov, ki naj bi o vprašanjih razpravljali še ' ' orej, kar bi bil vsekakor 'sten zaključek konference, to pozitivno, kljub razoča- - -m ju za tiste, ki trdno v er ja-•mjo, da se svetovni položaj ' oljšuje in napetost manj-: — teh pa zlasti po konfe- r. :ci velike četvorice ni malo. A. Furlan PO SABSKEM PLEBISCITU NOVICE V SLIKI £/P /nOzmu '-3C _ Stavka ječarfev in gsobarfev : zite vseh vrst, ki se v zad-rr.i času tako pogosto vrsti-V Franciji, so tudi grote-.z, ki so na eni strani sicer . iz trme stavkujočih, na .1 agì pa še bglj dokaz, da se r stojne oblasti ne znajo ali : nočejo pravočasno spora-• zleti glede eksistenčnih rašanj s tistimi svojimi de-'vci in nameščenci, ki so pri zdrževanju reda in varnosti neogibno potrebni. Stanov sna organizacija francoskih ječarjev je za včeraj r:.povečala splošno stavko svojih članov, če vlada ne bo z..šala dohodkov. V Franciji j je organiziranih okoli 30.000 ječarjev in namesto da bi se loda, pogajala s predstavniki stanovske organizacije, je izdala dekret o mobilizaciji je- ’ rrjev. Zaenkrat je ta mobi- ; ■ racija še učinkovala in so v rini jetnišnic ječarji prišli službo, v dveh večjih jetni- j leali pa so stavkali vsi. To v Franciji že drug tak pri-ner in je nekoč stavka je- [ rje v trajala več dni ter so le zaradi nje odložene raz-■ ave pred sodišči, ker ni bi-o nikogar, ki bi jetnike vodil . z ječe v sodno dvorano. Kadar ječarji stavkajo, jih za : .lo nadomeščajo orožniki, ki ; pa se seveda ne morejo dovolj nitro vživeti v red kaznilnic i>’ jetnišnic. Te dni so v Parizu stavkali tudi grobarji, ki pa so se trčenj spet vrnili na delo, ko je 1 lada ugodila njihovim zahtevam. V stavki je bilo nad 500 grobarjev. — Primera teh dveh stavk dokazujeta tud i. da odgovorne francoske oblast i nimajo pravega stika z delavskimi in nemeščenskimi organizacijami ter da ugodijo zahtevam delovnih moči šele potem, ko ni več nobenega drugega izhoda in ko zdrknejo navadni mezdni spori na absurd. -tg. Izid ne sme vplivati na pravilu© delovanje ZEZ Britanci se zavzemajo za novo rešitev v Posarju — Ko se poleže nemško zmagoslavje, bi razpisali nove volitve Saarbrücken, 25. okt. (AFP) Predsednik sarske vlade Johannes Hoffmann je davi predsedniku skupščine Zimmer ju uradno podal ostavko. Le-ta je sklical izredno zasedanje za petek 28. oktobra, ko bodo izvolili novega predsednika začasne vlade. Ta bo verjetno W elsch, za katerega so se, kakor je kazno, izjavile sarske stran ke. V sporočilu, ki je bilo izdano po seji sveta ministrov zahodnoevropske zveze,_ je rečeno, da so ministri sklepali o izidu referenduma v Posarju. Vsi so mnenja, da izid v ničemer ne sme vplivati na pravilno delovanje zahodnoevropske zveze. Kakor se je zvedelo v Foreign Oificu, je imel britanski minister za zunanje zadeve Macmil- lan v Parizu razgovore z zastopniki Francije, Zahodne Nemčije in drugih držav zahodnoevropske zveze o Posarju, V poučenih krogih poudarjajo, da se Britanci zavzemajo za novo rešitev v Posarju, ki bi morala biti v okviru zahodnoevropske zveze in bi jo morali najti v neposrednih razgovorih med zastopniki Franci- BSN SUMM SESTAVLJA MAROŠKI KABINET Isti klal ¥ vlada Pariz, 25. okt. (Tanjug). — V Parizu so prepričani, da se bo Ben Slimanu posrečilo sestaviti novo maroško vlado, v kateri bedo zastopani tudi člani stranke Istiklal. Danes je v Fariz prispel tudi francoski generalni rezident v Maroku general De la Tour, ki bo obvestil francosko vlado o razvoju dogodkov v Maroku. Maroški prvak Ben Sliman je sklenil nadaljevati posvetovanja s političnimi osebnostmi. Pravijo, da je imel na skrivnem sestanek tudi z zastopniki stranke Istiklal. Sklenjeno je bilo, da bo dalo vodstvo te stranke končni odgovor na ponudbo za vstop v vlado takoj po posvetovanju z odstavljenim sultanom Ben Juseforn, ki bo v soboto prispel iz internacije na Madagaskarju v Pariz. Med dosedanjimi razgovori je Ben Sliman prepričal zastopnike raznih političnih skupin, da se bo trudil doseči čimprejšnji začetek razgovorov s Francijo za določitev novih odnošajev med tema državama ter ukrepih za socialne, upravne in gospodarske reforme v Maroku. je in Zahodne Nemčije. Pravijo pa, da ne more biti niti govora, da bi se vrnili na status quo. Londonski diplomatski krogi so za razpis volitev in menijo, da bi bil to prvi lpgični korak, vendar pa volitve ne bi smele biti tako dolgo, dokler se ne bo poleglo zmagoslavje Nemčiji naklonjenih strank in dokler si Francija ne bo opomogla od diplomatskega poraza. Ni dvoma, pripominjajo v britanskih krogih, da je prihodnost Posarja zveza z Nemčijo. Upajo pa, da se bodo ekstremni nacionalisti medtem ohladili in da bodo na prihodnjih volitvah nastopili umerjene Nemčiji naklonjene stranke. desilo »Necdestura« Tunis, 25. okt. (AFP). Danes je izšla v Tunisu prva številka uradnega glasila nacionalistične stranke Neodestur »Al Amai« v arabščini. Predsednik stranke Habib Burgiba je v članku »Naša usoda je v naših rokah« pojasnil politiko stranke. Glede konvencije s Francijo piše Burgiba: »Navzlic nekaterim začasnim pomanjkljivostim konvencija omogoča tunizijskemu narodu odločilni korak naprej v smeri demokratičnih svoboščin, socialne pravice in človeškega dostojanstva«. Pred nekaj dnevi so britanske oblasti na Cipru uvedle policijsko uro tudi v Famagusti. Na sliki vidimo dva britanska vojaka, kako peljeta v zapor mladega Grka, ki je bil na ulici po policijski uri. PRED ŽENEVSKIM SESTANKOM 0 čem bi tam generili Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca« Frangila se vrača v OZN? Delegati Fiansije spet v Skrbniškem in Varnostnem svetu — Delo odborov — Cabo! Lodge pri Eisenhcwerju Washington, 25. okt. (Kablogram). Na programu ženevskih razgovorov so tri točke: evropska varnost in Nemčija, razorožitev in nazadnje razvijanje stikov med VzhodGm in Zahodom. Če bi bil ta program sestavljen tako, da bi ustrezal ameriškemu okusu, tedaj bi se te tri točke razčlenile v pet točk in dnevni red bi se glasil: nemška združitev, evropska varnost, inšpekcija oborožitve, razorožitev in razvoj nadaljnjih stikov. Iz primerjanja teh dveh kombinacij je mogoče razbrati, o čem bi želeli Američani govoriti v Ženevi in kaj bi želeli, da se ne omenja. Nesreča je v tem, ker je okus nasprotne strani glede izbire tem za razgovore ravno nasproten. NEW YORE, 25. okt. (AP). Francoski zastopnik se je danes črnil v Skrbniški svet OZN. Sporočajo tudi, da se bo francoski delegat vrni! v Varnostmi svet, če bo sklican sestanek tega organa. Francija je tudi po odpoklicu svoje delegacije iz Generalne skupščine sodelovala na sestankih komisije za razorožitev in pododbora te komisije. V političnem odobru bodo danes z go-vorom indijskega delegata Krišne Menona zaključili debato o uporab: atomske energije v miroljubne namene, nato pa bodo začeli proučevati problem plemenskega razlikovanja v Južni Afriki. Južnoafriški delegat se debate ne bo udeležil. Včeraj je zapustil sestanek tega odbora iz protesta »proti vmešavanju Združenih narodov v vprašanja, ki sodijo izključno v pristojnost njegove države.« Upravni in proračunski odbor OZN bo danes sklepal o tem, če bo spremenil pravila administrativnega sodišča OZN, ki je pristojno za razsojanje v sporih ROYAL ARMY BE OPRAVIČUJE... NIKOZIJA, 25. ofct. (AFP) Desničarske in levičarske sindikalne organizacije so napovedale za četrtek na Cipru štiriurno splošno stavko iz solidarnosti z rudarji v ameriških rudnikih bakra v Xerosu, zahodno od Nikozije. Ti rudarji zahtevajo, da jim priznajo pravico do ustanovitve sindikata in bodo izvedli v ta namen v četrtek 24-urno stavko. V splošni stavki bo sodelovalo 35.000 delavcev, vštevši tu tudi 5.000 delavcev. ki jih zaposluje britanska vojska. V Limasolu so za četrtek napovedali splošno stavko iz pretesta proti policijski uri. ki so jo oblasti uvedle v soboto po eksploziji bombe v nekem britanskem lokalu, pri kateri sta bila ranjena en britanski vojak in en domačin. Policija je danes razgnala študente, ki so demonstrirali proti vladi, ker je prepovedala proslavo bletnice. ko je Grčija leta 1940 zavrnila italijanski ultimat. Več ljudi je bilo aretiranih. Britanske čete stražijo v tem mestu britanske urade in ustanove. Britanska vojska se je danes opravičila predsedniku občine, Pedulas, ki leži 50 milj jugovzhodno od Nikozije, zaradi nedavnega incidenta, v katerem so britanske čete, da bi razgnale skupino kmetov, uporabile solzilni plin. Prebivalci tega kraja so tedaj s kamenjem napadli britanske vojake in jih pregnali iz vasi, ko so sneli grške zastave z vaških hiš. Vojska je danes prebivalcem vrnila zastave. Vojaki so povedali, da je generalni gu- verner Harding ukazal, naj prenehajo snemati grške zastave in da se bodo odslej držali njegovih navodil. med upravo in funkcionarji OZN. Ekonomski odbor je na sinočnji seji priporočil Generalni skupščini, naj se ponovno izreče za program ZN o pomoči nerazvitim državam, ki so ga sprejeli pred šestimi leti. Vlade članice naj bi se na jutrišnji skupščini ekonomskega odbora izjavile, da bodo podprle ta program v letu 1956. Predsednik Eisenhower je včeraj sprejel vodjo ameriške delegacije v OZN Cabota Lodgea in govoril z njim o problemih te svetovne organizacije. Po sestanku je Lodge izrazil upanje, da bo Sovjetska zveza sprejela Eisenhower jev načrt o letalski inšpekciji in razumela, da je leta »uvod v svetovno varnost in resnično razorožitev«. V Washingtonu so več ali manj zatrdno smatrali, da Rusi ne žele govoriti o Nemčiji in da bodo storili vse, da pride razorožitev, kjer so imeli iniciativo, na prvo mesto. Zato že sam dnevni red zaskrbljuje ameriško delegacijo. Rusi bi lahko s svojo spretnostjo že pri prvi točki precej zavrli sestanek s tem, da bi dokazovali, da je treba najprej končati s pretresanjem shem za varnostni sistem in šele potem preiti na Nemčijo. Ta načrt pa ne ustreza Zahodu. Zaradi tega so se trije zahodni ministri na newyor-škem posvetovanju razšli brez soglasnosti, kako nastopiti v Ženevi. MacMillan se zavzema za to, da se Rusom takoj predoči maksimalne garancije varnosti, če pristanejo na nemško rešitev. ki je zanje toliko privlačna, da bi celo postavili na kocko spremembo v zahodnem ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV NATO Taktika Zahoda za Ženevo PARIZ, 25. okt. (Tanjug). Svet Atlantskega pakta je odobril danes poročilo treh zahodnih ministrov za zunanje zadeve o načrtih za ženesko konferenco. Ministri za zunanje zadeve držav članic so soglasno sprejeli taktiko treh zahodnih velesil. Pred današnjo sejo so ministrom razdelili besedilo skupne spomenice zahodnih držav o združitvi Nemčije in kolektivni varnosti v Evropi ter načrt novega britanskega predloga o načinu izvedbe volitev v vsej Nemčiji. D.evi se bodo sešli Dulles, Macmillan in Pinay, da bodo na podlagi današnje debate v svetu Atlantskega pakfa dokončno določili stališče do glavnih vprašanj, o katerih bo razpravljala ženevska konferenca. Jutri bodo odpotovali s posebnim letalom v Ženevo. Zastopnik Atlantskega pakta je izjavil na tiskovni konferenci, da je bila dopoldanska seja sve- ta v glavnem posvečena prvi točki dnevnega reda ženevske konference — nemškemu vprašanju in evropski varnosti. Drugi dve točki — razorožitev in stiki med Vzhodom in Zahodom ne bosta delali težav. Vprašanje Bližnjega vzhoda pa bodo ministri treh zahodnih velesil prouči11 šele v Ženevi. Grški minister za zunanje zadeve Spiros Teotokis se je sinoči sešel z ameriškim ministrom za zunanje zadeve Dullesom. Domnevajo, da sta govorila o Cipru. Danes popoldne je Teotokis o istem vprašanju govoril tudi z Macmillanom. Popoldanska seja sveta Atlantskega pakta se je nehala '> 17,15. Peronistična stranka razpuščena Buenos Aires, 25. okt. (AP). Začasna argentinska vlada generala Lonardija je sinoči sklenila razpustiti peronistično stranko. V zadnjih dveh dneh je bilo aretiranih več uglednih članov te stranke. HELSINKI, 25. okt. (Reuter) Porkkalo, sovjetsko oporišče na finskem ozemlju, bodo vrnili Finski še ta mesec. Večina vojaškega osebja je že odpotovala v Sovjetsko zvezo, izpraznjena so tudi vsa vojaška skladišča. D2IDA, 25. okt. (AFP) Vlada Saudske Arabije je razpisala mednarodni natečaj za zgraditev transarabske železniške proge, ki bo vezala Rijad z Medino in Dži-do. Dolga bo tisoč kilometrov. obrambnem sistemu, toda Dulles se s tem ni strinjal. V ozadju britanskega načrta je bil strah, da bi lahkb prišlo do nemške rešitve tako, da bi Bri-trinci in Francozi ne bili udeleženi pri končnem sklepu. Direktni sporazum Nemcev z Rusi ali celo postopno sporazumevanje med Američani in Rusi, b; ti dve deželi eliminiral. V kratkem razdobju med newyor-škim posvetovanjem in sestankom v Ženevi so Američani uspeli doseči pri svojem britanskem zavezniku, da je odstopil od svoje maksimalne namere in tako je bil Edenov načrt stavljen ad acta, toda ameriški zastopniki so odšli v Ženevo brez formule, kako se izmotati iz nemškega labirinta. Oni ne morejo popustiti, tako kot bi hoteli Rusi, glede združenja Nemčije in se na ta način odreči nemškemu potencialu v zahodnem sistemu. Čuteč, da dela čas za Ruse in da bi se Nemci, če bi videli, da iz vsega ne bo nič, lahko obrnili in napravili pogodbo z Moskvo ter kupili svojo združitev z odstopom od zahodnega zavezništva. Že prej je bilo opaziti, da so Nemci-po malem razočarani in da se Washington po njihovem mnenju ni dovolj zavzel za njihovo združitev, sedaj pa že od zunaj prihajajo napovedi, da pripravljajo nemški pravni strokovnjaki projekt volivnega zakona, o katerem bi se diskretno porazgo-vorili z Vzhodno Nemčijo, v primeru, da bi razgovori prišli na mrtvo točko. Če je to točno, je težko reči, toda gotovo je, da se Nemci ne počutijo prijetno in da zaenkrat od Ženeve nimajo nič drugega kot začasen recept: vztrajati pri razgovorih o Nemčiji, da Nemci ne bi izgubili zaupanja v zahodne zaveznike. A to so med drugim svobodne volitve in podobne ponudbe, kar pomeni zbiranje propagandnih točk v razpravi z Rusi, ki so tu v defenzivi. Toda vse ima dve strani. Ni mogoče izkoristiti neke teme, ki je za Ruse neugodna, ne da bi oni storili isto. Nedavni sovjetski poskus, da bi v OZN izsilili razpravo o razorožitvi paralelno z Ženevo, je bil v kulo-arjih OZN interpertiran kot opomin, češ, če boste vi nas pritiskali z Nemčijo, bomo mi vas z razorožitvijo. Še nikoli pa ni bilo tako jasno, kot sedaj pred ženevskim sestankom, kili ko so Rusi v boljšem položaju, če se bo govorilo o razorožitvi. Na račun Harolda Stassena so padle celo ostre kritike. Očitali so mu, da ustvarja varljive upe, da bo šlo vse gladko, čeprav v Ameriki nihče ne ve točno, kakšen naj bo naslednji korak, o katerem zahtevajo Rusi seveda pojasnilo. Brata Alsop, znana komentatorja, gresta celo dalje in trdita, da bo prava zmešnjava nastala šele tedaj, če bi Rusi sprejeli Eisenhowerjev načrt in njegovo letalsko inšpekcijo ter zahtevali, da pristane Stassen na dogovor o sami razorožitvi. Če niti Američani nimajo svojega načrta za delo, kako naj obstoja šele nek skupen zahodni načrt. Za Američane bi bila razorožitev težak proces, ki bi pomenil gospodarske motnje, ker ne more bit; razorožitve, ki ne bi vključila tudi prepovedi uporabe atomskega orožja. Ameriško oboroževanje pa sloni prav na načelu nuklearne energije, sprememba proizvodnje in načrta oborožitve pa bi bila zelo draga stvar. Temu lahko dodamo še motnje, ki bi nastale zaradi zmanjšanja proizvodnje in to so nezaposlenost in drugo. Nekateri predvidevajo. da bi se v Ženevi lahko pojavili tudi razgovori o stvareh izven predpisanega programa, kot je na primer položaj na Bližnjem vzhodu. A to ni brez nevarnosti, ker bi Američanom odgovorili, da obtožujejo Ruse zaoštre van j a položaja na že itak kritičnem ozemlju. "Drugi zopet sklepajo, da bo v Ženevi vendarle prevladal razum in da se bodo udeleženci sestanka v Ženevi nekako dokopali do rešilne tretje točke na programu, ki daje dovolj izgleda za obdrža-nje nasmeha na obrazu. Tretji pa takoj vskočijo z vprašanjem: kaj pa potem lahko pričakujemo od Ženeve? M. Radoičič HERXE, 25. Okt. (AP) V mestu Herne v Porur.iu je zbolelo za neznano boleznijo 1.800 otro-k. Domnevajo, da so povzročitelji bolezni bakterije v mleku. 0 B0J50ČM POLOŽAJU SUMM MIJ ODLOČI PIBLfiMENT V KÄRTUMU London, 25. okt. (AFP). Britanska vlada bo danes obvestila, vlade Švedske, Norveške, Švice Jugoslavije. Češkoslovaške, Indije in Pakistana, katere je sudanski parlament predložil za člane mednarodne komisije za VARŠAVA. 25. okt. (Radio Varšava) Včeraj se je v Varšavi začela razprava proti 5 Poljakom, ki so obtoženi, da so sodelovali z ameriško obveščevalno službo. SEW YORK, 25. okt. (Reuter) v-- », Vq. -o.-n i” H-,i o i 0_ batnimi državami Vzhodne Amerike je sinoči divjalo neurje, v katerem so se ponesrečili štirje ljudje. Skoda je velikanska. KOI.OMBO, 25. Okt. (AFP) Predsednik cejlonske vlade Ko-telavaia je davi z letalom odpotoval na obisk v Avstralijo. Novo Felandijo in Siam. kamor so ga povabili predsedniki teb držav. TEL AVIV. 25. Okt. (AFP» Na pot: od Safadn v Akro blizu libanonske meje je eksplodiral j» ‘-n --■■■ : - - ■’■“livom. Število žrtev še ni znano. nadzorstvo nad volitvami v Sudanu, zakaj se Velika Britanija ni pridružila povabilu, ki ga je bil Egipt te dni posla! kandidatom za mednarodno komisijo. V britanskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da bi sudanski parlament, ki se bo zbral 3. novembra, po britanskem mnenju lahko predlagal preprostejši način za pospešitev postopka o samoodločbi, v okviru katerega bi biia mednarodna komisija nepotrebna. Velika Britanija predlaga, da se odloži način, ki ga je avgusta let» predlagal sudanski parlament, t. j. izvedba plebiscita ali volitev v ustavodajno skupščino pod nadzorstvom mednarodne komisije in je prepričana, da bo sudanski parlament predlaga!. naj bi sam odločil o prihodnosti države. Tak način bi vlada Velike Britanije ugodno sprejela. Po drugi svetovni vojni je bil Hans Konrad Schmeisser, ki so ga v Franciji poznali pod imenom René Levacher, agent francoske obveščevalne službe. Njegovo področje je bila sedanja Zahodna Nemčija. Schmeisser je pozneje uredništvu revije “Der Spiegel« obširno poročal o svojem delovanju pri francoski obveščevalni službi ter tudi poudarjal, da so bili pravzaprav njegovi — kolegi sedanji zahodnonemški kancler dr. Konrad Adenauer, sedanji zahodnonemški politični predstavnik pri NATO Herbert Blankenhorn in sedanji zahodnonemški konzul v Kanadi Adolf Reifferscheidt. Revija »Der Spiegel« je Schmeisserje-ve informacije uporabila za daljši članek, ki ga je objavila 9. julija 1952 in v katerem je bilo navedeno, kakšne informacije so dajali prej navedeni nemški državniki in ustanovitelji Krščansko-demokratske unije (CDU) francoski obveščevalni službi takrat, ko so Zvezno republiko Nemčij.o šele ustanavljali in ko je bila Francija okupacijska sila v Zahodni Nemčiji. V članku revije »Der , Spiege1« ie bilo tudi rečeno, da : so omenjeni trije nemški dr-I žavniki francoski obveščevalni »VOHUNSKA AFERA« V ZAHODNI NEMČIJI Schmeisser: Adenauer Pod tem naslovom so ta mesec že mnogo pisali nemški in drugi listi o v mednarodnem političnem življenju čudni aferi, ki je pred dnevi prišla tudi na dnevni red razprav zahodno-nemškega parlamenta, a je bila potem zaradi bolezni kanclerja dr. Adenauerja odgođena do da nes. Verjetno bo razprava o tej aferi odložena tudi danes, ker zahodnonemški kancler še ni zdrav. Afera se je začela in razpletala takole: odvetnikov pa ni rečeno, da člani uredništva revije »Der alnih demokratov je takoj zahtevala, naj o tej aferi razpravlja Bundestag, čeprav še ni zahtevala določitve posebnega parlamentarnega preiskovalnega odbora. Tudi parlamentarna frakcija tako imenovanih svobodnih demokratov, ki je v službi izdali tudi obrambni načrt Zahodne Nemčije, ki ga je izdelal general Spiedel. Informacije, ki so jih dr. Adenauer, Blankenhorn in Reifferscheidt dajali francoski obveščevalni službi, presegajo - prizanesljivo rečeno — daleč okvir izmenjav informacij, ki so v navadi med zavezniškimi državami, revija «Der Spiegel« pa je v svojem poročilu po informacijah Schmeisserja tudi poudarjala, da so trije nemški državniki in prvaki CDU državne interese podredili interesom svoje stranke in svoji osebni koristi. V poročilu je namreč navedeno, da so dobivali od francoske obveščevalne službe mnogo denarja za volilni sklad CDU ter da jim je bilo tudi zagotovljeno, da bodo ime- li v primeru vdora sovjetske vojske v Zahodno Nemčijo varno zavetje v Franciji. Po senzacionalni objavi revije »Der Spiegel« se dolgo ni ničesar zgodilo in šele letos je bilo objavljeno, da so kancler dr. Adenauer ter veleposlanika Blankenhorn in Reifferscheidt tožili izdajatelja revije »Der Spiegel«, dva njena urednika ter informatorja Schmeisserja. Po tej tožbi je bila razpisana 26. septembra letos .razprava pred sodiščem v Hannovru, ki pa je bila takoj po svojem začetku ustavljena, ker so tožite-Iji svoje tožbe umaknili. Umaknili so jih zato, ker sta odvetnika tožencev izjavila, da jijuni klienti s člankom v reviji »Der Spiegel* niso imeli namena žaliti tožiteljev. V tej izjavi obeh Spiegel« in njihov informator vladni koaliciji, je zahtevala, Schmeisser preklicujejo nekaj naj bi bila afera čimprej obod tega, kar je bilo objavljeno ravnavana v parlamentu. So-že pred več kot tremi leti. cialno demokratska parlamen- Nepričakovan zaključek sen- tarna frakcija je takoj po ustav-zacionalnega procesa je vzbu- ljenem procesu v Hannovru dii seveda veliko pozornost vse zahtevala, naj o aferi razprav-zahodnonemške javnosti in celo lja Bundestag najpozneje v stilisti CDU niso mogli prikrivati rinajstih dneh, kajti neprekli-svojega začudenja, medtem ko cani očitki proti zveznemu so opozicijski in neodvisni listi kanclerju in proti dvema prva-poudarjali, da ljudstvo ne more koma CDU ne smejo biti ob-dovoliti, da bi se mu »pred no- ravnavani nekje tajno za kulisom zaloputnilo vrata, ko hoče sami, kakor je bila obravnava-izvedeti, kaj se je za njimi že na dezertacija nekdanjega šefa dogajalo in se še dogaja na zahodnonemške obveščevalne njegov rovaš.« Na ta način je službe dr. Johna, protestirala proti čudnemu li- Socialni demokrati so že ko-kvidiranju senzacionalne afere nec prejšnjega meseca poudar-»Süddeeutsche Zeitung« s pou- jali, da je treba osvetliti vse darkom, da »hočejo v globoki odnošaje med nemškimi in jami pozabljenja pokopati koč- francoskimi državniki in poli-ljivo zadevo, katere razčiščenje tičnimi voditelji. To bodo prav je v velikem interesu države gotovo še bolj zahtevali zdaj, in naroda.« ko je zmaga nacionalizma vPo- Kakor v časopisju, tako Je s*ej» zelo spremenila doseda-imela afera Schmeisser—Ade- nj» otoošaje med Zvezno re-nauer močgn odmev tudi v po- publik« Uemčijo in Francijo, litičnih krogih. Opozicija «od- -ig. j Proizvodni plani za leto 1956 V njih mora priti do izraza boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti in povečana storilnost dela — Plani se ne morejo sestavljati v pisarnah, marveč na delovnih sestankih obratov in kolektivov (T7I7 ERMI KAZtiLEI)! 120 ljudskih knjižnic v mariborskem ni razvoj. Predvsem se marsikje občuti potreba za povečanjem knjižnic, povsod pa za nabavo večjega števila knjig. Doslej je večjidel materialne skrbi za knjižnice nosila Zveza ljudskoprosvetnih društev, ki je nabavila nad tretjino vseh knjižnih zalog in poskrbela za vezavo starih knjig. V obliki nagrad je vsako leto obdarovala nad 20 knjižnic s 300 do 400 knjigami, vezala pa je doslej za vse knjižnice nad 2000 knjig. Če bi podobno skrb pokazala tudi podjetja na področju okraja, bi bilo stanje knjižnic znatno boljše. So pa nekatera podjetja, ki vzorno skrbe za knjižnice, n. pr. kmetijska zadruga v Pesnici, ki vzdržuje večjo knjižnico in tako najkoristneje vlaga sredstva, namenjena za kulturni dvig svojega članstva in kraja. Lepo skrb za delovnega človeka je pokazal tudi mestni sindikalni svet v Mariboru, ki je dal za razvoj Delavske knjižnice na Taboru doslej nad m milijonov dinarjev. To je ena največjih delavskih knjižnic v okraju šn verjetno tudi izven njega, saj ima nad 20.000 knjig. Dnevno jo obišče no 180 bralcev. Nad ostale knjižnice jo lahko uvrstimo .tudi zaradi vzornega dela knjižničark, ki delata tudi kot svetovalki z vsakim posameznikom, tako da večidel poznala okus in želje bralmev. Pomen ustanove je še v tem. da je zrasla v izrazito dplavskem predelu Maribora in ima večino čitateljev — de- s film. SKEftA PLAT.VA Očka, vrni se! Na staro, že velikokrat uporabljeno in največkrat slabo «zpe-Ijano temo se res težko posname nov finn. in scenarij, po katerem so v angleških filmskih ateljejih posneli film Očka, vrni se, je samo nova verzija na filmskih platnih tolikokrat prikazanega problema zakonskega trikota. Končno pa v šestnajst let trajajočem zakonu že težko govorimo o trikotu. Tu nastopijo povsem novi problemi, kako vzdrževati v zakonu potem, ko ne moremo več govoriti o zakonski romantiki. neskaljene odnose obeh zakoncev in jih utrjevati z razumevanjem in potrpežljivostjo v drobnih vsakdanjih nevšečnostih. Prav ta vprašanja pa film Očka, vrni se tudi obravnava, obsoja nepremišljeno, na malenkostnem egoizmu temelječo ločitev zakona ftu poda rešitev problema v očetovski in materinski zavesti. Režiser Daniel Birt pri filmu ni imel lahkega dela prav zaradi stare, skoraj šablonsko utesnjene snovi. Poskušal jo je poživiti — in to mu je v precejšnji meri tudi uspelo — tako, da je pokazal, kako se vsi problemi krhajočega zakona vtisnejo v zavest otrok in kako se na različne načine kristalizirajo v otroškem mišljenju in hotenju. Pri tem mu je v naj večji meri pomagala interpretka najmlajše hčerke Linde, naši filmski pubiikj dobro poznana in priljubljena Mandy Miller, nosilka naslovne vloge v filmu Mandy. Pa tudi igra vseh ostalih igralcev je film na mnogih mestih reševala sladkobne povprečnosti, ki nas je tako zelo motila pri avstrijskih filmih, ki so se dotikali teh in podobnih problemov. Kljub temu, da film Očka, vrni se ni markantna filmska stvaritev in da v bistvu ne pove nič novega, ga zaradi kvalitetne iz- ©kraju lavcev. Njeni ustanovitelji so pravilno ocenili, da bo kljub težkim pogojem zrasla in našla dovolj hvaležnih obiskovalcev. Kot vse druge tud: ta knjižnica ni brez težav. Predvsem !jo potrebno namestiti čimprej še tretjo knjižničarko . kajti dve težko zmagujeta individualno delo dnevno z blizu 200 bralci. Tudi prostori so postali pre.f - ; zlasti bi bilo potrebno ustanovili poseben mladinski oddelek, ker bi bilo lažje uvesti poslovanje s širokim krogom mlađih bralcev. Prazna soba poleg knjižnice, ki jo uporablja organizacija PLZ, bi biia za razširitev knjižn e najbolj primerna. Potrebno bo le malo dobre volje, da se to uredi. NOVE KNJIGE IN REVIJE: Janez Trdina: ROZE IN TRNJE. Uredil Janez Logar, izdal Okrajni odbor Ljudske prosvete. Novo mesto ,1955. Knjižnica Janeza Trdine 3. Edvard K:\rdeli: OB NOVI UREDITVI OKRAJÉV-OBCIN. Store Kavčič. Vlado Krivic: OB FORMIRANJU KOMUN V SLOVENI. JI. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1955. Poltična knjižnica 7. J. Raj man: Sta treba da zna SEKRETAR RUKOVODIOCA. Podsjetnik za sekretare i sekretarice rukovodilaca u nadleštvima, ustanovama, poduzećima i društvenim orgarrzarijama. III. dopunjeno izdanje. Zagreb, Birotehnika, Zavod za organizaciju 1 unapred’enje uredskog poslovanja, 1955. riškega predmestja, mali človek torej, kakršnih najdeš po vsem svetu na mii jone v iskanju pravice, ki pa je ni za takšne ljudi, ker je pravica vedno iast in pravica samo za vladajoče. Duhovni oče Crainquebilla: znameniti frai. coskj pisatelj AnatcI Irance, po čigar kratki noveli je posnet ta film o očetu Craincueki: a. Filmski realizator CrainqucbiMa: francoski režiser Ralph Hab b. ki je znal in uspel v osnovni koncepciji tolmačiti Anatola France::. Z lahno, komaj opazno ironijo, ki pa je v bistvu izraz ie krvavo prizadetega in ponižanega človeškega srca, je ustvaril režiser, zvest ideji velike literarne predloge, film, ki ga v enaki meri odlikujeta človečnost kot ostrr protest proti nečlovečnost' sedišč, justice in poli., je. Tema torej. tako ljuba francos!: m filmskim ustvarjalcem, vsi čutijo, da je treha ozdraviti družbo, ki je bolna in katere najbolj bojna vidna točka je prav buržoazna justica z vsemi njenimi organi in izvrševalci. Interpreti: odi Čna igra Yvesa Deniuuda kot Crcin-quebilla, ki nosi vso težo celotnega filma. Njegovo igro moremo in lahko v lem f.Tmu primerjamo samo še z velikim Charlesom Laughtonom. Ostali igralci prav tako zadovoljivi kot Pierre Mon-dy, Claude Winter in mrli Chr -stian Fourcade. Zaključek: odličen. prisrčen, rahlo tr^gire^ a vendar nek'e v bist vu cptimističn^ zaključen film, ki nam živo. s toplim in jedkim humorjem pripoveduje o nekem branjevcu C» n-quebillu in njegovih peripetijah pred meščansko justico. ki sc razraščajo v oster in Siv .protest proti slehernemu nasilju, krivici in zahtevi po pravičnosti tud- za male ljudi. V ozadju filma se vseskozi smehlja s prizadetostjo in bolečino v srcu AnatcI France. ta zadnji humanist in glasnik včerajšnjega sveta, ki je že pri- NaŠi delovm kolektivi so te dni xaceli sestavljam proizvodne plane za prihodnje leto. Zlasti zdaj, ko smo na važni preokremici v našem gos.podarsrvu. ko se preusmeri gospodarska politika od velikih investicij v ključne objekte v investicije za postopni dvig življenske ravni delovnih ljudi, je postavljena pred delovne ko-lekt:ve tovam, podjetij, zadrug in vseh ostalih gospodarskih organizacij važna 'in odgovorna naloga, da skladno z novo gospodarsko politiko preusmerijo «&di svoje delo in proizvodnjo. Orientacijski plani, ki so jih te dni predložila industrijska podjetja mariborskega okraja Okrajnemu zavodu za planiranje, pa kažejo, da v mnogih kolektivih ta zavest še ni dovolj prodrla. Mnogok j e se ie ohranila stara mentaliteta, ki stremi za tem, da se zagotovi čimvečji plačni sklad neglede na to. ali to ustreza doseženi storilnosti in proizvodnji. Po večini še vedno sestavljajo proizvodne plane kar v pisarnah, največkrat komercialisti, ki s proiz-■*odn*o samo nimajo nobenega stika, upravni odbori in delavski svet« pa jim molče pritrde in stvar je s tem končana. Precej podjetij se je enostavno zadovoljilo s tem. Ljubljana, 23. okt. V prvih osimih meječih letošnjega leta se je po podatkih republiškega zavoda za statistiko proizvodnja v Sloveniji povečala v vseh panogah industrije in rudarstva, razen nafte. V razmerju z dobo od januarja do avgusta lani se je znatno povečala proizvodnja hidroenergije in dosegla največji mesečni nivo okc-ji 128 milijonov kilovatnih ur. Večja količina električne energije je ustvarila pogoje za nadaljai porast proizvodnje industrijskih panog. Naj-veaje povečanje je zabeleženo v barvni metalurgiji — za 349Ó v elektroinduetriji za 31n>'o in v liiispiidarsfee Zahodnonemško-egiptovski trgovinski razgovori. — V Kairu bodo v začetku drugega tedna začela zah-odnoneuiško-egiptov-ska pogajanja o zsklju.itvi novega trgovinskega in plačilnega sporazuma, z veljavnostjo od 31. oktobra 1955. leta dalje-Planirajo prehod plačilnega prometa na omejeno k mvertibilno nemško marko :n konsolidacijo egiptskega dolžniškega Salda v odnosu na Zahodno Nemčijo. Z Egiptom se prav tako pogaja tudi Vzhodna Nemčija. Neka njena trgovinska delegacija se prav sedaj nahaja v Kairu, kjer že tečejo pogajanja za zaklju-čitev trgovinskega sporazuma Vzhodne Nemčije z Egiptom. Vzhodna Nemčija želi nakupiti bombaž v vrednosti okoli 2 milijona funt-šterlingov, v zameno za stroje, gnojila in električni material. Vzhodna Nemčija je prav tako izrazila svojo pripravljenost, da pošlje v Egipt strokovnjake in inženirje, ki bi pomagali pri izgradnji predvidenega jezu pri Asuanu, kakor tudi pri izvedbi drugih projektov. Norveško-bolgarsska izmenjava. — Bolgarska in Norveška bosta izmenjali med seboj blago v skupni vrednosti 310.000 dolarjev, in sicer do 30. junija 1956. To je bilo predvideno z nedavno podpisanim kompenzacijskim sporazumom. Norveški uvoz bo obsegal grozdje, tekstil, perje in eterična olja, v zamenjavo pa bo Norveška dobavljala Bolgarski slanike, ribje olje. športno opremo in britvice. Sovjetsko-sirijski razgovori. — V Damasku vodita trgovinska pogajanja Sovjetska zveza in Sirija. Predvidevajo, da bo trgovinski sporazum sličen onemu med Sirijo in Poljsko, kakor tudi pričakovanemu sporazumu s Kitajsko. Cilj sklenitve tega sporazuma je odpiranje novih tržišč Sirije za njene proizvode. Načrti za proizvodnjo Messer-schmidtov. — Družba Messerschmidt namerava začeti s proizvodnjo dveh tovornih letal in malega potniškega letala kot dodatkom obstoječim šolskim letalom na reaktivni pogon. Francosko-pakistanskj sporazum. — Pakistàn bo prodal Franciji 19.000 ton surovega bombaža in 95.000 ton surove Jule. in sicer v okviru enoletnega trgovinskega sporazuma, ki je bil sedaj podpisan. Ta Sporazum ima retroaktivno veljavnost od 1. julija 1.1. dalje. Prav tako bo Pakistan dobavljal Franciji športno blago, kože in surove kože, čaj, volno, živinsko dlako in drugo blago. Francija pa bo dobavljala železo in Jeklo, aluminij, barve, droge in zdravila, umetno svileno predivo in stroje. da je doslej dosežene gospodarske, rezultate vneslo v svoj predlog plana za prihodnje leto. Osem podjetij je predložilo celo nižji plan proizvodnje, kot je bil v letošnjem letu in le 23 podjetij je predvidelo v svojih predlogih povećanje proizvodnje. Tako n. pr. predlaga podjetje »Jugoalko« za 6 % nižjo proizvodnjo ob 71.4 % izkoriščanju zmogljivosti. Nasprotno pa predvideva istovrstno podjetje Veležganjarna Šentilj povečanje proizvodnje za 43 % ob 70.1 % izkoriščanju svoje zmogljivosti. Tovarna vigonke in volnenih proizvodov v Mariboru predvideva znižanje svojega pro-izvodniega plana za 2 % pri samo 65.1 % izkoriščanju svoje zmogljivosti. Nasprotno pa si je zastavila Tekstilna tovarna Ruše povečanje proizvodnje za 8 % in izkoriščanje zmogljivosti z 92.8 %. Bežen pregled vsiljuje sklep, da so taki predlogi več ali manj plod subjektivne ocene posameznikov, ali pa posamezna podjetja nerealno planirajo z namenom, da bi si zagotovila v prihodnjem letu lagodnejše poslovanje in dosegla čimvečie materialne koristi. Zato ie nujno, — in tega mnenja je tud; okrajni svet za gospodarstvo — da se dosedanji pred- industriji usnja in obutve za 28 odstotkov. Vse ostale panoge industrije in rudarstva, razen nafte, so povečale proizvodnjo od 7 do 26 odstotkov, medtem ko znaša celokupno povečanje industrijske proizvodnje v Sloveniji 18% v primerjavi s prvimi osmimi meseci lanskega leta. Proizvodnja lignita je dosegla mesečno povprečje 92.000 ton. to se pravi, da se je povečala mesečno povprečno za 24.000 ton v primeri z lanskim letom. V surovem železu in jeklu je dosežen nivo, ki se ne bo bistveno spremenil, pač pa se je letos znatno povečala proizvodnja valjan* izdelkov te industrijske panc-ge. Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem je z rednim delom povečala proizvodnjo glinice od lanskih 500 ton na 3.300 ton v letošnjem letu. Znaten napredek je dosežen v kemični industriji, v proizvodnji žveplene kisline, ki se je potrojila, pa tudi proizvodnja umetnih gnojil se je podvojila. V kovinski industriji je proizvodnja kamionov dosegla mesečno povprečje 126, medtem ko je bilo lani 113 kamionov. V trgovinski izmenjavi in utrjevanju poslovnih stikov med Jugoslavijo in Avstrijo je čutiti vedno večje zanimanje na obeh straneh. Še posebno veliko zanimanje pa kažejo z naše strani za avstrijsko tržišče podjetja iz obeh naših republik — Siovenije in Hrvatske, ki neposredno meiita na našo severno sosedo. Tako so letos razstavljala jugoslovanska podjetja kar na petih avstrijskih velesejmih: na spomladanskem graškem, na celovškem, dunajskem, innsbruškem in jesenskem graškem. Medtem, ko so na dunajskem razstavljala podjetja iz vseh republik, so biia na ostalih štorih udeležena !e jx>djetja ;z Hrvatske in Slovenije. Povsod so podjetja nastopila s kolektivno razstavo. Po velesejmskih kompenzacijskih sporazumih so bili letos določeni znatno večji kontingenti kakor lam, a so se kljub temu za marsikateri proizvod, za karerega je v Avstriji veliko povpraševanje pokazali še vedno premajhni. Vrednost izmenjave v eni smeri se ie sukala na spomladanskem graškem ter celovškem in inn.sbru-škem velesejmu okoli 5.5 milijona avstrijskih šilingov, za iesenski graški veleseiem pa ie bila ta vsota — zaradi uspešne realizacije na spomladanskem velesejmu — zvišana na 6 in pol milijona šilingov. Prav bo če ob zaključku zadnjega velesejma v Avstriji, jesenskega graškega, na katerem je razstavljala Jugoslavija po vojni letos že dvanajstič, zapišemo tudi nekai kritičnih misli. Naši paviljoni so želi vsepovsod splošno priznanje za kar gre .predvsem zasluga organizatorjem razstav, trgovinskima zbornicama LR Hrvatske in LR Slovenije, ki sta organizirali vse razstave. razen one na dunajskem velesejmu. Res da ni najbolj primerno, da se ista razstava z isto konstrukcijo seli s spomladanskega graškega na celovški velesejem in odtod še v Innsbruck, in da je postala s tem takorekoč nekaka »potuioča razstava«. Toda konstrukcija je bila v arhitektonskem in sploh v vsakem pogledu zelo lepa in celotna razstava pregledna ter je popolnoma prav, da je imela tu štednja prvo besedo. Manj pa «a* lahko zadovoljni logi proizvodnih planov temeljito revidirajo in sicer tako. da ne bodo samo rezultati dela komercialnega in tehničnega sektorja, marveč plod vsestranskega razpravljanja in proučevanja celotnega delovnega kolektiva. Povsod tam, kjer so sestavljali proizvodne plane po tei edino pravilni in demokratični metodi, so odkrili še vse polno možnost za optimalno izkoriščanje razpoložljivih kapacitet, boljšo razporeditev delovne sile in boljšo organizacijo dela. Ljudje, ki praktično delajo v proizvodnji, sami najbolje vidijo in občutijo, ker so napake in kaj se da najlažje in najhitreje izboljšati. Tako sestavljen plan nudi polno poroštvo za njegovo dejansko izpolnitev, ker je sleher-nj član delovnega kolektiva pravilno poučen o nalogah in ukrepih, ki so potrebni. Ob takem ob-ravnava-niu in sestavljanju oroiz-vodnjih planov se bo tudi dvigala zavest delavcev, da resnično sodelujejo in soodločajo v upravljanju podjetja. Dosedanje izkušnje tudi dokazujejo, da je ob takem sodelovanju delovnih kolektivov prišlo do dobrih sklepov in vnašanja koristnih metod v samo proiz vodn jo. Pogoj solidne osnove za sestavo proizvodnjega plana je tudi solidna analiza proizvodne zmogljivosti. stroškov proizvodnje, prodaje .proizvodov, sortimana in kakovosti izdelkov, analiza obratnih Tri resinile iz z vzorci posameznih .podjetij, ki so se obrabili in pokvarili in v več primerih niso mogli več predstavljati reprezentačnega razstavnega izdelka. Nekatera podjetja imajo na teh velesejmih že po tri leta iste vzorce. Ne samo da bo treba za prihodnje leto vzorce zamenjati, treba bi bilo tudi dopolniti razstavljeno blago z novimi izdelki. (Podjetje »Dom« —Ljubljana je sicer to že storilo za velesejem v Innsbrucku, toda še vedno vsebuje njegovo izložbeno okno v Ljubljani neprimerno bogatejši m lepši izbor predmetov, kot pa jih ;e bilo videti na reprezentančnem pultu mednarodnega velesejma. Se vedno ie bila slabo zastopana kroparska umetno-ko-vaška obrt; ža! tudi ni bilo nika-kih filigranskih izdelkov iz srebra. Številni obiskovalci velesejma, ki so bili že v Jugoslaviji so po tem močno povpraševali.) Največji zneski so v kontigent-nih listah vedno določeni za sadje in zelenjavo; toda ne enega ne drugega naša podietja sploh ne razstavijo. Res je. da zahteva več skrbi in nege. da je treba blago rudi v času razstave večkrat zamenjati ud. Toda povsem i-gnorirati ta del razstave ne gre, čeprav imajo izvozniki s sadjem in zelenjavo z Avstrijo dobro vzpostavljeno trgovino. Enaka podjetja drugih sosednih držav takih ne precenjujejo marveč se na vse pretege trudijo in ne izbirajo sredstev, da bi se čimbolj u-trdile na avstrijskem tržišču. Do leta 1952 so naša podjetja sicer razstavljala tudi sadje in zelenjavo, v zadnjih treh letih pa so to o-pustiia. Na innsbruškem velesejmu je bilo posebno veliko zanimanje za naš paviljon. Toda, kje imate slivovko? Zakaj niste pripeljali slivovke? Nosilec kontingentne liste podjetja »Slovenske gorice« n Ptuja je prišlo na velesejem z dvema paviljonoma, toda brez slivovke, kbjub temu, da je direktoi podjetja 14 dni pred velesejmom obiskal' Innsbruck, da bi »raziskali teren in možnosti plasmaja ter vede! kaj naj pripelje«. Pa je prišel brez slivovke. In še nekaj! Podjetje je postavilo res-da dva lena pavljina, toda vsi napisi so bili Je v slovenščini :jn seveda je bilo treba po nepotrebnem uetmp« in kreditnih sredstev, analiza investicijskih naložb iti Da je možno povečanje proizvodnje, dokazujejo tudi rezultati II. polletja. Samo v Mariboru se je na pr. industrijska proizvodnja v drugem polletju letošnjega leta povečala za 21.1 %. Možnosti povečanja proizvodnje so zlasti še v živilski industriji, delno pa tudi v kovinski in tekstilni industriji. Pri sestavi proizvodnega plana je treba proučiti tudi vse možnosti znižanja proizvodnih stroškov in povečanja proizvodnosti dela, predvsem z boljšo organizacijo in večjo delovno disciplino ter realnim postavljanjem norm. Naravno je da obravnavanje proizvodnega plana ne sme in ne more iti mimo tarifnega in premijskega pravilnika. Hibe, ki so se pokazale v letošnjem letu. je treba v prihodnjem leru odpraviti in urediti plačni sistem v slehernem podjetju tako, da bo pravilno odmerjal plačilo po dejansko izvršenem delu. Pravilno urejeno nagrajevanje bo tudi zagotovilo solidno izvajanje proizvodnega plana. Jasno je, da ima sleherni kolektiv svojo posebno problematiko, ki jo je treba pri sestavi proizvodnega plana upoštevati. "Važno pa je — in to mora biti stremljenje vsakega delovnega kolektiva — da mora biti proizvodni plan plod dejanskih možnosti in prizadevanj v korist razvoja in iprospeha podjetja na eni, hkrati pa tudi v korist komune in skupnosti na drugi strani, 'oboje pa za izboljšanje življenske ravni delovnih ljudi. rm. carine no pojasnjevati. Pravilo je, da je naslov podjetja originalen, razna pojasnila, psogram podjetja kot »Izvažamo . . .« in .podobno pa morajo bitu napisana pač v jeziku države v kateri se razstavlja. Nič manjše kot za slivovko — in še za marsikaj — ni bilo zanimanje Tirolcev za naše kraje. Zanimanje za to in ono cesto, atije že dograjena ali ne, ie kazalo, da so že bili pri nas. S slik, ki prikazujejo naše obmorske kraje, kar niso mogli odvrniti oči. Kako lepo! Sicer pa ie treba zapisati, da so bile naše turistične razstave zelo skrbno pripravljene in niso zaman imele uspeha. Vzrok velikega zanimanja za naše morje pa ima svoje korenine tndi v nečem drugem — to so nekateri obiskovalci odkrito povedaili. — Bliže Je sicer Italijanska jadraiaska obala, toda med nami in Italijo leži Južna Tirolska. Sporni kamen... Ali bi ne kazalo odpreti vsaj sezonsko potovalni urad v Innsbrucku ali pa nuditi vsaj več propagandnega materiala za naš turizem tamkajšnjim potovalnim uradom. Naša podjetja so bila zadovoljna z velesejmi v Avstriji, saj so sl med drugim zagotovila — prav tako kakor avstrijska podjetja — stalne in zanesljive kupce. Pa tudi sam sistem izmenjave, ki velja za vele-jesmske kontingente, nudi podjetjem vrsto ugodnosti. Tako ni treba n. pr. avstrijskim podjetjem zaprositi za uvozno dovoljenje na Dunaju pri Osrednjem zavodu za uvoz in Izvoz; lažje je tudi s plačilom, ker ne rabi podjetje posebnega dovoljenja za nakup deviznih sredstev pri avstrijski nacionalni banki. Naša podjetja pa imajo pri tej izmenjavi predvsem to korist, da lahko 100% izkoristijo pridobljena devizna sredstva za lastne potrebe. Zato so tudi veiesejmski kontingenti zelo hitro izkoriščeni. Kontingent v znesku 2.300.000 šilingov, ki je odpadel na slovenska podjetja na celovškem velesejmu. je bil v času od druge polovice avgusta do danes v celoti izkoriščen. In ob koncu še nekaj! Prav bi bilo, če bi n» teh velesejm- Naši ljudje radi segajo po dobrin knjigah; to velja v enaki meri za mesto kot podeželje. Zdaj, ko so pred nami dolgi jesenski in zimski večeri, bodo knjižničarji e naših knjžnicah imeli spet polne roke dela. Pomembna vloga dobre knjige bo znova potrjena, ko bodo številni novi bralci našli v njej prijetno razvedrilo in znanje. V novem mariborskem okraju že več let deluje 12o ljudskih knjižnic. Nobenega večjega kraja danes ni ve? brez knjižnice. Tudi obisk bralcev je iz leta v leto večji. To nalaga vodstvom knjižnic tudi nenehno skrb za nadalj- Lifijski gledališki igralci pred novo sezono Litijska »Svoboda« ima več delovnih sekcij, med drugimi tudi dramatski odsek, v katerem dela vrsta starejših pa tudi mlajših igralcev. Te dni so že pričeli s pripravami za novo gledališko sezono. Kot prvo so si postavili v načrt uprizoritev drame »Mladost pred sodiščem«. To delo ho režirala predsednica dramskega odseka tov. Tončka Jelnikarjem. ki že 30 let nastopa na domačem odru. Drugo gledališko delo, ki ga bodo naštudirali naši igralci, bo Cankarjev »Kralj ne Betajnovi«. Študij tega dela bo nekaka domača igralska šola in bodo pose-čalf vaje prav vsi člani gledališkega kolektiva. Za režiio je na-prošen poklicni gledališki strokovnjak iz Ljubljane, ki bo prihajal redno v Litijo in s svojo režijo vzgajal celotni gledališki aktiv naše marljive »Svobode«. Poleg obeh dram so postavili naši igralci na program še zabavno delo »Lumpacij vagabund«. Litijska »Svoboda« želi, d* bi se člani našega dramatskoga odra nenehno izpopolnjevali, zato je postala naročnik dveh sedežev v abonmaju ljubljanske Drame. Ta gesta odbora Svobode je gotovo vredna pohvale, zalsti še. ker bodo za posebne prilike organizirali skupen obisk iger v Ljubljani. Naši igralci so imeli te dni dobro obiskan sestanek, kjer so se porazgovorili o svojih načrtih, pa tudi težavah in ki je dokazal, da se je letos celotni kolektiv prav resno oprijel dela. Na splošno željo obiskovalcev litijskega gledališča bo tudi v tej sezoni več gostovanj. Med drugim bo prišla na gostovanje ljubljanska Drama. Tudi Opero bomo spet povabili, kakor to delamo že nekaj let po osvoboditvi. V Litiji Imamo namreč v dvorani sindikalnega doma na razpolago oder, kjer lahko nastopajo tudi večji ansambli. Vsekakor bomo dali oder na razpolago tudi drugim gledališkim aktivom iz Zasavja (Zagorjanom, Trboveljčanom 1. dr.). Ob vseh teh načrtih, ki so si jih postavili člani dra-matskega odseka litijske Svobode, pozdravliamo začetek njihovega d’'la in iim želimo kar največ uspehov. Naši igralci so si postavili v delovni načrt, da bodo tudi letos nadaljevali z gostovanji po okoliških odrih. To je gotovo vredno pohvale. Jože 2upančič v Avstriji sikih razstavah ne sodelovale izključno le tiste firme, ki so na kontingentnih listah vele-sejmskih sporazumov, marveč tudi tiste, ki sodelujejo v splošnem jugoslovanskem izvozu v Avstrijo. Ta se je sukal letos okoli 20 milijonov obračunskih dolarjev. Ce so imele naše prve povojne razstave na svetovnih velesejmih zgolj propagandni značaj, pa bi bilo sedaj pravtako napačno, če bi prešli na suho komercialne razstave in opustili vsako reklamo, ki je predvsem v zahodnem kapitalističnem svetu odločilnega pomena. Poleg tega prihaja naša industrija vsak dan na trg z novimi izdelki in zakaj ne bi o njih zvedela in si jih ogledala tudi tuja tržišča. Veiesejmski čas je dragocen za poslovne ljudi in kdor zna ga dobro izkoristi. Lep primer za to je delegacija z Reke, ki je prišla na velesejem v Graz — Če hočemo tako reči — »delati reklamo« za svojo luko. Delegacija, ki jo je vodil predsednik okrajnega ljudskega odbora Reke Edo Jardas in v kateri so bili še generalni direktor podjetja »Luka i skladišta« ter generalni in komercialni direktor »Transjuga« z Reke, je imela v času velesejma predavanje, v katerem so omenjeni tovariši seznanili štajerske gospodarstvenike z možnostmi reške luke. Avstrijski tranzit čez Reko se je sicer od lanskih 105.000 ton v vsem letu, povečal letos na 212.000 ton v samo prvih devetih mesecih, toda na Štajersko, ki ima najugodnejše pogoje za prevoz skozi Reko, ne odpade od tega skoraj nič. Štajerska ter Zgornja in Spodnja Avstrija imajo močno razvito industrijo, ki leži ob progah Graz—Linz in Graz—Dunaj tn tranzit čez Maribor in Reko bi bil za ta področja za 2% cenejši, kakor pa čez oddaljenejši Trst. Več predstavnikov raznih avstrijskih podjetij se je ob tej priložnosti zelo pohvalno izrazilo o organizaciji delovanja reške luke. Na splošno pa je treba reči, da so bile naše razstave na vseh petih velesejmih v Avstriji lep prispevek k utrditvi trgovinskih odnosov in boljšemu poznavanju možnosti izmenjave med obema sosednima državama. D. Robida vedbe, še bolj pa zaradi iskrene in odkritosrčno povedane ideje lahko toplo priporočimo v ogled nem ljubiteljem filma. Dokaz, da film ni pod povprečjem, pa je tudi dejstvo, da ga je nabavilo slovensko podjetje za izposojanje filmov Vesna. S. G. Izgubljeni sin Ameriški film Izgubljeni sin, ki ga je nabavilo distribucijsko podjetje Kinema iz Sarajeva, bo privabil in razveselil številne ljubitelje filmske umetnosti. Mnoge bo film zanimal. že zaradi tega, ker bodo v njem lahko spet gledati priljubljenega in slavnega pevca Binga Crosbyja, ki v tem filmu sicer bolj malo poje, a nudi gledalcem v zameno za svoje petje zelo dobro igro. Se več gledalcev pa bo film Izgubljeni sin pritegnil s svojo snovjo, ki jo je v taki ali podobni obliki doživelo tudi veliko slovenskih družin. Film Izgubljeni sin je namreč zgodba o očetu, ki je v drugi svetovni vojni izgubil ženo — ustrelili so mu jo okupatorji — in majhnega sinčka, Ki je izginil kdo ve kam. Po dolgem iskanju ga sled privede v podeželsko sirotišnico, kjer najde otožnega in ljubko nerodnega dečka, ki hi utegnil biti njegov sinček. Iskanje, dvom in razočarane j so pozabljeni, ko se dečko oklene edinega spomina na svojo prvo mladost, stare in razcefrane otroške igračke. Ta zgodba zaživi na platnu po zaslugi režiserja Georga Seatona «n igralcev Crosbyja. Dauphina in malega Christiana Fourcadeja v neposredni, preprosti humanosti in prisrčnosti, ki bo ogrela In prevzela gledalce. S. G. Crainquebille Za začetek nekaj stvarnih podatkov. Crainquebille: mali, že nekoliko osiveli branjevec iz pa* čel graditi most tudi v novi nas svet. In končno distributer tega francoskega filma: Kinema \z Sarajeva, za katerega je slovensko podjetje Vesna oskrbelo dober in kvaliteten slovenski prevod. D. Z. fili Baba in štirideset razbojnikov S filmi, ki jih je inspirirala čudovita »pravljična« zbirka iz Orienta Tisoč in ena noč, smo dosedaj imeli več ali manj slabe izkušnje. Domala vsi f imi nato temo so namreč obtičali le na prikazovanju zunanjega razkošja, lepote in eksotike Orienta in zanemarili vsebinsko plut, ki bi tudi današnjemu gledalcu lahko nudila več, kot vidijo v njej komercialno nastrojeni filmski producenti. Zato smo se tembolj veselili filma Ali baba in štirideset razbojnikov v novi verziji, ki je nastala v francoskih filmskih ateljejih pod vodstvom režiserja Beckerja in se ponaša s slavnim komikom Fernandelom kot nosilcem naslovne vioge. Pričakovali smo s francoskim humorjem oživljeno parodijo na dosedanje filme iz tega cikla, kar je film nekako tudi poskušal biti. Resnica pa je povsem druga. Francoski film Ali baba in štirideset razbojnikov, ki ga je za naše kinematografe nabavilo distribucijsko podjetje Croatia iz Zagreba, naravnost razočara vse ljubitelje filmske umetnosti, ker o njej v filmu ni niti sledu. Krstili bi ga lahko za »parado izgubljenega časa in denarja«, o Fernandelu pa povedali, da je za umetnika njegovega kova res škoda, da si kvari ugled s sodelovanjem v tako povprečnih filmih, ki jih ne more oživet? n;tl njegova igra in mimika, ki zaradi bledosti in plehkosti scenarija sploh ne pride do prave veljave. S. G» Pomst inđusirijske proizvodnje v Sloveniji »Veš, prijatelj, sreča, da je letos tako dobra vinska letina. Pravijo sicer, da bo malo kislo. Jaz pa rečem, da bo prirodno vino še vedno boljše kot pa bi bilo tole, za katerega so iz inozemstva uvozili vodo in saharin. Pa čeprav bi ga prodajali z etiketami »Slovenija vino«. Carina pa je vodo izlila, saharin pa zaplenila! — (Zadnja jutri!) Jugoslavija na 5 velesejmih Celovec, Dunaj, Innsbruck in dvakrat Graz — 0 komercialni in propagandni vlogi našega paviljona — Avstrijska podjetja so zadovoljna s tranzitom čez reško luko la izboljšanje turizma ia Gorenjskem Na obisku v Impregnaciji Kakor smo delno že poročali, so re zorali 24. t. m. v Kranju delegati turističnih društev z vse Gorenjske, da bi ustanovili Stalno turistično konferenco za Gorenjsko. Ustanovnega zbora so se udeležili tudi predsednik OLO v Kranju Miran Košmelj, predsednic SZDL za Kranj Miran Zlatnar, podpredsednik Turistične zveze Slovenije tov. Miha Potočnik, zastopnik Smučarske zveze Slovenije Ante Gnidovec, ljudski poslanec Lovro Cerar in drugi. Na Gorenjskem posvečajo vedno večjo pozornost turizmu tako da postaja ta gospodarska panoga čedalje bolj donosna za gospodarstvo tega področja. To n: čudna, saj je le redko katero področje tako bogato naravnih lepot kakor prav Gorenjska. Vendar pa je ponekod še vrsta nerešenih problemov, pomanjkljivosti, napak itd. ki izvirajo iz objektivnih okoliščin, mnogo pa jih je tudi subjektivnega značaja. Da bi čimbolj poživili pospeševanje turizma na Gorenjskem, sj se že večkrat pojavili predlogi o ustanovitvi nekakšnega foruma, ki bi skrbel za to koristno panogo gospodarstva. In tako je prišlo do ustanovitve Stalne turistične konference za Gorenjsko. Po uvodnem govoru o pomenu turizma po svetu in pri nas, je sledila živahna razprava o problemih turizma na Gorenjskem. Uspešen razvoj turizma ni odvisen samo od lepe in vabljive prirode, temveč tudi od številnih drugih okoliščin. Za razvoj turizma so prometne zveze, prometna sredstva in naprave bistvenega pomena. Prav zaradi tega je bilo na ustanovni konferenci največ govora o prometu. Velike težave so zlasti v železniškem prometu, predvsem slaba zveza z zgornjesavsko dolino. Tako so na primer potrebne za pot iz Ljubljane do Planice na železnici štiri ure, kar znese 23 km na uro. Podobna je zveza s Tržičem, zlasti z večernim vlakom, ki odhaja odločno prezgodaj iz Tržiča. Malo boljše so razmere v avtobusnem prometu. Toda z razvojem turizma bi Posvetovanje sekretarjev ZK la predsednikov SZ v Mozirju bilo treba obenem popraviti vrsto cest, ki so danes v obupnem stanju (Naklo—Tržič, Kranjska gora—Vršič, Podnart—Besnica, predor pod Ljubeljem itd.). Zboljšati bi bilo treba tudi letalski promet, saj enkratna tedenska zveza Lesce—Ohrid ne ustreza več. Prav bi bilo, da bi letalo vozilo vsaj trikrat na teden, poleg tega pa bi bile treba uvesti tudi letalsko zvezo München—Lesce—Reka—Split— Dubrovnik, à katero bi tuji turisti, pa tudi Gorenjci, najhitreje prišli na Jadran. Osnovni pogoj za razvoj turizma je tudi potrebno število dobrih gostišč. Kapaciteta v gostinstvu je manjša, kakor je bila pred vojno. Naj navedem samo, da je imel Bled pred vojno 3100 do 3500 postelj, danes pa jih ima le 1600 do 1700. Zato bi bilo nujno potrebno, da se mobilizira večje število privatnih sob. Drug problem v gostinstvu je kader, ki ga še vedno primanjkuje. Tujci se ne žele seznaniti le s prirodno lepoto turističnih krajev, temveč hočejo spoznati tudi ljudstvo, zgodovino in folkloro krajev, ki jih obiskujejo. Zato je prav, da se zgodovinski odobrili statut Stalne turistične konference kot redne oblike za pospeševanje turistične delavnosti na Gorenjskem. Ta konferenca se bo sestajala vsaj dvakrat na leto, pred letno in zimsko sezono. Za predsednika te konference je bil izvoljen tov. Horjak, za podpredsednika pa Božo Prevoršek Razen tega je v odboru še šest članov iz raznih krajev Gorenjske. Turistična konferenca ima svoj sedež v Kranju v prostorih. Turističnega društva. Ta ustanovni zbor pomeni mejnik v zgodovini gorenjskega turizma, če se bodo vsi predlogi uresničili, kar bo naloga novoustanovljene Stalne turistične konference, saj je Gorenjska res zibelka slovenskega turizmi. Podjetje za impregnacijo lesa v Hočah je eno izmed podjetij, o katerih v naših časopisih bolj redko pišemo. Zate ne bo odveč, če bomo opisati napore tega delovnega kolektiva, ki zalaga s svojimi izdelki ne samo Slovenijo. temveč z nekaterimi izdelki vso Jugoslavijo. ■ Predvsem impregnirajo železniške pragove vseh dimenzij, električne drogove in drogove za potrebe pošte in telefona. Glede na vrsto lesa in način uporabe impregnirajo leš z različnim; metodami. Železniške pragove v glavnem impregnirajo s tako imenovano kombinirano metodo t. j. z uporabo antiseptičnih soh (tankas), medtem ko zunanji obod lesa zaradi izpiranja impregnirajo s kreozotnim oljem Električne in poštno-teiefonske drogove iz smreke in bora impregnirajo s kreozotnim oljem temperaturo do 100 stopinj in s pritiskom 8 a-mosfer. Podjetju lesa v reli stroji, ki obratujejo že od leta 1906 ter so svojo življenjsko dobo že zdavnaj prekoračili. Prav posebej velja ta ugotovitev za parne kotle, ki so jedro proizvodnje v impregnaciji. Podjetje impregnira vsako leto okrog 23.C00 mJ lesa, t. j. železniških pragov, poštnotelefon- Težave socialnega sveta Socialni svet pri občini Poljčane se bori s težkimi problemi Stalno, zlasti zadnji čas prihajajo nove prošnje za podpore. Na svoji zadnji redn. mesečni seji je socialni svet lahko prošnjam le delno ugodil, ker nima na razpolago potrebnih sredstev Lansko jesen je občina socialno šibkim precej pomagala z denarno podporo in pr: nabavi kurjave. Upravičenci to pomoč tudi letos 'pričakujejo, a socialni svet za bo tudi letos sedaj še ne ve. če povzročajo resne težave zašla- zmogel to podporo. Od blizu daleč Potreba je narekovala, da so se pred dnevi v Mozirju sestali sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov ter predsed-n ki kmetijskih zadrug s področja nove občine, ki zajema Zg. Savinjsko ter Zadrečko dolino. Iz posameznih poročil, ki so jih v glavnem dajali predsedniki kmetijskih zadrug povzemamo. da je n. pr. KZ v Ljubnem zadovoljivo napredovala, in podobno. Na sploh se opaža, da precej šepa odkup živine in živinorejskih predmetov. Slab odkup ima svoj negativen vpliv luđi na tržiščih. Namesto zadrug pa se v odkupu mnogo bolj uspešno uveljavljajo naj-različne!il prekupčevalci, ki na tem področju prav zaradi zanemarjenega odkupa po fcmetij-sk h zadrugah, nimajo težkega stališča. Iz razprave je bilo nadalje razvidno, da posvečajo kmetijske zadruge premalo pozorno-s‘: štipendiranju kmečke mladine. Edina izjema na tem podrt- ju je KZ v Ljubiji, ki je letve poslala v šolanje kar dva r. edinca, čeprav nima na raz-nvlaga največ sredstev. Ta od- 'i e v naj bi vplivala na osta-močneiže kmetMske zadruge, da bi ne pozabile na vzgojo strokovnega kadra. Velika slabost dela se je pokazala tudi v tem, da se upravni odbori kmetijskih zadrug vse premalo zavedajo odgovornosti, ki jo imajo do svojih članov. Čudna je bila tudi ugotovitev, da kmetijska zadruga v Mozirju ni poslala na to zborovanje niti enega svojega člana, čeprav so se zadružniki in ostali politični delavci sešli v neposredni bližini upravnih prostorov KZ Mozirje. Spregovoril je tudi sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Edi Herman, ki je v prvi vrsti analiziral dolžnosti in naloge kmetijskih zadrug v borbi za zvišanje kmetijske proizvodnje. P. M. IZ PTUJA Na pobudo Okrajnega odbora Ljudske tehnike v Ptuju se bodo začela v prihodnjem tednu v organizacijah Ljudske tehnike na področji! ptujskega okraja posvetovanja v zvezi s programom za . ...... , ,, , proslavo 10-!etnice Ljudske teh- spom-mki zascuijo, folklora pa mke in iOO letnice rojstva znan-se mora še poživeti. Pestrost., stventka Nikole Tesle. mikavnost in vabljivost naših turističnih krajev povečujejo tudi kulturne, športne in tudi gospodarske prireditve. Prireditve imajo velik pomen, kajti z njimi se podaljšuje letna sezona (n. pr. »Kravji bal« v Bohinju, »Kmečka ohcet« na Bledu« itd.). Zg turistično propagando so ustanovili potovalni urad. ki bo skrbel za razvoj domačega in tujega turizma. Mreža kulturnih društev je zadovoljiva, toda segati mora v sleherno gorenjsko vas. Trgovina in obrt se morata prilagoditi potrebam turizma, zlasti zaradi povečanja deviznega dotoka. Na zborovanju so ob koncu Posvet mladinskih aktivistov m Jesenicah £-*:r Tka razstava •j . nisi • oj 22. do 24. oklo bi ö j - ska zadruga v Ribnici v io vanju zadruge v Sodra- :• ..rodila v stavbi lesnega in- r-kega podietja zanimivo ? ■ ■-ii-.sk;) razstavo, ki je poieg f v; lepih sadežev prikazala boj proti sadnim škodljivcem t ■ • :tev mladih dreves. Delo i'i :• vistavo je vodil Janez Debe-1 . . ki je v tridesetih letih plod-r.dela mnogo storil za dvig s . rstva v Ribniški dolini. Raz-stava, ki si jo je ogledalo precej ob skovalcev, bo gotovo ugodno v aia na razvoj te gospodarske panoge v Ribnici in okolici. T. Odkar je naše partijsko in državno vodstvo nakazalo potrebo preorientacije našega gospodarstva, se je na Jesenicah v vseh organizacijah močno razgibalo življenje. Predstavniki gospodarskih organizacij, organov družbenega in deiavskega samoupravljanja. sindikalni in mladinski aktivisti iz vsega okraja so poslušali referat člana CK ZKS tov. Staneta Kavčiča, ki je pred dnevi jasno raztolmačil nove smernice naše gospodarske in ekonomske politike. Takoj so se vsi merodajni forumi z veliko vnemo lotili pravilnega tolmačenja teh ukrepov najširšim plastem delovnih ljudi. Pri tem so bili najbolj neumorni poleg aktivistov SZDL in članov ŽK ter sindikalnih funkcionarjev mladinci in mladinke. Da bi bilo delo pravilno usmerjeno in uspešno je sekretarijat mestne organizacije LMS sklical posvet vseh mladinskih predstavnikov v vseh gospodarskih podjetjih bivšega radovljiškega okraja, ki je bil pretekli teden v nabito poln; zbornici občinskega ljudskega odbora na Jesenicah. Na osnovi uvodnega referata, ki ga je podal predsednik MSS Ivo Sčavničar. se je razvila zelo razgibana razprava. Mladinski aktivisti so poudarjali potrebo, da morajo biti terenski in tovarniški mladinski aktivi nositelji novega progresivnega življenja v neposredni produkciji. Močno morajo poživiti delo klubi mlađih proizvajalcev v gospodarskih podjetjih, mladinske organizacije morajo biti pobudniki dobrih učnih uspehov v šolah, v tovarnah pa morajo tesno sodelovati' z organi delavskega samoupravljanja in sindikalnimi organizacijami; njih glavni cilj naj bo stalno zviševanje storilnosti in kvalitete dela. Za dosego vsega tega pa morajo utrditi svojo organizacijo in se oborožiti s prepotrebnim strokovnim. političnoekonomsikim in . ideološkim znanjem. Na delovnih mestih morajo zaostriti borbo za raci onalne jše dèi ovne postopke, za čim boljše izkoriščanje osnovnih sredstev in proizvodnih kapacitet. iz vrst delovnih ljudi morajo odločno izločevati nesposobne ljudi in gospodarske saboterje ter kršilce discipline. Pri v«=em tem pa ne smejo pozabljati tudi na aktivnost mladinskega dela v športnih, telesnovzgcinih in kultumoprosvetnih društvih. V torek 25 oktobra je bilo v Ptuju prvo posvetovanje predsednikov m tajnikov vseh društev LT v zvezi z občnimi zbori osnovnih organizacij ter programom proslave in sodelovanja na prireditvah in proslavah. Namen posvetovanja je čimvečja popularizacija dosedanjih uspehov Ljudske tehnike in njene vloge pa tudi popularizacija znanstvenega dela Nikole Tesle. Po predlogih naj bi bile ob 10-letnici Ljudske tehnike v krajih, kjer so najmočnejše organizacije, razna tekmovanja s tehničnimi napravami. stroji in orodjem, razstave, kinopredstave in predavanja pa tudi obiski najboljših organizacij LT v okraju ter izmenjava delegatov ob raznih prireditvah. O petka dalje se je izboljšalo vreme, zato pa so v Halozah in Slovenskih coricali pohiteli s trgatvijo. Vinarska zadruga Ptuj je začela v petek 21. t. m. z odkupom mošta od članov — vinogradnikov in prodaja liter po 40 din. Člani te zadruge dobivajo vsako leto doplačila za svoje količine vina, prodane zadrugi. Letošnji pridelek dosegla 13—14 maliganov. Trgatev v večjih vinogradih Haloz 'do trajala do konca tedna, ponekod tud; dalje. Tržna inspekcija je odkrila, da se pri prevzemu živine v Kmetijski zadrugi Videm pri Ptuju dogajajo čudne stvari, ki zadrugi nikakor niso v čast. potrošnikom pa vsekakor v veliko škodo. Na kupovalec te zadruge Ilovšek je od 22 aprila do 6. septembra 1955 prodal ptujskemu podjetju »Mesnine« 227 kg več mesa žive teže, kakor ga je po predloženih računih nakupil. Posamezni glav- je pribil od 5 do 30 kg »žive teže«. Če se mu je posrečilo kupiti živino po posebno nizki ceni. ji je ceno znatno zvišal ne glede na dogovorjeno maržo k; jo je zadruga upravičena zaračunati. V posameznih primerih je pribil h kilogramu celo -3 dinarjev! Da .ie lahko Ilovšek prodajal težjo živino. kakor je dejansko bila, ie omogočilo podjetje »Mesnina«, ki jc prevzemalo živino brez tehtanja. Kako so tehtali potem v mesnicah oz. kako-r so s cenami krili primanjkljaj, pa je drugo vprašanje, ki ga ptujski potrošniki upravičeno postavljajo! Primer Tlovška bo najboljše opozorilo zadrugam, da je potrebno zaostriti kontrolo pri odkupih! * Milijone v smeteh sta resnično našla dva marljiva delavca železniške kurilnice iz Maribora. Kurilnica je v razdobju poldrugega leta odlagala svoje ogorke in druge odpadke v gramozno jamo v Kidričevem. V teh odpadkih je bilo toiiko starega železa in drugih kovinskih odpadkov, da sta jih dva delavca opazila in pričela zbirati. »Odpad« jima je za njuno pridnost izplačal 1,300.000 dinarjev. Resda sta bila za svojo podjetnost precej obdavčena, pokazala pa sta, da podjetja še vedno premalo izkoriščajo odpadke in često v njih zametujejo svoje bogastvo! Posojilo za hidrocentralo Vu- hred. Na zadnji seji gospodarskega sveta okrajnega izvršnega odbora v Ptuju so razpravljali o možnostih posojila za hidrocentralo v Vuhredu. Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem, ki je naj večji odjemalec električnega toka v okraju, je pripravljena vpisati 13 milijonov dinarjev, ostala podjetja pa bodo po mneaiu sveta vpisala okoli 7 milijonov dinarjev. Gospodinjska šola v Feljčanah Te dni je pričela delati gospodinjska šola v Poljčanah. Prijavilo se je 16 deklet. Dekleta dodo v šoli tri mesece po devet ur na dan. tečaj pa se bo nadaljeval z drugimi kandidatkami. V šoli bodo poučevali kuhanje sodobne hrane, šivanje, razna ročna dela, o negi otroka, pomoč bolnikom. živinoreji, kmetovanju itd. Razen tega se bodo učile tudi nekaterih drugih predmetov. Poučeval, bodo učitelji poljčan-ske šole. V kuhanju bo dekleta vežbala tovarišica Pahorjeva, a tovarišica Mesaričeva bo vodila ročna dela. Gospodinjsko šolo je organizirala okrajna zveza kmetijskih za- skih drogov, gradbenega lesa n kock. Letošnja proizvodnja je po osvoboditvi največja ter bo podjetje prvič po osvobodi: ri doseglo svoj letni plan že v novembru. Ob normalnih vremenskih razmerah bo podjetje prekoračilo letni plan za 5 do 19' . v zadnjih dveh letih je podjetje iz lastnih sredstev vložilo okrog 5 milijonov dinarjev za obnovo zastarelih strojev in obrata. V podjetju razmišljajo o izboljšanju načina impregniran j a, da bi se lahko približali na tsm področju drugim evropskim državam. V drugih državah namreč impregnirajo pri drogovih iz smreke tudi sredino droga z antiseptičnimi solmi. Glavne poslovne stranke podjetja so direkcija železnic v Ljubljani, Elektrogospodarstvo Slovenije in nekaterih drugih ljudskih republik, Generalna direkcija PTT Beograd in nekatera druga podjetja. Delovni kolektiv ima pri dobavi pragov in drogov težave zaradi navijanja cen. Težko je dobiti zdrav in tehnično sposoben les, ki bi ustrezal dimenzijam jugoslovanskega standarda. Podjetje se ukvarja tudi z izvozom. V Turčijo so letos izvozili okrog 9000 TT drogov. V letu 195S ima podjetje ponudbo za 1 liter s-ozdnega seka je 809 kalorij 1 liter mleka je 789 kalorij 1 kg krompirja je 659 kalorij prodajo TT drogov v Aleksandrijo. Delo v podjetju za impregnacijo je naporno in umazano ter primitivno-fizičnega značaja, saj delavci nakladajo in razkladajo brez mehanlzac 'e več kot 100 kg težke kose impregniranega lesa. K. M. IZ SRPENICE Podjetje »Kreda« na Srpenici se ponaša v zadnjem času z nekaterimi pomembnimi pridc.'oi'.\ --mi. Zlasti sta vredna omemba dva nova mlina za mletje krede, ki ju ravno te dni montirajo in ki zmeljeta po 4 tone rude na uro. 2al pa pri sedanjih potrebah podjetja ne bosta polno izkoriščena. Tudi nova peč za mešanje krede bo veliko pomenil'-, seveda če bo le dobro delovala. Ze pred časom si je podjetje uredilo nov kep, žal pa se je ta slabo izkazal. Delo je terjalo kar precej investicij, povrhu pa še drug. s pomočjo domače KZ In kreda v gornjih plasteh ni naj Vače nad Litijo. Pred kratkim smo poročali o novi šoli na Vačah. Otvoritev bo v nedeljo fi. no vembra. Na sliki: trg Vače z novim šolskim poslopjem. Šele oktobra sem prišei letos do zaželenega dopusta. Ker me na. ooij privlačujejo domači kraji, se najprej napotim na Tolminsko. V Ljubljani sedem na velik in skoraj povsem nov avtobus. Voznik Oskar nas z njim varno vodi po lepi nov: cesti do Kalc, pa tudi po slabi in vijugasti proti Idriji. Na tej cesti je že neštetokrat opravil izpit za zanesljivega in opreznega šoferja, predvsem v času poledic in snega. Po poldrugi uri vožnje se že znajdemo v Idriji. Šoferski desetminutni postanek izkoristim za bežen ogled središča tega našega najstarejšega rudarskega mesta. Tisti, ki že več let niso videi: Idrije, bodo nad zunanjostjo nemalo presenečeni. — Urejene hiše, lep spomenik padlim borcem in ličen park — vse to daje središču mesta prikupen in vabljiv videz. V pogovoru z domačini zvem, da ima Jeseni na dopustu da bi avtobus za vsak primer ne bi ušel. Ko ponovno stopim vanj, me že kratkočasijo prijetni zvoki radia Ljubljane, čez nekaj minut pa na valu utihnejo. Sprevodnik zaman išče kako drugo prijetno glasbo, zato ob napovedi odhoda ugasne radijski sprejemnik. Sopotnika, po zunanjosti sedeč delavca, komentirata to po svoje. Mnenja sta, da je radio utihnil zato, ker med vožnjo ne more delovati priključek na zemljo. Mojemu pojasnilu da ni tako, ne moreta verjeti. Ker vidim, da prepričevanje ne bo rodilo uspeha, kmalu preneham. Po dobri enourni vožnji ob zeleni Idrijci, ki bo v doglednem času poganjala turbine velike elektrarne, prispemo do parno mimo mesnice, se nam zahoče mesa, toda te želje si ne moremo izpolniti. Prodajalec namreč pojasni, da je mesnica odprta samo v dopoldanskih urah. V kraju, kjer imajo samo eno, je tako pojasnilo res presenetljivo. Pravijo pa, da je mesnica za »nekatere« le odprta tudi v popoldanskem času. Že naslednjega dne nadaljujem pot v Bovec. Spotoma opazujem naravo, ki se polagoma že pripravlja k zimskemu počitku. Kljub temu pa niso romantične dolinice, z drevjem porasla pobočja in z belo snežno odejo prekriti vrhovi visokih gora ob zelenomodri Soči in njenih bistrih pritokih nič manj privlačni, kakor ob najlepšem letnem času. Zlasti čudovit je pogled na porasla pobočja, ki nudijo očesu opazovalca lep splet čudovito prelivajočih se barv. Tudi sedaj je na Tolminskem lepo! Zlasti ljubitelji gora in prirode najdejajo tod še vedno obilo zabave. V Bovcu je še prijetno toplo. Tudi v tem letnem času ima to naše najmlajše mestece obilo sonca, čeprav ga z vseh strani obdajajo visoke gore. Na slabšem je sosednja Čezsoča, ki ji strmi Polovnik krati obilo blagodejne toplote. Skoraj dva meseca v letu v to prijazno vasico lidne cene, saj je veljal dnevni penzion s pet:mi obroki hrane le 600 dinarjev. Poleg domačih gostov, predvsem iz južnih krajev države, je bilo opaziti tudi nekaj inozemcev. Tu je prav-gotovo prispeval svoje obmejni prehod na Predilu, saj je preko njega najkrajša zveza med Srednjo Evropo in našim Jadranom, marsikoga pa so privabile tudi priznane soške postrvi. Celo sedaj, ko smo že na pragu zime, je v Bovcu precej živahno. Po klopeh, v lično urejenih majhnih parkih posedajo ljudje, ki jih je že po govorici na mah mogoče oceniti za tujce. V glavnem so zavarovanci Zavoda za socialno zavarovanje iz Beograda. Še do konca tega meseca si bodo na svežem gorskem zraku v Bovcu in okolici krepili svoje zdravje. Sam imam ob svojem kratkotrajnem bivanju na Bovškem izredno srečo. Prva dva dneva piha sicer precej močan veter, zatem pa nastopi izredno lepo, toplo in sončno vreme. Dodobra ga izkoristim za krajše izlete. Romantična dolina Koritnice z Logom pod Mangartom je tudi v jeseni res čugovita. Le težko se ločim od nje. Tudi majhno umetno jezero na Pluž-nah, slap Boka. soteska gorskega potočka Sušca in celo Stol, ne posijejo sončni žarki. Le ne- ki slovi po lepem razgledu, me koliko na boljšem so Srpeni-čani, kjer opravlja to nehva- privabijo. Hitro, vse prehitro se bliža čas odhoda in obisk nja, da v Gorici morda le še vlovim zaželeni vlak, se odločim za potovanje. Ker ostaja le pri upanju, se moram v Gorici odločiti za več kot 4-urno polegovanje po klopi v čakalnici. Prav brez potrebe je to, zato naj mimogrede omenim, da krožijo po Tolminskem in Goriškem o že omenjenem motornem vlaku, ki ga poganja para, raznovrstne govorice. Menda se na njegovo točnost nihče več ne zanese. Menim, da za tako kratko progo to res ne bi bilo potrebno. Nekaj minut po 6. zjutraj končno le zapustim Gorico in že pred osmo se znajdem v Sežani. Kaže, da je železniški vozni red na primorskih progah izredno prikladen za radovedneže. Nad triurno čakanje izkoristim za ogled Sežane. Poleg drugega me zamika predvsem znani, lepo negovani park. Sežanci so nanj res lahko ponosni. Preseneča me še precejšnja živahnost po ulicah. Znanci in neznanci mi pojasnjujejo, da je to posledica Videmskega sporazuma. Mesto je prav pogosto polno Tržačanov in meščani so nanje menda kar hudi. Pravijo, da kupijo vse mogoče in nosijo s seboj v Trst. Predvsem jih mesnice baje zelo privabljaj o. Končno prispem po dobri polurni vožnji v Pivko. Tu sem ponovno obsojen na več kot' štiriurno čakanje. Šele na večer srečno, toda ves izmučen prispem v Opatijo in takoj sklenem, da ted z železnico nikdar več ne bom potoval. O sami Opatiji nimam kaj pi- ončine Poljčane. Precejšnjo težavo ima šola z nabavo kurj ave in upravičeno pričakuje. da jj bodo merodajni forumi tudi pri tem priskočili na pomoč. IZ RIBNICE V nedeljo 23. oktobra Je organizirala občinska gasilska zveza v Ribnici celodnevne gasilske manevre, na katerih je sodelovalo skoraj 150 gasilcev iz devetih društev. Zjutraj so izvedli vaje v Dolenjskih Lazih, dopoldne v Ribnici, popoldne pa v Dolenji vasi. Te manevre, ki jih je vodil poveljnik občinske gasilske zveze Rober Ivan, je opazovalo nekaj sto prebivalcev. Ob tej priložnosti so tudi razdelili priznanja nekaterim dolgoletnim in delavnim gasilcem. * Po uspešni krvodajalski akciji, ki sta jo Zavod za transfuzijo krvi in občinski odbor Rdečega križa izvedli pretekli teden v Kočevju, je ekipa za odvzem krvi ta teden obiskala tudi Ribnico. Občinski odbor Rdečega križa, ki kaže v zadnjih mesecih živahno dejavnost, je prebivalce pripravil na krvodajalsko akcijo s predavanji dr. Ivana Oražma, ki so bila spremljana s sporedom zdravstvenih filmov. T. IZ LITIJE Zaradi boljših prometnih zvez in teritorialne povezave so v letošnjem septembru priključili k novi občini v Litiji tudi nekatere vasi Iz bivšega okraja Novo mesto. 7S3 ha obsegajoč predel je doslej spadal v upravno občino Vel. Gaber na Dolenjskem. V osmih vasicah živi nekaj nad 400 ljudi, skoraj samih kmetov. Najbliži e središče jim je Šmartno pri Litiji. Ker pa so tudi od Smart-na precej daleč, so prebivalci teh vasi izrazili željo, da bi v vasi Primskovem določili uradni dan. Litijski občinski odbor je tej u-pravičeni želji ugodil in odslej bo vsako sredo obiskal Primskovo uslužbenec krajevnega urada Šmartno, da bodo lahko kar doma uredili marsikatero zadevo in jim ne bo treba za vsako malenkost v Šmartno, oziroma Litijo. £e' ležno delo razmeroma nizki Ko- Trente moram nehote odgoditi, sati. Morda to, da bi bilo ko- [ Pogled na Bovec za vse to nemalo zaslug doma- Mosta na Soči, kraj'a, ki leži ob če turistično - olepševalno dru- lepem zeienomodrem jezeru te štvo. naše edinstvene reke. Izstopim, Čeprav vem. da so šoferske da bi vsaj malo pozdravi! in minute znatno daljše od nor- malo poklepetal z znanci, ki me malizia, se ravnam po svoji uri, že čakajo pri avtobusu. Ko sto- privnik. Več ali manj so v tem prizadeti tudi ostali kraji na Bovškem. Vse do konca julija je bilo zaradi slabega vremena v Bovcu in ostalih krajih na Bovškem le malo turistov. Ko pa se je vreme popravilo, jih je prišlo skoraj preveč, saj niso vedela gostinska podjetja, kam z njimi. Del zaslug imajo pri tem prav gotovo tudi propaganda in so- 2e!ezniška postaja v Mostu na Soči je okrog polnoči povsem izumrla. Samo še nekaj minut manjka do prihoda motornega vlaka, ki vozi iz Bohinjske Bistrice v Gorico. Potrkam na vrata šefa postaje in vstopim. Zvem. da ima vlak precej zamude in da ga v Gorici zelo verjetno vlak za Sežano ne bo čakal. Po daljšem obotavljanju in » trohico upa- prihajal. ristno. če bi čimprej izginili napisi, ki izvirajo še iz časov Mussolinijeve Italije. Mesto se mi zdi neprimerno bolj izumrlo kakor Bovec. Morda je temu krivo tudi slabo vreme. Sam kljub temu izkoriščam čas za krajše izlete v okoliške kraje. Priznati moram, da je tod sicer zares leno. toda tako pozno kakor letos semkaj ne bom ve’ D. T. boljša. Zaradi tesa so zače’.: po odhodu dosedanjega direktorja tov. Klančisarja ponovno izkoriščati stare zaloge — tiste, ki imajo najboljšo kvaliteto, novi keo pa so zaenkrat opustili, v zadnjem času je opaziti tudi zastoj pri prodaji krede, upajo pa. da to ne bo dolgo trajalo, posebno če bo novi direktor vesten in prizadeven v svojem delu. * Na pokopališču pri Srpenici že precej časa preurejajo grobove. zaslugi občinskega ljudskega odbora v Bovcu bodo prekopali tudi padle borce, ki so jim namenili lep skupen prostor, kjer bodo slehernemu postavili tudi ličen spomenik. Predvidevajo, da bodo končali z delom do dneva mrtvih, ki bodo pripravili tudi krajšo žalno slovesnost. D. T. Ali naj pijejo takšno vino? Tržna in finančna inšpekcija OLO v Trbovljah sta v gostišču na Reštanju pri Senovem ugotovili, da je mož poslovodkije gostišča k naravnemu vinu nrime-šal več sto litrov jabolčnika in mošta. Organom inšpekcije je priznal, da bi to mešanico, »če bi bila dobra«, prodaja; gostom, ni pa povedal, kaj bi bilo. če brozga ne bi bila dobra. Kdo bi plačal naravno vino? Ali pa, če se vino ne bi pokvarilo: gostje, ki so večidel rudarji, bi morali piti (in kajpak tudi plačati) brozgo za vino!? V istem gostišču je tržna inšpekcija že pred meseci ugotovila, da si je poslovodkinja »izposodila« več sto litrov vina, zaradi česar je nastal primanjkljaj, ki je presegel 100.000 dinarjev. Vse kaže na to. da jo kazen, ki jo je izreklo sodišče, ni izučila. Ali pa je hotela priti do sredstev, s katerimi bi poravnala dolg, oziroma primanjkljaj? ... POJASNILO. V zvezi s člankom »Samovolja ima kratek vek«, ki je bil objavljen v »Slov. Poročevalcu« dne 19. oktobra 1955, sporočamo, da ne gre za konjskega mesarja Marinška, temveč za Staneta Mauerja. li Uvozno in trgovsko podjetje „Slovenija-avto Ljubljana, Prešernova 52 a telefon 31-238 proia avtobuse FIAT 626 avtobuse 0M TAURUS avtobus MERCEDES tip 3500, z radijskim aparatom in grelcem Vsi avtobusi so v odličnem stanju, kapacitetu 32 sedežev, 10-15 stojišč. - Vozila so v prometu. Pozivamo interesente na ogled gornjih vozii. 70.000, pred začetkom prve svetovne vojne pa nad 90.000. Beograd je bil junaški bojevnik v dveh svetovnih vojnah. Med prvo svetovno vojno se je oblast v njem štirikrat spremenila. Avstrijska vojska je Beograd prvič zasedla 18. novembra 1914. zapustila pa ga je že 2. decembra istega leta. Po junaškem odporu proti avstrijski Na francoski strani Solčavskega preliva se bije že leto dni huda borba med morskimi zvezdami in morskimi ušmi, Najboljša poznavalka ameriškega pravopisa Dvanajstletna Crnka Gloria Luckerman jo na televizijskem natečaju, ameriškega radia dobila nagrado 16 tisoč dolarjev, ker je najbolje odgovarjala na vprašanja, kako se pišejo nekatere besede. Na natečaju so izgovarjali posebno zapletene ameriške be-»de, a mlada črnka je vse besede pravilno napisala. Prvič se je proslavil kot komandant angleške eskadre v bitki s Spanci pri rtu Saint Vincentu 14. febr. 1797. Pet mesecev kasneje je v neki pomorski bitki izgubil desno roko. Tudi desnega očesa ni imel. Nasled- Agencije so te dni objavile prvo sliko kontrolne mize in naprav v atomski električni centrali sovjetske akademije znanosti. fiji kozmičnih žarkov, ki je bila posneta 25.000 metrov nad Sardinijo. Vendar italijanski znanstveniki niso bili prepričani v točnost svoje ugotovitve. Negotovost je po odkritju v laboratoriju univerze Berkeley odstranjena. Z izrednim močnim »bevatro-nom«, so znanstveniki osvojili človeštvu izredno rušilno silo, ko jo je narava do sedaj ljubosumno hranila zase. Kljub strahovitim lastnostim antiprotona. pa izjavljajo znanstveniki, ki so ga odkrili, da ne grozi z uničenjem materialnega vsemirja. čeprav so njegove sposobnosti za rušenje materije veiiko večje, kot i» -ssogoče spio*» misliti. Galantni minister Grško notranje ministrstvo je odredilo, da listine, ki jih potrebujejo grške žene za izstavitev voliinih izkaznic, ne smejo več imeti podatkov o resnični starosti volivk. Ker je za dosego volilne pravice potrebna starost 24 let, tozadevne listine ne bodo več navajale resnične starosti, ampak bodo označevale vse grške žene brez razlike za 24 let stare. Galantni grški minister je s tem nedvomno na iem področju prekosil vse politične osebnosti sveta. V vseh deželah so ognjeniki skupna last, edina izjema je menda ognjenik »La Solfatara«, ki leži 40 kilometrov daleč od Vezuva in je last družine De Luca. Ta stara italijanska družina je že skozi stoletja lastnica tega zelo donosnega delujočega ognjenika. »Biti lastnik delujočega ognjenika ni slaba stvar«, je nedavno izjavil De Luca radovednim novinarjem. »Sicer predstavlja vsak ognjenik nekako nezanesljivo nepremičnino, ker ga lahko vsak čas raznese; še slabše pa bi bilo, če nenadoma ugasne. Dokler deluje je več vreden kot dve veleposestvi!« De Luca ve kaj govori; njegov ognjenik je napravil družino za eno najbogatejših v Italiji. Ta pokorni ognjenik nenehno bruha iz notranjost: zemlje razne kemične prvine, ki jih kupuje industrija, poleg tega pa še privablja tisoče ra- 35 km hoje nad Atlantikom Izračunali so, da prehodi ste-wardesa, ki streže potnike v potniškem letalu, ki vozi iz Evrope v Ameriko, pri enem samem poletu čez Atlantik 35 kilometrov. dovednih izletnikov, od katerih pobira De Luca po sto lir vstopnine, če si hočejo stvar ogledati od blizu. Glavni proizvod ognjenika je žveplo. Razen tega prodaja De Luca industriji iz tega svojega neizčrpnega vira magnezij, galun, pepeiiko in celo radioaktivno blato, ki ga kupujejo revmatični bolniki za svoje kopeli. Tudi stavbna industrija je dobra odjemalka, ker daje ohlajena lava odlično stavbno gradivo za toplotno izolacijo. Delovne sue za izkopavanje De Luca ne potrebuje, zato so vsi dohodki čisti dobiček. Kače za ameriške sladokusce Za prebivalce obširnih predelov Azije in Afrike je meso velikih kač posebno dobra in odlično prebavljiva hrana, medtem ko Evropejci za to vrsto mesa niso bili doslej navdušeni. Zato se zdi poročilo francoskega obzornika »Sciences et Voyages« nekoliko čudno. Poročilo namreč pravi, da so prišle kače v modo kot poslastica tudi v Floridi, deželi, ki ima gotovo visoko življenjsko raven. V Floridi je sedaj prava živilska industrija za predelovanje kačjega mesa. Kače pripravljajo v konservah s kisom, oljem in dišavami. . O zgodovini te rimske trdnjave je le maio podatkov, zbirati pa so se začeli vsakovrstni poda.ki v 7. stoletju, ko so se pred rimskim mestom pojavili Slovani in Avari, ki so porušili tudi zadnje ostanke starodavnega Sinrriiur.uma. Tudi pozneje je b:Ia zgodovina prednika Beo-gioda zelo burna in krvava. Sedaj je bil predstraža krščanstva, takoj nato moćna obramba Mohamedovih vernikov, večkrat obramba civilizacije, potem pa kar čez noč v ognju p; -ii Evropi. Po svojem nastajanju je Beograd svojevrstno mesto, ki ima le malo vrstnikov. Porajal se je tisočletja, na ruševinah pa je večkrat zrasel v nekaj desetletjih. Z vsakokratnimi zavojevalci so se menjali tudi njegovi ljudje. Konec 9. stoletja je bil Beograd pod bolgarsko oblastjo in kot sedež episkepije je prišel v zgodovino pod imenom »episco-paius Beilodradensis«. Takrat sla ga med svojim potovanjem iz Moravske obiskala slovanska e coitola Ciril in Metod. Leta 10Ì8 je prišel Beograd ped bizantinsko, leta 1134 pa pod madžarsko oblast. Prvi srbski vladar, ki je Beograd proglasil za svoje mesto, je bil kralj Dragu :;n. To je bilo leta 1234. Do le la 1402 pa sla se še enkrat izmenjali srbska in madžarska oblast. Turške napade je Beograd dvakrat odbil, konec avgusta 1521 pa so ga Turki osvojili ter mu dali ime »Mali Carigrad-. Po starih turških zapisnikih je bilo v »Malem Carigrada okoli 17*900 hiš z 93.000 prebivalci, mestne davke pa je plačevalo samo 21.000 krščanskih—prebivalcev. Za Beograd ali za Mali Carigrad so bili hudi boji med Avstrijo in Turčijo in ko je Evgen Savojski 15. avgusta 1717 priboril Beograd Avstriji, je bilo samo še okoli 30’D prebivalcev. Srbsko mesto je postal Beograd že med prvo srbsko vstajo leta 1395. Po osmih letih je prišel spet pod turško oblast, prestolnica nekdanje Srbije pa je portal šeie leta 1830. Njegov razvoj je najbolj razviden iz števila prebivalstva. Leta 1320 je bilo v Beogradu samo okoli 51!'? prebivalcev, leta 1350 nad 15.590, konec 19. stoletja okoli Eajbsgstsfši rudnik pad Lioijsm Na bogatejši angleški premogovni rudnik je na odprtem mr-r ju, kakih sto metrov od škotske obale. Stroji so že prodi ii SCO metrov globoko in strokovnjaki so mnenja, da se na t:rn mestu nahajajo bogate zalege premoga v skupni teži šest tisoč milijonov ton. Ta zaloga ti baje zadostovala za šest tisoč let. Đo vhoda v rudnik bodo s: 'ja': cd obale podmorski hodnik. Koprivnica - vzrok za Ic’Jilev O zelo nenavadnem vzroku za ločitev zakona so pred kratkim razpravljali na sodišču v Los Angelesu. Ločila sta se pisatelj Robert Edrlck in njegova žena, k: se imata sicer srčno rada, vir dar pa ne moreta več živeti skupaj. Ako se mož le dotakne žene, dobi takoj koprivnico, to je kožne opekline, ki so podobne tistim, ki jih dobe nekateri ljudje, če jedo jagode aii druga jedila, ki jih ne prenesejo. To g.c tako daleč. da dobi mož koprivnico že samo od tega, če je neka; časa zaprt z ženo v isti sobi. Zdravniki so na sodišču pcčrdili. da je to prav mogoče in sodniki so zakon ločili. sto na Balkanu, kjer je imel z Zemunom in Pančevom vred okoli 430.000 prebivalcev. — Ko je bila med drugo svetovno vojno moč fašizma na višku, se je Beograd junaško uprl Hitlerju in domačim oblastnikom, ki so hoteli nekdanjo Jugoslavijo podrediti politiki fašistične osi. Beograjski upor je ohrabril vse od fašizma potlačene narode, Beograd pa je bil 5. aprila 1941 žrtev strašnega nacističnega zračnega napada. Osvoboditev 20. oktobra 1944 je dočakalo samo okoli 12.000 poškodovanih hiš, medtem ko jih je bilo nad 4900 do temelja porušenih. Ob osvoboditvi je imei Beograd samo še okoli 280.000 prebivalcev, a že leta 1918 jih je bilo nad 405.C00, lani pa je prvič v svoji •Ne vem kako tc. ala ves čas se m zeli tla je danes torek!« tako rekoč čez noč so se razširjale njegove ulice. Beograd obsega danes 529 kvadratnih kilometrov, kar je skoraj trikratna velikost drugega največjega jugoslovanskega mesta Zagreba. Lani se je v Beogradu rodilo 10.360 otrok, umrlo pa je 3148 ljudi in je znašal tako prirastek prebivalstva 15,3 na tisoč. Vzlic povojni obnovi in mnogim n«rim stavbam živijo Beograjčani precej na tesnem. Na vsakega pride povprečno 11 kv. metrov stanovanjskega prostora, medtem ko ga pride v Ljubljani 14, v Zagrebu pa 12.5 kv. metrov. Mestne tramvajske in avtobusne proge so dolge 183 km in je na njih v obratu 347 vozil. Dolžina beograjske vodovodne napeljave znaša 484 km, kanalizacija 320 km, električne napeljave pa 1112 km. Lani je prišlo na vsakega beograjskega prebiva'xa na dan po 1551 vode, na leto pa 325 kWh električne energije. Kot prometno središče je Beograd daleč pred drugimi jugoslovanskimi mesti. Na njegove postaje je lani prispelo 22.870 potniških vagonov s 4.9 milijona potnikov in 23.390 tovornih vagonov z 2 milijona 544.000 tonami raznega blaga. Beograjsko rečno pristanišče je po syojem prometu (lani 1,225.000 ton) za Reko na drugem mestu v Jugoslaviji. Na beograjskem letališču je pristalo lani 1863 letal z nad 29.000 potniki in 359 tonami blaga. V Beogradu je danes 110 tovarn s 35.500 delavci, 7170 obrtnih delavnic s 25.200 delovnimi močmi, 1820 trgovin z 8230 uslužbenci in 450 gostinskih obratov. Nižje in srednje scie obiskuje nad 70.C00 učencev in dijakov, na visokih šolah pa je okoli 48.000 študentov. Tako obiskuje vsak peti preblvaiec Beograda kako šolo. Poleg šel je odprtih v Beogradu tudi 25 javnih knjižnic in 16 muzejev. V zdravstveni službi je 11 bolnišnic s 5700 posteljami, da pride tako ena na 84 prebivalcev, in 1212 zdravnikov — eden na 394 prebivalcev. BOJI MED PREBIVALCI MG3JÄ Zvezde preti osem posebno vrsto malih lupinarjev. Morsko dno ob tej obali ima namreč bogata ležišča teh lupinarjev, katere lovijo ribiške družine obalnih vasi in z njimt dobro zaslužijo. Nekega dne pa so se na to obalo prikradle merske zvezde, ki so zelo požrešne in brez prestanka vedno huje napadajo morske uši. Ker je plen lahko dosegljiv, so se morske zvezde začele pojavljati v vedno večjem številu in povzročajo pravcat pokolj. Po podatkih francoskega znanstvenega urada za morski ribolov so morske zvezde na tem področju v pretekli zimi požrle sedem do osem sto ton teh lupinarjev. Morske zvezde se spravijo nad lupino, ki jo nasilno odpro in nato izsesajo vsebino. Proti temu uničevanju se borijo z raznimi ukrepi. Med drugim potresajo ob velikih plimah in osekah plasti morskih zvezd, ki so ostale na suhem z živim apnom. Zaradi hitrega razmnoževanja morskih zvezd pa je tudi ta obramba ostala brez uspeha. Vittorio de Sica j? iskal nedavno igralko za svoj novi film »Streha«, ki ho po daljšem presledku spet v neorealističnem slogu. Na njegov poziv v rimskih časpisih, naj se prijavijo vsa čedna dekleta, ki mislijo da bi lahko igrala Luiio, se je na določeni dan zbrala taka množica deklet, da ji je bil celo izkušeni de Sica težko kos. Sicer pa smo bili podobni vnemi za film priča že večkrat tud', pri nas, posebno pred nekaj dnevi, ko so pri »Triglav filmu« iskali deklice za koprodukcijski film »Pariški vrabci«. Po dolgem izbiranju je de Sica le našel pravo. LEITMIJA PROSLAVLJA ZMAGOVALCA PRI TRÄFÄLGÄRU s&Mugomti fleiàon Med najslavnejše pomorščake vseh časov prišteva svet angleškega admirala Horacija Nelsona, čigar 159-ietnico smrti bo Velika Britanija te dni svečano proslavlja. Nelson je tako rekoč vse življenje prebil na morju. Komaj dvanajstleten je že plul s svojim stricem v Zapadno Indijo. Tako se je pričela njegova mornariška življenjska pot, ki je biia predvsem v njenem zadnjem desetletju edinstvena. nje leto to je 1. avgusta (1798) premagal francosko vojno mornarico pri Abukiru, manjši luki blizu Aleksandrije, in tako onemogočil Napoleonov vojni pohod v Egipt. Anglija mu je podelila najvišje časti in dostojanstva. Star je bil tedaj štirideset let. Takoj po znameniti bitki so ga posiaii v Neapelj, da zatre upor francoskih voj alkov. Tam se je srečal z ženo angleškega poslanika, Lady Hamilton, ki mu je postala ljubica in mati njegove hčerke Horacije. Sedem let kasneje se je ob jugozapadni obali Pirenejskega polotoka na Atlantiku srečal z združenim špansko-francoskim vojnim ladjevjem. Bilo je med Cadizom in Gibraltarjem blizu rtiča Trafäigara na dan 23. okt. 1805. Sovražnik je razpolagal s štiridesetimi, admiral Nelson le s sedemindvajsetimi ladjami. Kljub temu je napadel in po srditi borbi zmagal. Na njegovi admiralski ladji »Victory« je od 110 borcev padlo in bilo ranjenih blizu 90. Padel je tudi Nelson, star komaj 47 let. Pogodil ga je strelec francoske vojne ladje »Bucentaure«. Krogla je ošinila admiralovo levo epoleto in se zabila v njegovo hrbtenico. Nelsonovo truplo so prepeljali v Anglijo. 9. januarja 1806 se je v Londonu med dvema gostima vrstama resnih gledalcev vil veličasten sprevod. Na čelu je stopal oddelek dragoncev. Za nji- mi štirje pehotni polki. V znak žalosti so vojaki nosili puške obrnjene s kopitom navzgor. Sledilo je šest konjeniških eskadronov, enajst poljskih topov in štiri čete grenadirjev. Potem so prišli mornarji z admiralske ladje »Victory«. Vodii jih ,je poveljnik Hardy. Častniki so nosili njeno raztrgano zastavo. Nato so se vrstile številne ga-la-kočije, ki so v njih sedeli najvišji britanski dostojanstveniki. Šest konj je vleklo mrtvaški voz. , Ob njem sta stepala na vsaki strani po dva admirala. Od daleč so odmevali topovski streli, tužno so prikladali zvonovi vseh londonskih cerkva. Glavno mesto Britanije je v veličastju in boli spremljalo velikega Nelsona na njegovi poslednji poti. V katedrali sv. Pavla je sledil sijajen cerkveni obred, na pokopališču svečan pokop. Mnoga mesta so kasneje počastila slavnega pomorščaka in borca z dostojnimi spomeniki. V Londonu, sredi Trafalgarskega trga — Trafalgar Square — so 1843. leta postavili med štiri bronaste leve ogromen steber in nanj Nelsonov kip. V znak žalovanja za velikim admiralom je angleška vojna mornarica poslej nosila črne ovratnice, modre ovratnike, ki mornarjem pokrivajo ramena, pa so obrobljali beli trakovi v treh vrstah — spomin na tri slavne Neisonove pomorske zmage. V več ali manj spremenjenih inačicah so te znake postopoma sprejele skoraj vse vojne mornarice širom po svetu. VIPI Vulkan zasebna last Na vzvišenih obronkih, ki so se kot klin zarili v panonsko ravnino, so nad iziivcm Save v Donavo že pred 4GOO leti živeli ljudje. To je bil začetek Beograda v davnini, o kateri učenjaki ne mcre.o dobiti primerne slike. Čas je tekel in rodil se je Singidunam. To je biio morda v dobi Japcdov, morda Keltov aii litrov in naposled je rimski osvajalec to ime zapisal ter ga ohranili kot začetek Beograda. Rimljani so Singidunum zvezali s sredozemskimi cestami ter ga utrditi z močnimi zidovi, da bi bil na straži rimskega imperija. Ob tej močni straži so se dolgo razbijati pohodi Germanov, Mongolov in vseh drugih, ki so se hoteli polastiti bogastva onkraj Donave. le B3B £&§•$!*§ isied Ibi Ameriko in nemški vojski je srbska vojska zapustila Beograd 25. septembra 1915, vrnila pa se je 19. oktobra 1918. Leta 1915 je bilo v Beogradu samo okoli 48.000 ljudi, po enem letu jih je bilo spet nad 90.000. po desetih letih pa okoli 250.000. Pred drugo svetovno vojno je bil Beograd za Atenami drugo največje me- zgodovini imel Beograd že nad pol milijona prebivalcev. Iz vsega tega se vidi, da je bil Beograd mnogokrat zavojevan, a da zavojevalci niso bili nikdar njegovi pravi zmagovalci. Po letih strahot in razdejanj se je iz razvalin pojavljal novi Beograd, njegovo prebivalstvo se je kmalu podvojilo in potrojilo in ZGODOVINSKO ODKRITJE Maj je antiprofon 26. septembra zvečer je britans-ka ladja za polaganje kablov »Mcnarcli« prvič v zgodovini povezala Evropo in Ameriko s podmorski mkablom za telefon. Kabel teče od New Fundlanda do Eritha v Kentu (Vel. Britanija) in je dolg 2030 milj. Na sliki vidimo trenutek, ko v bližini britanske obale spuščajo v morje povezana konca kablov z obeh strani. Kabel za enkrat omogoča samo pogovore v eno stran, t. j. iz Amerike v Evropo. Toda prihodnje leto bodo vzpostavili zvezo tudi na drugo stran. Odkritje je sad poskusov vrste znanstvenikov, med katerimi je tudi več Nobelovih nagrajencev pod vodstvom prjf. Ernsta Laurenca. Znano je, da je atom sestavljen iz različnih- delcev, protonov, nevtronov in elektronov. Proton, ki je precej trdnejši od ostalih sestavin smatramo za bistvo tega, čemur pravimo materija. Kadar anti-proton ali negativni proton naleti na proton, izgineta dva atomska delca, kot da je prišlo do pojava uničenja materije. Prvo sied, doslej neznanega delca, so ugotovili v stratosferi. Julija 1954 je namreč fotografska plošča za registracijo kozmičnih žarkov, ki so jo poslali v stratosfero, pokazala sledove antiprotona. Slika je dokazala, da je delec, ki je priletel iz medplanetnega prostora ob srečanju z jedrskim delcem v stratosferi spremenil tega v elektrone, t. j. v čisto elektriko. Po tem dogodku so tudi drugi znanstveniki opozorili na podobne dokaze o obstoju antiprotona. Fizikalni inštitut rimske uni- Fo poročilih iz Washingtona so na kalifornijski univerzi Berkeley v laboratorijih za atomsko energijo odkrili nov element atoma — antiproton, katerega so znanstveniki iskali že 25 let. Njegovo odkritje ima veliko znanstveno vrednost, čeprav neposredna praktična uporaba izsledka še ni jasna. verze, kjer delujejo učenci Enrica Fermija, je v začetku t. 1. ugotovil antiproton na fotogra- NAŠE GLAVNO MESTO SKOZI STOLETJA IJ1 BEOGRADA PIŠE: JANEZ TRNOVC ZA OČETOM RIŠE: MIKI MUSTER 10L Ko je bilo vse urejeno in osnaženo, se je Zoran ozrl po okolici in opazi! nad skalami grme divjega kakavovca z zrelimi plodovi. Pričel jih je pridno nabirati. Bojan pa je našel blizu tam drevo z ringloju podobnimi, na tankih pecljih visečimi sadovi. Imena ‘£ oklevanja sta se lotila dela. Kuni pa je medtem jim ni vedel. Šele pozneje je slišal, da jim pravijo in pričel besno lajati. Njegovo lajanje je gotovo pre-edil neke male kuščarice in odšel na lov. Indijanci njemaru. Bili so mehki in zelo okusni. gnalo gozdne in vodne zveri, da si niso upale blizu. ‘ T Na nadaljevanje poti tisti dan ni bilo več mogoče : !:fi. Najprej sta morala razobesiti po skalah obleke otorsko piahto, da se posušijo. Dalje sta morala iziti orodje in urediti ostale stvari. Sklenila sta ostati do večera in čez noč na skalnatem bregu 102. Noč sta prespala še nekako mirno, čeprav je bilo njuno spnaje zaradi strahu pred krokodili, ki bi utegnili prilesti na breg iz reke, in pred jaguarji precej rahlo. Nekoliko pa sta zaupala tudi Kunijevemu rahlemu sluhu. Pes se je nekajkrat prebudil, planil z ležišča v Križevcih KOLEDAR pozivamo njihove iastnike, jih dvignejo v rszstaviščni ■ i n «Gospodarskega razstavi-naikasneje do 10 novembra t. 1. ’.33341. 133853. 33233 33252 33285. 332 - ’ »7 1 137125 137491, 13-44 i;7’«’2 ! 27096 153979. 137404. 1374-•• Si,*. 137036. 137135 ' - . ;n cenjenim odjemalcem in re tfinfom naš: h proizvodov pi. is-nega n mletega kaolina ti: vano sporočamo. da bočno . pogodbe za leto 1956 od 1. to 31 novembra 1355 Rudrrk kaolina Crna Crna pri Kamniku Velika otvoritev nove gostilne • it. Toku« na Homcu bo v nede-30 oktobra Vljudno vabljeni! •!4Rl » VJTF TfDi VI tìSafSUSEkr’* ‘ Kl.i NIC N :> JUtEIZKlSENO KREMO! Da obvaruješ 3;;o kg krompirja d gnitjem ie dovolj l kg KROVA Dobiš ga v zadrugah se-r. tarnah. drogerijah, itd. ■'.ospodinla varčno gospodari! pri čiščenju te ue prevari % Novo ustanovljeno trgo-1 vinsko zastopstvo velike-i ga kombinata išče ♦ PISARNI F PROSTORE ♦ t (tudi eno «amo sobo) v t Ljubljani Ponudbe v ogl. J odd Sp pod »Kombinat« i 7969-A Kupimo v dobrem stanju gonilnik (tribling) za osebni avto »OPEL SUPER ADAM«. TRAČNO ŽAGO ZA LES i z i ♦ ? ♦ 5 ♦ Z ♦ * t 9* tn STROJ ZA VRTANJE GRC IN «Mii Tržaška cesta 8 Sko garnizijo — v opernem gledališču ) ob 20: Miller: Lov na čarovnice Abonma T dramski Petek, 28 okt., ob 15 30. Machiavelli. Mandragola Abonma Pe- sobota. 29 okt. ob 20: Aleksandar Ob 13 Gostovanje v Prekmurju. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek. 27 okt ob 20: Aleksandar Marodič: »Operacija All- en a rk« Četrtkov abonma in izven. Petek, 28 okt ob 15: Aleksandar Marodič: »Operacija Altmark« I srednješolski abonma. Imaš težke noge? Dodaj kopel: r. '-g »JELA . sol :n občutek mla-Jj-t! ti bo sladi! življenje! P I-. n , ~ * a DRAMA UURUANA Sreda. 26 oktobra ob 2i: l.orca. Svatba kr v; Abonma ? dramski. Gb 20 Stankovič. Koštana Gostovanje Narodnega pozorišta iz Beograda. Izven fV opernem gledališču.) C » »v >'• >kt ob i7 Stanko v č Koštan- Gs»?tovanje Narod nega pozor tri, ? Beograda (Za ključen« oredstpva za LJubljan- tek popoldanski Ob 20 Odets. Premiera v New. Yorko Gostov e nie Narodnega pozorišta iz Beograda Izven. (Predstava v dramskem gledališču.) Scuota, 29 okt ob 20: Machiavelli: Mandragola Izven m za podeželje Vstopnice za predstave Drame Nar. pozorišta u Beograda so še na raz-polago. Cene od 160 din navzdol. V prodaji prj operni blagajni. OPERA Sreda, 26. oktobra, ob 20. Predstava Srbskega Nar. pozorišta. Četrtek, 27 okt. ob 17. Gostovanje Srb. Nar. pozorišta. (Zaklj učena za JLA.) Petek. 28. oktobra: ob 15.30: Predstava Srb Nar pozorišta. (Zaključena za JLA.) Sobota. 29. okt., ob 19.30: Strauss: Kavalir z rožo Abonma red G Nedelja, 30. oktobra, ob 19.30: Verdi: Rigoletto Gostovanje dirigenta Mitje Zebreta in tenorista Rud. Francia Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža '»iruo, 20 okt ob 20. Gireuaoux »Trojanske vojne ne bo« Premiera Izven. Jetrtek. 27. okt. ob 20; Glraudoux •T**-'* ' - - ke vojne ne bo«. Abon-ma TSS. Vtr.-i .o okt ob 20: Leskovec •Dva bregova« Abonma red Petek Vstopnice so tudi v prodaji Pobota. 29 okt ob 20: Anouilh »Colomba» Izven Nedelja. 30 okt. ob 20: Leskovec ♦ Dva bregova« Izven. Šentjakobsko gledališče LJUBIM ANA - Mestni dom Vlek 28 okt ob 16 Finžgar: »Divji lovec«, ljudska igra Zaključena predstava za gimnazijo »obota. 29 okt ob 20- Finžgar »Divji lovec» ljudska ;gra -'zven Nedelja, 30. okt., ob 16. Ronfino: •V soboto se poročim«, veseloigra nepreklicno zadnjič. Ob 20 Finžgar- »Divji lovec«, ljudska gra. :zven Torek. 1 novembra, ob 20 Finžgar: »Divjj lovec«. Ljudska igra. -.zven. Ker so bile vse predstave razprodane in mnogo obiskovalcev n! dobilo več vstopnic, jih kupite že v predprodaji pri blagajni v Mestnem domu Rezerviranje tel. št 32-860 MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE - ROČNE LUTKE ■4reda 26 okt '*b 11 Gostovanje v Cankovi ob 14 Gostovanje v Gradu Četrtek 27 okt., ob 10: Gostovanje g Ceptnclh. V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš dobri in skrbr’ mož, oče ing. RUDOLF KRALJ riiji tehnični svetnik v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 27. okt 1955. ob 16 uri iz Andrejeve mrliške veže na Žalah. Žalujoča žena Valerija, ing Miloš, sin: ing Renata. hčerka K 0 N S E R T1 Umrl je naš zvesti sodelavec ing. RIIBOLF KRALJ honor, predavatelj na Tehn. srednji šoli v Ljubljani Vestnega in priljubljenega tovariša bomo ohranili v najlepšem spominul RAVNATELJSTVO TSS Vsem znancem in prijateljem sporočam žalostno vest, da je po kratki, toda hudi bolezni umrla moja dobra ANA ŠOBER, vdova GOLF, roj. T0M1C Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, dne 27. oktobra 1955. ob 15. uri iz mrliške vežice sv. Krištofa na Zalah. Montevideo, Buenos Aires, Ljubljana, 25. okt. 1955. Marija Prezelj, roj. Peteln v imenu vseh sorodnikov. Marodič: »Operacija Aitmark«. Sebo?m abonma in izven Nedelja, 30. okt., ob 15. Borisa v Stanitovic. »Koštana« izven Ob 20: Clifford Odets: »-Pre- miera v New Yorku«. Izven. Gostovanje Narodnega gledališča in Beograda OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek. 27. oktobra, ob 20: John Patrick: »Vroča kri«, komedija v treh dejanjih (petih slikah). Premiera. Prvič v Jugoslaviji! Režija Peter Malec k. g. Abonma red Premierski in izven. Zagrebški solisti z dirigentom JANIGROM koncertirajo jutri, v četrtek, za MODRI ABONMA. Nekaj prostih vstopnic bo v prodaji jutri v Filharmoniji. -K PREDAVANJA Slovenska akademija znanosti m umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki je namenjeno širšim Lnteresiranim krogom. 27. oktobra t. 1. ob 18. un bo pre- daval v dvorani SAZU akademik prof. dr. Jovan Hadži. Tečna: Dvoživke v živalstvu (z diapozitivi). -P Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. zdravnike m medt-cince višjih semestrov na predavanja prim. dr Černič Mirka: »Zdravstvo in še kaj v in. izdaji Tomšičevega nemško-slovenskega slovarja«. Predavanje bo v petek, 28. X. 1955. ob 19.30 uri v preda- valnici Patološko-anatomskega inštituta v Ljubljani. -R Občni zbor pediatrične sekcije SZD bo v četrtek 27. oktobra, ob 19. uri v predavalnic; Otroške klinike v Ljubljani (Vrazov trg). Predavala bo dr. Černelč Draga iz Maribora: »»Alkaptonurija«. Vljudno vabljeni! -P O penetracijskih raziskavah temeljnih ta! bo predaval kot gost tehniške fakultete in Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij prof. dr ing. E De Beer, gen. direktor drž. geotehničnega Inštituta v Gandu (Belgija). Predavanje bo v Četrtek. 27. oktobra ob 20. uri v predavalnici oddelka za rudarstvo in metalurgijo tehniške fakultete (Aškerčeva 32). Predavanje. k: bo podano v francoščini, bo tolmačeno v slovenščini. f! M n L ! Dotrpel je naš oče JAKOB PIKL posestntk v Goto vijah Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek od do«na na pokopališče Žalujoči: Ana - žena. Albin z družino, Adolf . sinova; Cilka. Fanika. Jelka z družinami - hčerke. Delavski svet in upravni odbor Obrtne zadruge ♦EMta* Ljubljana, sporoča žalostno vest, da je njen član Ignac Oblak po težki in mučni bolezni preminil. Ohranili ga bomo v trajnem spominuJ Sporočamo, da je preminil naš preljubi oče ANTON MARN posestnik v Stangi pri Litiji Pogreb nepozabnega bo v četrtek, 27. oktobra. Žalujoči: sin Anton in Alojz, žena Ivana, hčere Lojzka tn Marija :n ostalo sorodstvo. _•. i Ob bridki izgubi moje drage mamice FRANJE R0VŠEK se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje ter mi v hudih urah stali ob strani. Žalujoča hčerka Dana, vd. mg. Levičnik. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nar.* je neizprosna usoda iztrgala našega edinega očeta, brata in strica VINKOTA JOVAN Izmučeno truplo bomo položili k zadnjemu počitku v četrtek, 27. oktobra 1955 ob 15. uri na Viško pokopališče. Žalujoči: žena Antonija, sinova Maks in Anton z družinami, brat Maks z družino, tete Roza in Francka. Vrhovci, 25. oktobra 1955. wgjfflraa OBVESTILA VABILO na izredni občni zbor Zadruge katoliških duhovnikov FLRJ, ki bo na Brezjah, v samostanski dvorani v sredo. 9. novembra 1955 ob 10. uri. Dnevni red: 1. Začetek občnega zbora ln sklepčnost. 2. Določitev overovateljev in zapisnikarja. 3. Poročilo o delovanju Zadruge v letošnjem letu. 4. Odobritev višine investicijskega kredita. 5. Razno. Ce občni zbor ob napovedani uri ne b; bil sklepčen zaradi nezadostnega števila navzočih zadružnikov, bo eno uro kasneje dmgi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1955. PETKIH SLOVENIJA Ste že bili na trgatvi? PUTNIK v Ljubljani Vas vabi na avtobu- tfSSSQB •UNION«: franc, film »Sužnji«. Brez tednika. Predstave ob 15.» 1*. u :n zi V viog.: Daniel Gelin, Eleonora Ro6si-Drago. •KOMUNA«: amer. film »Slika Donana Graya«. Brez tednika. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. V gl vlogi: Hurd Hatfield. Donna Reed »SLOGA«: zaprto! VIC: aoferiški barvasti film »Rapsodija«. Brez tednika. V gl. vlogi: Elizabet Taylor, Vittorio Gassman. Predstave ob 16., 18. in 20. Film predvajamo na widescreen sistemu. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30 do 11. ter od 14. dalje. »SOCA«: ameriški barvast; film »Rapsodija«. Predstave ob 16., IG. in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. »SISKA«: ameriški film »Kalifov zaklad«. V glavni vlogi: Rod Cameron in Tab Hunter. Režija: E. A. Dupont. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. V četrtek ist; program! »TRIGLAV«: ameriški film »Kalifov zaklad«. V glavni vlogi: Rod Cameron in Tab Hunter. Predstave ob 16.. 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. V četrtek isti program! »LITOSTROJ«: amer. film »Izgubljeni sin«, ob 18. in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. V četrtek isti program! ZADOBROVA: angleški film »Pozivnica«. VEVČE: ameriški film »Ljubavni zanos«. V četrtek isti program! DOMŽALE: franc, barvasti film »Grof Monte Cristo«, ob 18. ia 20. uri. V četrtek isti program samo ob 20. uri. KAMNIK: francoski film »Tara! Bulba«. V četrtek isti program! JARŠE »INDUPL ATI« : ameriški film »Zenske prihajajo«, ob 20. V četrtek isti program ob 19. BLED: ameriški film »Možje«, ob 17. in 20. V četrtek ist- program ob 20. BREZICE: Italijanski film »Pe« sem mladosti«. V četrtek isti program! NOVO MESTO *>KRKA«: Italija*. film »Zidovi Malapage«. . ______ ,w V četrtek isti program! čer« domačih pesmi in napevov JESENICE »RADIO* : amer film -p II. dei; 15.45 15 minut z orkestrom Paul Durand; 16.00 Družinski pogovori; 16.10 Popoldanski simfonični koncert Blaž Arnič: Ples čarovnic, simfonična pesnitev, Antonin Dvofak: Četrta s.m-fonija; 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Slovenske partizanske pesmi poje Planinski oktet p. v. Jožeta Gregorca; 18.35 Zanimivosti iz znanosti in l£hn:-ke — Arthur Henderson: Skočil sem prvi; 18.45 Flavto igra Persi Albano s svojim ansamblom; 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.00 Umberto Giordano: Andre Chenier, opera v 4 dejanjih; 22.15—23.00 »Jazz — coctail«; 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert Slavko Osterc: Klasična uvertura, Igor Stravinski: Posvečenje pomladi; SPORED ZA ČETRTEK 27. oktobra. 11.00 Radijski koledar, li.üö Gospodinjski nasveti. 11.15 Trideset minut z orkestri lahke in zabavne glasbe. 11.45 Nastopijo mladi pevci iz Domžal (glasbena oddaja za pionirje). ll.uo Opoldanski operni koncert. 11.30 Kmetijski nasveti. 11.40 Skiactbe jugoslovanskih avtorjev, poje zbor Slovenske Filharmonije p. v. Raaa Simonitija. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in objave. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Spored popularne orkestralne glasbe — Adolphe Adam: Uvertura k operi »Ko bi bil kralj« — Vasilij Mirk: Simfonična suita — Hugo Alf ven: Kresni večer, švedska rapsodija. 14.25 Ljudsko prosvetni zbornik. 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.09 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objave. 15.15 Zabavna glasba. 15.30 Iz mladinske književnosti — Slavko Tiran: Berlinska zgodba. 15.45 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet. 16.00 Gospodinjski omnibus. 16.10 Glasbene uganke. 17.00 Napoved časa in poročila. 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame. 18.00 Domače aktualnosti. 18.10 »Pesem skozi stoletja« (ciklus samospevov iz domače in tuje glasbene ustvarjalnosti). 13.30 Radijska univerza — Dr. Saša Cvahte: Poklicne bolezni. 18.45 Igra orkester Andre Koste la netz. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 »Četrtkov ve- sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. 21.00 Narodne žalostne.. . (literarna oddaja). 21.20 B. Bartok: Godalni kvartet št. 6 (»The Julliard kvartet«). 22.00 Napoved £asa, poročila, vremen- »Senca preteklosti«, ob 18. i!i 20. V četrtek isti program! JESENICE »PLAVŽ«: amer. film »Gr**h ene noči«, ob 13 in 20. V 'četrtek zaprto! ska napoved in pregled sporeda PRODAMO: 5-sedežni osebni av-za naslednji dan. 22.15—23.00 »Po *—-■*-*’ ,BAA —x — svetu jazza«. 22.15—23.00 Operni koncert — UKV program. 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). MILI OGLUŠI 5? oktobra* “JE*™, BJVSl TRGOVEC udeležili trgatve na državnem posestvu v okolici PTUJA. Prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani do četrtka. 27. X. 1955. Ne zamudite izredne priložnosti, Štajerska Vas vabi v lepih jesenskih dneh. RUSPISI Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil moj ljubi mož, sin, brat, stric, svak, zet, bratranec tn nečak NACE OBLAK krojač Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 27. .oktobra 1955. ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Žalujoča žena Anloa, mama, bratje: Ivan, Franc. Jože, Franci, sestri: Anica in Marta ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Vrhnika. Zenica, Golnik, 25. oktobra 1955. Sindikalna podružnica Oblačilne zadruge »Elita« v Ljubljani sporoča, da je umrl njen član NACE OBLAK Sindikalna podružnica RAZPIS delovnih mest v upravi Občinskega ljudskega odbora Domžale: L mesto šefa upravnega odseka; 2. mesto šefa upravno pravnega st v o 3. mesto gradbenega inženirja; 4. mesto gradbenega tehnika; 5. mesto kmetijskega tehnika — agronoma; 6. mesto finančnega inšpektorja; 7. mesto tržnega inšpektorja; 8. mesto strojepiske I. razreda. Pogoji: ad l. pravna fakulteta z upravno prakso; ad 2. pravna fakulteta z upravno prakso; IhiSä&Ki ZSHVÄLE Ob izgub; naše ljubljene žene. mame. sestre m tete MARIJE PUŠNIK roj. Merlak se najlepše zahvaljujemo vsem, ki sle jo tolažili v njem hudi in mučni bolezni, vsem. ki ste jo spremili k večnemu počitku, ji darovali prekrasne vence in cvetje, njenim soborcem iz TV stanice 17. pevcem in godbi za ganljive žalostlnke m vsem organizacijam. ki so z nami sočustvovali pri izgubi naše nepozabljene SPORED ZA SREDO Poročila: 5.05. 6.00. 7.00, 13.00, 15.00., 17.00, 19.00 ln 22.00. 5.00—6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored); 6.20 Naš predlog za Vaš jedilnik; Zahvalo izreka'‘dru ž tna~P~išnlk «-2* Reklame: 6.35 Jutranji orke- m sorodstvo. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem. k1 so našo ljubo mamo. staro mamo. teto Elizobstc Trnbevšek roj Starin spremili na njeni radnji poti, ji lajšali trpljenje, darovali cvetje in sočustvovali r nami. VrhpoHe. 25. X. 1955. Žalujoča sinova in hčere. usnjem iz Beograda sprejme zastopstvo za Srbijo i« Vojvodino za surovo event, tudi predelano kožo. Ponudbe na Niko-lič, Beograd, Smiljaniče va 19. 20264-1 INK AS ANTE za mesto Ljubljana sprejmemo. Zaželeni predvsem upokojenci, ki imajo kolo. Ponudbe z življenjepisom in dosedanjim potekom službovanja pošljite ogl. odd. Slov. poročevalca najpozneje do 1. 11. -pod »Zaposlitev od 1. do 20. v me^ seču«. ' 20234-T- odseka v oddelku za gospodar- FOTOGRAFSKI MOJSTER, spo--c '° soben za «vsa dela, prevzame službo, kakršno koli v Slove-niji. Ponudbe pod »Slovenija« v ogl. odd. 20267-1 PREVZAMEM vsako pisarniško delo, sposoben organizator in fotograf. Ponudbe pod »Leica« v ogl. odd. 20258-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA — vajena vseh del išče zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod »November«. 20256-1 ad 3. dovršena gradbena fakul- TRGOVINA »MODA« Solkan (Nova Gorica) sprejme resnega in izv ež ban eg a trgovskega poslovodjo z najmanj 10-letno prakso v trgovini tekstila. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite do 10. 11. 1955. 10849-1 TOVARNA TEOL Ljubljana, Zaloška c. 54, sprejme v službo: uslužbenca za materialno knjigovodstvo, uslužbenca za obračun plač im zaslužkov, uslužbenca za splošna administrativna dela in 2 ključavničarja za v remontno delavnico. Plača po tarifnem pravilniku. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Interesenti naj pošljejo ponudbe na upravo podjetja ali pa naj se osebno zglasijo. 20130-1 ADMINISTRATIVNO MOC Za delo na kartoteki sprejmemo takoj. ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »November«. 20269-1 KRZNEN PLASC, rjav »Murmil«, za srednjo žensko postavo, krojaško mizo in damsko krojaško »pupo« prodam. Korotanska ulica 12 pri Litostroju. 20236-4 DOBER REAKCIJSKI 3-cevni radio poceni prodam. — Naslov v ogl. odd. 20237-4_ RAZTEGLJIV KAVČ prodam. — Ogled popoldne. S ko fi c, Trubarjeva 83. 20246-4 PISALNI STROJ Torpedo prodam. Podmilščakova 4. 20235-4 LEPO PALMO prodam. Streliška 8-1. 20233-4 ŠTEDILNIK vz:dljiv, prostosto-ječ, skoraj nov, naprodaj. — Ljubljana, Pot na Fužine 12. 20243-4 OSEBNI AVTO »Opel Olympia«, gene paino repariran, in zelo do-Dro motorno kolo »DKW« 350 NZ proda podjetje v Ljubljani. — Ogled v soboto, 29. X., dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku Slovenskega poročevalca. 20208-4 teta; ad 4. dovršena sred. tehniška šola; ad 5. agronomska fakulteta; ad 6. ekonomska fakulteta ali njej enaka izobrazba; ad 7 ekonomska srednja šola z zadevno prakso: ad 8 nižja strokovna izobrazba s prakso. Plača po temeljni uredbi, za re-ferentska mesta tudi dopolnilna plača Stanovanje zagotovljeno. Prošnje z življenjepisom vložite do 15 novembra 1955 pri Občinskem ljudskem odboru Domžale. Komisija z a predpise tn organizacijska vprašanja e s b i o strains spored: 7.10—7.30 V vedrem ritmu; 1LC0 Radij skS koledar 11.05 Gospodinjski nasveti; 11.15 Igrata tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod« p. v. Matka Sijakoviča in ansambel bratov Genglerjev; 11.35 Radijska šola za višjo stopnje — (a) M. Sober: Doživljaji podvodnega ribiča: (b) Kako se oglašajo glasbila (ponovitev); 12.05 Lahek opoldanski glasbeni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Marolt: Očistimo, popravimo in shranimo mlatilnico; 12.4-0 Nekaj klavirskih skladb; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; IS.30 Pesmi m plesi jugoslovanskih narodov; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: a) Franc Sperling: Povest stare vrbe; b) Na lovu. zvočna slika (ponovitev); 14.35 2eleli ste — poslušajte! 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Utrinki iz literature — Ka-zimierz Brandys: Gospod s palico tocnobil »Fiat« 1590, moč motorja 50 KS, generalno popravljen, za 700.000 in motorno kolo »Viktorija« 7 KS v brezhibnem stanju. Ogled 7. XI. 1955 od 6. do 14. ure v Tovarni kemičnih izdelkov, Liboje pri Petrovčah. 20239-4 SPALNICO iz trdega lesa, posteljo, omaro, psiho, umivalnik z zrcalom in maim, ploščo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 20263-4 KUPIMO krojaški ali čevljarski močan šivalni stroj. SAP, Ljubljana. 20266-5 KMETIJSKA ZADRUGA Kam. Bistrica kupi ognjevarno blagajno »Vertheicn«, težko od 350 do 590 kg. Javite znamko, tipo in ceno na gornji naslov. 19682-5 KlSO v Ljubljani — prosta delavnica za obrt in vsedjivo stanovanje, prodam. Priložnost. — Naslov v ogl. odd. 20230-7 PRIJETNO STANOVANJE nudi vdova šolskega upravitelja blizu Ljutomera upokojeni učiteljici ali uradnici. Naslov SP Celje. 20238-9 2.5-SCBNO komfortno stanovanje v Mariboru zamenjamo za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 20254-9 ŠTUDENTKA išče sobo v Ljubljani alj predmestju, lahko tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod »Dobro plačam« v ogl. odd. 20247-9 NAGRADO dam tistemu, ki mi preskrbi ali odda sobo v Ljubljani. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Čimprej«. 20259-9 PRAZNO SOBO, po možnosti s posebnim vhodom iščem. — Za uslugo posedim pianino. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Pianino«. 20231-9 IZGUBIL se je pes »nemška doga« svetlorjave barve, s temnimi progami, sliši na ime Cedo. Naprošamo poštenega najditelja naj ga vrne proti dobri nagradi lastniku. Pušnjk, Opekarska 38, Ljubljena. 20241-11 V OSKRBO dam dva otroka v starosti od 2—4 let., po možnosti v Ljubljano ali bližnjo okolico. Naslov v oglasnem odd NA JAVORNIKU se je izgubil pes »Nero«, nemški ovč2r, črno-rjave barve. Vrnite ga, prosimo: Kleindienst, Javornik, Kidričeva. 20240-11 »mn Zaposlimo takoj £ TEHNIKA j lesne stroke z » (TSS). ki ima veselje do « dela pri pripravi pro- t izvodnje. Nastop službe t takoj ali s 1. decembrom, t Plača po tar. pravilniku. ♦ »Stavbeno mizarstvo«, J Ljubljana. Slomškova ♦ ulica št. IS. ♦ Tovarna usnja in parna žaga LENART V SLOV. G0R10AH proizvaja podplatno spodnje usnje In vse vrs(e zgornjega usnja. — Podjetje ima v sestavu dve trgovini z usnjenimi izdelki: v Ptuju, Murkova ul. 10 in v Lenartu v Slov. goricah. Radgonska 6 Podjetje razstavila v Ljubljani od 23. X. do 29. X. 1955. —Oglejte si naše izdelke! Usnjarna in parna žaga Lenart v Slov. goricah Francijaprivolilavpogafanja a Zahodno tacito o Posar tu Pariz, 25. okt. (Tanjug). Po podatkih nocojšnjega »Paris Press«, ki se .sklicuje na dobro obveščane kroge, je francoska vlada na prigovarjanje svojih zavetnikov ZDA in Vel. Britanije ter po včerajšnjih in današnjih razgovorih Dul-lesa in Macmillan* s Pinayem privolila v nova pogajanja z Zahodno Nemčijo, da bi našla rešitev za saarsko vprašanje, čeprav so francoski uradni predstavniki doslej odklanjali možnost takih pogajanj in opozarjali, da zavrnitev evropskega statuta v Posarju ne bo vodila k pogajanjem z Nemčijo, temveč k vrnitvi na status quo. Kakor poudarjajo, pa bo do novih francesko-nemških pogajanj lahko prišlo šele po izrednih volitvah v Franciji, verjetno v januarju prihodnjega leta. Vodja zahodnone»*riških socialdemokratov Olleifhauer je danes govoril pred parl2Jnentarno skupino svoje stranke, ki je razpravljala o položaju, nastalem po predvčerajšnjem referendumu o evropeizaciji Posarja. Izjavil se je za čimprejšnja pogajanja med Francijo Zahodno Nemčijo in novo saarsko vlado., ki naj bi bila sestavljena takoj po volitvah v pokrajfrni. Po stališču njegove stranke l>i moral biti cilj pogajanj sprejetje Tešitve saarskega vprašanja, v kateri bj »nedvomno prišla do izraza pripadnost Posarja Nemčiji«. Ollenhauer je dejal. da bodo z ah o cin o nemški so-a'demokrati jutri v Bonnu govorili z Kurtom Konradom, predsednikom tsocialdemokratske stranke Posarja- ki je skupaj s saar- sko Krščanskodemokratsko unijo in desničarsko demokratsko stranko vodila v okviru »nemške domovinske fronte« borbo proti sa-arskemu statutu. Odobravajoč »stvarno trezno in umirjeno« zadržanje saarskih pro-nemških strank po zmagi na referendumu. je Ollenhauer napadel komentarje, ki so v zahodnoevropskem in ameriškem tisku spremljali zadnje dogodke v Posarju. Po njegovih besedah je pronemškim strankam v Posarju storjena krivica, ko v teh komentarjih imenujejo nastope predstavnikov »nemške domovinske fronts« kot nacionalistične, šovinistične in celo nacionalsocialistične. Molotov v Berlinu Berlin, £>. okt VAFP>. Sovjetski zunanji minister Molotov, ki je na poti v Ženevo popoldne prispel v Berlin, kjer ga je pričakal predsednik vzhodnonemške vlade Grotewohl, je izjavil, da je nedavno sklenjeni sporazum med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo »podlaga za novi razvoj bratskega prijateljstva in sodelovanja narodov dveh držav, ki bo prispevala k miroljubni rešitvi nemškega vprašanja«, enak cilj pa ima tudi ureditev odno-šajev med SZ in Z Nemčijo. Rezultati volitev v Zgornji Avstriji Dunaj, 25 okt. ;AFP) Na vo-litvah za obnovitev 48 sedežev v deželna skupščini Zgornje Avstrije je ljudska stranka dobila 295.470 glasov oziroma 25 mandatov, to je dva več kot teta 1949. socialisti so dobili 242.247 glasov oziroma 19 mandatov nap ram 15 v letu 1949/ neodvisni 59.013 glasov oziroma 4 mandate. tlklal vztraja Delo efiiafOf OZH New York, 25. okt. (AFP). — Predsednik posebnega političnega odbora Generalne skupščine lucijo, ki daje priznanje delu agencije OZN za obnovo Koreje m poudarja potrebo za čim po- OZN čilski delegat Cruz je da- polnejše izvajanje njenega napes podal odboru poročilo, k, črta. obsoja Južnoafriško unijo zaradi plemenskega razlikovanja, kar je ovira za normalne mednarodne odnoš3je. V socialnem odboru je belgijski delegat energično nastopil proti vključitvi klavzule o pravicah narodov do samoodločbe v načrt konvencije o človeških pravicah, ker sodi, da je klavzula »poziv na vstajo in separatizem ter pomeni prevrat v mednarodnem pravu in kršitev demokratičnega nauka.« Izrastki delegat pa je izjavil, da se bo vzdržal glasovanja, ker sodi, da bi predlog klavzule o pravicah narodov do samoodločbe lahko privedel do zmede in žolčne razprave. Administrativni odbor je danes s 27 proti 18 glasovom, en delegat se je glasovanja vzdržal. sprejel ameriški predlog o sp-emembah v statutu administrativnega sodišča OZN, ki omogoča revizijo razsodb te ustanove. Nasprotniki ameriškega predloga, med njim: tudi Indija. F.sipt. Jugoslavija. Sovjetska zveza. Bolgarija in Holandska. so poudarili, da vnašanje sprememb v statut ki jih predlagajo ZDA pomen: da;anje političnega Domena povsem pravnim vprašanjem. Tudi generalni sekretar OZN je izrazi! zadržanost glede kakršnega koli postopka za revizijo razsodb administrativnega sodišča. Pričakujejo. da ameriški predlog ne bo dobili potrebne dvotretjinske večine v Generalni skupščini ter bo zavrnjen V političnem odboru je bi! danes razdeljen delegatom načrt resolucije o mednarodni agenciji za uporabo atomske energije v miroljubne namene, ki so ga predlagale ZDA in še 15 držav ter se zelo približuje predlogu resolucije, ki 'so io predlagale. Indila in še nekatere države tako da so možnosti za popoln' sporazum o enotni resoluciji. G“nera!na sknoSZina je danes s 47 glasovi. 8 držav se je glasovanja vzdržalo, spreiela reso- Rabat, 25. okt. (AFP-AP). Mandator za sestavo maroške vlade Ben Sliznan je popoldne sprejel člana stranke Istìk'aì Ben 3arko in Abdel Dželila. Po sestankn sta oba izjavila novinarjem, da njuna stranka ne onore sodelovati v vladi, ker je kronski svet neKa-konit, izredno stanje in pomanjkanje osnovnih svoboščin, kot je svoboda tiska in zborovanj, pa sta nezdružljiva z duhom, ki «nora navdihovati vlado »vodenja in pogajanj«. Marakeški paša El Glaoui, ki je bi! leta 1553 eden tistih, kateri so prispevali odhoda bivšega maroškega sultana Ben Jusefa z oblasti, kakor tudi eden nezvestejših pristašev nedavno odstavljenega sultana Ben Arafe, ki je prišel na prestol teta 1953. je danes zahteval vrnitev sultana B»n Jusefa na maroški prestol. Za enkrat še ni nič znanega, kaj Je napotilo pašo od Marakeša, da spremeni svoje stališče. Jugoslovani poideio na Himalajo? 8125 m visoki Manaslu je izbran za cilj naše alpinistične odprave Vsak vzpon alpinistov katere koli narodnost« na katerega koli ■ zoned visokih vrhov »strehe sve ta- viuuiii veliko . am -tanje po vsem svetu, posebno pa še v državi, s katere so alpinisti doma Nič čudnega ni torej ,če pr, nas že dalj časa krožijo vesti o vzponu naših upinjstov med ose m ti s očake na Hum. .a.i, če sli :aro o tem mnoge resnične tn neresnične govorice. Prav zato je bila včeraj tiskovna konferenca, s katere vam posredujemo nekaj za oimivih beležk. Ideja v vzponu na naj višje gore na svetu ni nič novega 2e dolgo se naši gornika ukvarjajo s tem! žeijami Na zadnji skup ščini Planinske zveze Jugoslavije je prišlo slednjič do soglasnega sklepa, da naša odprava krene na pot v leseni leta 1956 ali najpozneje spomlad’ leta 1957 To bo prva pot Jugoslovanov v masiv Himalaje. Prav zato slišimo pogoste pripombe da naši alpinisti niso sposobni za takšno početje, da nimajo potrebnih izkušenj skratka, vse to je precej tvegano. Vse to je morda res. vendar je treba pač začeti! Jugo slavija je namreč še edina preostala alpska država ki še ni poslala svoje ekspedicije na Himalajo In prav gotovo lahko trdimo, da naš; alpinisti niso prav nič slabši kakor Iz Avstrije Italije. Švice ali Francije. Razlika je samo v tem. da naši doslej še niso prišli dalje od Centralnih Alp. Lahko pa se seveda pohvalijo, da so preplezali večino najtežjih smeri v Evropi, da so tvegali celo take vzpone v slabem vremenu, ko so drugi nehali Pravzaprav s pripravami za to odpravo še niso daleč, saj ni težko uganiti, da so potrebe za tako akcijo ogromne Za zdaj so najvažnejši problem finančna sred stva Planinska zveza seveda nima tako velike vsote, da bj od- S300600080©0©086S00©0©0t' TOVARNA smartno PR! LITIJ! TELEFON: ŠMARTNO 6 TEK. RAC.: 6C-KB-12-4 S Z D E L U J E : ® Podplatno usnje: jamsko strojenje in specialna izdelava za šivano in lepljeno obutev ® Zgornje usnje vegetabil @ Krzno iz kož drobnice, naravno in barvano RAZSTAVLJA NA USNJA Končni izid referenduma V južnem Vietnamu Saigon, 25. okt (AFP) Ministrstvo za informacije je nocoj objavilo končni fczid ref eren duma v Južnem Vietnamu, po katerem se je glasovanja udeležilo 5 828.907 volivcev. Za premiera Din Dijema se je izjavilo 5.721.735 volivcev, za cesarja Bao Daja 63.017. no Gospodarskem razstavišču V PAVILJONU C 24 03 22. DO 3Ö. OKTOBRA 1955. pravo omogočila, zato pričakujejo pomoč od odgovormn foru mov in oblasti Vsota, ki je po-trebena za najnujnejše, m maj h na, saj znaša okoli 45 milijonov dinarjev od lega 25.0ÜU doiaijev Sele takrat .ko bo ta denar na voljo, bodo ahko pričel: z resnimi pripravami: z nabavo opreme, s treningom in podobnim Žani mivo je da alpinist: pričakujejo, da bodo dei opreme dobili od domačih tovarn kar bo seveda po menilo veiiko reklamo za naša podjetja doma in na tujem Nekaj opreme bo treba nabaviti v tujini, predvsem aparate za ki sik. šotore in še nekatere tehnične stvari. Naš; alpinisti se bodo — če pojde seveda vse po sreči — od pravili na pot prihodnjo jesen Njihov prvi cilj po prestolnica Nepala od ondod pa do vznožja gore Manaslu pa je še 18 dni hoda Zakaj so izbrali ravno Manaslu? To je eden izmed treh osemtisočakov. k; so še nedotaknjeni. Za enega izmed, in sicer Lhotse, kandidirajo Švicarji, o njem pa tudi n; neznano, da je precej težji od Mount Everesta. Tud: drugi Nauloghiri (8172 m) je tehnično zelo zahteven in nepristopen. medtem ko je Manaslu najbližji mestom in naseljem v Nepalu, pa tudi tehnično ni tako močan Seveda tudi višina 8125 m n( od muh! Zanimivo je, da vlada v Nepalu rszdeljuje te vrhove zainteresiranim državam na posebne prošnje ln tega dovoljenja za vzpon na vrh ni mogoče dobiti tako lahko. Za vse te gore se zelo zanimajo alpske države, za Manaslu posebej pa še šaponci. ki so ga že dvakrat naskočili. a so obakrat omagali nekaj sto metrov pod vrhom. Zadnja odprava je doživela neuspeh predvsem zaradi slabe organizacije. sa,j jim je zmanjkalo hrane in goriva Kakšna bo naša odprava, to je nedvomno vprašanje, ki najbolj zanima vse tiste, katerih oči so že sedaj uprte v zemljevide Neoala Na to žal nismo dobili odgovora, ker je pač še prezgodaj. Vse planinske zveze po republikah bodo predlagale svoie kandidate, ki bodo trenirali v posebnih pogojih, zatem pa bo februarja 1956 prv^ »uradni trening«. Jasn0 je. da morajo biti člani odnrave dobri alpinisti, močni jn zdrži i i vi ljudje. Za zdai ie v načrtu, da bo ekspedicija štela 10—1? članov, med katerimi bo 7 alpinistov (3 naveze in eden za rezervo). 2 zdravnika, vodja odprave in morda tudi dva znanstvenika Izkušnje iz Hiroa!?-'e kažejo, da so za take odprave najprimernejši ljudje med 20. in 40 letom starosti. L e-ti imajo TURNIR KANDIDATINJ v MOSKVI še štiri kola do konca Moskva, 25. okt. Včeraj so bile na turnirju kandidatinj odUrane prekinjene partije iz prejšnjih kol. Ignjatljeva Je remizirala z Nedelj kovicevo in Karffovo, prav tako remi se je končala tudi partija med Ivanovo in De Budini-chovo Holu jeva se je vdala Hemskerkovl, Volpertovo pa je premagala Karffova. Lazareviče-va je izgubila prekinjeno partijo z Ivanovo. Budinichova oa proti Nedeljkovičevi jn De silancovi Zvorikina je dobila proti Karf-fovi. De Silance proti Such!. Kertesova pa proti Gurfinkelovi. medtem ko sta bil; igri Tgnjati-leve — Graser m Ignjatijeva — Stevenson remi. PO XV. kolu vodi sovjetska prvakinja Wolpertova z 12 točkami, za njo pa so Borisenkova 11.5. Zvorikina in Rubcova II, Keller 10 (1), Ivanova 9.5 (1). Lazarevi-ćeva 3 5 itd. Do konca turnirja manjkajo še štiri kola. Danes je prost dan. 1utri pa igrajo XVI. kolo. aovoij izkušenj, dobro aipuustično vnanje m tud; močno moralo ter življenjske izkušnje, kar je pri tak.h nalogah večkrat odločilno. Vzpon na Manaslu bo precej oiajšan, ker bo odprava uporabila izkušnje prejšnjih^ japonskih odprav Razen tega so se po tem pogorju že udejstvovale tudi francoske in italijanske ekspedicije, k; bodo s svojimi izkušnjami rade pomagale našim Največji problem bo prav gotovo tovor, katerega bo okoli 4—6 ton Za prenos tega bodo uporabili okoli 303 nosačev, medtem ko bo pn vzponu samem sodelovalo okoli L5 šerp Zanimivo ie, da mora vse te oskrbeti s potrebno opremo odprava sama. vrh tega pa jim mora plačati še dnevnice in vse ostalo Oprema ostane trajna last šerp! Na poti na Manaslu so Japonci postavil; osem tabo-rišč. ki so bila vse pod vrhom vedno boli pogostna Naša odprava seveda ne bo opremljena prvovrstno. kakor je bila n pr neka italijanska. ki ie imela s seboj celo žerjave in d v gala No kljub temu so naši alpinisti prepričani o usnehu Zavedajo se. da bo vse ljudstvo spremljalo njihove napore in zato bodo vložili vse sile in vse znanje, da bo jugoslovanska zastava zavih ral 3 n.a vrhu 8125 m visokega Manusluja. Prvenstvo FLRJ v kegljanju Beograd, 25. okt. Danes je bUe konta,no tekmovanje posameznikov in ekip za državno prvenstvo v kegljanju v narodnem slogu. Končni vrstni red posameznikov je naslednji: !. Popovič 413, 2. Gcdar 391. 3. Smoljancvič 355, 4. Bobanac 330. 5. Juričevič 377. 6. Denis 376. 7. Sankovič 375. . . II. Verbošt (Maribor) 369 kesDev itd. Plasma ekip pa je tale: 1. Egy-seg 1509, 2. Subičevac 1495. 3. Gradis (Ljubljana) 1475, 4. Partizan 1451. 5. Beton (Celje) 1396. 6. Zrinski 1371, 7. Borac 1370. S. Spl n 1570. 9. Medvedgrad I3S7. ...15. Maribor 1292....... 17. Jesenice 1240. ... 20. Primorje (Ajdovščina) 1159 kegljev. l udi Horvat trenira Marjbor, 25. okt. Državna nogometna A-reprefcentanca je v popoldanski trening tekmi 2X35 minut premagala B-reprezen;anco z 2:1. Treniral je tudi Horvat, ki pa n: nastopil v moštvu, medtem ko bo jutri, po izjavi Tirna ruča. igral en polčas v tekmi A-repre-zentance z A-re-prezentanco Maribora, B-reprezentanca pa bo imela trening tekmo z B-repre-zentanco Maribora. Boksarska reprezentanca Lublina je sinoči premagala reprezentanco Beograda s 13:5. Maribor : Odred v boksu. V soboto 29. t. m. bo na Gospodarskem razstavišču (vbod z Vilharjeve ceste) prvenstveno srečanje med ekipo Maribora ;n Odredom. Ljubljančani bodo nastopili v najmočnejši postavi, zaradi česar se obetajo zanimive borbe. Začetek ob 20. uri. ŽE DINES POPOLDNE v prodaji v Ljubljani iJggBpf Iz vsebine: »PLAVAJOČI GROB« VELIKA NAGRADNI KRIŽANKA za reševalce lepe nagrade! pa :3QQQQQQQQQQQ£©@9QF1 Razpis Veletrgovina »PREHRANA«, Ljubljana, Titova cesta 15 sprejme takoj v službo: ADMINISTRATIVNO MOC; pogoj: dokončana srednja šola POM. SKLADIŠČNIKA; pogoj: dokončana trgovska nad šola v špecerijski stroki s 5-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. »Iv-n, Djordje, rešita «e. jaz bom sam varoval umik, se je nenadoma oglasil Čerim. kakor da bi spoznal položaj tn začutil Ivanovo skrb »Ne, Cerim, kako naj bi te zäpusti’a brat!?« je reke! Ivan s tresočim se glasom, kakršen se pojavlja samo v velikih trenutkih Opozorjen od izstrelka, ki je močno odbil od tračnicerv se je zleknil po zemlji. »Ivan nocojšnja naloga je važnejša kakoi jaz!« je refcel Cerim odločno Iz njegovega glasu sta zveneli pripravljenost in pomirjenost s tem kar se mora zgoditi Ivan mu ni ničesar odgovori! Medtem so se pomnožile signalne rakete Nekdo izmed ustašev jih je prižiga! drugo za drugo, me item kc so ostali čedalje pogosteje obsipali iz več strojnic progo, •ejer so ležali drug poleg drugega Iva.i Djordje in Cerim Objela jth je svetloba raket in noč se je okoli njih p-etverila v dan. Pred njimi so bili ustaši ki so jih prikovali k zemlji, za njimi je bil obstreljevani prostor in ledena, narasla in deroča reka. »Na ta način bomo poginili vsi!« je zopet'začel Cerim — »Sicer pa Ivan r pozabi, da sem jaz prejel odr.-dbo generala Rodiča Da ne pozabi tega!« je rekel Cerim z odločnim glasom. v katerem se je zahteva mešala s srditostjo in grato obenem in kakršnega niti Ivan niti Djordje doslej -e nista slišala Ivan ni ničesar dtdol Trudil se je do -krajnost', da bi razumel Cerima. Tako v trenutku postavljena zadeva je prišla preveč neoričakovs o »Imaš prav Cerim Odredba je bila naslovljena na diverzantsko skupino v Podgrmeču. ne name os»bno in ti si jc zares prejel « tu se mi je zaradi nečesa zataknilo in oči so se mu orosile - »Ukazuj.« je rekel sedaj ostro oo vojaško nakar je znižal glas »in jaz te bom poskušal!« Cerim, ki je ležal poleg Djordja, je dvignil glavo Ln ujel med bliskom rakete njegov pogled. Ne, ni se mu rogal, tu ni bilo niti trohice posmeha. Ivan je resno spoznal, da ima Cerim prav Ve, da ga je zalotil v trenutku popustljivosti do tovariša, ki je v takem položaju neodpustljiva. Nekoliko trenutkov je molčal, nato pa je dejal; »Pusti. Ivan kaj je eno samo življenje? .. Ako me hočeš ooslušati. potem «e umakni' ln tudi ti. Djordje!« Nista se ->1*: s«da< premaknila. Hude ustaško obstreljevanje se ni nič zmanjšalo. »Pojdita, ne obotavljajta se Skoro bo zora, ali ne vidita?« je rekel Cerim in pokazal z glavo predse. Na daljnem obzorju so se tu in tam cepili temni oblaki in pojavljala se je komaj vidna svetloba, bolj slutena kakor pa se je mogla videti In od nekod, daleč iz neke vasi se ie oglasil komaj slišno petelin, za njim pa drugi Ivan se je zdrznil: »Djordje. pojdi brž, prišel bom za teboj.« Djordje se ie obrnil in poljubil Cerima, ležeč ga je objel z desne roko: »Oprosti Cerim!« »Nimam kaj Djordje Srečno hodi!« Djordju in Ivanu so se zasolzile oči. »Tu imaš moje bombe, potreboval jih boš.« je rekel Djordje in mu ponudil vse tri. ki jih je imel Cerim jih je vzel: »Hvala . .., Djordje.« Ivan je stori! isto Dai mu je zadnji dve bombi ki ju je imel. D’nrdie se je plazil nekaj časa po vseh štirih, nato pa se je naglo vzravnal in steke! po nasipu proti rečni plitvini »Tukaj je. tukaj je!« se je razleglo skozi noč klicanje aekate;ih ustašev ki so ga zagledali in začeli streljati iz strojnic za njim Djordje se je zvalil poleg nasipa na ono stran proti vodi kjer se je začenjal mrtvi kot ki ga tamkaj kjer sta ležala Ivan in Cerim, ni bilo »Padel je,« sta rekla oba, Ivan in Cerim, v istega trenutku pa sta opazila Djordja, kako se je dvignil in nekako s težavo odmaja! dalje v mrak. »Dobro je!« sta se oddahnila oba. ko sta to opazila. »Zdi se, da je samo laže ranjen,« je rekel Cerim. »Sedaj bom iaz,« ie rekel Ivan in krepko stisnil Cerimovo roko Čutil je potrebo, de bi ga objel in poljubil, zaradi ojačenega sovražnikovega ognja pa tega ni mogel storiti. »Zdravo Cerim! Zadrži jih. kolikor dolgo jih moreš.« je rekel z odločnim glasom, ki se mu je videlo, da se je v njem nekaj prelomilo Dotlej je dolgo omahoval Dvcje ga je trlo: čutil je odgovornost za nalogo in ljubezen do tovariša Cerim mu je pomagal. »Ne skrbi, Ivan, zadržal jih bom,« je rekel tuđi Cerim odločno s svojim znanim veselim glasom, nato pa je še krepkeje stisnil fvanovn desnico »Tako te imam rad, ponosen sem na te svojega predstojnika.« »Ja? sem še bolj na tobe.« Desnici sta se še krepkeje stisnili. To je pomenilo tudi poslednji pozdrav, slovo in za-obIj”ho Ivan se je skrčil in se pognal, kolikor se je mogel. Strojnice so zaropotale proti njemu Cerim ga je nepiemično spremljal s pogledom. »Dobro je, prešel bo,« je rekel končno in se oddahnil. Ko je prišel do kraja kjer so ponoči prešli čez reko, je Ivan našel pod neko vrbo Djordja in strica Nikolo Starec se je z nečem bavil okoli Djordja Trgal je svojo srajco in mu gornje kose. ki jih ni zmočila voda ob po., 'nem prehodu, polarni a večio rano nad kliučno kostjo Rana je bila velika zaradi eksplozivnega izstrelka, ki ga je zadel... Krvi je že precej izteklo, zdel" pa se je. da je notranja krvavitev Še večia ' \an je potegnil zavoj iz gornjega žepa svojega suknjiča in odstranil, kar je stric Nikola pokr-il. ter začel obvezovati Djordja. ki se je namrščil in si grizel spod-'’o ustnico. Videlo se je, da ima hude bolečine.