GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE leto—year xxm Subscription Y-rly Chicago, III., četrtek, 12. junija (June 12), im ^TB V.—NUMBER 137 Prva statistika o brezposelnosti Dolgovi sovjetske Rusije - so se podvojili Moskva, 11. jun.—Notranji dolgovi SovJetNkr unij« ho v zadnjem letu na ranili se sto odstotkov, l^uii mo sna-šali 650 milijonov dolarjev ameriške veljave, leton pa e-no milijardo in 275 milijonov (2,547,000,000 rubljev). Letne obreeti in odplačila znašajo okrog pol milijona rabljev. Večjldel teh poaojil je bilo na-jetih aa rasvoj dršavnih Industrij. Šestdeset odstotkov bondov je v rokah ponamee-nikov, oatale pa ao pokupile organlsaclJe. Kmetje, kl so 65 odstotkov vssga prebivalstva v Rusiji, ao podpisali le tri rublje na osebo. Ameriška delavska federacija za govarja neodvisnost otoka radi kompeticije filipinskih delavcev, kl prihajajo v Združene države Kampanja proti injunkcijam Začela jo je Unija za ameriške civilne svobodičine Kitajci dobe dve vladi I^evo krila kuomlntanga ustanovi svojo vlsdo v Pelplngu Imenujejo ga Insult. Celo kon-Hervatlvni voditelji ga nočejo odobriti. — Novi verski spopadi Meščanski list se norčuje iz gonje proti radlkakem in krtači kongreanike • Bombay, Indija. 11. polno število prebl-valstvs v mestu, kl so ga našteli federalni i »opisovalci v zadnjem aprilu. Za to objavo so nalašč določili poeeben dan In v ta namen so aranžirali hrupne demonstracije s tuljenjem parnih plščali in splošnim ropotom, kl Je trsjsl pet minut s pričetkom ločn< o|ioldne. Nobeno mesto v zgodovini nI v Sto letih z rastlo v tako veličino kot je Chicago. Uta 1880 Js blls tukaj močvirnata prerija s par lesenimi bajtami na obrsšju Jezera, v kotu, kjer se Je takrat reka Izlivala v Lake Michigan. Danes |«a Je Chicago četrto mesto na svetu po številu prebi-vaistva in drugo v Ameriki. Samo' London, New York in Berlin Je še pred nJim; Paria jo ostal zadaj Chicago as sdaj kosa s Beri i rom sa tretje meato. Ako Chicago prišteje svoja ogromaa prsdmentjs. Je te danes daleč pred Berlinom. Pogreznll se je 800 čevljev pod morje Hamilton, Bermuda, U. jun. — William Becbe od Zoologiške-ga društva v New Yorku je včeraj dosegel svetovni rekord, ko se je potopil 800 Čevljev globoko v morju. Beebe se je potopil v železni krogli z okni iz kvsrca in pri sebi je imel kisik za dihanje, aparat za absorbiranje Izdihujo-čega zraka in telefon, po katerem je govoril z možmi na ladji. Največji rekord doslej je bil H2fi čevljev globočlne. Beebe izjavlja, da zdaj bo skušal doseči pol ml-je globočlne. Man ion ostane predeednlk telegrafistov Ixm Angeles, Cul. — K. J. Manoin je bil ponovno izvoljen predsednikom bratovščine železniških telegrafistov na konvenciji, kl se Je vrAila v tem mestu. I* J. Ros m je bil izvoljen tajnikom. Glavna za«leva na konvenciji Je bila revizija kon-stitucije. H t rog Hodnik New Boston, Mich. — Radi bede, ki Je vladsls v njegovi dtuži-ni, Je Klmer A. I^ahy ukradel $1*5 na tukajšnji pošti. Zvezni {odnlk, pred katerih so je vršila bravnava, ga Je obsodil ns deset let zapora v federalno Jetnl-šnieo v l^eavenworthu. vlada NE BO DEPOR-TIRALA KOMUNISTOV (migracijski komisar nsvsjs vzroke *an Francisco, CaL — (F. P.) — Petindvajset ruskih komunistov, ki se sedaj nahajajo v tu-kajnnjih zaporih, ne bo poslanih v Itn ni Jo, ker nimajo Združene «iriave diplomatičnlh stik s So-vjetsko unijo. Tako Izjavlja J"hn D. Nagle, imigracijskl komi*ar v zveznem delavskem ('eI>«i rt mentu. Komunisti so bili aretirani In vrienk^aapor, ker so sodelovali Pri demonstracijah brezposelnih delavcev, kl so se vršila v Prošlih tednih. Krajevne obla-•U jih lahko obtožijo kršenja drtavnih zakonov, je dejal Na-Kle, toda zvezni delavski de-Pertment Jih ne more deporti-^ti, lahko Jih pa drii za nedo-I« en čaa v zaporu, kjer bodo čo-kali na dsportacijo. Komunisti drufih narodnosti, ki so bili e-rH»ranl bodo deportirani v prl-Mnjfli par dnevih, akoprav nI bil* proti njim dvignjena druga 4 <">ba kot da so člani radikalnih organiaaaij. / —i Forde so zaltal! davke Desthorn, Mich. —> Cenilci so znižali vrednost Fordovih sem-IJišč In iovsren, kl Jih Ima tukaj. ss t*2,onii,oon, ksr jaimenl veliko snltsnje davkov, Dsvčno breme so nslotili ns rsme stanovske v v lk'erl*K»»u, med katerimi Je večina Fordovih delav-eev, P108TKTX ČETRTEK, 12. JUNIJA. PROSVETA THE ENLK.IITBNMBNT CLASILO IM LASTNINA hl.oVSNSSB MASODNE PONTON- Nt jeuNuri W Mi kr Ikr NUrMM Nan^aiM: « ZSnrf*®- 4rU»» (icvva CMca»0 I« 4» NN m M*. UM uNMk WÜ M «Hrt Mat «a CUMi ia CWi> |7.M M «to M% H» M pri tola; M tM> ■«■■>— NN. Sat «rrtptton ratoai for tfe- U»Mai SUtw («lerpt CMeaa») MU CI..4. p«' r»'. <•»«•«» p* wm. f«rdp mmmUim NN P« »«"• Ccm MltM» pa «ocvvorii MmUifaf ml« M acr NmIm m tm. k»r lu ritt ■ I'HÖH V ETA MEMBES OP THE KEOBBAlfeO PREM » «fcl«p*jb, m M* h prtawr, (*ar »!•«•>. M« N «m N i Ni Rumunska komedija Nova doba zahteva novih komedij. Včasl ao kralji Imeli svoje dvome klovne, dane« pa sami igrajo to vlogo. Rumunija je že nekaj let pozorilče dina-stičnih tragikomedij in najnovejše dejanje se je odigralo zadnjo soboto, ko je ekskronprinc Karol nepričakovano priletel z aeroplanom v Bukarešto in padel na prestol, na katerem je čepel njegov osemletni sinček. Oče je brenil sina s prestola In naznanil Rumuncem, da je prišel "rešit njihovo domovino". Komedija se je odigrala natančno tako kakor v filmu, kadar je Csrll Chaplln kralj. Vlada se je brš poklonila novemu kralju, najete množica je zavpila "živio" in novi kralj je brž pometal v ječo one, ki se ne strinjsjo s komedijo. « » Karol je na glasu kot velik Ijubsvni pustolovec. Ljubke in žene Je menja! kakor suknje. Ko je bil še kronprlnc, se Je poročil s hčerjo* nekega rumunskega generala. Zizi Lambrlnu je njeno ime. Ko mu je porodila sina, jo je pustil in zatajil sina. Nato se je poročil s hčerjo bivšega grškege krslja. Ta poroka je bila po milosti božji, ksjtl nova žena Je imela biti kraljica. Tudi ta, Helena, mu je rodila sina. A tudi ta mu ni bila po volj! In vzel si Je tretjo, Msgdo Lupeacu, ki je bils hči trgoves s staro šaro in še na nekega oficirja v Bukarešti. Magda ima rdeče lsse — in to ga je tako zmešalo, da je pustil oflcietno ženo In sins in krono in prestol ter odkurll s Magdo v Pariz, kjer je živel z njo žtlrl leta. Vse to ksjpsds nI po oflcIHni morali, ker so bili grehi preveč očitni. Ako bi bil Ksml ostal v Bukarešti in imel poleg svoje oflclelne Žene eno, dve, pet, deset sli sto metres, bi bilo vss v redu. Tsko so delali in še delajo z malimi Izjemami vsi kronprlnrl In monarhi — in nihče se ne sme zgražati. Kdjti kralji in csssrjl so nad moralo ln nad grehom: vse, kar store, je prnvt Tods romunski kronprlnc se je met resi nn ljubo odpovedal prestolu in pustil je svojo ženo. To Je bilo tudi sa kron princa malo preveč in skrbniki rumunakih duš so mu hudo zamerili. Helena se je pustila cerkveno ločiti od njega ln ko Je kralj Ferdinand umrl, ga je nasledil — ne njegov sin «Karol, temveč njegov petletni vnuk. Petletni otrdk je bil po miloati božji kralj rumunskega naroda! Otroku ni zameriti, kaj pa božja milost! Kolikor Je razbrati Is vesti zadnjih dni, je Karol z lahkoto okupiral rumunskl prestol, naletel pa Je na odpor pri avoji bivši ženi Heleni, ki ne mara ostankov rdečriasc Magde. Magda sama je tudi huda. ker Jo je pustil samo v pariškem gnezdeč u In — da bo Karolova smola še večja — prva žena Zizi tudi ropoče in za-hteva svoje pravice. Karol upa. da Magdo |k>-tolaži s odkupnino enega milijona dolsrjev — če bo šlo. Vss U poletja rumunskega Karola dokazujejo, da je s|Kisoben ss — kraljs. Zs kaj drugegu ni. Clm večji pustolovce, tem bolj I kralj! To Je le od nekdaj nsjboljša kvalifikacija za "milostnike božje". Kaj pa rumunski narod, na čigsr račun ae dogaja vsa la groba komedij«? Ali prenese? To ssvisi od zrelosti nsroila. Ako je dogorel, ne prenese — če pa nI, je zanj vse dobro . ,, Dva tedna sta že minila, ksr je bik» na-znsnjeno v VVashingtonu, da čez osem dni objavijo rezultat štetja btvi|MMelnlh delavcev v Združenih državah. Brczpo*elne so šteli isto-Časno, ko so jktell prebivalce mesece spril«. Osem dni je pr«*teklo, preteklo je drugih osem dni In kmslu preteč« tretjih osem dni — ob-jsvljenegs ps ni še nič. Kdo zsdržuje oficlelne številke glede brez-poselnoNtl? In zaksj? Ali so tako «-etike, da se jih hoje objaviti? Morda jih nameravajo malo popraviti? Čitali smo pritoibe, da se nI štetje brezposelnih vršilo kot Je treba. Pomote in pomanjkljivosti «o odpusti j i ve. Tudi ns j več ji strokovnjaki se Ishko Zmotijo. Nihče, ki je živ, ni perfakten. Neodpustno In škandal pa Je. če bodo objavljane *> n, ,t,', ki eo bile doms In nslašč narejen«. Ameriški delavci morajo imeti resnico glede stalieUke brezposelno«u. Glasovi fz naselbin delnic: Caroline Mertz, VSeitz, John Obtack, Glas zavedne žen« Woodwsrd, lows. — Ko je moj zadnji dopis zsgleda! beli dai v Prosveti, tedaj je *e tukajlnj rudnik št. 7 obrsčaT sveje nogo, vile, tods sedaj pa rudarji žt tretji mesec iščejo drugega dels To je sreča, da so tukaj zs čeli graditi dve veliki poslopji ki spadata k državni farmi; eni bodq šola, drugo pa bolnišnica Tam bodo dobili delo vsi tukaj šnji brezposleci, ko bo gradnji polnem tiru. Pleča je celi* štirideset centov na uro, in sa mo£eet ur dela dnevfco. Utnev no je, da taka tnewte'Tn dčtevn' čas prav nič ne d tlita po kak Ini organizaciji, ksr je pač ob žalovanja vredno. Ker se p* ne itplsčs, ds bi rudarji IM dru gam za delo, ko Je povsod ptška-vo, zato rajli vsak tukaj v Mi žlni prime za delo, kar je bolj* kot nič. Odkar je rudarska unija take rsokpsana, čitemo vsakovrstni rečIMn nezsdovoljnosti od vse* krajev. Kakor se vidi se lmaj< rudarji zahvaliti dobrim delavskim voditeljem, med kateri jc baje John L. Lewis, ta "hoübt" glava. V Prosveti le «Ismo ni Česar čitali, da bi kateri rudai hvalil Lewisovo početje napram rudarjem, ker je razvidno, ds večina ni zadovoljna z njegovi mi dobrotami. - .....C Pred kratkim «mo pa vendai opazili neko hvslo is Lewisov« trdnjave, kar pač n« nI čudne ga, saj pristalem te stranke im izplača, da se držijo zadnjih o-stankov. 4 Tudi tukaj ee najdt tu ln tam ksk pristal Lewisove gange, med njimi je tudi en Slovenec, katerega pa ni vredne omenjati s imenom. Omenjeni še vedno trdi, da n1 boljšega d* lavskega voditelja v celih Združenih državah, ako ne na celem svetu, kakor je baje Lewis. Akt tek voditelj ne bo vei med živimi, se mora svet podreti. Rojak, ki je še ekstra-Lewisov ljubljenec, tudi ima dobre vzroke sa to. Nekoč je hvalil Howls ta, toda ob neki posebni priložnosti, ko 1>i imel sestopati rudarje, od tedsj pa al Howat dru' gega kot'kruk/ Ljudje, ki ee tako izpremi-njajo, so tako izdajalski, da V ne zavedajo, ko Izdajo tudi Sa-mega sebe. ' To delajo, ker jim Je bil deeetak v reko stisnjen, kadar so pojsmrall, da so silno "brok", da nimajo toliko, da bi groccrijo plačaH. Celo večje vsote so prejemali, kadar sc imeli priložnost ta jamrat dfc prisotnosti uradnikov Lewisove skupine. Ako Je pa kateri dru gl omenil za podporo, tedaj sc gs Je pa oštelo, češ, zakaj si ni ničesar prihranil ob čssu zaposlenosti, moral Je slišat marsikatero zbadljivo besedo od takih izdajalcev. Pred kratkim smo Čitali Proaveti dopis, v katerem se o-menja, da bi Proevcta ne sme-Is pisati v prilog ne prve In ne druge stranke. Ta je |>a res le-ps! Ali ni to dels v ski Hat, Is katerega javnost izve, kako ae delavce šikanira v enih ali drugih krajih? Kaj bi delavec bil, ako bi ne čltal takih listov? Bili b( podobni hribovcem, ki nikdar ničesar ne vidijo in ne slišijo, Še manj pa da bi ee ae-znaaili s kakšnim naprednim časopisom. Pač pa Jih najde du hovnilka zalega. Ako Pros veta prinaša novice, kako poravnavajo rudarji svoje štrajke, ali je to škodljivo člta-M Jem? Nikakor ne. Vsak čl tatelj, ki se zanima za dogodke od drugod, poeebno še Iz rudarskih okolišev, ne bode nasprotoval takšnim novicam. A ko Je jkakšen liat graje potra- ta teljem ustregel, ako prisoli to me kočljažu v "Journllu". U-rednik, ki daje takima imena jsebsm kot je Alexander Hows t, ms ravno toliko karakterjs Ukor urednik» tf maže "pisano >olje". Njegovi čitatelji imajo jober želodec, da prenesejo taksne otrobe. V Prosveti še nismo opazili. Ia bi se delilo tako neslana imena osebam, ki se brigajo in trudijo, kako bi se delavcem trpljenje olajialo. Nekoč «amo M tali, da bi se ne smelo v Promt! pisati o gospodu Trunk u, ^osebno po le za ženske da nI lepo kaj takega. To je i» res zlomk, ker nHcateri čitatelji bi radi, da se samo take reči prikujejo, kar oni "lajkajo" či-tat. AH se ne naučimo ravno iz delavskih naprednih Metov marsikaj, česar bi se ne 1* -listov, ki so proti delavstvu? Pissno polje se baje tudi šteje delavskemu listu, v resnici je pa samo v prid duhovščini in tistim, katerim je duhovščina potrebna, da držijo delavstvo v temi z učenjem pasje ponižnosti in bogaboječnosti. Ko je Alexander Howat nekoč govoril tukaj v Des Maine-su, bi ga morali slišat vsi tisti, ki so mnenja, da je podefoen izdajalcu, kakor ga Imenuje Lewisov "Journal". Tedaj bi lahko videli, da se varajo. Howat ni eden tistih govornikov, ki le tako reztogotijo, da morajo z nogami povdarjat ter z rokami krilit okoli sebe, kakor da bi bili obsedeni. Howat govori iz srca in v mirnem tonu ter z eno besedo več pove kakor nekateri drugi s celim stavkom. Ne dale tistim, ki se ne strinjajo ž njifn, nespodobna imena kot jih npr. on prejema od nasprotne strani. V Voditelj, ki se da v luknjo vtaknit radi svojega pravičnegu dejanja v prid delavstvu, ne more biti izdajalec delavstva, še manj pa sprejme plačilo od tistih, ki navadno plačujejo svoje Judeže. To mora tudi vsak delavec priznati, da Howat prekosi s svojo poštenostjo vse o-stanke Lewisove trdnjave. Kapitalizem ne omrežuje sovražnikov delavstvs. Pred to nevarnostjo Je Lewis lahko siguren. Se nekaj, ker že ravno pišem. Pred par meseci se je od tukaj Izselil rojak Peter Wilfan radi neke bolezni. Zdravnik mu je zaukazal, da prej ko gre, bo bolje zanj. Odločil se je torej ln Šel Iskat zdravja v San Antonio, Texas, toda kakor se je slišalo od raznih ljudi, ga vidijo se sprehajati po Des Moine-su. Iz tega je sklepati, da ee mu ne mudi v zdrave kraje, ker je spremenil Texas v Iowo. Mary Bopan. Novice u domu Milwaukee. Wis. — V ihmi-deljek junija je pridobila org. Slov. dom še dva nova društva v svoj krög. Ksr nepričakovano je prišlo poročilo o številu kupljenih delnic kakor tudi denar. Prvo Je društvo Sv. Jožefe št. 103 KSK J, ki posluje v West Alllsu. To je do sedaj edino društvo iz West Allisa, ki je kupilo tudi delnice za mil-Wauški Slovenski dom, kar je za družbo tembolj razveseljiv pojav. Hvala možem, članom tags društvs, ki so se potegnili in pobrigali, da je prišlo do tega sklepa. To Jim bo služIlo samo v korist S tem je zopet dodan novi Člen našega ujedi-njenjs, ki je tako potreben. Drugo Je društvo "Bslkaa" It. 24 SSPZ. To je edino drultvo v Milwaukee ki spada pod SSPZ. Se prav vnalo sli Al o naT, glasilo !-bro pojmuje 'Herman, ki je pokazal, ds mu'je več za delavska vprašanja kot za šport, dasirav-no ljubi tudi zadnjega. Na zboru jI bila mladina Izredno dobro zastopana. Grum, Rugel, Lotrich, Kamnikar, Rak, sestri Artach, mrs. Krsšna in drugi so pokazali, da se zavedajo važnih nalog, pred katerimi stoji mladina ki med katero je najti dosti naprednega duha. Zbor je tudi pokazal, da se je slovenski delavec zepet začel prebujati in da bomo začeli v večji meri delati za cilje, katere zastopa socialistična stranka. Zbora samega ne bom opisoval, ker to bo razvidno iz zapisnika. Mislil sem pa, da bom bolj tujec v Detroltu. V tem sem bil v zmoti, ker počutil sem se kot v Kansasu pred 16 leti. V Detroltu sem se namreč sestal z mnogimi prijatelji, s katerimi smo bili skupaj v Kansasu. Le žal mi je, ker mi čas ni dopuščat, da bi jih bil obiskal na domu. Tudi bres humorja ni bilo, kar Človeku slsdi urice življenja. Zbor mi bo trajno ostal v spominu in upam, da se bomo na pri hodnjem sestali s podvojenim številoni. Med tem časom pa moramo biti aktivni na agitacij? skem in kulturnem polju, ker le na ta način smemo upati na u-spehe. Naprej za socialistično in delavsko stvar!—Joseph Snoy. Vesti z Unlvetuala Universal, Pa. —— Z delom je pri nas zaenkrat še zadosti po-voljnp, samo plače so majhne kakor menda povsod. Tukaj9taja tovarna Univereal Atlas Cement Oo. obratuje s polno paro noč In dan, ¿11 Slovencev je nialo zaposlenih v njej. V njej delajo večinoma druge narodnosti: Hrvatje, Slovaki, Spanci, Rumunci, Grki, nekaj Meksikancev in Ircev ter okrog ena tretjina črncev, ki imajo pri družbi precej veljave, nam drugim pa kazijo pri delu. Na društvenem polju lepo napredujemo. Imamo dva slovenska društva, št. 141 SNPJ in št. 210 KBKJ. Sedaj je v teku tudi akcija za ustanovitev angleško poslujočega društva, katera u-pam bo uspela in novemu društvu že vnaprej želim uspeha. Spadamo tudi k ameriški organizaciji L. O. O. M. št. 29« Universal, Pa. To znači, da se vsi zavedamo pomena podpornih organizacij. Pred kratkem smo imeli v naselbini in bližnji okolici kar tri smrtne slučaje. Prvi je za srčno hibo podlegel John Bojt, doma Iz Oselice pri Skofji Loki. V Ameriki je bil 16 let. Zapušča žalujočo soprogo in dve hčerki v starosti od 6 mesecev do sedem let. Spadal je k SSPZ in LOOM, kateri društvi sta mu priredili lep pogreb. Drugi je bil Joseph Supančič, doma biku Krke. Dolenjsko. Bil je član društva št. 141 SNPJ ln češkega društva, kateri eta mu priredili primeren pogreb na Ir-vlnu, Pa. Tukaj Je bival nad S6 let in Zapušča dva sina In dve hčeri. Tretji je bil Daniel Rado-vich. ki je umrl 3. maja radi vnetja v glavi. Doma je bil is mesta AvguHto, Hrvatsko. Zapušča ženo, dva sina in dve hčerki. Bil je član društva It. 141 SNPJ. Pokopali smo ga v Pltteburghu na srbakem pokopališču na Južni strani tiesta. Četrtega Julija bo Imelo naše društvo Št. 141 SNPJ piknik na Center peach. Solsburg Rd., de-»et minut hoda od naselbine Cen-tejr. Vabimo vse rojake na fa piknik, ki bo prvovrsten. Paul KekaL USTNICA ITRKDNI3TVA Paiasville. O., Frank KraAo-vec: — Radi ^predolge odsotnosti Iz detične države, niste upravičeni do starostne pokojnine. /. Sestava mleka Ravno sedaj, ko je izšel v Jugoslaviji enot. ni zakon o živiUh je umestno, da si ogledamo pobUžje najvažnejše izmed Živil. t. j, mleko ir. bomo pri tem videli, kake velike važnosti j,, tak zakon za ljudsko prehrano. Da je mleko najvažnejše izmed vseh živil sledi iz Wga da vsebuje vse one snevi, ki jih človek neoi>l hodno potrebuje za prehrano in sicer v takem razmerju, kakor si ga Ugodnejšega *e moremo misliti. Kadar govorimo splošno o mleku, imamo vedno v mislih le kravje mleko in se na to tudi ozirajo vai živilski zakoni, ter to izrecno po-vdarjajo, ker zaostaja vsako drugo mleko (Ovčje ali kozje) v vtttnostl daleč za kravjim. Sndvi torej, ki jih človeško telo tako nujno rabi in ki se nahajajo V rtikku v tako ugodnem razmerju, so: beljakovine, ogljikovi hidrati ali sladkorji in taa&oba. H tem še spadajo vode, soli in vitamini. Da zadovoljuje mleko vse potrebe človeškega telesa vidimo pri dojenčku, ki dosti Časa živi samo ob mleku. Sestava mleka je sledeča: vode ima 88^, maščobe 8 do 3yt'A, mlečnega slakorja 4.6'., beljakovin 3.6% in soli 0.7%. Ako odvzamemo mleku vodo, preostane nekaj, kar imenuje kemik suši no. Ako odvzamemo tej sušini šs maščobo, imamo pred seboj maščobe prosto sužlno. Dolgoletna opazovanja so pokazala, da je množina 'te brezmaščobne stršine v mleku precej enakomerna ali konstantna ln da snaša 8.5%. Ce pada ta vrednont izpod 8.25% je opravičen sum, da mleko ni več pristno in da mu je bila dodana voda, ker je voda snov, ki vsebuje tako malo raztopljenih primesi, da nam zniža kot dodatek mleku, množino su&ine. Tudi sama vsebina maščobe je precej konstantna in znaša 3%. Dane sta nam ttorej dve vrednosti, ki omogočata ugotovitev, ali imamo opravka z mlekom normalnega, aH nenormalnega sestava, z drugimi besedami, ali je mleko pristno, ali potvorjenc. Je' še nekaj drugih načinov, ki omogočajo kemiku Ugotovitev pristnosti mleka, vendar ne spadajo v okvir te razprave. Od sestavin mleka tvorijo mlečni sladkor, en del beljakovin (tkzv. alfoumin) in soli bistro raztopino in v tej raztopini se nahajajo fino razdeljeni delci kaizeina in maščobe, ki tvorijo takoavnno emulzijo In dajejo tekočini belo barvo. Ugotovili smo, da je vsebina maščobe v mleku precej enakomerna. Vendar obstoja rtekaj vplivov, ki tahko normalno količino maščobe zvrtajo ali znižajo. Med temi vplivi ?<> glavni pasma, Čas ko Se krava otell in Čas molže. Kar se tiče pasme Je znano, da dajo nr-hfnske krtva (y. pr. holandeke pasme) mnw<) mleka z razmeroma nteko količino mafcčobe, Te razlike, ki itfajo izvor v -pasmi, ležijo v mejah med 2.5 do 9%. * Pri poskusih se je ugotovilo, v nekem kraju, pri "simmendolsklh" (kravah 3.5 do 5.6'; msfčobe v mleku, aM srednjo vrednost 3.96';?. V istem kraju so dale istočasno "algauerske" krave mleko z 3.3 do 3.9% maščobe, ali srednjo vrednost 3.4%. Drugi vpliv, ki smo ga šteli med glavnimi, je čas otelitve. ( Takoj po tem, ko se krava otell, daje, primerno potrebami mladega teleta, več mleka z manjšo vsebino maščobe. Na to pada količina mleka, procentualna vsebina m-«obe pa narašča. Pri tem se gibljejo spremembe procentualne vsebine maščobe med 2.7 do 4.5%. Ta vpliv otelitve je pa razmeroma kratkotrajen ln sicer daje krava v 5 do 10 dneh po otelitvi zopet normalno mleko. Tretji glavni vpliv je čas molže. Zanimivo je, da ta vpliv ne zadene množino brezma-ščobne sušine. Običajno se molze kravo trikrat na dan, t. j. zjutraj, opoldne in zvečer. (Dalj« jutri.) tnasaBaBn^* Ameriško 153. leguMI obe ženi Charles C. Chefiy se je oženil z Anno pred sedmimi leti, zadnjo jesen je ps poročil * Friedo, kateri ae je predetavil kot John C. Bonertt Na dan svoje svatbe je povedal prvi ženi, da odslej bo delal čez uro vsak drugi ve-čer. DrugI dan je povedal isto svoji drugi ženi. To je trajalo pst mesecev. Chelly Je bil silno zsposlen. Vssk večer je delsl "čez uro. Zjutraj je zspustil eno stanovsnje in zvečer * Je vrnil v drugo stanovanje na drugem koncu mesta — ih drugI dan Obratno. Prvi ženi se je zasmilil. "Preveč del** moj dragi," je rekla Anna mehko. "To ve černo delo te ubija. Saj že kgmaj vlečeš nor Za seboj" . , . ' ' * "To je vse za te, draga moja," Jo je toU-žil Charlie še mehkejše. . ; Tedaj pa je padla Anni čudna miw! » glavo. "Ti moraš zaslužiti veliko denarja • te» česurnim delom, dragi. Kje pa je denar' Istočasno je modrovala Frleda v druge«" stanovanju! "Za ves ta denar, ki ga zaslu*'« • česurnim delom, W lahko že Imeli avto, ps B nikjer nič. Kje je denar r Kmalu je Anna prišla le na drugo m** Kaj. ko bi tnalo pogfc-dsla po njegovem vetrnem delu? Res je vohunila in nI n * «slu, našla pa Je njegov drugi naslov, kijo I pripsUnl k drug« leni. Ko Ste se d» f šM. je Chelly odkurll skoal zadnja vrste -do danes ss še ni vrnil. ČETRTEK, 12. JUNIJA. (Poroësvalski biro ProeveU v Jugoslaviji.) Priée v beograjskem procesu slišana gospa Terezija Udjela, Ljubljana, 17. maja 1080. Pri ka**ri je bi! na stanovanju V beograjskem piroesu so J^SS Bâo da včersj začeli z zasliševanjem * obt^ni Ban dober !n pošten prié, ki izpovedujejo kaj o de- ?f/ef1"lk bH, da 'Je poleti imel janjlh obtoženeev. Prva priča je k,jučJ*f vežnl* vrat, jesenf pa ¿¡I šofer MIlan Gjokič, ki je vo-|"e V€*' * v™«*ti zii lani dva človeka v avtomobi- *om?v P , Urt> ZV^er tftr ta" lu v neko gostilno in ki je ta dva L*° ™ «^J «ti na kakršnihkoli sumljivosti javil policiji. Bi-ft «njrovanjih in zarotniSklh se-la sta to Stefanac in Hadžija, ki,8;anklh nitl hodil P° me- sta vozila v Zagreb košaro s pe- p"TÏTJem *em?ra-klenskim strojem. S tem je bila ¡¡T' Pn hlànI Pre»8k*vl nwo vsa ts skupina obtožencev od- !!1, .f1 i*^*] krita Č ! nI nikdar vid*la Pri Priča je na razpravi pokazal T^S če8a druu*e*a na Stefanca, češ to je tisti, ki n» vodl1 v 8obo "<>- ^ benih gostov. sem ga vozil. Štefanec odgovori: Da, jaz sem tisti. Obtoženi Hadžija vpraša pričo: Ali je res, da sem plačal za avto 230 Din. Šofer: Ne, saj me je plačala policija, kamor sem peljal oba a-reti ranča. Zagovornik dr, Bertič: Stefanac je precej lepo oblečen. Kako da se vam je zdel 'sumljiv? Šofer: Ker sta avto naročeva-la dva človeka, vozil pa se je en sam. Ker je bilo ponoči sem mislil, da je mogoče kak tat. Zato sem naznanil policiji. Druga priča je bil konjiški ka-petan Gavrilo Kaledin, oficir naše armade, a rodom Kuš, nečak znanega belogardijca generala Kaledina. Lani 7. novembra je bil v gledališču ter se je vračal potem domov. Ko je prišel v Is-tarsko ulico, je zaslišal, da gre nekdo za njim. Ozrl se je, v tem pa je dobil strel v hrbet. Ko se je okrenll, ga je zadel drugi strel v roko, Obraza ni videl, ker je imel napadalec klobuk potisnjen na oči, zapomnil pa si je splošno zunanjost in postavo napadaloa. Ko so mu na policiji pokazali Ma-tekoviča, je v njem spoznal atentatorja. Kapetan Kaledin pravi tudi; da je Matekovič na zagrebški policiji opisal ves dogodek tistega večera, da je izjavil, da sta bila s Pa ver jem plačana za to 0to. Pričenja se prvo škropljenje v vinogradih. Tudi živina ne bo stradala, ker je krme dovolj. Gnojenje s umetnimi gnojili kale izredne uspehe, ker je dosti padavin. Poizkusi s setvijo selekcijonirsne pšenice iz Belja, kažejo izvrstno. Pšenica je močnega stebla, širokega listja in se že od daleč razloči. V Veliki Loki snujejo živinorejsko zadrugo z namenom selekcionirati krave in jih plemiti z dobrimi biki, zarod pa rediti za domačo rejo in za prodajo drugam v plemenske svrhe. Po nasvetih aretskega kmetijskega referenta ae je v ta namen osnoval pripravljalni odbor z gg. županom in nadučite-ljem na čelu, ki bosta ukrenila vse potrebno'za ustanovitev zadruge. V žužefnberlkem okraju se je pojavila kuga pri svinjah; razglašen je pasji kontumac, ker se je Ztekel pes klatil po okolici. Hrošči so zaradi hladnega vremena hitro izginili'. Zatiranje njih in raznih škodljivcev na samem drevju se nadaljuje. Le a-ko bodo Imeli Dolenjci za kmečke pridelke dobre cene, bo za vse dobro; če ima kmet denar ima vse denar. Zato je nujno potrebna organizacija prodaja kmečkih pridelkov, kar naj bi se začelo zadružnim potgm. v Smrtsa koaa Dne 22. maja je umrl v Loki pri Črnomlju nenadne smrti Z(laj zanikate."' Matekovič vztraja, da Kaledina ni napadel. Sodniki izprašujejo pričo Ka-ledina, ali ni bil mogoče napad nanJ uprizorjen s strani komunistov ali celo boljševlkov in bo-ljševiške čeke, ker je on pač be-^ardist, nečak Kaledina ln sobojevnik Vrangla in Denikina. Kaledin izjavlja, da je to ne' mojfctfe. Zagovorniki as protlvijo mnenju. da bi bil Kaledin lahko spoznal napadalca ob svitu revolver-■fc*ga «trela, zlasti še. ker je I-">«1 napadalec klobuk na čelo polnjen. I)r. Trumbič zahteva. Potem so odvetniki predlagali nove priče. Sodišče bo o predlo-gih sklepalo. Potem se je prešlo na čitanje raznih dokumentov. Najprej čitajo poročila policije o eksploziji peklenskega stroja na Zrlnjevcu ter poročilo vešča-kov o eksplozivu. Pravijo, da j« eksploziv dovolj močan, da bi bil porušil objekte in ubil v bližini atoječe ljudi. Dalje so čitali preteče pismo, ki so ga našli na Močna je vem stanovanju in o katerem pravijo, da ga je pisal Mocnaj. Naslovljeno jš bilo na trgovca Ma-loviča iz Karlovca, kjer mu piše, naj ne hodi a poklonltveno de* ET* S^TSm"tJ^"^" ;Xe- 11,1 r*i slepci sami pa se delijo v več ka- škl dobi gostilničar Wetas, po domače Vize. Pred meseci Je prišel iz Amerike, kjer si je pridobil precej gotovine. Namenil_os jo trajno'naseliti v Lôfct n je pil Gorupičevo gostiln o»" katero i redît je moderno preuredil. Posebno rsdi so se zbirali pri njemu A» meričani. Toda neizprosna smrt mu Je pretrgala nit življenja. — V ljubljanski bolnici je preminul Al. Skrem, narednik vodnik v pokoju.—V Ljubljani je po kratkem trpljenju umri posestnik, žsgsr in lesni trgovec ns Prim-skovem g. Lovro Remes. — Ns-dslje je preminul v Ljubljani I-van Prebil, mestni zidarski mojster in hišni posestnik. Tragika slepcev In moderno skrbstvo sa nje Slepota je med vsemi človeškimi nedostatki najhujša hiba. Zakaj živeti brez svetlobe in barve,I brez oblike In sotnea je tragika brez primere. Noč, večna noč! Predstavimo si človeka, ki tava v nočni temi in si ne more pomagati z umetno svetlobo! Kamor stopi, povsod je nssiguren. Strašna napetoat napolnjuje njegovo možgane in vsak trenutek mu je, kakor bi ga hotela zadeti kap. In takšna napetost spremlja alepce skozi vse življenje, od rojstva do groba. Mojne črte te napetosti so še le tam, dok oder seže slepčev rasum in njegove praktične zmožnosti. Vse to pa je daleč, daleč sadaj, zakaj slepota stavi Človeku povsod meje. Slepec ne more nikamor brez vodstva vldca. Po drugi strani pa atavl slepemu meje svet, ki ni slep, in tako Je slepčevo znanje često pozabljeno in se vobČe ne upošteva — zlasti dandanes, ko ae celo videl prerivajo, da bi drug drugega prehiteli ln preko-slli. Odkar pomni zgodovina, je u-soda slepih zanimala ljudi, toda še le v minulem atoletju je skrb za slepce dobila neko smotrenost < ln konkretno obliko. Poprej so bili slepci izročeni na milost in nemilost tistih, ki so delili miloščino, novejša doba pa je opustila pozlVanje k sočutju. Namen modernega skrbstva sa slepce je bil, napraviti iz njih kolikor mogoče polnovredne Člane Človeške drušbe ln dokazati, da ae tudi slepi lahko približajo drugim soljudem. S tem je bilo izvršeno tudi važno in koristno moralno delo. Slepci ao dobili zaupanje vaae In danea je že splošno razširjeno nasiranje, da slepec zaradi slepote nI in ne more biti fredmet preži ran j a s strani drugih občanov. Danes imamo v vseh moder- J®J ne ves dogodek v Zagrebu na Ufjjo v Beograd, sicer se bo-mesu pred sodno komisijomaWeva|L Mocnaj izjavlja. Skonstruira, da bo mogoč« ugo- ^ ^^ n| p{gAi ^ Prav tako loviti dejansko resnico. ''"tem sta bila zaališana še **»«»ncs Maalič, gostilničsrjs, k>r sta se večkrat shajsls Frs-in Kremzir. Obe priči ns-V»J»U neke odlomke pogovorov Krunilrja In Franekiča, vendar i "»mena. ?je bil včerajšnji dan ras-*»vt zaključen. Dsnea se nsds-'Jujr zaslišanja prič. fc*rra)4i p mren se bHža svojemu koncu . v<«mJ se je nadaljevalo za-•h*«vanje prič. Prva je bila za- so čitali groziIss piams uredniku "Novosti" v Zsgrebu, predsedniku vlade, starešini Sokole in šefu ssgrebške policije. PUms so vss podpisana a "Hrvatakl revo-lucijonarji". Dslje so prrfitsll poročilo strokovne komisije o peklenskem stroju, namenjenem za železniški most pri Martinov-ki. Stroj bi po mnenju te kmi -sije zadoslovsl. ds bi razruš I most in tir. Odvetniki se pnrtl-ri jo temu poročila Jutri vala. Drevesa In strsls Nemci imajo pregovor, ki pravi, da človek ne sme vedriti pod hrastom, pod vrbo aH pod smreko, pač pa je popolnoma varen pod bukvijo. Preproatl narod 1-ma tako Izkustvo, ki ga je sedaj potrdila tudi veda. Učenjaki pravijo, da ao ona drevesa dobri prevodniki električne «truje, kl imajo mnogo skrobs ln mslo o* ljs. Zato v taka drevess zelo rado trešči. Največ olja imata o-reh ln bukev, kl sta tako slaba prevodniks elektrike In ne prl-vlačita strele. Mslo maščobe ln mnogo škroba ima hraat, vrba. topol, jesen, brest in Jelša. Ob nevihti tedrltl pod njimi je vedno zelo opaana stvar. Vsekakor pa je še najpametneje, ne zatekati se ob nevihti pod drevesa. O podedovano*! i raka Zdravnike že od nekdsj silno xanima vprašanja, da-li je rak bolezen, kl se podeduje, vendar probleme doslsj še ni bilo mogote rešiti, dele profesorju Bern-steinu se je posrečilo, da Js na temelju obiiegs statističnegs materiala dokazal, da ae rak po-deduje. Navadno pa naatopi le Um, kjer je očetu In maUrl bilo že prirojeno nagnenj* k raku, alt p«, kadar aU oba tudi dejan-ako trpela na raku. Vendar se podeduje tsdl v tem primeru zopet le dovzetnost organizma za raka. Zanimivo pa js. ds ss to nagnenje se podeduje, afce >e eden Izmed roditeljev zdrs v V tem primeru odloča vpHv zdravega. Kljub v »emu podedovaae-mu nagn^nju pa je treba še posebnih bskterij, kemičnih sli fizičnih vplivov, ds se rsk tudi razvije. Aka teb pogojev si, ss tegorij, predvsem v Ukšne, ki so ae rodili slepi, ln v. Uke, ki so o-stepel! pozneje. Pepeben razred tvorijo dslje osebo, ki niso popolnoma slepe, ampsk močno sls-bovidne. Po nsjnovejših kste-gorizacijah veljajo oči, katerih vid znaša 0 do l[26 do l|4 pa samo za slabovidne. Največji dobrotnik slepcev Je bil francoski učitelj Louis Brail-le, izumitelj pisave zs slepce, tiste genlslne Iznajdbe, ki je na večno temo obaojenim vsaj nekoliko olajšala enolično ln ssmot-no življenje. Sistem te pissve sestoji iz vzvišenih točk, ki so urejene po natolu latinske pissvs. Slepci jih otipsvajo in čiUjo. Ds-nes Imamo že cele knjižnice zs slspce, tudi le neksj listov zs slepce, nedavno pa Je slavil Brallleov Izum novo zmago; v Londonu ae je predvajal rotacij-aki stroj sa Brsilleovo pisavo. Na U stroj se bo tiskal poseljen dnevnik za alspc«'- Pisava za slepce Je danes Uko izpopolnjena, da odpira aleplm celo pot do akademakega študija. Velike e-vropske države imajo posebne savode, kl pripravljajo slepe za univerzitetni študij. V velikih državah, kjer je skrbstvo ss sleps dobro urejeno, zavzemajo sltpcl ugledna meaU v trgovini, industriji In drugih panogah Javnega življenja. Hlepel niso danea reveži, ki si ne znajo pomagati. Združeni so v mogočnih organizacijah, ki skrbe za njih usodo ln socislm položaj Ur jim posredujejo izobrazbo z najrazličnejšimi sredstvi. Slepce najdemo danas kot ste-nografe, strojepisce, godbenike, uglašavales klavirjev (U stroka Jim Js po#ebno IJubs, če so mu-ziksJni) kot pletilrr. knjlgovezs Itd. Poaekod vrš^ slapi v zdraviliščih službo msaerjev, In sicer z lepim uspehom. Njih udejstvo* vsnje v tej stroki Je Um hveleži nejše, ker so to ponavsdi zelo značaj ni ljudje in imajo bolniki že is tega razloga vanje veliko zaupanje. Važen pripomoček, kl uvajs v vrvež normalnegs živ« Ijenja, ulice in ce«U, je pea, Ts svastl spremljevslec Človeka Js zlasti V slufbi slepih poka/al svojo Izvrstno uporsbnost. Kdo ne pozns štlrinofra. kl vodi svo. jegs go*podarja po vellkomeat sprehod in zopet domov. Tako ga rešuje nesrečnega razmišljanja o usodi teme, pomaga mu do neke meje k samostojnosti. Pse zs slepe vzgajajo v posebnih zavodih, kjer ostanejo živali običajno priblišno dva o>e< seca. Štirinajst dni, preden ga izroče gospodarju, posovejo slednjega na tečaj, da se privadita žival in Človek drug drugemu. Vsako leto stopa na ta način v življenje. Slepec nI več naveaan na tesen prostor Mirih sten, in če ne vidi, vsaj s pljuči vsrkava prostost in svobodo, po kateri tako hrepenijo njegove mrtve o-či. Goiija proti radikalcem M|SCS Nazadnjakl priporočajo protlde-lavsko zakonodajo Charlotte. N. C. — (F. P.) — "Cjui je prišel, da država sprejme zakone, ki bodo preprečili aktivnosti radikalnih agitatorjev v Severni KaroUnl", To izjavo je podal Frank F. Orr, ki kandidira za državnoga senatorja v okraju Meckenburg. Da se nazadnjaški Člani državne legislatura pripravljajo na sprejetje zakonov proti kriminalnemu sindikalizmu, je razvidno iz izjav, ki prihajajo v javnost od strani Ukstllnih magnatov. "Ako bo Orr Izvoljen," Je dejal uradnik tekstilne unije, "tedaj se moramo pripraviti na boj, Orr je orodje Bulwlnkle-Loray tekstilne drUžbo in bo delal, kot mu bo ona ukazovala." Proti Orru kandidira F. O. Clark, sin načelnika državnoga vrhovnega sodišča. Liberalni elcmentje v Grcons-boru so tudi Israglli bojazen, da imajo nazadnjakl v načrtu vrato predlog, s katerim bodo skušali potlačiti vss, ksr js is osUlo ns-prednegs, v ozadje. To bojasen potrjuje lajava, kl jo je dal sodnik, kl Je vodil obravnavo proti marionskim stavkarjem, "da je čak dbzorel, da legislatura pod-v za m o korake proti delavskim organisscijsm, kl hujsksjo delavce na odpor," GangeAka vo I Chicago. — poldne je nesns lil reporterjs č ks "Tribuno" s di v podullčnem dolph ulice Cbkagu pondeljek poli gsngež uotre-Iksga dnevni-ii mnoilee Iju-hodnlku Ran-Michigan ave. ReporUr Alfred Lingle Je bil na mestu mrtev ln morilec Ja pobegnil. Umor je bil najbrž čin maščevanja, ker Je reporter izključno pisal o gangužih. Tribune" Je razpisala $.10,000 nagrade za ujetje morilca. V zadnjih desetih dneh je bilo enajst mož ubitih v gsngeškl vojni, . ' Jmr s, m I ft I * M. i i m ja ,. t ir x i Metodlsl^al škof laiam Cannon. vodlt.lj preklblrlonlstov In druslk bi-gotov na jugu In korsal Isralae ■ tajim drnarjam. Pr«d nrks) dnevi — )• uprl odrovsr)allaa vprašaja arattnrn Mkiska sa praUksv» labUtar, M, da sceatarj« neitriga, kallk« denarja Je sapravll aa poras "mokrega" Alfred Sadika v sadail predeedalškl kampanji. Hrnat |a mos«ir Ura pred a treba drugega, nogo govarjati, pa mi je zlila vedro da stegne roko ... Končno, vsak vode ns glavo, ima svoje razvada in ona ima —- To za to, da mi osveži mi-razvado po zakonu. Tedaj boste sli! — je pojssnila moja žena. razumeli, gospod odvetnik, kaj Gotovo ml jih je osvežilo, saj si misli moja žena, ki pozna na- je bilo pozimi zvečer, a navzlic mere svoje sestre I temu sem sklenil, da ostanem Ce se vdova omodU, se lahko mož svoje žene. Dejal sem si, zgodi, da bo prepisala svoje do- da bo jutri vse pozabljeno, ker brine na novega moša, vzaj po- je moja žena umolknila; a glej-lovico. Potem pa, nič več klobas te, ob zori drugega dne sem done sladkorja ne kave, nič več bil — kakor zaušnico — vedro bankovcev po petdeset frankov! mrzle vode na glavo (tako mrz- No, treba je urediti vse to! 1«» 4* *> mi kosti zašklepetale): Oprostite, vdova se je malo za- — Zato, da ne pozabiš! — je gledala vame in stvar ji je uga- razložila moja žena, ki je stala jala fn ji še ni prešla, tako da ob vznožju moje postelje z ve-bi bil jaz tisti, ki bi ga rada za drom v roki. moža, pa brez vsakega skriva- In od tistega dne, verujte mi, nja. sem prejel za vsak "ne" zjutraj Ko sem to razumel, se mi je in zvečer, ob mizi in na postelji zdelo prijetno, čeprav sem se svoj del vode, in ta voda ni bila smejal. Svojo ženo imam rad vedno iz vodnjaka ... Pa goto-in misel, da bi bil mož katere vo vam nisem še vsega povedal, druge in čeprav bi imela poln Pomislite: obe sestri sta spo-klobuk cekinov, mi ne prija pre- razumni; in jaz ne vem več, kaj več . . . Toda na tej zemlji nisi jem in kaj pijem, da niti ne o-sam . • • menim poleg tega vočnih prepi- In nekega večera, ko je sva- rov in ... me razumete? . . . kinja odšla, potom ko je bila položaja, ki sem vanj postav-prebila popoldne z nami, mi je Ijen: nič več toga, kar lahko dejala žena: mož zahteva od svoje žene . • . — Janez, ali peanaš namere Torej, kaj bi storili vi? moje eestre? Poznam žfeno in vem, da bi si — Da, draga — sem odgovor dala prej odsekati glavo, nego ril. — Znorela jei da bi popustila. Je trdoglava in — Znorela ali ne, treba je ve- trmasta! Utrudil sem se: ne deti, kaj bi bilo atoriti. In jaz morem več! In zato sprejemam menim, če ne storimo, kakor ho- ločitev in bom vzel svakinjo: če ona ...