Leto uax. šl xyj
LjafelSana, pctck 16. oktofcra If3ft
Gena Dia !•-

i^naja vsa& >v^n popoiđiM, izvMmfti oedftQ* m panika, —. inenti do 80 paoi rrst a Din 2, do 100 vrst a Dis 2JS0, od 100 do 800 vrst a DtD 8» recjl tnserat* petit rrsta Din 4.-, Popust po dogovora, tosentm dave* poaebej. — »Skmnsid Narode rp|i» mesecno t Jugoslaviji Oto 12.*. sa inozemstvo Din 25«. ftofcoplst m ne vraćajo
UBEDNIftTVO   Di    0PRAVN1ATVO LJUBLJANA,    anafljev«   c«lle»   Me«,   ft. Telefon: &1-22. Sl-23, Sl-34. £1-33 ls 81-96
Podrutntoe: MARIBOR Stroe«nayerj€VB 3b — NOVO MESTO, L.jubijam<Ka c telefon št. 26. — CELJ1L: celjsko uredništvo: Strosamayerjeva ulica 1, telefon at. 6A podružnica uprave: Kocenova ulica 2» telefon At. 190. — JESENICE:   Ob kolodvoru lui
Postna nranllnlca v Ljubljani St. 10.351.
Odloiitev v Spanski državljanski voinl se bliia:
Generalni napad na Madrid se te pričel
Čete generala Mola in seneraia Franca so zaCeie z juga in severa prodirati proti prestolnki Odločiino bitko pričakuiejo vsak čas
Pariz, 16. oktobra, o. Radijska postaja v Sevilli poroda, da. čakajo čete generala MoLle saun> ^e na povelja za. splo&en na.pa-*l n& Madrid. Xapa«1 se pripravila že uporni ^ka letala, ki ao Madrid hndo bombardirabi tor poni sila *koro v?f vojn^nice in več drn-fTih   javnih   posiopij.
lTpornisk€ četo  7 divizije bo vČeraj popol <ln»- zasrdle važno ef*-tno križi£6e, oddaJjeiH) <xl  Madrida samo še 35 km. S tem obvlada-j**jo dru^o  cesto   proti   Navalu   Carneru.  ki je   zadnja   po   vladnih   četah   ntrjeno  opori šc«\
Ke>r so zaradi velikega 4ež<evja ©eete v najčlah^vn stanju, j© posiaj general Fraoco nad sto ta n kov v boj, da prekinejo v»e uvoze med glavnim mostom in Valencijo &i~ Miircijo.
Na arnsrnnskorn bojiS?-n so uponriki «a-vzoli Sarineno na. cesti me« I FTtiesco in Fra-pasom, kjer j« pad'o kflJcfh 900 Katalonoev. Na bojišcu pri Talnvf*ri »o uporniki atvseJi San Esteban. It San S^basttana poročajn, da. R ev Bflban vrfcp ponli&ii bofi med anarhisti Ln Baski, ki so že KMtttti etrateSke po-Rtojanko v roestn.
Pričetek uporuižlce ofenzive proti Madrid«
Ijzbona, 15. oktobra, o. Po venteh Spait-«kjh uporni&kth radije^th postaj so oporni k i fce prideU ofenzivo proti Macbido. Po n'^arih generala Mole in generala Franca j>r odi rajo uporniji proti Madrida od 59-H"ii*»nyp  na  «evem  fat  TaMvere  na%  Jogii,
Obrambne priprave v mestu
Madrid. 16. oktobra, d. Vlada ima na rax-p^ila^o za obirambo 100.000 nm za fronto pa i* pripravljenih še 100.000 delavre^r in milienikov. Vladne čete kopljejo z v&o naglih ro «?fivkvkp jarJc*>. Madrid je podoben oble-cani t.rdnjavi. Uporabo vode in živil &o "Tnpjili. U Tnpffta posiljaio civilno prebi-\al^vo.  posebno otroko.   v   Valencijo.
Obupni boji za Oviedo
Madrid,   \(>.  oktobru,  h.     Vla-dna  agencija
»Piajia: poroča, da prebivalstvo Ovieđa naglo zapušča mesto. Tako je samo vče-raj odšlo iz mesta oteoii 1500 meščanov. I^red od holom dobi vsatlcdo Injekcijo, feer je zaradi p.manjkanja hlgijeaie nastopila epidemija le^arja. Vlađue čete so doslej »asedJe niestno txžnico, umobolnico in topmcareko vojašnico, napadle pa so da-nes oba prva oddelka Arandove armade trr začele z naskofcora na tretjo linijo, kl ini a nalog varovati srediSie mesta. 2e tri dni se asturski rudarji bore tuđi v mest-ni okolici, da bi ustavili prodiranje po-možnih upirmiških čet, ki so se morale z vplikimi izgubajni umakniti v gon>vje. Njihovo žrtve ae cenijo na 1000. Sedaj se vrsijo boji za posest oviedske jetnišnice iri velike tovarne orežja, ki se nahaja v neposredni blizini mesta. Položaj v mesta pn različnih vesteh, ki prifaajajo od tam, Šo vedno ni posebno jasen. Usođa mej^a jo f:edaj cdvisna samo od tega, ali se bo vla-inim rudarjem posrećilo ustaviti prodiranje   pr»možnih  Čet.
Franeosko-španski incident
SfiyonnC, /o. oktobra. A.\. Odkar so pe 7Ač&e sovražnosti v bilbajski o^oliai, so je mnogo ribiskih ladij zateklo v ba-yoniLsko prlstaniš-Čc. Te dni je španski konzul p:2T»al lastniko teh ladij, naj se vrnojo v matijno pristanLšče. ribiške ladje pa se nišo hotele pokoriti. Zato je konzul zagrozli, da bo narrčil žrpajLskim podmor-nicam. naj jih izženo iz bayonnskeg'a pri-stanišća. Ko so o tem zvedele franeoske oblasti, so naročile franceski vojni ladji, ki križari blizu obrežja, naj prepreci kršitev franeoske pomorske nedotakljht>-*ti.
jpanski Maroko dobi avtonomijo
i anger. 16. oktobra, b. General Queipo de  Llano  je ob  pri lik i  sprejema  odposlan-
s*tva višjih uradnikov in za-3topnikov in sultanata   v   Tetuanu   izjavil   m^d  drugLm:
Iporniš^a   vlada   «**   peča  z   naftom,  po fcarerein   naj   bi   bila   »pansKerou     Maroka   \ pri znana   popolna   avtonomija.      Sponi ja  bi si   priđržala  samo  pravico     vojašS*e  intfr-   i vn; ci je  za  obrambo dežele.
To izjavo uporniSVega generala je pre-vedel v arabski jezik Abd el Kalak Tbr-
res, stric ananega Torresa, ki je bil nad 30 let KaMopnik maro&kega sultana, v Tankerju.
Dve uporniški ladji z vojaštvom potofitjeni
Gibraltar, oktobra. b. Ove vl&dni podonornici ^ta danes med Aroflo in La-rachem torpedirali drve upornifiki transportni ladji, na katerih je bilo več voja-,«kih oddelkov. Obe ladji sta se potopili. V
gibraltarski ožini so danes opazili već trupel upomižkih vojakov, ki so se naha-jali na uporniških ladjah. I>omnevajo, da je našlo smrt v valovih nad 500 vojakov.
Novi španski opravnik pošlov v Pra^i
/Vaga, 16. oktobra, g. Novi španski opravnik posk>T v Pragi Louis Jimeaiez d' Asuo. je danes izročil svoja poverilna pas-•ne.   Dasedanji opravnik poslov San y To-
var, ki se označuje kot zasfopnH; btir-^o-škc vlade, se ni zfl.pus.nl poslopja poslani* št\*a. Pravi opravnik poslov madrisk^ vlade sfđnuje zato zača^no v hote u. Kflkj'i ostale države smatra tuđi CSL. niaiiridskn vlado kot lei^eino vlado, d*"»sod;in_i*»v!.*' opravnik po^'ov- ki se priznava k bur<iM-ski vladi, pn kot privatno osebo PolHitni kro0 sicer ne bi radi videlt. da b se spor tned obema za^Uipnikoma odigra! na čc-SkosLovaških tleh, vendar pa sr rnvoj«-vmešavati, ker obsrfoji upanje. 6\ se b<^\s oba zastopnika  sama  sporazrimeJa.
Tečaj lire v kliringn
V kliringn »2S.83 »in
v prostem promet« 2V1.05 Din
Beograd, 16. oktobra, r. Obračunski tečaj lire v jngosloveiisko-ltAlijaiifidsem kHrfngu je đoločen na 228.SS đnarjev za  100  iir.  Za  liro  prejemajo izvoznik!
povprečno 271.65 đinarjev, koffisor zna-da prihliiBo eoifika pariteta, ker lahko prodajo 50% v prosteni prometa in do«cd£tjo  tečaj 315 đnarjev m 100  Hr.
Uredba a nacionalnih park ih
Bfova nređitev naj »iuži tujskoprometni propagandi
Beof^rad, 16. oktobra. AA. V miniatrstvu sa gozdove in rudnike je pripravljena uredba o nftck>nfilnih parkib. Cilj te uredbe je, da se zaSčatijo deli zemlje, ki so po-sehno lepi po svoji naravi ah pa imajo znanstveno in zgodovinako vrednoat in imajo kot taJd vse pogoje za fizićno in duhovno okrepitev človeka in ki kot taki tore j tuđi dvigajo tujsk promet. Uredba pred pisuje način zaščite nacionalnih parkov in pa vodstvo teh parkov. V finančnem zakonu je bilo ministru za gozdove in rudnike j dano pooblastilo, da nekatere dele progfa,- !
si 2R nacionalne parke in da jlh zaftne tođt urejatL Tuđi državljanski zakonik iz leta 1931 dovoljuje, da se nekaterl deli zemlje proglase  za nacionalne parke.
S to uredbo se je sedaj izpolnila praznina v nadi zakonodaji. Poleg tega pa ima ta uredba se za cilj, da gozdove in druge naravne objekte, kl imajo pogoje, zato pritegne v tujski promet. Ta uredba pa bo tuđi đvignila zanimanje za naravne lepote in pospesila razvoj tujskoprometne propagande. Ta ozir pa daje urerfM tijdi velik gospodarski pomen.

Bombsy, 76. oktobra, br.    V kdi^ so a*-   > stali novi verski nemiri med I&đi in musli- : mani. V prvem bombajaXem okrajn so za- i čeli   v  blizini  muslimanske  znodeje graditi  i novo svetišče. Zaradi tega je prišlo do spopada, ki je bil izredno krvav.   Dva udele-ženca sta bila ubita,  nad 60 pa ranjenih. Spopadi    so se končno    razširili skoro na
.  «e mesto, iako da je bOa policija preSib-:  ka. Na pomoć je moralo priti vojaštvo, ki I jo le 8 težavo vzpostavilo red. 50 ljudi je i   bilo aretiranOi. Vse važnejđe točke v mestu je zasedlo vojaStvo. OMastl so izvedle naj-strožje ukrepe, da preprečijo nove spopa-de, obstoja pa bojazen, da se bodo nemiri razSirili tuđi na druge kraje.

Rim, 16. oktobra.  A A.    Govor belgijske-
ga kralja je po vscj priliki naiđeL v ItaLiji na dober sprejem. Misel o oborožitvi zaradi varstva narodne neodvisnostd se po-p.>lnoma strinja z idejo, ki jo je pred šti-Timi dnevi za<jovarjaj Maissolmi ne seji ministTskegA sveta in ki je pri tej priliki odklonli misel. da bi bila narodna varnost odvisna od Joalcšnih z veznih sistemov. Bfiir j:ijski v.ladar je zegovarjal kiejo, ki je aksiom i talijanske politike, ker je vedno nastopala proti palitiki blokov in za politiko samostojnosti. Ilalija bi bila ne glede na rezerviranost, ki jo je doslej kazala do nove lokam-ske pogodbe, pripravljena skleniti pogodbo v smislu dogovora iz 1-1923. vendar tako, da bi njena v-loga ne bila sam-o pasivna, r-narveč da bi imela tuđi koristi od franeosknianglešikeg« jamstva za primer nenoškeda   napa-da. prav tako pa tu-
đi koristi o<J angleakoneniškega jamstva za primer freneoskega napada. Ta teza, ki jo še nišo objavili nki u radni niti neuradni krogi. us-treza pravim potrebam l*akje, in se strinja "tuđi s »nemicamj nove belgijske politike.
Pariz, 16. oktobra. A A. Dobro poučeni krogi trdet da se pripravlja izmenjava not med Parizom in Brusljem. Ta nota bo razbistrila vsa vpra&anja obsežna v govoru kralja Leopolda IH. Politični krogri trde, da sporazum med belgijskim in franoo-skim generalnim Štabom Se ni prišel na vrsto vprašajij. ki so v zvezi z zadnjimi odlo-čitvami belgijske vlade.
Predsednik vlade Leon Blum je snoči dolgo konferiral z zunanjim ministrom Delbosom in vojnim ministrom Daladie-rom. Razpravljali so o preokretu v belgijski   zunanji   politki.
Sestanek Ruždija Arasa     ' s Kjuseivanovem
So/iyaf 16. oktobra. A. Na povratku v Ankaro je tur&ki zuoanji minister Raiždt Aras priapel ob 16.50 v 5tofijo. Do meje arta «e mu peljala naaproti predsednik bd-garske vlade Kjuseivanov in turski poslanik fiefki Berker. Na sofijski postaji so ga flprejeU m pandravili  zastopniki  držav
! Med potjo sta imela Kjaseivaaov in Ruždi Aras razgovor, ki mu sofijski Hsti pripisujejo precej reHk pomen. Zaatopni-kom hoJgMuktti ttrtor Jt iMUi Avm fmr  I
; javil;   Prihajam     iz Beograda  z  odlicnimi vtisi s sestankov,  ki sem jih  imel  z vodi-   | teiji Jugoslavije.     Veseli me,  ker sem se lafaSco ^estal tuđi  s  svojim startm prijateljem   predsednikom   vlade   Kjueerraaoroin.
Litvinov v Variavi
Vatiava^ 16. oktobra, o. Na brzojavni poziv je priepel snoci v Varflavo ruski poslani^ v Berlinu Surić in se tu sestal z Utvinovom, ki se vrača v Rusijo. Imel je i njim dalj&i razgovor, o katerem pa . ni mogoce svedeti nilrirviff*<ti podrafaoafltL I
Minister Cvetković na Dunaju
Dunaj, 16. oktobra, d. Na Duna.iu se rnudi jugosl. minister za socialno pol i liko in narodno zdravje g. OragiŠa Cvetković. Danes je v spremstvu jugoslovenskcga poslanika posetil a\-strijsVeqa ministra /a socialno politiko dr. Rcscha in dur.njskcga župana dr. 5chrnir7a. Oglcdal si je tuđi nekatere dunajske boliii^nice in socialnc usta nove.
Starhemberg odpotoval
Budimpešta, 16. oktobra. A A. kne/ Starhemberg, ki se je te dni mudil v gradiću Tati kot gost grofa Franca B^ter-hazvja, se je danes odpeljal ž njim v Berlin.
Izpremembe v nesnSki diplomaciji
Berlin, 16. oktobra. b. Po smrti kut/a BUlowa izpraznjeno mesto drža.vnega podtajnika v zunanjem mini^trstvu bo, kakor se doznava, zasedel bivši nemški poslanik v Bernu Weizsacker. Dosedanji šef politič-nega oddelka v zunanjem ministrstvu Dieckhoff bo imenovan za poslanika v Washingtonu namesto dosedanjega poslanika dr. Lutherja.
Obsođbe komunističnih voditeljev v Grtfji
Atene, 15. oktobra. A A. V procesu proti koamnisticĐim prvakom je bil vodja ko-munlsti&ie stranke Zaharia otsojen na 4 in pol leta ječe in na dve leti izgona po prestani feazoi, blagajnik stranke MOiall Desi na 4 leta in 4 inesece je6e in na đve leti Iskona, trlje ostali obtožeaci pa na 4 leta Jeee ta 2 leti Izgnanstva.
Tihotapstvo
kokaina
LjnMjaaa, ML oktobra.
Po toebtu se je že dalje časa šuđjaJo v gotovih družbah o semacknaini aferi sa-ndi tihotapljeaja kokaina m kupci] k njan. kl ao se vršile tuđi ta kakor preko meje ter na deieB. SJednjič so varnostne oblasti prišle na tled govoricam, Natančnejša preiskava je spravila na dan tužne podrobnosti, razorila pa originaleji način sasnoobrambe neke^a Ljubijančana, ki je padel v mreže  prevejanim sleparjenv
Kokain se pri nas, kakor drugod tihota-pi že vsa leta po vojni, v zadnjbto letih pa je skrivna trgovina s tem nevarnim manii-lom še posebno vz.cvetela. Tako so »e prcxl tedni zgiasili tuđi pri nfk«Mn trgovcu, ki jf! že 1. 1929 odjavil ?\ojo trgovino in nima z ljubljanskim trgovetvom nobebnega opnv ka, neki posrMovaki. t^r mn natveiilt. da bi se dalo s kokninsko kupčijo im^nitJio zaslužiti. Posrrdovalci ao mu ponu^Jili več-jo količ'mo &trupa. ki so mu £a tuđi dobavili in sio-er za oeno ne-kaj nad 30.000 Din. čim pa je mo-žakar skušal blago specati .-primernira dobićkom naprej. je pri©V> na dan. da kokain ni kokaki, marveč me^ani-ca. jedilne sode in nekih drugih praškov. Mož, ki je žrtvoval toliko denarja je bil ves obupan, ni pa zadove pri javil policiji, marvec" je sklenil, da si bo eam potnagal Zvabil je vse posredovalce, ki so ga. po«e-tili m s katerknj je »klenil kupcijo. -na dotu svojega tasta v gTadič SangTađ pri Kranju. kjer jih je enostavno zaprl in jib postavil ta  zapabe.
V zaporu jih je ostalo kakib pet. dočkn »e je enemn poerečilo pobegniti. Ta je par <ini čakal, ker pa njegovih tovarišev le n? bHo na spregled. je slednjiS zadevo prijavi!. Policija je s^daj resila tihotapce <m-roma posredova4ce n teh zaporov, a samo zato, da jih je odvedla v lastse zapore ^ T.jubljano. Skupio je bilo* v tej aferi že .iretiraciin ^ oseb med njima tud i nekr /,:'-n«ka. Vsi aretiranci, ki j?b portcija za#li-^uje  2e par dni  pa  no^ejo kaj prida  izdati
3%  domaće voCitiik^
Jtii$pu&t oicitib^egu vdUc-
ru  p SHoffi   dotii   ra$v*>-
(javCicn
Bittt }e  13.  2.  t. t. ra/rešit 2up*tnfi not.trim sinka ter člune obcm.ske uprave m abCimkc <La odborj v Skofii I,okt, čes da so neredmi opravljati občinske posle in da so hili nekutt rt med niimi (tbčinski dnbuvitelji   l'roti temu ukrepu   se   je   mzrešeni   obč.   ot/bnr   pritožit na u prm no sodišče  v Celju.   Sodišče je pri tožbi   v  celoti    u god tlo    in   r.i/pust   obč odbora 5 sodho / dnv 2. t. m.   r a / v e f j a \-i I o.   Ra/sodbu upra\ nega sodišCu /t* tinčct ne važnosti, kuj se ima ružu me ti pod frazo -neredno izvrš*.\nnjc dolžnosti*, ker precin r«i  pojem   »ob<■'inskega   dnbavitclja«   in   ker uf^otavlju, da nadzorna oblast nim:t pruvLe *\izpustiti  celotni   obč.   otibor,   dakler   še   ni pravomoćna razrešitev župana m obč. upr.t \e.   Vprašanfe »obč.  dobavi! cl ju«   ie  v ru/-^odbi   precizirano   tttkole:   »Za   obč.   doba žitelja je z  gospoklarskega  in  pravnega xta~ Hšča  smatrati   vsukogar,   ki   v    pridobit-n e m   n a m e n u  ali   zaradi   tvojega d ob i č k a   izvrši   za   ob č i n o   doba vo    at i    d e I o.    Kdaj   opra\ila   ni  smatrati za pridobitni posel n. pr.   7»radi matenkost-nega zneska ali dru<*ih okolnosti, ki t>či\'tdno dokazujejot dn korist ni na struni Jobavite I ja, mun'eč na strani občine, je trvbn presuditi \' vaakem konkretnem primeru. Tako ni smatrati v predmetnem primeru (*hč   odbornika A. Blaznika za obč. dohavitefja, ćeš d.i je  odstopil obČini 6  fotografi]  tn 890 fofo grafskih posnetkov za 113 f>in, ker je dokazano, da  teh slik  ni odstopil občini iz pn dobitnik   namenov,   temveč   zaradi  pospeie-vanja tujskega prometa.* — Kakor je znana, je   bila  po  ruzpustu  obč.   odbora   v   škofji Loki imenovana začas na obč. uprava. Eden njenih  prvih  ukrepov je bil, da je upravno sodisče v Celju obvesttla, da w imenu obči-nc Škofja Ijoku umakne prititibo prejšnjvga obč. odbora proti razpustu.« (.Jdstuvek v re/-sodbi,  ki  se  nanasa  na  to  kuriozno  »umak-nitev«, ft posebno vaien in *e glasi ta!<o-le: *lTpravno  xodimrc   te  umuknitve  ni   mo$?n vzeti na znanje, ker  je podana od  začasne obč.   upra\-e,  katere  pristojnost   je  omejena Ie na opravljanje  tekočih  po^lmv, h katerim pa posel. kakršen je umaknitev pritožhr rar-rešene obč. uprave, ne more spadati   Snj je pritoiba po § 129. zakona o občinah dana v zaščito zoper razrešite\f izvoJjene obč. uprave in torej ne more biti dovx>tjeno postavljeni obč. uprm'i, da lahko pritozbo umakne. ? sprejemanjem   tak ih   umaknitev   na   znanje, bi se obrezvtpeHla določbr § 129- 130 rako-na o občinah, ki daje razrešenemu županu, oziroma obč.  odboru pravico pritoibe.«
3ia  ncdcCceen  ča* edge-dene veiitmc
»Službeni List« dravske banovine razglase, da $o občinske volitve v občinah Bre&, Ora-jena, Rogoznlca in Slo\enja vas odgođene na nedotočen čas. V Slovenji vaši bi se ro-litve imele prvotno vršiti že 11. t. m., pa so bile odgođene na 25. t. m., sedaj pa so prelože ne kar za nedoločen čas. Za odgodi-tev so bile ševe merodajnm samo tehnične ovire, Ko bodo te odstranjene, bodo volitve na novo razpisane. Vprasanje pa je, ali bodo veljavne kandidatske liste, ki so bile že vlo-žene ali bo treba vlagaii nove kandidat ':e liste?
flevct senatorja
Za nova senator ja sta imenovan Miloš Clu-kavac, odvetnik in predsednik sreske organizacije JRZ v Ćupriji, in Franc Smodej, uradnik Presbiroja v Beogradu. Smodej je bil kake dve leti hudo bolan, da ni mogel opravljati svojih uradnih poslov Namera-vali so ga že upokojiti, pa se mu je lani zdravstveno stanje tako zboljšalo, da je zo-pet lahko prevzel svoje službene posle. Sedaj je £ta\rni urednik slovenske ga dela »Samouprave*, glavnega glasila JRZ,. Po pokliču je duhovnik, ki pa svojega prvotnega pokliča že deset let ja ne izvršujc.
Zakon o narodni milici v Avstriji
Dunaj, 16. oktobra. A A. Ministrski svet je na svoji vcerajsnji seji aprejel zakon o narodni miHci patriotsko fronte. Naloga milice bo abirati prosto vol jeo v po^ebnfh formacijah. Vodstvo milice bo priključeno vojnomu ministrstvu. Na člane raznuSče-nih obratnbnth zvez ne bc nobenega pritiska glede vstopa  k milici.
Sorzna poročila,
INOZEMSKE BORZE Carih, 16. oktobra. Beograd 10. —, Pariz 20.27, London 21,295, New York 43\ Brueerj 73-225, Milan 22.90, Amsterdam 233.75, Berlin 174.75. Dunaj 72.5<>. praga 16.40, Vaetavm £2. —, Bukareftta 3.26.
CV_:.,   ->    -
»SLOVENSKI   NAROD«, petek. 16  oktoVa 199b.
Stev 23?
I S 1^ xV «   K  U
I         nad
I ŠLAGEBJ1
Najbolji« opereta pravoga duo&jakega humorja
in lunt
»DIE PUFPENFEE« Blagda Scaaetder, Wolf AJteeh
Retty Paul HdrMfer, Ađtfe Saaireclr
V carstva lutk
O tem Itegerfllinu, člgar prenslera bo JUHU V KINU MATICI, bo rnrorll« wa
Razvoj občine Studenci
Rapiden porast Stevila prebivalcev In hiš — NarašČcnje
brezposelnosti
Maribor.   15.  oktobra.
Občia Studenci je s 15. avgustcm 1*^36 irvedia lastu i popis stanovalcev. k; k*ie rapidtnc dviganje prebivalstva in prav tako tuđi gradbeno aktivnost, k; narasli od leta do leta. To najbolje pokaže t*He pregled:
Leta 18"0 je Stela ta občina 73 hi5 m 1051 prebivalcev. leta 1SS0 % hiš in 1372 prebivalcev (od teh JO43 Nemcev in 263 Slovencev). leta 1890 102 hiši in 1643 prebivalcev (1360 Nemcev in 213 Slovencev), leU l*?00 14U hiš in 2430 prebivalcev (17o(> in 544), leta 1910 285 hiš in 3005 prebivalcev (2S25 in 663), leta 1921 340 hiš in 3530 prebivalcev (Nemcev 457, Slovencev pa ?e 3096). teta 1931 441 hiš in 4335 prebivale^ (Nemcev samo še S5. Slovencev pa 4183). letos ima občina 610 hiš in 5040 prebivalcev. Števileno razmerje mod Slovenci in Ne me i nam pa Se ni znano.
Po prebivaWvu so torej Stud-nci narasli v tcj dobi sito raj 5 krut. pri zgradbah pa skoraj 9 krat. Samo v zadnjih 5 kvih je Stevilo probivalstva poskočilo za 70.j oseb, število sl«ivb pa za 109! To zivaia pri   hišah   3S0/«.   pri   prebivulstvu   pa   17Co.
Studenci morijo 256 ha. tako priđe na vsak hektar 19 ljudi, dočim je pri ljud-sketn štetju leta 1931. v KoSakih prišlo na ha povprečno 2, v Pcbr?žju 7. na Teznu 10, v Rad van ju 2 ljudi. Maribor beleži sjo-stoto 48 ljudi, tako da je v ok->lici najgoste je  obljudena   občina  Studenci.
Od   610  hišnih   posestnikov   je   približno
500 železničarjev t- j. S0%, kar bo tuđi odg^vtirjalo razmerju prebivalstva. Pred leri, ko >e bilo pomanjkanje sUnovanj zjIo veliko, je prišio na eno hiš.j povprečno 14 ljudi. Danes si vsak grudbem interesent hoće po-staviti hišo kjer bo do vol j zraka in solnea, zafo je število pedlo na H prebiva'cev na hišo. \z feija dob leno za-nimivo sliko, ki k:i/e. da se stanovanjsk) standard zboijšuje in Ijudje se ne gnetejo već po stanovanjih. kakor pred leti. Ven-dar so lud; še »kasarne«, kier stanuje v trni  hiši  78 ljudi!
Tra«*;čno je dojstvo. du oblina šsteje 200 brczposelnih oscb ki ne inorejo same se* be prež:vl}dti m !*o nivezant na javno in dobrodclno pu-moč. Po § 22. zak o obe iz leta 1**32 je obč nska uprava do!žna poskrbeti za nujno pomoč tuđi občanom Jrujih občin, k; p*J so dalžne poJpjro po-vniiti. Pr<jk.s;i ka/e, da se podcželske ob-čine branijo vračati nujn« podp-orc z& svoje ljudi, kar temelji veeinoma Ha sla-bmi ^ospodarsktiii stanju kmetskih obćin-Kcr je »besj / dežele« najhujši ravno v okolici mest, kjcr l:udje iščejo in oakajo zaposlenja, s-o te občine v najttj/đvrjejšem položjju. Zima se bi u a mraz in heda trkata na vrata. V občinskcm urađu i»e dan za dnem zbirajo reveži. Todti — k.ij storiiiV Vse prošnje na merodaine faktor-je so ostale 6S diines  __  nerešen^ .
Pole« rupredka   m  razvoja — mrka  perspektiva   v b^dočn-jst!
I         KLASIČNI   LJUBAVNI   PAR
I              v   briljantni   veseloigri
\u^>iiioIb
sroče
LIliasi Harvcy
in WIIIy Fritsch
»Gliickskinder«
Poleg  tesra  še Oskar  Sima  in   P«iil   Kemp PREMIERA IN JUGOSL. KRSTNA PREDSTAVA BO JUTRI V KINU  CJN1ONC
tufli v Ljubljani?
JPrepiri  nied so^iMlami v neki  lii^i ho baje napotili
policijo iia novo afero.
m                                   Ljubljana, 16. oktobra.
V neki hiši so se pričele prepirati med a^boj stranke. Prepiraie so se in se še pre-pirajo po hodnikih, za vrati in po stopnji-cah, od nadstropja do nadstropja. Nišo se pa žalile med seboj samo na glas, marveć so si jele pisati tuđi anonimna pisma, v ka-teriii so bile nakopičene So vsc drupačac žalitve, kakor so jili slikali sosedje. Zinerja-nje stranke v pritličju in v višjem nad-fitropju ni prizadelo mirnejfie stranke v vmesnem nadstropju, dokler se ništa obe hkrati lcar ježili na njo, čeS, kako da bi samo »ona« Živela v hiši tako mirno. Učiteljica tujih jezikov ni niti malo slutila tem-nih naklepov, pa je naenkrat prejela pismo na vse aferice v hiSi prežečega hišnika, v katerem ji očita, da že dolg-o opaža sum-ljivo vedenje ljudi, ki prihajajo k njej. Uh, ztlaj je bil žele ogenj v strehi! Poštena, za svojo eksistenco boreča se učiteljica, malo-da ni skočila iz kože. Vsa razburjena je od-hitela s pismom na policijo in kazala od-stavek, da je poleg drugrih tuđi ona ovade-na policiji. Meni, da bi se mogle očitati nemoralnosti. .. Meni, vzgojiteljici ? K meni vendar prihajajo sleherni dan otroci, mla-denlči,   pa   tuđi  starši  mojih  učencev.  To-
da že vem, na poti seni nekim drugim ose-bam  v hiŠL ..«
Le s težavo so jo na policiji potoiazili, da proti nj^j ni vložena nobena jvadba in da ji ne bi verjeli, tuđi će bi bila vložena. V hiši pa se je prepir nadaljeval. Skozi kopo očitkov in žalitev so udarjali na dan razni greni prizadetih žensk m je poLcija Bpro-
ti prejemala ovadbe pozorno prtSluAkuJoCUi ljudi. Ena glavnih junakinj v vseh teh hiA-nih aferah se je slednjič izrazila napram detektivu vsa razkaćena: Ej, kar tiho naj bo ona spodaj, boin pa jaz še »Usto« pove-dala. Tisto pa je res huda rce Tako huda reč. kakor se je zdaj konćno posrećilo dognati policiji, da §e obljublj* Ljubljani prav taka senzacija, kakor jo je sprožila te dni afera Filipič v Celju. Gre sa nuK>že»tveno odpravljanje telesneg-a plodu, za belo kii-jro. pa za žrtve, ki so umirale na posledi-cah operacij, ne da bi popreje izdale krivca. UVedena je stroga preiskava, ki bo naj-brž že v kratkem spravila na dan razne podrobnosti. Preiskava bo segla dalec na-zaj in se bodo obravnavali tuđi primeri za-gronetnh smrti žensk iz mesta ter dežele Se pred leti.
Iz Kranja
—   Komisija  za   voiitve  v   Zbornico   TOI imenovana.    Sreski   načelnik   g-.   <ir.   Grego-rin   je   te   <lni   knenoval   ia   vrst   trgovcev obrtnikov  in nfo^tiiaičajjev v koonisijo za vo litve   v   Z»x>rnioo  za  TOI  sledeče gospode: Predsta\niik   gosi>o-larskegA   volilnega   tele-sa  trgovcev  v  krajevnem volilnoni  odboru ta srez Kranj je g. Gorjanc Franc, trgovce in   veleposeotnik,  namc'stnik  g.  dr.  Crobath Fre*l  veletTgovec:  predstavnik  obrtnikov  je g. Pollak Jurij:  predstavnik gostilničarjev je g.   Peterlin   Miro.   gostilničar   hi   posestnik. njegov nanrestnik pa <r. Mavricij Mavr. go-stilničar in   posestnik. Kot  znano, bodo  vo-litve   v   Zbornico   99.   novemhra   in   je   tned navodoninii   stanovi   žanje   že   prečej   zanimanja.
—  Važna navodila za udeleience nedelj-*ke   tombole.     Uprava      »GasiLs>e   čete   v Kranju«   je   letoa   ukrenlla   vse   potrebno, da bo za red in udobnost  udeležencev pri toraboli  vsestransko preskrbljeno. Priporo-ča se, naj igTalci ne eilijo preveč v blizino odra, s tem povjcroCaJo samo grnečo.  Do odra   bodo   vodili   trlje   veliki   prehodi,   ob teh   prehodih   pa   bodo sedeži   za   one,   ki imajo  već  kot  Stirl   tablice.   Igralo  se  bo hitro,  če  ne  bo kake  zaomide,   kot pred 2 leti,   ko  je  nekdo  prav  rafinirano  prelepil številke in 8 tem povzroćil precej*njo  za-mudo  igralcem,  sebi  pa  par  m«*ecev   za-pora.  Pri natanfcni kontroli je bila slepa-rlja odkrita, zato naj nihee ne poizkufta s ta^imi  idejami. Veljavne so le tablice, ki imajo  sadaj   zelen  žig  in  podpia   četnoga predsednifca.   Ce   bo  med  igranjem  nasto-  . pila tema,  bo trg razevetljen u reflektor-  I ji. KUcanje številk in ostala navodila bo- J
do prenaSali ojačevalci. Koleba na trg ni do voljeno jemati, aUrambidča žanje bodo imeU prepravljena gostilniCarji. Oposarja* mo, da ao tablice ao nedelje po 4 Din, v nedeljo pa po 5 Din. Poslužite se polovične vožnje po železnici. Tomb^A «e vr*l ob vsakem vremenu. Oeslo Gorenjcev je: v nedeljo vai v Kranj na veliko gasilsko tomLulo.
—  V pijanostl, deloma pa ii hudobije je predvčerajšnjLm    popolUne   okrog   16.   ure brezposeini   tesarski   poaioćnik     Kupelnik Gregor iz Nakla pahniJ starega berača fita-jerja  Andieja  iz Skofje  Loke čez škarpo pri  Kumrovi gostiini na  cesto  kake 3  m globoko.  Ljudje,  ki  so  ta prizor videa,  so se moćno zgražali. Kupelnik jo je pa hotel popihati ćez savski most. Za njim so stekli trije dijaki,  ki  so  sli  ravno na  vlak,  Ku-pelnika  zgrabili  in  odvlekli   do  Mestnega trga, kjer ga je sprejel v varetvo etražnlk Figar.  Stajerja  so  i-adi  hudih  poškodb na glavi  in hrbtenici  odpeljall  v  bolniSnico  v Ljubljano, Kupelnika pa na sodifiče.
—   Rafinirana veletatvina prepredena. Te dni je prižel k  veletrgovcu g. Gorjan-eu ne-za^nec.   elegantno   obleccn   in   lepega   ve-denja m se predstavil za zastopnika dvora. Naročil   je   dva   tovorna   avtomobila   moke in  en  avtomobU  koruse.   v  skupni  vredno-sti  70.000 Din. Avto-mobile je imel  fe  pripravljene 8  seboj  in takoj so moko eaCeli naklapati,  l.judje.  ki  so veliki  promet  ri-deli, so  paC  menili.  če§.  g. Gorjanc je pa daoes  napravi! dobro  ktip6ijo.  En  avtomo-bil  moke je bil  te  naložen  in  je odpeljal iz  Kranja.  G.  Gorjanc  pa je uradi  sigurnosti   rendarle telefonira! OTOfntkom. ki so telefonirali najprej na dror, kjer jkn pa ▼ tnkem nakupn ni bilo nidesar znanegm. Tako se je ugotovilo. da gre ta jako spietoo zasnovano  rafinirano veletatvino, ki bi M  1
pri belev dnern. rpričo ljudi skoraj posrećila. 8«daj pa so &apeli tetefosi pooroi-nUkih pottajah na Oorenjskecti ia mul~ tat je bil tttpešen. Mj so aito, ki Je nalo-ien odpeljal » Kjaaja, ustavili in prijeli nekje pri Badovljici, tako da g. Gorjaae faktično at utrpel nikako Škode. Skoda le* da jo jt nemanokam pobnsaj prebrisani slepar.  kaferega  «edaj fMejo.
— JS prtredi v krmtiram veliko akademijo. V ta stamen je pred—dnik dr. Bežek skiical a% ▼ petek »recer aestanek vseh kulturnih druAtev, da s+ določi program, eas in kraj akademije.
Obtfnska sc]a v Liti)!
J^atlja,   10.   OKluuia.
Pod predaednlatvom novega župan«, g. Luke feizjaka se je vršila seja iiujskega obcuiske^a oubora, ki pa je bila bolj slabo obiskana, saj je bilo ousotnih 10 obCuiskih odbornikov. ^o prećitanju zapisnika zadnje seje, ki je bil brez pnpombe odobren, je poroCal g. Bizjak o picvzeuiu obćinbivui posiov. Isato pa je izrekel razreaenini odbornikom, z župaucm g. i-ajov.cem na ćelu zaiivalo za dosedanje ueiovanje. Dal je na glasovanje zau.pnico razrešeuim odbornikom, ki je bila sprejeta z vsemi glasov;, le g. Pavlina je bu proti. Na pnpombo obem-skega odboiiuka g. Jo&ipa vajdetića, zakaj je giasoval prot* zaupuici, je dejai g. Pav-iiha, da se vzdrži vs&ke izjave o tem. Na* to so novi občinski odboi-mkl. naniestniki razrešenih  odbornikov  po-užili  prisego.
Novo vstopivši član: c^jcinskega odbora 60: Tićar Nac«, apotekar Briu hLnko, Kon-čar Jakob, Ronko Franc, Smrekar Jakob lu Cerar Miha. V reklamacijski odbor za bližnjo obdinske voiitve so izvollli Anžija Janka in Rudolfa Jelnikarja. Nato je prišlo v razpravo poročilo o zaključnem računu sa leto 1935/36. V Času, ko je bil raz-grnjen na občini a[ bilo mkakega ugovora in izkazuje saključni raćun 474.251 Din dohodkov. ter 411.167 Din izdat kov, ter 63.083 Din prebitka Po kratk: razpravi se je nato račun sogiasno odobril.
Nato je bil odobren tuđi zaključni račun abožnega sklada, ki je imel 3S.561 Dir do-hodkov ter 36.400 Din izdaUcov in 101 Din prebitka.
Občinski odbor je potrdil tuđi pogodbo z državnimi železnicami, na čijih svetu stoji graška javna tehtnica. Letna najem-nina za 100 kvadratnih metrov zemlj.šća znaSa 300 Din. Nato pa so povišali neka-tere proračunske postavke za vzditevanje mostov in za vzdrževanje občinsko h!5e. Tudi prekoračenje izdat kov za novi most v CirkuSah, kjer ga je razitvjani potok Mačkovna   podrl.   se   Je   odobrilo.
Malo rejenko PlaninŠck Šonjo, ki mora večkrat zaradi zdravljenja v ljubljansko državno bolnico, bo spremljal poseben spremljevalec in se v ta namen dovolijo piispevki   iz   ubožnostneg^a   zr klada.
V  članstvo naše občine je bil  sprejet  g. Nače Nadižar   prcdiln«ški usluzbenec, znani šahist ter sportnik. Potem so bile v razpravi Se druRre obeinske zadeve, nakar je bila seja zaključena.
Lepa slovesaost na Zidanem mostu
Agilno Sokolsko druMvo /idani mo»t je na robudo pre<lnja*ke<?a zbora «klenilo pos ■taviti nepozabnetnu Sokolu ViteUtemu kra-Iju AleJteandru I. Uedinitelju 3 m visok spomenik, ki naj bi «e odkri! letos ob drujji obletnici njegove »mrti. Sponj^nik je zamišljen na 2U0 m vi«oki ^ka-H tako zvani KUu-neneteinu. ba^ nad zidamnoškim tr^otn. s katere je kra^en  razgled  po  vsej  dolini.
Članstvo in naraŠcaj &o priČeli 2 deloin lastu ili rok. »o 6e »tratili truda in strmine, veak kamen je bilo treba prine«ti po strmi in ©polzki poti. Pa kaj zato, Saj se je /-gradil spomenik njemu, ki je irtvovaj csvo> je dragoceno življenje za domovino.
L>elo je lepo napredovalo do polovice, ko »ta dež in sneg preprečila pravočasno dovrši tev. SloveSnost ee je zato morala omejiti na odkritje spominske plošce dolocene za vzidavo v spoinenUc. Spominfiko ploičo je okiieno izdelai prednjak brat Strniša Mar-jan.
V   oedeljo   11.   t.   m.   dopoldne  «0  »k>ve*-nogt otvoriie tri »tafete ob 9.  uri 15. min. Prva štafeta aioakeR« naraSćajt je prineel* soreco baklo v roke br. »tareAini, ki je pri-žsal žaro ob  vznožju katafalka;  druga  lafeta ženske deee pa je  izrodila dve državni trobojnici. Vsi navzoei so bili preaunje<ni po tej   lepi   ge&ti.   Železničarsko god beno  dru* etvo je zaigralo žalostinko, nakar je br. «ta-reSlna v globoko zajeiem govoru ori^al Življenje nepoiabnega kralja a posebnim pou-d a ritom na zaupanje, ki ga je pokojni kralj gojil  napram Sokolu.
Med 8viranje»m državne himne je brat starosta odkril plošeo. Obenem je navzočim sporo^il eJflep, da «e vrh KlauSenstein preimenuje v >AIekfiandrov vrhe. Priporočil je vsem,, naj odslej ne priđe preko ust Zi> danmožčanji već beseda Klausenatein. ki na« Bpominja na nemško rob^tvo. Aleksandrov vrh naj straži nad zavednoMjo Zi-danmodčanov; po v«ej doUni videu, naj na« oposninja na 6veto oporoko: Čuvajte Jugo-slavijo!
S to fflovepnostjo in zaraislijo, ki se je weh globoko dojmHa, ee je Sokol Zidani nK^t dostojno oddolžil »pouiinu Vitelkega kralja. Spomenik bo te dni dovrJen. Ob njem ee bodo zbira!i v«ako leto ZidanmoSki Sokoli in obnavljali prutego zve*lobe kralju in domovini.
Sobota, 17. oktobra
12: Plošča 7-a. ploščo. pisana zrne« pesmic v€«elffa in godbe za ples. — 12.45: Vrome. po ročila. — 13.00: Cai, spored, obvestila. — 13.15: Ploioa 1* plošou, pitana unee pe&mic veselih in godbe za ples. — 14.00: Vreme. — 18.00; Za detopust! (igra radij* ski orke«U»r). — 18.40: Pogovori s poslu« šal ci. — 19.00: Ca«, vreme. porobila, spo-red, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Razvoj slovenskega revijalnega tiska (Boiidar Borko) — Ljubljana. — 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: Zunanji politična pregled Cg. dr. Alojiij Kuhari — 2O20: Brucovtki večer. Besedflo napisa] Harjan Mehle. vodi prof. Niko Kuret, sodelaje Akademski pevski kvintet !n člani radijske igrakke družine. — 2200: Ca*. vretne, porobila spoređ. — 22.15: Zabavna glasba (radijski orkester).
I   V«8 KINO BO V VMSMLMM BASTOIXMKNJ17 SMEHA IN RAZPOttAJBNOSXtX   j
IDANES PREMIERA! Kino Sloga Vaiao im ne vesto 1
itUdeni
ANNT ONDRA            I
Haa« »ohnker,  Badolf  Platto, ]
Adei* tendroek            ]
V«ino za ženine!  \
Jeseniške občinske zarieie
Nm dnevnem reda obćln«ke seje so bile tekoče
imdeve
Jmsmnic** 15. oktobrs, V sredo zveScr se je v mestni posvetoval-nici na magistratu spet vršila seja občinske-ga odbor«, katere se je udeiežilo 26 odbornikov. Po opravljcnih formalnostih je pred-sednik občine g. pharm. Jože Žabkar poro-čal o nujnem predlogu občinskega odbornika g. dr. Stempiharja, da se na tej seji raspravlja o priključitvi okoliša nad ljubljansko železniško progo k obćini Jesenice. Predlogu se je soglasno priznala nujnost in se je o njem razpravljalo na kencu seje.
Na pred!og občinskega blagajnika g. Av-seneka je bilo skienjcno, da se od trgovine Prelog v Ljubljani nabavi nov pisalni stroj znamke »Torpedo« s 63 cm valjem za ce-no 8.748 Dalje je g. Avsenek predloži! ćelo vrsto računov v razpravo in predlagal, da se da upravi pooblastilo, da razpolaga s krediti, ki bodo še potrebni pn izvajanju fe račetih in drugih delih. Porcčila in pre<l-iogi <; Avscneka ao bili z glasovi voč. spre-jeti. Odobrene so bile tudi kupne pogodbe za ra^la>čena zemljica za carinske tire in odobrene tudi pristojbirie, ki so s to spre-tncrnbo v zvezi. Ta obveznost občine datira še  iz  leta  1931, ko je  ua  občini  gospodaril
prejšnji režim. Zanimivo je to. da so se nekateri občin&ki oJborniki. ki so takrat gospodarili na občini, sedaj v/držali glas*> van ja. Odobrenih je bilo ivnkaj podpor ubožeem, kulturnim dru>rvom, sportnim orjiani/acijam pa se je i većim* glasov odobrila podpora v *kurmem renosu Din 10.000. Domovinsko pravico v obč'ni so dobili: Pctkoš Ivan, KovaCič Mihatrl, Kumerdej Franč-i.ška r otroci, Jamar France. Pučico Janko. ž'iidar rV.>gomir. IvoSir Miha. Kaltnc-kar Joiko in Rejc Anton. Zasijjuranje domovinske pravice v občini pa je bilo primano bratoma Matiji m Jakobu Rutar Ob koncu »cje se je ra/prav'jalo o nujnein predlogu g. dr Stempiharja, da bi občina Jcscnicc ne naiprotovala da bi se del zemlje občine Koroška Bela priključi! v občino Jeienice. O tetn se je razvila daljia debata, ▼ karero so posegli gg. dr. Obersnd, dr. Stempihar, Sušnik, Puc In dr. Rakar. Konč-ni »k!ep je bil. da naj občina ne zav^ame odklonilncga stališa, pač pa da se ne »me prenagliti Treba bo to vpra^njc temeljito proučiti, keT je verjetno. da se bo tudi del Javornika, ki leži pod želozniSko progo, po-tegoval   za  p riki j uči te v k  Jc*cnic*m,
Zloben poži^T
Ljubljana, 16. oktobra.
Pri posestniku Vovku p. d. pri Plitvu je letos te trikrat zapel na strehi rdeći pete-lin. Snoči okrog 22. so opazili ljudje, da je zopot Sviffnil plamen iz Vovkovega kozoI-ca, ki stoji tik nad hiSo. LJudje so takoj hiteli ^asit In Je kma.lu sapel tudi gasilski rog. V kratkem so bili na me«tu in pri de-lu domafil gasilci ter njihovi tovariši iz Brda. Z idruženimi močmi so alednjič požar lokalizirali, vendar je kozolec pogorel skoraj do tal. Popreje so bile v nevarnosti ne samo nova Vovkova hi5a, marveč tudi so-sedni domovi.
Vovkovim je letos spomladl pogorela hl-ša, že prej pa gospodarsko poslopje. V vseh primerih je pričelo g^reti ponoći, tako tudi sedaj. Vičani pravijo, da je na delu zlobna roka. a je vsakokratna preiskava ostala brezuspešna. Zadnji požar je napravil po-seatniku Vovku nekaj nad 5000 Din škode.
Velik "požar
Kanmik, 15. oktobra
Včeraj okrog 15. je začelo goreti pri po-©estniiku Sušniku Janezu v Tužni pri Kam* niku. Ogenj ee je pojavi] v gospodarflikem po*U>pju, kjer eo bili »pravijeni vsi letoš* uji poljski pridelki in okroj; 96.000 kg §eaa. Ogeni »e ie razJiril * bli^tovito naglico In objel ćelo po»lopje, od tu pa "e je raiii-ril na hlev in poleg *loie6o drvarnico. V*a tri poslopja, ki stoje drugo poleg drugega, pod istini krovom, m> ixn;orela do tal. RoSi-ti nieo mogli nifesar, ražen 15 glav g°vejo živine iz hleva. Gasilci ni»o nK)<?li »topiti y
akcijo, ker v blizini ni nikier večje množine vode. Sosedje in fjaftilci «o ee radi te#a ome jili le na obrambo bližnjih poslopij. ka^ tera so obUvali z vodo iz ^kafov. Le njihovi požrtvovaiiiu^ij fce je zahvaliti, da i-ožar ni sajel ctosednih poslo|>ii, ker bi v tem elufa-iu bi-le posledice katastrofalne in bi lahko po^joreJa cela  vas.
Kako je poiar nastal 6© ni nio^lo ugotovi-ti, pač pa obstoja eum, da eo ogenj zanelili otroci,  ki  «> se  igrali   na  skednju.  Nameren
poŽig je izkljueen. ker ie bil po^eatnik Su-Snik zavarovan samo ta 11 000 Din, dfcoda p* znaš a okrog 8u 0») dinariev.
Telovadui tećafi za vse
Ljubljana,   16.   oktobra.
Kakor življenje od današnjega človeka zahteva izreiin^ odjroinosti in jakosti, prav tako Človek sam atn-mi za popolnostjo te-lesa ia duhu. kajti krepkeiau in zdravemu pripada već življenja. Dve 6ta todaj resni-ci? ki utemeljujeta vainogt smotrene teles-ue vzgoje, ka tera naj ue bo sama tebi cilj temveČ zgolj sredstvo za dose^o ▼iajega nameiuk.
Po obLlnem- duševnem delu in napetijanju živoev &e ćlovek razveseli telesnega dela. Prekomerno sedenje alt eno6tran*ko fizi^-no zaposlenje že kriči po sistematski telo-vadbi ali sportu. Sproetitev tele»>a in duha, pridobitev telesnih sposobnosti m vzgvja duševnih vrlin bodi osnovna za&teva vseh, ki od telesne vzgoje pri&aJcujejo in i56ejo u*prhov.
A kljub vsej razširjeno^ti telovadbe in 9]M'rt;* v »edanjem 5aj«u je še vedno ranovro otrok in odraslih, ki so potrebni in bi bili radi deležjii telesne v*z£oje. pa jhn it raznih razlogov za to manjka prave priloino*-sti. Vsakomur ni nnn<ro&?, uživati veselja fizičnega de!a na zelonih i^ri^ih pri igrah in   vajah.
Enega lahko zadržuje od tega njegov osebni značaj, njegov poklič ali drugi stvar ni razloji* dru^rja pa mogode posebnost njegovega organizma. Bodi^i. da zaradi teh posebnosti nima veselja, ker ne bi mogel t uepehom slediti cteln bodlsi da njegov or-ganfrem »nj zabteva individualno, njemu prilagođeno telovadbo, Ravnotako pa tudi oni. ki hoSejo na primer, da bi »e s sistematsko telovadbo iznebili n^ksj gvok> preobilnosti ali da bi pridobili moderno in lepo tetesno drlo kaor rudi oni. ki naj bi jLm telovadba aravnala deloranje notnuijih oreranov.
Vse  to  pa  sad era   ne  1« odrasle, temveč Se  bolj  mladino.     Koliko  je  otrok   ki   ia nje veljnjo prornji prinaori. Pa ne le to. Pič-   | Ia   .SnTska   telovadba.   a   pon^kod   no   otroo.i   I splofa hrec nje, in to ▼ letih, ko mlad orga- j
nii^m najl>olj potre-buj* pravo in zdra.1«« gibanje  sa  pravilen   ratvoj  talasa.
In končso zadeva to tudi v%e tiste, ki inuijo za ^port fioer ohilo v^gelja, a jjm manjka le nekaj jakosti m spretnosti, kar bi pa « »ifitecnatičnim vežbanj«(Đ mogli tlaihrka prklo-biti. aio bi ici©!i za to prilo*-no»t. Vri ti potrebni m prijatelji m^todićne in motlerne telovadbe bodo oačli za, t«be pnmerno teletino vzgojo ▼ U»6ajih iiKirvi-dtmine, fiziološke telovadbe, katero vodi gimnazijski učitelj g. Kosak Jo^ip. Nad-zorBtvo nad teč.-ije«n pa je pov^rjeno dri. higienskemu   tavodu   v   Ljubljani.
Vae«ni, ki se zanknajo za te te&tje, apo-ročnmo, da  »© vrM  vpi«  v tečaj©:
Za otroke (dečke m deklice) v potKHle-ljek od 2 do 4 popoldne ▼ teJovadniri na realki  ▼ Vezovi  n!W
Za odraal« (dame in gospodo) r tor^k, četrtek m soboto od 6 ore ivp?« da?je- v telovađnici na  ačitel|iftćii na Rcsljcvi  cesti
Istotam se bodo tecaji te diri se prV^li ob naređenih orah. tmjU> pospt^iu e prija* varnj.
KOLEDAR
Danee: Petek, 16. oktobra katoh'«anl: fle-dv£ka.
DANAdNJE  PRIREDITVK
Kino M&tiea: L'Equipa#e (Tovariš ▼ Bdijenju   m  «torti>.
Kino ideal; Boheme (Mirni __ roman velike  Ijubezai).
Kino Sloffa. CharU© Chanova   tajnost
Kino Union; Skozi pu&Savo.
Kino  Mo»te;   Bo4an«ka  žont  (Marti  Ejr
gerth).
Kino  Kođelj«T*.   Ma Oca   v  Tr»5i.
Sokol   SiSka:   predavanje   Zor ka   Prelovea ob 20. >Davorin Jenko akladatelj«   po predavanju   film   »Petrora^kp   ^<i1P   noClc. DEŽURNE   I.BKARNE
I>anes: Mr. LeufiteJc Resijeva centa |, Bahove«. Kor?f?re«Qi trg 12, Mr. Nada Korao-tar, Vii, Triafika  ee«ta.
Naše gledalisče
DRAMA Začetek  ob  20   uri
Petek.   16.   oktobra;   Zaprto.
Sobota,   17.   oktobra:    Konjenitika    patrola.
Red  A. Nedelja,  18; ob 15, Mladi jjospod let Irvea.
Zniiane    cene.   Ob    2o.    Flor€mtin«ki
ftlamnik.   Izven. Ponedeljelc,  19^   Tudi  L©la bo   noadla tlo-
buk... Eed  B.
♦
OPERA Začetek   ob   20    uri Petek.   16.   oktobra:   Zaprto. Sobota,   17*   Vesela   vdova.   I^ven.    Zniiane
cene. Nedelia,    18;    Plea   v    nwi&kah.    Premlara.
Preinieroki   abonnia. Ponedeljek,   19:   Zaprto.
TviUn nenreća lioic'Karja
Pu«sto»lem5eik Franc iz KslUš pri Crnu brat jfostiJniČarja na vrhu Crnivca. je 14. t. m. okoli 8. vozil 6 koleVun iz KaliS proti KamnJku. Na kolo je naloži! tudi svojega eoseda, 901wtneffa Janeza Doliiiika iz Kalij. Vo»iia 8La po banovinski coeti, po hudetn klancu ki ovinkih. Ko «ta te pripeljala do žage nad Pirčevimi ridaroi. kjer «e odrapi cesta proti Pod-Mudencu, je PuRto»iem^ek hotel kolo ustaviti, da bi odloži! prijatelja. Odpovedala pa mu je zavora in ker radi »H-ne brzine koleta ni mofjel drujate ustaviti, je zavazil na desno »tran v živo mejo ob cesti. Kolo se ie « strašno «ik> zaletelo v ograjo in oba. l'usto,leirvška in DoHnika je vrelo v velikem loku Lakih 5 ni s>tran. kjer Je Pu»to»len*šek pajel na glavo ob realno Škarpo, e* prebi 1 lobanjo in of)leial v jfW>-boki nezaveeti. £>oiiti^ak ie dobij l*» manjke poikodbe in  praske.
Pu*toslemJk« gq odneeli v Pod»tudenec :;. poklieali iz Kamnika hanovin**kega zdravni-ka (?. dr. Juli ja Polca, ki mu 'e u u iil prvo pomoč in odredtl takojSen nrevot, v ljul)lian-sfleo bolnico, vendar ie zelo malo u panja da bi o*tal pri življentu, ker jf i« med pre-vOKiim bruhal kri poSkodbe na elnvi ne ^ tako hude, da *o mu ix»topili možganl
Stcv. 23/
»SLOVENSKI   NAROD«,  aastfc. 1* oktobra ttt*
SlfMI o
DNEVNE VESTI
—   Seja  vsen   gospodarskih  cbornic   V kratkem se se&tanejo v Dubrovniku delegati   vseh   gospodarskiii   sbornic,   kl   bodo razpravljali   o      progresivnem      davlcu   na pndobnino tn  poslovni  promet  ter  o obrt-nern   za i onu.
—  Za 4*tl mihJOBor sHezntškega materia-U »i Ncmcije. Geaeraiaa direkciji državnih žel^znic je »klonila nabaviti v NemMji petom licitacije  za  4Q0  aiiijonov  Di   ntraČn<\  kret-nc.  strojev  ia  orodia za  cio*tovne delavmce in   kasnnolome,   za   mostovne   tehinice,   s:<r-nakie   naprave,   električnoga    inateriala   tn za   «?edem   sarnitur       motornih    vlakov,    li> službenih   vajjonor   za   prc-voz  Rveiepa   m^a, 5 vagonov za  prevoz fi/t^a £adja \U\. Prva JirUcija  bo 51. t.  ni.  na  na$>m  poslanstvu v Berlinu.
—    Ravnatelji       tuj<-koj»r«»m-Mni1i       urndor »mčiie in sevrnih držav v Jugoslaviji. Putnikova    podružnica   v   Berlinu   organizira   z «Viobu«ni:n   [Vxl.!ei;f*m  .Ju'iran  t)xpre* iu  h<r telirji    veliko    propagandno   potovanje    fav. nate'ijev   tuj«4ioprouw»tnih   uradov   iz   Nemeiie in   Sevorrrh   držav   ;<o   .lugoelaviji.    Izletniki se   pripeljejo   v   .Inui^lavijo   19.   aktobra   in osianejo pr; na^ \2 dni. Chrl«*da;o »i v*e veO-;> i'j  važne |£*»  kraje  naie države.
_ Ravnatelj >arajcvskega itl^dali**« umri V-'erai *e umri v Sarajevu do'tioletni ravna tej sarajeviikeiza cIM.ili&fta A'.eksander Si-bHjakov *;tar 80 M Do bo!j£t»viSke revr*'u-ci e je deoval v Odesu rnVem i* pa priV/l po kratkeni bivanju v ItalMi in FV"*-jrar"ii v Jnsos'aviio.  kipr s*» jf> stalno na^**l*ii
—   Glavno  glasilo hrvats" e kmetske politike.  Dr.   vladko MaOe^  je ixda]  proglas o   izdajanju      glavneara      glasila   hrvatske kmećke   politijCG   »S^lja^kega   doma*,   prva številka   nečega   ii«-ta  iziđe  20   t.   m    Laat-rt-i-;   in  gsdajatelj luta  bo  dr.  Maće^   sam. glavni   In   odgovorni       ureinifc   pa    Jakob Jla£»c
Danss prermera.'   Vesela  burka MEDENI   TEDX1
Any OnJr.i   Hun* S(jhnker. Adele Sandrock
Lju/.s.^   j->Ks.f'cdnjtč;      I'rekr&sni   /runcoski i'eiefi'rn
LJ E Q iT [PAG E
tnvttrisi v življenju in smrti Dnnes   post^đn'ič   Kari   Mav-ov   film
SKOZl   PCSCA'VO
Prinos* sedeža oKrupij^^ega odbora Iz Zagreba v B*x>.^rad ? badnje dni se ši-rij^ vesti, ds sedež olimpij3kega odbora prenesen iz Z^gTe^M v Bcov^rad. Zagreb-ška ja\iia5t je sprejela to vest 2 v-liko nejevoljo in vst kaže, da bj naletelj to pn^AJ€v:uije  na  hu-J  odpor.
Nov t«dnik » Saraie»ii. V Sarajevu Jta<*ne te Uni iziunati tednik »Na^a domovi* u.t«, ki mu Ih) plačni >n LKJi»o\\>rni urfdnik Munaiue-1   I'oloir ia.
- Na Jaflrauu |o »c >edno ii'ahno. Na nađeni Jadranu ie fee vedno mnogo letovi-^oarjev. /iasii Angležev, ki ;>riba>0jO i>oeeto-no zadnje uit?e k nam v vcvjih akupinah. ^inogo ie i»a tutlj švicarjpv, Francozov in Po: jakov
~ Xaia \ioa se bodo is\'a±ala v Franci Jo. Vinski trgovci v ju^neru Banatu ao debili 12 FrancijO pomrdbo za izvoz bana-Ških vlu. Zveze med Banatom in Francijo v vinski trgovini ao že staxejSe, Banaća-ni išo uvažali vino v Francijo že pred 10 leti. Naša vina so najcenejša na svetu. Glavni izvoe v Francijo bi se pričel pii-hodnjo p*^nilacl. Francoz: se letjs za^o ta-ko zaniinajo za naAa vina, ker imajo eacni s'abo letino, ražen tega pa je v Ita-iSji in Spaniji, od kcvifr so vino prej uvažali, isto dražje od naSega. Zadnje 6ase pa iz španije »pioh ne morejo uvažati vina,   ker   divja   tam   državljana?a  vonja.
KINO IDEAL
I   Pm mi era!                            Siavna pevka
I            GERTBUĐA LA\TiENCE
I           Lq DO UGLAS FA1KBANKS
i                  v prekrasaem filmu
j    „B0HEME"
i     (>II>n   —  roman   velike  Ijubezni)
I          Gociba:  GIACOMO PUCCIN1.
j       Predstave ob 16., 19. tn 21.13 uri.
—   Tuđi   zagrebrtfci   trgovci   prott   velikim    ti-govsJiim   hižain.   Združenje   trgov-cev  za mesto  in srez Zagreb priredi  dre-vi   veliko   protestno   zborovanjc   delegatov vseb   gospodarskih   organizacij  v   Zagrebu proti   ustanavljanju   velikih   trgovskih   hiž. Gre   za   ustanovitev   trgevske   niše   Ta-Ta, ki   je  naletela  v naši   javnosti  na hud  odpor.
-- Hrvatsko planinsko društvo »Prijatelj prirode« razpu&teno, z odio kom uprave policije v Zagrebu je prepoveiano na-daljnje delovanje hrvatskemu planioskemti družtvu >Prijatelj prirode«. Policija'<i organi so včeraj zaplenili ves drufetveni arhiv in  zapečatili  društvene prostore.
—   Poroka,  v Ljubljani ata se v Skofij-B^i  kapeiici  poročila  g.   dr.  Robert  Kram-berger  in gdč.  Marica     Goetiša     iz snane nacionalne   rodbine  GostiSa   v  Gor    Logat-cu.  PorociJ  ju  je  g.   knezoćkof  dr.   Grego-rij   Roirnao   s   prekrasnim   nagovorom,   v katerem   se   je   spomin^iij    trpljenja   koro-Sklh   Slovencev   in   nesrečnega     plebiscita. Ženin   se   je   namreć   mnogo   udejstvoval   v Kluba koro&kih  Slovence" se je toplo za-
nima zm. korofiko vpratenje. Priči «U b0* gg. dr. Julij Fcllacfctr. drtavni U*Uoc ▼ Ljubljani in L Vagaja, direktor glmntat-je v Novtm mestu. Koroftcl tele novoporo-ćencema obilo srete. Pridružujemo ae Jim tuđi aai.
— Smua v p4anln»k Je sa silo *• đmbr*. S Kofc nam poroćajo, da f pri domu »ola-oe pobralo že prtcej «nega, V«Uvrh j« pa sev«da Se ves rasneien In vabi snuć&r* je. Do 1.600 m je smuka neugodna, v viSjih legan pa ža prijetna, tako da «o najbolj oeslrpni amucarji te jeJi masatl srauči in noditi oa emuko v planine. Tu* di 3 Krvavca pcroOajo, da je smoka že dobra. Snegra je zapadlo 75 cm, temperatura znaša povpreftno 2 atopinji p>d ni^lo in večinoma pina veter. Na Komni je — 6, snegt  70 cm.   Pot  od Savice je  sgalena.
B              Danes  in jutri ob 20.30             I
I                 MARTA  EGGERTH                 I
I         BOŽANSKA    Ž E N A        I
I   Dopolnilo.    »Kiepura    pojt     ilagerje«   I
I            in  »Paramountov tednik«.            I
'----■----- Ceoe Din 3.50 — 6.50
—      Planinke      postojauke      Osrednjega druš*va  SPD  >o delom«   os^rbjvarit: tuđi   n mesecu   <^ktobru     -er    n^katere    skozi   ceo z;r»io.   Do   konec   oktobra   &o   zasilno  oskr-b-virie   ob   scbn'ah    n   np>deljah   Orožn<rva k<    i  pod Crno  PrstjO, Coi/ova kota  in ko-Ja  na  Kmin'škfin   sedlu  ter  Erj^včeva kocu.   Slecui^u   bo  v   mčsecu   njvtmbfu   stalno zapr*^   ter   bo   !ia   razpola.^    planiacem   od 1.   decembra   dalje  ob   nedeljah   in   prarni-kih   ter  dan   prej    Stanićeva   ko6a   ]?  o^r-bovanti   še   sedaj    v    nedeljo      Slalno    bodo Cokrbovane  postojanke:   Dlip   na   Komm  —
| v redšču njj"epših Smuških terenov; od ! postaje Boh Bistr'ce vosi r:ddo Ob sobo-t^n avtobus p^-djetja »Triglav« po priho-do \ &ka ob 18.56. in sicer do Savice «kn je vsaj šest poUiikov, i* manjše itcvilo na je na razr>olago avtoprcvoznik Aima-a. ki peije turiste ^a dr>govorjeno in n«iprej d>loćcno c^no do Savice; ob Boh jezem nudi ta pr:jeten nrde!j.sk? počitpk »Zlatorog« in ^Sv. Janez«. V Kamni^kib planinih so že za smučarje pripriivljene postojan-ke in s cer D »n na Krvavcu ter koia na Veliki Planini, kamor je markraaa zl»žuđ poJ od Gozda mirno Krunjske^i Raka Cez Malo P.:*inino do koče na Veliki Planini Dom v Kamnišk: Bl^rici tfnd avtomobitsko zvpzo i/ Kr»rj<n.ka, sicer p«a )p tuđi peipot raikdvna   ob   vsa-kem   letnem  času
__  Vreine,   Vremenska  napovetl   pravi, da
bo jutrania megia. če, dan 6piemenUivo oblačno, \epo vr*»ni. V cera i W zna^ala naj-viija tenifveratura v Splitu 10. v Sarajevu-Skoplju 15. v Zagrebu, Be>Krradu 14, v Ma-: riboru 13. v Liub-jani 12. Dav-: je kazaJ ba-ronieter v Ljubljani 768.1. temperatura *e znašala   i.0.
—    Usmrtite*   r   Valjevu.   Davi   je  krvnik Hart   v   VaV'pvu   oiie«il   Boso^ava   Jelenima. k]  je umonl bopato vdnvr* Staniio Marko vi č iz Sublenice  in   ni eno  14! etno  hčerko  Mileno.  Pomagala «*'a mu njegov  jće in Damjan Mati<5.  Slednji   ie  bii  kol   ajladoletnik   obeo-jen na 15 let robije, ki mu je bila pa zvišana na  20  let.  dočini  je  bil Jeleničev ooe opro* Ščen.
__ Pred svojo st<rlciui«> umri. V va»i Vr-
{litifika blizu Vojnepa križa je umri v sre-do Josip Cisrler. etar 99 !et. Ker je bil prav do zadnjega še čil in krepak, ao vsi m'i6iili, da bo dočakal eto let.
—  Delfin iz Severnega oiorja na Jadranu.. V   Vrbovicj   na   Korčuli  feo   uieli   ribiči   oni dan 5.25  in dolgega  tn  nad   1000  kg  težke-ga delfina, ki pa je zanesla po* -z Severnega Atlantika.   Taki   delfini   bo   redki   postje   Ja-
drau^ke^a niorja. OrjaSko ribo ^o hoteH preparirati iu voziti po večjih aiestib, da bi kaj zaslužili, pa je zapeli hitro gnit, tako da so morale pretaniake oblasti odrediti, da 6O io vrgli v niorie.
—  Motorna jadrnica zgorea, V blizini no* vega Vinodola je zijorela vcerai motorna jadrnica   »Slavija«,   natovo je-na   z   nafto.   Po-sadka   fi  kapi lanom   »e   ie   resila.   Nafta   je bUa   namenjena   centralni   ribarski   zadrugi v Crikvenici.
—   Alkohol ga je u bil. V Zacrebu so n^^li v nedeljo aa ce&ti pijaneija uioža, ki bo ga peljali   v  bolnic-o,  kjer   je   kmaiu  umri.  šee po   njegovi   smrti   so   usjotoviii.   da   gre   za Ivana  Zadravca  iz Sv. Marije  pri Prelogu.. Zaradi   prehudega   pijančevanja,   ga   je   za-dela kap.
—  Novi  radij«1* 1 narocniKi,  sporottte &•
danee tvoj naslov na upravo radljake revije »NAŠ VAlrf, Ljubljaoia, Knifljeva ulica 5. ki vam dostavi brezpiaftno na og"led en izvod revije. >NA& VALk pri-na5a poleg stalne programske prilog© na 32 straneh s toćnlmi in pregledno ureje-nimi progTami vseh domaćih in Inozem-skiii oddajnih postaj na kratkih, srednjih in djcl^ih valovih še važne In pestro ilustrirane prispevke iz radijakega, gleda i-žkega in fUmskega sveta. Dalje ima vsa-ka števil'.'a »Našega vala« operno prilogo, s točno — za radijske posludalce prireje-no vsebino oper, ki jih prenaia^o domaće ali inctzem&ke oddajne postaje. Posebna zaniruivoet pa je rasprava dr. Waldemar-ja Wasielewskega »Telepatija in jaanovid-stvo«, ki jo prina&a >NA5 VALk v nada-Ijevanjih. Druge stalne rubrike ▼ »NaAem vaiu< so: Radij«ki kotiče< s slikam: rm-di jakih sode lav cev, Lzza kuli3 opere tn drame s slikami iz naših gledalifič, Kaj se izve iz filmskih ateljejev a slikam i ia film-skega sveta, Foto-kotiče'^, zabavni in literarni pri«pevki >NaS VAL« je najcenej-ša in najboliša tedenska revija za radio, gledalište in film. Meeečna naro6nlna sna-ša,  12 Din.
— Poirefto! tatovL pri veletrgovcu s vinom g. Ferdu Vodetu v Kaplji vaši, so vlomilci v sredo ponoći vl:fnil. v shrambo, v katero ao prtili skozi đvoiiMe. Odn*»li ao okrog 5 kg auhega mota, razne salame, klobaae. mut, slađ'or, riž, kavo, »kratka anrsmbo so p:<pomoma issprazoi-li, da ni ostalo v njej niti najmanji« stvari. Skoda znssa okrot »000 Din 8torii-cem so na sledu in upamo, d* bodo tuna-  i
MdO »Ucko «O pUM
ako kupite dober ttot. Dobite ga pri
nMuvfaJttvra" lu «.
trgovina, kl  Vas SeM bolJAe postrefit M«s4ai trs 1T.
Iu priili v rcfce pravice.         jŠk
Iz krasja.                            ^B
Iz LJobljai*
—lj   Pogreb   ge^pe   Manje   Lavres^i^ev«.
Kr»4« z zetnftkimi o*taoki blagopokojne go-epe Marije Lavrecćičev« j« pri^pe^t v Ljub-ljano vcerai popoldoe okro« 15. Kr»to *o položili v kapelico pri Sv. Kriiu. kamor »o prihajali nino^i Ljubljan?ani m števiini po-ko.rnicin znano ter priiatelii z vencj in cvetjem Pogreb plemenite jfoepe je bil ob 17 Na pokopališču «e ie ubrala množira doniaeiioT pa tuđi večje ž te vilo pokojničinih rojakov iz Cerknioe ter okolice, ki »o jo opremili k vevneinu počttku. Pogrebne obre^ ae so opraviH trije duhovniki, nakar »e je razvi] sprevod do rodbinske grobnice, v ka-'eri Že podivajo polet? drugih druži nekih članov b^erka Milena in njen «oprog dr. Oregor Zerjiiv Med pocrebe- »o bili tudl rnnotfi PostojnČani ki *o pfl^pclf č^i mejo x:a pogreb blace poope. Blairi materi in plemeniti ženi bodi obranien najeveUejST »pomin!
—U P©jW ttetAanemn do»Wni*i. V &*~ vi!ki 220 vSiovenekega Naroda« s dne *3& septembra je med dnevnimi ve«tmi iz^la pod n«s]ovom »Ce ne r»l«5»s elektrike« noti-ca. v kateri dopi^n k trdi, do je rae«tna elek. 'rarna nekemu upokojenru ki v 14 dnfrh {>o prejomu ratuna ai nx>i?ei plačati toka, ker *e ni prejel nokojnine. brez fsake^ra pr^nje-ca opozorila oJvzela §terec Ker me*tna elektrarna kl^ub natan&iemn po4zvedoran;u ni moijla ueotoviti, kj« «^e je to pripeti^o in pri kom, pozivamo dopisnika, da nam ^porofi polno im© tn naslov prUadete 6trao« ke. ker na ta naŠis do -edaj Se n&omur ni odvieU Itevra.                   ^
—li Pomagati ti sva. Neki* ? Kolodvorski ulici if» stražoik prijel vferaf SUletnega nro-eiaka. pravrate^a oriaka, blvlecra me-saria Karla Stamfla Moiakar* ie ^icer doma iz okolice BJeđa, bi] pa je dal te fta*a v tujini in za*O nairaje govori nemlko. Navadil se je oblikovati v me*tu boljie «tranke, ki iim niitvoei. da ?a ie po*ial U ali oni nji* hov znanec io da pa prlporofia. Fant ^eje «*eveda vedno pridno ieformirai. katere in kakšne znance ima v*ak n)e«ov novi dobrotu ik. Fanta. ki ima zek> rarrito pustolov-eko žiTToo, «o rtakniii v zapor ia sa bodo navodili  delati.
-lj Veternl trgovsK* te«s>J na Chnstofo-veni oćnem sa vodo. Domobranska 15 pridn« v ponedeljek 19. t. tn. informacije, ^isovanje vss tede.1, tudl gv*t%r do 7. ure solnina 100 Din. Poućuje se knjigovodstvo, računatvo. korespondenca, pisar-niska dela, trgovinstvo. rtanografija, stro-jepis itđ. ter nemVina.
—lj Trebuh si je prerezaL Iz vrhniškega vlaka na Brezovici se danes zjutraj v vuej naglic: prem*s!i mlaj^e^a ČIoveka. ki je skušal v vlaku irvrMti MtmorroT. Neinanec si je z britvijo prereza 1 trebuh Vsega okr-raljenega \n tuđi že nezav^shn^a »o gra prenesli najprvo v bližnjo bik>. nakar §0 dotma^ini poUkali voz. obeDe«m pa obvestili oroinike. Neznanca so brž odpeljali v Ijub-Ijangko bolnico ni ktrurgični oddel«k. V bolnici eo usrotovilj na poilagi dokunies-tov. da je obupariec 1. 1^03 v Volopki. v Tstrt rojeni slikar Ileon Kojanec, st^nujo^? v Zagrebu r Domu knlji-e* Marije. Pri nj?tn ?o naSli tuđi vozni l:?tek. i?, katerejra je razvidno, da se je fcele d.ivi pn'peTjal \r Za^.eba. n.ito pa nadalje val vožnjo do Br** zovice V bolnici gra ra/li njogovega težk#»-£ra stanja zjienkrat <e oiso moprli zAsliifati. zato tad! S* ni znan vzrok n jogo vega obup-nf»fra   d^j«nj».
—lj Važno za ieoine in neveste! Za vse tidte. ki e>e oameravajo v kratkem 6asu ali pa v bližnji bodo&no&d po roči ti. je izredne važnosti- da pogleda jo že pred poroko nekoliko podrobnije v skrivnoeti zakonbkega življenja, In tu jrm moramo povrati.da so že takozvani »medeni tednic odločUnega pomeca za ves pornejSi zakon. Ka-k&en naj bo mol dc  svoje tene takoj po poroki na
poroćnem poiovaajo, do kaksnu smja naj key* noževa poupećjivoet ia njegova Iju-beznjivost do zakonske »boijse polovice«, vte to bodo Ijudje viđelt danes v kinu Slo-gL kjer teee resels borka »Medeni tedfti«. Od — Hans Sdbnker. ona — Any Ontlra! Razvijeno deki« iz bogate hite. muha sto In svojeglavno. Toda Haas Solmker je pravi ffiof, k! je zna! 1* prvi dan ukrotiti svojo zakonsko drul'co. Krepka Uofuta v spal-nikn drr«Ces^i luksuznega vlaka, ki je tznel peljati oba taJcooea na porozno potovanje je spravila iemeo do pameti. Film »Medeni teđ&f«. je koIotAlna burka. ki je bila v Zagrebu cellb 14 dni na sporedn m bo tnd! v Lfrbtjair! v kfnn Slogi izevala sajve smeha!
—lj Goeupovm ctstm ta prommt zaprta. Mestno po^Uvamtvo naznsnj*. dm bo zaradi tlakovsnja do nadaljnjeg* zaprta Gorupova ulica. Voiovni promet naj se vrži po Emon-ski in  Groharjcvi cesti.
—lj Odsek brmmposmlnih učiteljskih abi-turijentov sekcije JI U v Ljubljani »klicuje sestanek učit. abirurijentov dne 18 t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih sekcije JU U v Ljubljani. Franćiskanska ul. 6/1. Ker so na programu važne informacije, prijave v te-čajc, izstavljanjc potrdil OBL'A za uporabo dosežerih ugodnosti, vas pozivamo, da se sestanka gotovo inkležite.
—li Predavanje v $>škt Sokolsko dni&tvo Ljubljana Si^ka. priredi v petek zvećer ob 20 uri predavanje i^orka Prelovca o temi: »Dsvorin Jenko skladstej »Nsprej zastave Slave«. »Bože pravde«, 100 letnica rojstva«. Po predavanju film. »Petrograjske bele no-či«. vstopmna Din 3^0.
Iz Celja
—c Podpore mestni občini. Notranje mi-nistMtvo je nakazalo mestni občini celjski 80.000 Din ta vadrtevanje mestne polioije in 20.000 DiD za vzdrževanje službenih prostoiov sroskega nn6€4i»tva. baoiska upravi pa 6^87 Dic xa me/čansko solo tr? 3000 Din za vtdrzevanje javse tolsk« kuhinje in dnevnoga  zavetiSč*.
—0 Poctnltev električnega toka za reklamo, ObCioa je tnižAja ceno toka za trgov-ftko reklamo. 60 znasa nad 250 watov in Ce se tok porablja tuđi izven nornDalnept tr-govkega poslovnega 6asa. Na vsakih u-četnih 100 kw priključne vrednoiti se računa po 36 kw po 1.80. pri većji priključni rrednosti  pa  po  1.60 Din.
—c Nove cestne svetilke. Oblina bo dala nam<^titi tn električne svetilke na cebti v jCovi vaši dve na De^kovi ct'Sti. eno na Zg. Iludinji in eno na Cesti na jrra«i pri nogoenftnero   igri^ču.
—c Betoniranje hodnika za peice ob Mariborski cestL Mariborska c^sta. ki je dr-tavna, je 2e dolgo v breiupnem etanju. Zato bi oilo nujuo p*jtrebao. 0a bi državna oestna uprava oe«u> temeljito preuredila. Stroski. ki bi zn»*ali okrog 2 3T.0.000 Din, uh) ti se krili iz fonda tx javna dela ali pa H *aldrm:njii:ega fonda. ObCina bo položila aa noćniku za p*-^<^e ob Mariborski cesti ▼ Gftberju obroboike in bo betotiirala hodnik v tir'm'* f.reh ineirov. K stroskom bo.1<» mora * prispevati tuđi hiAni poeeitnLki •»*   te;.  c**<U
—c Is policijske službe. Mestn* oblina k> za po«kusno dobo a&mestila kot agenta pri n.eatni policiji a.l*olventa oieicanpko sole Joieta Oabra iz TrnovelJ In abso-lventa nižj« gimnazije Stanka Rojnika iz Bra-slovc
—< Ponovna nkinltsv toka, Zaradi nuj-negs popravila nn omreiju bodo Kranjske ddelse elektrano« v uedeljo 18, oktobr* od 7 do 10. dopoldn« prekinU« dobavo toka v Celju.
—« Dv« nttrtei. Ko sf je f*lj»l SPletJii trgovec Jurij Valant iz Zbelovoga pri Polj-čaasvb v tredo s kotesom po cesti v št. .laniu pri Vclenju. ga je podrl neznan avro-mobil na U*, pri čemer si je Va4ant xJorn.il levo roko. Zdravi se v celjski bolnici. Ko so t sredo popoldne postavljali na celjski železniHki postaji 18 metrov dolg drog se je drog n«nadno prelotni! !n zadel 251et-nega projrovnega dela vca Mart ina Selaja z Zg. Hudinje na glavo. Šalej ^e je takoj zgTudil nezavesten. PrepefjaJi *o ga z re-sevalnhn avtomobilom v bolnico, kjer si je kmalu toliko oporoogel, da so ga lahko poslali v doroačo oskrbo.
—c Ob cesti na Sp. Hudinji je umri v srađo popoldn^ 40>tni harmonikar in brez-poselni   rudar  Feliks  Anderlić  §  Sp.   Hodt-
n)e. Podkfel je trtei ka«L V ecljski bolni-oi Je ottrs* lstegm dne 441e4aa posestniko-v* tena AamLijs 6t*busov» i* Bogatci.
Iz Maribora
—  Z ljadske asiTerse. V petek 1& t  a. prediva v dvorani  ljudske   un.verze   bsron Rosenber^ do La  Marre is Newyorka o temi: Novo Lice Amerike tn ni eno »uu&e k srednjeevropsidin   rprasaniern.     Preda van je bo v !raneo*kem ta nemftkem jeziku.
—  Zbormisae vetitve. V «rs<k> — Js vršilo v Mariboru »borovonje Društva  Jugoslo-venftkin obrtnikov, ki se ga je udeieail tuđi predvodnik  «.   Lovro Pi6man  rt   Ljub^isue. Raspravljali  ao o bliinjih  volitvab v zbor-nioo. Ob tej priUki so dotočili  prve kandidate. Za meeto In mre>z Maribor levi breg je določen mehanik g. Jo*tp Čeh od Sv. Lenar-ta (namestnik ko>vae g. Franc Versel ii Ma* ribora). za «rev Maribor desni breg krojački mojstor   g.   Ivan   Kac   (nameetnik   m»i*r«it.i mojster M. Rak uža iz Zn. Pu^kave.
—  Pobres|e debi dva nova transformator, ja. Med veemi oicoiiikirra obćinaim «krbi po-bre&ka   ifljbolj   za   raz^iritev   elektrifikacije. Te dni «0 dovršili đaljnovod cek> do Devi-ce Marije v Brezju, kjer  ao ob Aleksandrovi ceeti ze zafivetUe prve žarnice. Ker pe )m jAko*H etruje  za  vse naselje  premajhna,  na merava   obČina  zaraditi   dva   nova   tran&for< ma tor; a,   ki   bos ta   oooeooila   elektrifikacijo Zrkoveev, Dogož in o^Uilesa dela Devire Marije v Brezju. Prvi transformator bodo »gradili  v  Zr kove ih ob   Dravi,  drugega   pa  uied Dogolamj in Devico Marijo v Hrezju. Z de-iOm bodo kmalu priieli.
—   NshvsJeziio«t Je  plafilo »veta.  Pri 20-*psj   ErnMtini   Pa^onovi   v   TvoruiSki   ulici 15 se je ttfU»iift neka  161etna mladenka in prosila  za siuibo.   Ko  je  bila   po^o^ens  t msiioo  je   nehvaleinics   izrabila   priliko   in ukradla   Paaonovi   is   ročne  torbire   80   Din ter brez sloveaa Lzffinila.
—   U boj  pri  vasovanin. V  Oseku  pri S^r. Trojici  v Sloven«kih gcfcricah  je 2Uetni  po-p**tniJki   sin   Vinko  Špandl   iz   ljubo*umjs zaklal ^Jieloegs  pofe^tniikf^a sina  Aokma NU:erja, ki •• je pod oknom   Ploblove hifre raz^ovarjsl 1 izVoljenko. \Ujer je  obleial t ra/paranim   trebuhom   in     kmaiu   izditanil. Ubi jal ca so aretiraii.
__ Kaj be v gledallscn? Cankarjevo Iffo* So farso »Pohujlanje v dolini dentfiarjaimU ki je bila pri obeinetvu delein* toplih sun> patij, ponove v soboto, 17. t. m. za red A. Režija je Kovičeva. Prva poooldanrika predstava bo to nedeljo. Ponove prav zabavno in pri*r?no ve«eloi^ro ceAke^a dramatika 0. MinAflka »ZorJcac. Začetek ob 15. uri. Zvečer bo uprizoritev močne In usj>ele drame iz jcttuitake^a življenja »Prra l©(rij«<. Za prihodnji tedeo se prifpravlja ortvoritev operetne se-zone. Pt>il taktirko kapelnika Herzoga ter v režiji Antona Hara*tovic*a bo premiera jjla^beno mnoco vredn«:a tn xs-bavnefra >Cigaii*keea primasa«, ki j?» je ujjlasbil Katanan. Ob tej priliki s« predstavi nova pevka Jelka Iffličeva. Ostale vk>jre l^rm. jo Barbi?eva, OornSkova. P Kov15 Sancin, Harsstovi^ Gorinsek, Verđonik. Ras»bergsr, Crnobori, Borko, KoSuta.
Slovenci v Ameriki
V    Milwaukee   ee   je   obesii   Joie   Blaile, star 48 let, doma iz Kecice v Savinjski dolini.  3il j>  leto dni  brez dola  in to ga  je n*jtwi   poznalo  v obup.   V   i^tam   kraju  s# je odigrala  pretresljiva drulin^ka tragedija. Franc Bahin, etar r»5  let.  je  ubil  svojo 47 let etaro Ženo Marijo, poteni si  je pa kon-Čal življenje. Ženo »o naSli  z razbilo Rlavo v spataici, moža  pa s prerezanim  vratom v kleti.   Zapustila   rta   «ina   edinca   Francata« 6tare<;a 24  let. Oba «La biJs  doma is Lj oboa in  v Ajueriki sU  bila ie  okrog  90 ^et Račun je bil po pokliku mizar. v«c let je ps imel   tuđi   cosli.lno.   Povod   za   *trasno   tragedijo je dal prepir m©d zakoncema. V Qe* v©!andu   ie   utooil   Franc   Tratnik,   »tar   *s-dem let in  pol.  S svojimi neatricanui  je lo-vil ribe, pa mu   e spodnroilo in padel Je v vodo.  v  blizini  kraja  Chardon  »e je  »mrt-no puoesre^il Jaoez  Mi»lai, star 48 let. doma  Iz va«i Dobrepolje pri   Vipavi.   V  Pue-blu 66  je  pa smrtno  ponetirećil  v  jak^arni Jakob llonijjsmaji   star 61 let, doma is de« n^i?a.   Ubi!  tra  je elektricTii  tok.
V   Clevelandu   «ta   umrli   Ana   Gu«tincie; rojena  Segulin, etara  56  let  doma   fs  vs-fii Hoticna na Primomkem in Ana Priroofič rojeaa  Jakomon, ^lara  39 *et  doma iz va«t Kobet   na   Pri-morskem.   V   John»townu   je umri  Janez Skof.  star  75  let,  doma  iz  vaši Martnjak pri RakeJcu. V Ro^kin^hamu je umri Martin Zalar, Mar 60 let. doma r U«-ca pri Rakeku.
Pol stoletia ie đmluU CMD, 'ftfrruimo ie za pol stoletjm!
MALI   OGLASI
Beseda 50 pax^ darek Din 3.—. beseda l Dla, davek S Din
prekUd
Za plamene odgovor« glede msiib oglasov je treba priložiti znamko. —  Popustov za male oglase ne prUo^mo.
Resada  50  psr.   davek  S  Dio
Sn>mamHi   zne»ek   8   Dio
Telefon 2059
Suha    drva, Jt%      premog.
yL      Karbopaketa #\     dobite pri
L FOCACN1K
BoteorMeva   ol.   st. 6»
ZA   JESEN
fmo   zopet   cenejSi , Trencbcoat ^75   Din.      Hubertu*   250   Din. pumparce iz pod  100 Din.   Mod i# hlač> t ogromni izbiri   Pr«. *ker. Sv    Petra e   14          6.  It
GOSTILNA HVAR Vsafc petak momke ribe po i* biri. Prima hvarska in viška vina. Vsak čas gorica in mrzla jedila. Totna postreiba. Se pri. poroca SamaJuk Marko. Pol ja n* ska  cesta   11.                       2563
B^*LjswJmsv«a^sXMJP
Beneds  50  par   davak   t  Din Nmmflniti   zn«v*Hi   8   Din
SvHsf naiffiwjB> norvtiko 11IJE      OLJE
iz  lekarne
DM.   G.    PICOOLUA V      LJUBLJANI
. se priporoća  bledho in ala-1             bočnim oarhiin.
■                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                     rmzpolsga danes z nafboljhmi mor&ktmi H-
bmmi, kat ere pripravi priznano prvovrttno. Crni in beli moši-vugava kakot tuđi pozna-no   odlična  dalmatinska   vina.
KUHINJA    VEDNO   BOGATO   ZALOŽENA
Kosilo:   juha, meso, dve prikuhi in kruh Din    6.— Menu a U carte..........£Hn /0 —
Za dobro postreftbo jamči in se priporoča:
LEN KA   LOZIĆ
Gal opne in kasašk§ dirke priredi
Holo  tctftaiep   Ih   0o§aie*
iiiiiitiuiiiiiiiiHitiiiiiiitiiiiiiuHiiiiitHnuiiincuiiiifiiiiiNuiiiiiijni v   zvezi   2   J e 2 d ni m   od se ko m
Lđne 18.  oktobra na vojašken vHEbail^o, FU2INE pri LJUBLJANI -ZAČETEK  OB  14.   UBI.
Momke ribe
svele vtaki četrtek in petek, prlprav Ijene  nm najbotjU način.
Točijo  $e  prvovrMfns  dalmstintkrn  in  štajerska  vina
V*ak   čam   $oeka    tn    mrzi a    jedila •                        C#it/sfiiifi  ejoetom §e priporoča.
'         ______ZORAN   RAŽEM
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«, petek.  16. oktobra  1936.
Stcv. 237
Pot kiparja Goršeta
Njegov razvoj in umetniško hotenje v ssneri čiste
plastike
Ljubljana.   16.   oktobra.
V   skupini   u:uetniUuv,    ki    nj   ra/st;i vili svoja   «jela   v   Jakojtičevem   paviljonu,   je t'rauce   Uorše   txlini   Kipar.   V"   ojMJiuimi   uaui je   njegova   Utntka   retro-&}jckiivna   rai.tiava v derembru.  O<iilej  se je  (.»oi^e  zelo  pribli žal   svojemu   voJihivinu   nlealu:   cisti   plast i ki.   Nar:iviMx»t   zaitimivo   se   kaže   ta   razvoj v doiih. ki so zdaj  rastavljena  v   Jakopićt* veut      paviljonu   in   ki   so   vs:«   nova   »Jela Obiškovalct      njs-gove     lanske   razstav*   U> gotovo   zauinuilo   uuietuiško   hotenje   kipar ja Gi>r>«ta. kakrnio  se  kaže v  njegovih -no vih   delih   in  ogledali   si  jih   U*lo.
France  (.lorš-e  je  razstavil   24  del.   V;   ka talogu jih j<?  n:iv«M«*nili :?">. ttMa  kipar $vo jo   »Maturo*   v   lesu   ni   utrpiil   dovršiti   do otvorit vo     razsrave.  Ostala  j<*   v   njegovom arelj*\iti.   silka   k   temu   Članku   kaže   to   iz padlo  delo.
štiri Goršeboro dela na tej razstavi *o nam lahko ključ ra, razirpevanje umetnika Iriparja Goršeta. Te po >PajđaM* (štev. 52, pip*O, sKovac« (Stev. 54, les), 3>Ci*rančka« (St, 56, les) m > Mladost« (§t. 51, umetm kamen). Prve tri kažejo znadilnost Goršeto-▼e mdividuaiJno»ti. ki ji je jedro izrazita gTOteskno&t. >Mladost>s pa kaže, da. postaja Goršehi glavni predmet njejrore pozornosti akt. grolo telo. kar je tuđi bistveno in naj-vaOT]f>j?>e fn nrij^nnffilnejše za slehemega kiparja, ki je kipar po milosti božfi. Z drn-proi besedn-mi lahko rečemo, dn gro kipar-ju Goršeiu Čedalje bolj za čisto plastiko. V t-ej smori je »Mladost« gotovo njegrovo naj-jtopolnej.^e <lelo Gor>etova mifel je, da s© jo kipar n« srne oddaljiti od ideala čibte plastike, sicer mu grozi razkroj. K »Mladosti* čtojeino med dela. ki kažejo to nje-«ruvo usmorjfiioRt. la-Uko tuđi ae >Jutro« (št. 00. posrebrena medenina) in. »Večer* (St.   Hl,   posrebrena   mede-nina").
Za n im ivo je. kako Gorče komponira fi-pure glede na materijal. Cisto drujrnčo za kamen kakor za les ali za bron. »Kopilka« (šf. 5j) jo komponirana za kamen, ravno tako »Mladost«. Eno>tavne. zaprte oblike za.htev.ijo tak materijal. »Lepo Zoro« si monMiio misliti samo v bronu. ta naravnog klice po bronu.
r?rn7ita   kipnrska   statična   nota   je   tuđi znaninost   vseh  Goršetovih del. Tuđi  irleilc te»ra  moramo  *pet  omeniti  »Mladost«.  Sic^r   I je   Oorše   realist.   Oiriba   se   pri   ustvarjanju p-»!e   f-infrmje.   Realnost   mu   je   vo<lni«'a   na
jxjti lije^rove^i Imtcnja, in verular zasluti-1:10. «ia -ku.-a pjjo realnost premagati. Xc da b: odprl na stečaj vrata svoji fantaziji, n*invK- uu bi doM^el .<v<tl»odo v ugtvarja-jjju. ki mu je pot:t*Lua in ki je 11 ujna v 7.vezi   1 usuierJHnc»s!jo k  čisti  pla.stiki
Na te,. |*)Ti p.i p4irr(-buj4' unsetnik r*>nie-i;o ž-ivljenjt' ni. k;tteiem *e ^populnjuje. Ivipai iM»rrel»uj«- »MM-eia- /.ive mo*le!t* «Ja more .loumeii 111 oUvindafi v fseh «xlt**nkih »voj predPK't Mit tlotiku tejja vprašanja pri-iJi; na «lan j»roi lem majhn<j;a naroda. Ko«lin je noe! atrije, v katerc-m so se sprehajali mfMUMi. lahko jih je ^tridiral l.ihko ?e je razmahnil lahko je niiola *U lierna ustvar-jena oblika za podlajrn resnirno doživetje. Xi s«hiraj. da /nbredejo nnši kiparji v ab-5traktiio>t. da na^i slikarji eroje pokrajino in tihožitja Razmere jih silijo. da <*e za-^rebejo v.ipe in komponinijo po «voji fantaziji ter zirubp /ar:i.]i tecra kn'alu >tik t. divljenjem. Pravijo nekateri. da je to pot do poilul'uvljpnja. Trnla ni pnstnecra po^lu-lio\ljenja. «r-e niina za po^llajro snovi. ret»ni»"--nc   nv'lne   -novi.
Krance Gor.*e je oeitno <lobi| 7.n ?vok> ^Mladost«  niOflel. ki g:a je inspirirah To de-
lo je doživeto <»h resnienosti m tinii že. če hoćete, »poduhov !jeno* f'rimerna izhera več raznih inodelo* je tort-j. kakoi vidite, tuđi problem za naše k. i par je. Jamstvo so. da kipar ne postane do!{raf-a*eTi. Mojstri velikih aarodov niša bili navezani na en >ain   model !
Tozornost na tej n»z>tavi vzbujajo tuđi (iorš^tovi lif'riu motivi. kak'>r »I>eček p*' fMvrovarja z. ribioo< 'št. 67- terakota) in Nel>o'jljrnec« (>t. *>8 terakota), pa tuđi dekorativna p!:?st:ka. ki je kot taka lm!j al»-siraktna. ilo]oi'»na za iztiran prostor 'Zve-*-;ne. št 73^n 7-1). Realistit'en je Goršetov portret, K"V| ^T- ^ ^aleš) in št. fifitTa I'O*i). pa aipPj groteskna od prejšnjih njr «ovib p<»rt4t4>v. f*oirlavjo 7.a?e je Oor^tov otrošk* portret Pornamo ?.e mnojro <?orše-tovih otroških {»ortretov in vsi priča jo. da jih (istvarja ? po«ebno Ijube/nijo in 7. nena-v»dnim doumevanjem otroške individualnosti. fJor^e k(rt umvtnik ve da otrok ni odrasli elovek v fhiniaturi. tr-mvpč bifje s svojo individunln^tvjo Tak j^ ».TurcVk* (M. H^), ki vzbuja po7ornost vseh irledal-e/*v. Gor^e se 70 i7.r»jriblje vpeh priveskov. ki s čisto plastiko nišo zdnižljivi. Hoe> raziribati fiuuro. hoće jo prosto komponirati po o>brut iu v *v<»l>odneTn ra-z.ni.nl 111. brez okler ienosti Fiance Gorše do/oreva v t»vo-b<vlne^;. mojstra. kakor kn7>jo njejrciva de-]-a o-I »Mladosti« in *Kopn!ke-r do 7.p ze^o razilbnnih rr>liefnih fi^rur »Jutro« in »Vc-?or«   tor  »Deklica«.
Dve največji armadi Evrope
Oborožen konflikt med Nemčijo In Rnsijo kot izhođ iz
sedanje napetosti ni izključen
Nemčija in Rusija se zadnja leta vedno bolj odtujujeta, ker je zavzel Hitler naj-odločnejše stališče proti boljševizmu. Ni torej izključen oborožen spopad med obenia državama kot izhod iz vedno hujše napetosti. Zato je seveda najvažnejše vprašanje, kako sta obe državi oboroženj odnosno kako se še mislita oborožiti. Zaenkrat kaže, da sta obe državi približno enako oborože-ni in da imata tuđi približno enaki vojski. Nemška vojska šteje v mirnem ćasu okrog 2,000.000 mož, ruska pa tuđi približno toliko. Tuđi glede oborožitve, zlasti najmoder-nejše. sta obe državi približno enako moč-ni. Obe gradita moćno zračno brodovje in na tisoče tankov, obe v vsej naglici zapol-njujeta vrzeli v  svojem  težkem topništvu.
Vendar pa vidimo tuđi na obeh straneh pomanjkljivosti. Glede moralne strani ima sovjetska armada pred nemško gotovo veliko prednost. Splošna vojaška đolžnost, veljavna v obeh državah, daje tuđi veCjo in ostrejšo politično opozicijo nemški nego sovjetski armađi. V Rusiji je enotna politična vzg-oja obseg-la že najmanj 15 letni-kov, dočim lahko govorimo v Nemčiji ko-maj o treh ali štirih. Politično in torej tuđi moralno je rdeča armada odločno moč-nejda od nemške. Kar se tiče izvežbanosti
Sovjetski  vojni  komisar maršal   Vorošilov.
nižjega poveljniškega zbora, sta si obe armadi    približno  enaki,    samo da se zdi  v rdeči armadi ta zbor bolj homogen, v nem-  \ ški je pa preveč pester, ker se na hitro ro-   . ko  dopolnjuje s  podćastnik:  in  starimi  re-|   zervnimi   in  aktivnimi  Ćastniki,   z  mladtmi studenti itd. Srednji poveljnižki zbor se zdi v  rdeči  armadi  tuđi  boljši,  ker je  priSel v  j
*
Nemčiji   v   zadnjih   letih   srednji   poveTjnik do najvisjih mest.
Nemški bataljoni in polki irnajo mlade poveljnike brez bogatih izkušenj. ViSji po-veljniški zbor je glede taktike in vojnih operacij tuđi boljši v rdeči armadi. Kar se pa  tiče  poveljniške  tehnike,  vodstva,  pre-
Vrbovni  poveljnik   nemške   vojske maršal yon Blomberg.
skrbe in prevoza pa prevladuje nekoliko nemška armada nad sovjetsko. Nemci so že po naravi boljši organizatorji in preciz-nejši delavci, dočini so Rusi pogumnpjši v koncepcijah. Izvežbanost redno vojske je na obeh straneh enako dobra. Kar se tiče oborožitve, kaže vse, da imajo Nemci ka-kovostrio premce, kajti njihova vojna industrija je starejša in bolj izkušena nd sovjetske, pa tuđi zato. ker ima nemška anna-da glede izvežbanosti mnogo starejš^ tradicije od ruske. V taktiki bi bila nemška armada konservativnejša, toda ze!o precizno delujoča, sovjetska pa naprednejila, toda glede poveljnikov manj temeljita. Nemška oborožitev prednjači po materijalu in bojni kakovosti. sovjetska pa po množini In temeljito rešenem vprašanju speci-alnih vrst orožja.
Spopad oboroženih sil bi izpadel taktično v korist Rusije, operativno bi se pa pokazala premoč Nemčije, dokler bi si stali nasproti enaki sili. Kar se tiče potencijalnih sil, je jasno, da so sovjetske najmanj dvakrat večje od nemških. če morejo Nemci postaviti iz enega milijona prebivalcev, 4 divizije, bi imeli po splošni mobilizaciji nekaj nad 25O divizij. Ce bi hoteli Rusi iz enakega števila prebivalcev postaviti tuđi 4 divizije, bi štela njihova armada 700 divizij. Najzanimivejše je pa. da ima Rusija za vso to ogromno armado dovolj oboro-žitvenih sirovin, živil in drugih potreb-ščin. Ruska industrija je dobro razmesče-na in zaščitena. Naravnost ogromnega po-raena bi bil prenos prestolice Rusije iz Moskve v Ornsk. To bi pomenilo. da bi bila
Rusija edina država na svetu, *ije presto-lica bi sploh ne hila pristopna nobenemu aovražnemu orožju, niti zračnomu brodov-ju ne, ker najbrž nikoii ne borno imeli le-tal s tako ogromnim akcijskim radijem. Pomisliti moramo namreč. da je od Omaka do poljubne me je Rusije na tisoče in tisoče kilometrov. Nemčiji pa manjka mnogo straleg-ičnih surovin. zlasti pa *udi nrane za daljšo  vojsko.
Cc bi se torej Rusija in Neinčija spo-pad li. bi bil izid vojne že vnaprej precej ja-scn. Nemčija bi doživela hud poraz. Sjedanja Rusija namreč ni niti senca carske Rusije v vojaskem pogledu in to dobro vedo vsi njeni sovražniki. Zato je razumljiva nemška politika, ki išče na vseh straneh proti Rusiji zaveznike in ki bi rada Rusijo izolirala. £e bi bila Nemčija omejena samo na lastna sredstva, bi ji ne zadostovala proti  Rusiji  niti  japonska   pomoć.
Mati utopila tri otroke
V mc*trcu Tob.ičevu na Ceškoelov»3kem >e j<* od i prala v sredio pretresi jiva rođbin-^a tragre<"lija. V Tobač^vo 5-e je n«vlavm> preselila rodbina sfidlarske«ra po-mo^nika Hošk.i Frrvna. ki je štela pet Članov. V gredo {n»|*ol4lne je Hoškova ženn Rozenn v hip-ni du^vni zmedenosti o<1venila svoje tri. otroke k bližnjemu mlinu, kjer je Rt-arejša dva 7vezala skupa i % vrvjo rn jo vrpla pod mlinska kolesa. r.a njima je pa vrjrla •> najmlajsejra otroka &tare*ra komaj pet w-secev. Ko-nČno jo v siamomorilrH^m narn^nn šr»   s.ima   ?koeila   v   vodo.
Ne+loI/Tio otroO'ičke je odnesi.i voda n»-prej. Hoškova je pa 7.1e7.1a na suho. Kmnlu ^o v^.? tri trupelca potejrnili \7. rr»de. Hiož-niki 50 mat<er aretinili in nvedli preipka-vo. da iteu jrotovi. kaj jo je nafK>1ilo k tomu   strašrtemu   koraku.
Življenje gre za letali
Čex Tihi coean letajo tA&) re«lno potni-§ka letala. ki prevalio pofnike me*l Snn Franciskom in Honolulorn. Ker rrveri 7.rnč-ns pot 3.800 milj. ?o :>knle a,tneriske I*»-taJske družbe na. morjn primern*1 kraj*1. kjer bi ?i mojrli piloti o«lpoi"*iti na dolp in naporni poti. Take krajr so na^H na treh koralnih otok ih. molečHi i 7. neRkonfn^ vodne gladine ?amo nekaj čevljev. To ro otoki Baker sredi Tiheg-a oceana t^r Howland in Jarvra pri 1T>0 merKiianu 7eni1jppis.n** dol-£ine. Doslej 30 bili ti otok i neobljud-eni in ntHtili i*o le nnjmijnejše zaveti^e momar-jpm kadar je viliar tre£či! Irdio nh perina. dA se je razbila in potopila. TJrr/en t4»h n^-prostovoljnib r»rebiv?l«"ev je hiT rvlini dokaz Ijudske^a življenja na otokti Rakern poštni pre^lal. Tja so spravljali |KMnor><flkl pis-ma namenjena svojee-m v daIjnih domaćih  knijili.  tnm   50 dobivali  p*išto.
Po^tni prešla I sredi Parifika bo od^l«■j stalna poštna ustanova. Amerirani «0 poslali na otok svoje na seljenje, ki 7trrado letali.-rn han-jnrj^. r*7.na poslopja in railij-sko posf.njo. da bodo let.-ilc-i v nu\c:li in ob >!aberr. vremenu 'or?»o informirani, v katari snifri rnorajo lereti. l-«-l;*lišxe je pot.r^b-no. ker nn koralnili ot• »kili ni vnrnib zali-vov. kjrr 1»i se Tnojrii nstavljnti hidroplam. Zato l"w^<I(» !ot;ila na trj provri >«mo «ub"-7,^niua letaln K'ilonis'i *=«i priprljali s »eVkOJ fudi mnoiro sadik. k^r liotVjn imeti na oto-kih   tildi   sad no   drevjp.
Visoka starost se podeduje
Će nalefinu* na st:ire»;a ("Iov*'-ka. jra kaj \:u\\ vprašamo. kako je žive!, da je- doea-kal visoko starost. Srareki 90 navodno v 7,idreq:i. ker ne vedo. kaj bi odgovorili. **** bi primeriali izjave in prakso teh star«"'kov ter ol»oje sešteli. bi <Iobiii veliko nićlo. Veiretarijanec b: se nam poka7,al kot nav-<lušen mes«>jp'dee. kadi!«ie za^rri/^Ti nekr»<"li-lec. abstutent stoletni starec, ki mirno pije alkoholne pijace od vina do žeranja itd. Eno se pa pri rsoh starih Ijudeh uje»ma. Vjihovi rcnlitc I ji in praroditelji so tuđi dočakali visoko 5tarfH!t. ee se slučajno 111M) -jmrtao ponesreOili.
Dr. Pearl. eden onih. ki že cei* desetlet-ja   prmieujejo   umetno«?   dol^r^a   Življenja.
>e prirel u>pe* do utkljuticA, da je visok* sta»o«t iTkljcČno pod^dovanA. V—k tolo star člo-vek je imel dol^o živeće st*rše, toda to nasprot.no en p<vmeni, da morajo irrw*-ri dolgo živeči *tar^i tuđi dal^o iivečeotro-ke. 8tatwtično je bilo to^no u^otovljeno. iU m lahko človek 7.A \-«ako leto, kolikor m* njegovi rotlitelji in praroditelji pret.iveli 7O. let-o. hre7 ^krbi pri.st^jp wtmo en niA^er k   povpreftni   doljrosti   7,i^j**nja.
Willy Frit^cli —
novinar
Ljubljana.   Hi.   oktobra.
V*eh i*>ldirev se že lote dandan«« film^i igrafc*-! in zato t»e ne ^menv> prav ni? <Sidi-ti, cf. ^rečamo na?ei;a dobrt*ca ^tarepfi znanca \Villy_ja Frit^rha kot novinar i a. Angaži-ral sa \e velik američki konrem, kf»r *itav-Jjajo vanj velike nade. Tuđi fV.aran i« *u lajno. »aj hi drugare fiWn«ko kanorr cortovo m»  rspi»;til.
Ce «*o n« nade, ki jih stavljajo ▼ FrH*cha njejro\'j ^o^iodarjL, reR upravičene m ?e «> nftgovc zmožno&ti res tako veli'k^, ho^t«» lahko «ami prevodili že jutri, ko Ko polama* prvo prei^kuAnjo v filmu »Na«meh s^re^e^. Ta film. ki «*e daigr«! imenuie »Olucki*kin-dr-r: bo predvaian jutri v prennieri. ki bo obene-m juiro«l<wen^kfl kn-trta nr^dfslava. ▼ kinn   Unionn.
šah v Kranjit
Kranj,   1^. oktnUra.
Posrecena j*» bila misel organizirati kranjske Aahiate v lasten klub. ki se i« ustanovil pred letom dni. Ceprav je h\\r> to v primeri z drupimi mesti in kraji p->7:-no, vendar so kranjski Šahisti r*vl dobrim org»Dlzatorićnim vodstvom ustanovitelja in prvefra predsednika dr. Me^u^nrja in pod strokovnim. visokim znanjeni kapetana, banovinskega prvaka ftorlija dobro In hitro  napredovali.
Obćni zbor, ki w je v 5*or>oto zveiVr vrftil pri -Jelenu*, je te naAe trrt»tvr potrdii. OtvoHl gn }« predajnik dr. Mr-usnr ]H jp( poročal o delu in prireditvali Uiub^ in se zahvalil kapetanu, tajniku in v^m dlanom. Tajnik Sin^r*»r jp povedal, ^a je odbor imel 12 spj, korespondenca pa mt> jm najvec vi-žila z SŽZ. Prebral je tu -U veri-fika<:ij&ko listo igralrcv, ki »«* bo \*a morala korigirati, ker je vK* rlannv ndSln <ini?:ajn. Blagajnik Pm li I .ado ye pnrofi*}. da so dohodki znaAali r>in 3.17^, izdat kl I>in 3.036: saldo v blagajni zniuša Din 137. Kapetan ftorU >e pnroćal o klubovrni udej-stvovanju in o svojem pouku icrralc^v, Omenjal je turnir za prvenstvo K ran ja, 2 mateha na 20 deskah s št. rotrom iz Ljubljane in omenil izgubo dveh dobrih iRral-cev Vidergarja in Djurića. Klub ?e jr ude-ležil tuđi prireditev SSZ in na brzoturnir-ju odnesel 7 nagrad. On sani sp jo bori! ta prvenstvo dravske banovine. Gospoda r-jevo poročilo je podal Alojzij Klasek Qb^-ni zbor je odboru izglasoval zaupnico. Pri volitvah so bili izvoljenl: predstojnik dr. 6i-Lar. podpredsednik Adolf Prah. tajnik Stn-g-er, kapetan Pog-ačnik, g-ospodar Klasric, blagajnik Franko DuSan, pregfledovalca ra-čunov dr. Schwab Ln ravn. Cesenj, odbor-niki pa K03, ing1. Skoupal. Prah Lađo in Wei&ejisen. Klub ostane v lokalu pri »J**-lenu<,   članarina  oetane  rtosedanja.
NI ONA   KRfVA
V posredovaIniri za sluib**: Kako to, da nLkjer ni«ste »-hižili  vet kakor Starinajfct dni?
Sluikinja: Kaj morem za to. ^ > ?<ln\ pop?jx)'!a  tako  ne»stanovitna.
F.MILE GABORIAU                                               35
MEZHftOliiSKI   *91 II
^ f> M A N
Ko :e bil čez nekaj dnj žc trdne;S: na nosah. ic povedal vsc svojemu očetu. ki je sk-omijjn'I z ra-meni in jra /agotovil. da je to slab odmev nje>;ove-%d famaziranja med baleznijo. Ta oče. ki ie bil dober, je bil ffinjen ob nripovedovanju 0 nesrečn: l.mbfzni svojega sina. ni pa vid^l v tem nepoprav ljive^a zla. Svetoval mu ie zabavo, ki .bi se v nji razvedri!, dal mu ^e na ra?rx>lago vse svoje Dre-možcMi.ie n mu na vso moč prisovarjal. nai se oženi s krepostno in bogato ded'iio iz Poitou. veselo in zdravo, ki bi mu rodila krepkega otroka Potem j<e pa odpotoval doinov. k-er so n;c?ova posestva zaradi   njegove dol^e  odsotnosti  močno  trpela
Čez dva meseca se ;e Dre'skovaVii sodn:k zoD-t vrni! k svojemu or>fča?nemu delu, Toda čeprny se je prema^oval. je delai kakor telo bre/ duše Čutil ie. da je v njem  neka4 polomi;eno,
Nekoč je Intel r>osct;ti svojo staro pri:ate!jico markizo. Čim za je zaffl-edala je kriknih od ?roze. Zdelo se n ,ie. da vidi pred seboi orikazen. tako zelo se je hfl iznremenil. Ker se je bala žalostnih ohrnzov. ie naročita na- mu n:ko:i več ne odpro vrat.
Klara i*e bila  od  poreda nan.i ves teden bcl^a
— Kako me ie Imbil! — 'e govorila sami* ori sebi. — Mal-o ie manjkalo, da ni umri. Ali me tud:
Albert tako- ljubi?
Ni  si  upala  odgovoriti  na  to  vprašanje   Rada   bi 2a   bila   po<toJažila.   izpregovorlla   z  njim.   poskusila , pr.gnati mu mračne misli  \z glave, toda n   sl*  več pokazal.                                                                         j
Daburoji pa ni bil mož. ki bi se da i porazti brez borbe. Hotel se je otresti te more. kakor ie trdil ! njegov oče. Iskal je zabave in našel prisind. toda j ne pozabe. često ie zašel do praga razvrata, pa | mu je vediH) belo o-blečena Klara narik prlkazni z j neba zastavila  oot
Dol^o je žvel tako. končno se Da ni samo po- j miril. tem več se ie pogreznil ćelo v ono otoD-" ! lost. prosto bolesti ki sledi navadno gl-obokim du- j ševnim potresom                                                          ;
Teli dogodkov se e soomnil Daburon. ko je oče Tabaret izgovori! ime Commarn Zd:lo se mu je. da so pokopani pod pepelom časa. zdai pa vsta a.io kakor Črke. napisane s simr>at)ičnim črniU>m. ki se poja vi jo. če priblžarno papir ogn.iu. V hipu so se odigrali pred njegovim1 ocrni z ono čudežno na-glioo sani. ki premaga  čas  in  prostor
Nekaj minut ie  tako rekoč nrisostvoval  predstavi svojega lastnega življenja   Kot igralec in gleda- 1 Icc obenem je sedel tu v svr.em naslanjaču in zde* lo se mu je. da je rta  gtedališkem odru. da  igra in nresoja  sam svojo igro.
Treba je priznati, da ie bila prva njegova misel osveta, kateri :e sledil gnusen občutek zadovoljstva. Naključje mu je izročalo moža. ki mu je dala Klara prednost. To ni bil več naditti plemič. slaven *
I po svojem imenu in svocih prednikih, bil je ne-j zakonski o-trok, dete vlačuge. Da bi obdržal ukra-; deno ime. ie storil najpodlejši umor. In on. sodmk. ix> čutil nepopism> naslado, ko zadene svrjjega j   sovražnika  z  mečem zakona.
I Toda to jv- bil samo blisk in vest poštene ga ; moža se je uprla ter oglasila s svoj:m vsemogoč-! nim glasom. Ali je še kaj ostudnejšega od združitve ! teh dveh predstavi mržnja in pravičnost? Ali more I sodnik. će uoče zapamti večjemu zaničevanju od j podlih ljudi, ali more sodnik. ki sodi. pomisliti na i to, da ,e bil o^rtoženec, ki ga Je izročila usoda v ! njegove roke. njegov sovražnik? Ali ima preisko* I valni sodnik pravico izrabiti svojo ogromno pravo-\ moč proti obtožencu. dokler je ostala na dnu nie-govc dušj S2 kapljica grenkobe?
Paburon si je ponovil to, kar je govoril sam pri sebi že krto in dan. kadarkoli je začel novo pre-skavo: — ln nia'o je manjkalo, da se nisem umazal s  podlim  zIočiiK)m.
Sodnik je trpel. Kako naj se odloči sredi takih dvomuv,  ko pritiskajo nani  razHčni interesi?
Ka; storti? Njejjov razum \? po novom tako ne-pr:čakovanein priti-sku zaman r^kal svoie ravno-r^žje.
Odnehati. — ie pomislih Kje bi pa bil nK>j po" gum? Mar nai ne ostanem čuvar zakona, ki ga ne rnore nič na svetu zbegati n ki se ga nič ne dotakne. Ali sern res fc*ko slab. da se ne bom mogel otresti svoje osebuosf. ko <>I>lečem sodniško haljo? Moja dolžnost je nadaljevati preiskavo. Klara  sa-
ma bi mi zapovedaJa ravnati tako. Mar hi hotela meti za moža oloveka, -ki ga teži sum? Nikoli! Če je nedoJžen, rx> rešen. če k kriv. nai pogine.
£ek tedaj se ;e Daburon nekoliko zavedcl. kako pozno ie že. Bik> je že okrog treh zjutrai.
Ah. hože moj. oće Tabarcrt me pa Caka. Ootovo Že spi. — Toda oče Talxirct ni spal in k^kor vodnik tuđi on ni vedel. kako čas hili.
Zadostovak) mu je deset nrniit. da je sestavil inventar Daourt«x>vega kannneta, prostranega in opr^mlienega z zmcrnirn razkoskm v popo'nem skladu s vodnikovim po-loža.icm. Skrbno sj je o-gle* dal več bronastih kircev na kaminu in podstavkov, z veščim očesom je pregledal tuđi knjižmoo. Po-tem je pa vzel na mizi ležečo veuemo izda"r> no" vin, stopil k peči in se zkkni] v udobni naslanjaj. Ni bil prečtal niti tretjinc uvodnika, ko je te od-ložil novane in se zatopil v svoje misli. fTna. mis:l. iiTričnej^a od rrjegove volić, nm ic Ticnrt.is»ano r"ii-la po glavi in ga pr vedla neizprosno nazaj v T^i Jonchere k truplu vc*ove Lerougcev-e. Kakor otr<»k. ki tisočkra-t razbrska in spravi v red svojo igro. je tuđi on razptetal in znova na vezova I verigo svo~ vh zaključkov in domnev.
BI e tako zatoplien v svoje misli, zdai duhovite, zdai površne, da ni slišal. kako so s? odprh vrata kabineta in da ni or>azil na pragu stojočega sodnika. Iz glohokc za mi sličnosti ga ie /dramil M?Ie Dabumn, ko fe dc.tal:
—Oprostite, gosnod Tabaret   da  sem vn* mr^fM tako  dolgn čakatir
TUĐI VAŠ NOVI PLASĆ - OD PAUUNA
KER LAHKO DOKAŽEMO, DA SO NAŠI P L A 5 č I NAJLEPftE IZDELANT IN DA UPOPABLMMO T>' PRVOVRSTEN MATFTIITAL DAMSKA KONFKKCTIA  PAUUN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRO &.
(Jrejjojje Jo«lp ZupanCie. — 9> >Narodoo ttekarno« frao Jcsertek. — 2a upitfu ln tanvrntnl d«l Itota Ototk GbriMot, mm Vuk 1 f miMjim!