Požtnina plačana v gotovTnt Marmonta. Cena 1 Din Leto IV. (XI.), itev. 183 Maribor, sreda 13. avgusta 1930 »Jf// IHlAP l*h*ja razun nedelj* in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poltnam £*k. lav. v Ljubljani It. 11.409 ^•0* muiint, pr«je-n»n v upravi ali po poiti 10 Din, deitivlj«n na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglaai po tarifu Oglata tprijem* tudi oglasni oddelek .Jutra11 v Ljubljani, Prešernov« ulica it. A Vznemirjenje v Vatikanu VČERAJ SE TE ZDRAVSTVENO STANJE PAPEŽA NENADOMA ZNATNO POSLABŠALO. Novi zadružni zakon j® na vidiku. Nujna je potreba, da se Končno izenači zadružna zakonodaja v naši državi, saj imamo doslej 12 razlitih zakonov, ki so še v veljavi za naše zadružništvo. Unifikacija vseh teh zako-nov ie naravnost življenska potreba za Razvoj in napredek našega zadružništva. }U(tt je nujna potreba, da se s tem za-n°tti izenačijo zadruge, ustanovljene *!? Podlagi zakona o poljedelskem kre-iz l 1925, ki so imele nekakšen pri-^*>egiran položaj, z zadružništvom iz j*eiNih dob z enakimi pravicami in držav*11 c*°^nostmi za vse za(*ruge ce*e Kak°r poročajo z merodajnih mest, bo d?Vl zakon v kratkem dogotovljen in tu-Podpisan. Tudi so prilično že pozna-1? določbe novega zakona. Obsegal bo p18 Členov, razdeljenih v devet poglavij. In«k° Po^avje bo obsegalo splošne do-‘očbe v 4 členih. Pojem zadruge je izra-en v cilju, da zadruga po načelu samo-P°pioČi z vzajemnim delovanjem pešpolk6 gospodarstvo svojih članov, da po-°vnih prebitkov ali sploh ne deli ali r_a jih deli sorazmerno z vrednostjo pro-P^ta Članov z zadrugo. Zadruga lahko J1' svojo nalogo vrši različne posle. rugo poglavje obsega predpise za sno-anje zadrug. V tem poglavju so našteti UcJi posli, ki jih zadruga lahko vrši % zadruženiki, Pr- da sprejema denar , svrho Štednje, poroštvo, jim dobavlja °nsumne predmete itd. Tretje poglavje «°vori o pravnem odnošaju med zadru-P 'n zadružniki in napram tretjim ose-°artl- Četrto poglavje vsebuje določbe o rganlh zadruge, o upravnem odboru, o adzorstvu in o občnem zboru. Tu je Predvideno, da na občnem zboru lahko ma zadružnik — ako to pravila zadruge oiočajo — več ko en glas, največ do , glasov. Peto poglavje govori o prene-bg?lu zadruge, šesto o kazenskih določ-/ ' sedmo o zadružnih zvezah. Toza-I Vn° le določeno osnovanje revizijskih . Pa mešanih zadružnih zvez. Vsaka za- 2v^a Pa m0ra e’an kake reviziiske e; Vse zveze pe morajo biti tudi ‘anjene V Glavni zadružni zvezi. V pogr1avlu ie govor o ugodnostih, uživajo zadruge. Te ugodnosti so ako bo zakon potrjen in od kralja podile n v sedai Predvideni obliki — znat-L deveto zaključno — poglavje vse-Prehodno določbe, v katerih se za-toHSam daje rok štirih let, da se prila-koiT novemu zakonu. Tudi vsebuje za-Kotove določbe za nameščence zanos?’ ^ Plenijo zanje znatno ugod-v d*31*0 nameščenec zadruge prestopi nje/ sIužbo' se mu računajo vsa da službena leta pri zadrugi, kakor Iflt Pr°vedel v državni službi, vidrin °r Je ^ teh kratkih podatkov raz-nosti ’ vse'3Uie novi zakon mnogo pred-da b0Za naSe za. _e3sih poročilih se namerava vreči ■I(ra1* KVIUUJUI oc iiaiiiw-iava vicci AzijJ a^om°bilov v svoji ekspanzij: na Zanim i Evropi se je pričelo Fordovo Prido an^e za Rusijo, prihodnje ieto pa kih i Ua VrSto ^ina- P° dobljenih podat-jonslcf13 ^'taiska med svo'im 100 mill-Ijudi prebivalstvom rkoli 1 milijon mobil !-S0 Sp°šobni, da si nabavijo avto-^ansk ^Cli s*anu)'e-:<> ob cestah. Na te me-doče n j sloje računa Ford kot svoje bo-£ odjemalce. Južna a° S^dila v Fordovi ekspan-duciraij ~ merika. Tudi tam bodo pro-dotično H.evroPske,n vzorcu, to je za 40% z rzavo, kjer leži tovarna, bo šlo zvoz v inozemstvo pa 60% pro- dukcije. Zaradi cenene delovne moči v Južni Ameriki in zaradi slabe kupne moči prebivalstva bi se utegnilo pripetiti, da bodo Fordove tvornice Južne Amerike pošiljale avtomobile v svojo matično zemljo Združene države, kot se to dogaja v Fordovih tovarnah na- Angleškem. Stoletnica zanimiue kolonije V Mazuriji, sredi gozdov in jezer, je nekaj prav tipičnih ruskih vasi. Prebivalstvo živi v lesenih hišah, pravilneje kočah in se imenujejo Filiponi. Letos bodo proslavili Filiponi zanimivo stoletnico svoje kolonije. To so namreč ena izmed mnogih pravoslavnih ruskih sekt, čije pristaši so bili 1. 1&30 pregnani iz Rusije. Begunci so se zatekli na nemško ozemlje, kjer so se naselili z dovoljenjem Friderika Viljema III. Filiponi so razkolni-ška sekta — Rusi so jih nazivali Filipov-ščina — ki jo je leta 1675. ustanovil Fo-tij iz Novgoroda, ki jc privzel nemško ime Filip. Filiponi so se fanatično borili proti državni veri in niso hoteli v svojih molitvah carja niti omeniti. Pregnanci so se razselili po Finskem, Litvi in Poljski, nekaj rodbin pa je prišlo tudi v vzhodno Prusijo. Tekom desetletij so ti ljudje o-pustili mnogo svojih navad in običajev, a jih precej še tudi očuvali. Nekakšna pre-stolica te kolonijo je še danes Eckers-dorf. Tu rezidira njihov »starik«, izvoljeni vrhovni duhovnik sekte, častitljiv starček z dolgo polno brado, kakršno nosijo domala vsi Filiponi. Tu stoji tudi majhna cerkvica in sredi jezerca Dus na malem jezičku celo samostan ruskih menihov, ki žive še danes po sila strogih predpisih. Po čistih prijaznih vaških cestah srečuješ prebivalce v krasnih ruskih narodnih noSah, vsak —' tudi najrevnejši — dom pa ima posebno stavbico — rusko kopa* iišče. Z eno besedo, Filiponi so postati neka znamenitost, ki jo posečajo inozem-ci v znatpem številu. Najbližja železniška postaja za pot v to kolonijo je Alt-Ukta na progi Jensburg—Johannisbur.e. Izvoz sliv v inozemstvo bo po vesteh iz Beograda letos prav uspešen. V središčih slivarstva Srbije, to je v Lazarevcu, Obrenovcu, Valjevu je pripravljenih že na stotine železniških vagonov za nakladanje sliv. Samo Šabac in njegova okolica odpošlje-ta letos okoli sto vagonov sliv preko državnih mej. Drobiž iz Slouenske Bistrice V nedeljo 10. tm. je bila slavnostna otvoritev kopališča Rdečega križa. Ob otvoritvi sta govorila g.-dr. S. Jagodič, okrajni zdravnik v Slov. Bistrici, v imenu Rdečega križa kot predsednik, in g. dr. B. Schaubach kot župan v imenu občine. Nato so se v kopališču pokazali nekateri dobri plavalci,'kot Mariborčan g. Bertoncelj in Bistričan g. Vezijak. K uspehu proste zabave je mnogo pripomogla godba vojakov iz Slovenske Bistrice, ter tamburaški zbor podoficirjev iz garnizije v Slovenski Bistrici, ki je tudi zvečer igral za ples v okrajni hranilnici, katerega je istoiako priredil Rdeči križ. Povsem nekaj drugega pride sedaj. Pivo. pravo Unionsko pivo, so do zadnjega točili v Bistrici po 10 Din liter. In glej našla se je bela vrana, ki je znižala ceno na osem. V nedeljo zjutraj, ko smo šli od maše, pa so nam nenadoma zablesteli z nekaterih gostiln napisi: Pivo liter po Din 17.—. Bili smo naravnost omamljeni. Ali je to sploh mogoče?! Takoj smo šli na. »probo« in res, pivo so točili po sedem dinarjev liter. Kako dolgo, smo vprašali, in odgovor je bil nekoliko dvomljiv »Do preklica!« Vsi gosti ni-čarji upajo, da ne bo dolgo tako, mi pa se bojimo. V Bistrici, rihorsk.h Ateu:;h, je več gostiln, irienl*ri3 pa 'o ena. Res o/, kraja ao konca imenitna. Posebno imenitna pa ;e ob sobotah in nedeljah. Tu se poje in vriska, tepe in ‘oče vs'j ^ubo, dolgo nrč. Sosedje so že vajeni, imajo trdo kožo ali bolje trda ušesa. Poleg tega pa splošno priznano potrpežljivost. Kdo ne bi bil potrpežljiv napram bistriškemu »Cafe Drau«. Luštni so vedno, tudi če se stepejo, so luštni, še bolj pa duhoviti. Neko nedeljo popoldne so bili zopet prav dobre volje. Naenkrat se odpro vrata, mimoidoči se ustavijo in skozi vrata prileti najprej klobuk s »fedro«, nato nekaj krepkih »aufbiks« in nazadnje v velikem loku živi »corpus delicti«, ki je bil pa toliko »duhovit« (ali pa ni vedel, da bo on letel), da je še v loku, ki ga je opisoval, vzkliknil: »So ga že vun vrgli!« Vsako nedeljo imamo tak cirkus. Polno gledalcev in občudovalcev. Vino pa slavi svoj triumf. Skoraj bi pozabil, je že preveč vsakdanje. Zadnjič ponoči si je nekdo privoščil pohod po mestu s trobento, tudi imenitno. Če se je kdo razburjal, ne vem, vem pa, da se jih je dosti zbudilo in občudovalo te ponočne muzikante v njihovi vztrajnosti, ki postaja v Bistrici res že dobesedna. Saj je skoraj vsako noč, »luštno« na trgu. Če nimajo drugi nič proti, jaz nimam. Saj se še proti toči nismo razburjali, ki je pretekli teden četrtek popoldne padala v takih kosih, ka-koršne najstarejši »purgarji« ne pomnijo. Padala je kakih pet minut. Dobro pa je, da med dežjem. V mestu samem ni napravila ve'ike škode, dekletom je na vrtovih malo nagelne oklestila. Pa kaj na-gelni, saj je še fantič ostal. Cives. Obtoženi pisatelj Včasih je res Čudno, za kaj vse morajo pisatelji odgovarjati in se zagovarjati. Te dni je bil obtožen francoski pisatelj Mau-rice Rostand, ki ima v svoji najnoveiši drami tudi naslednji stavek: »Jack Leis-man je ukradel zlato japonsko dozo«. Po naključju živi v Parizu res neki gospod s tem imenom, ki je takoj obtožil pisatelja, češ, da je žaljen na svoji časti in da trpi njegov kredit že pol milijona frankov, ker ni mož nikdar ukradel nobene japonske doze .., Parižani pričakujejo z razumljivim zanimanje-11 rezultata tega procesa. Strašno maščevanje delavcev. Iz Newyorka javljajo o čudnem napadu iz zraka na rudnik v Providence v državici Kentucky. Nad revirjema Icador in Young se je nenadoma pojavil neznan avijon, ki je spustil na rudniške naprave 9 bomb. Povzročena je bila velikanska škoda na materijalu. Lastniki rudnika so prepričani, da gre za osveto delavcev, ki se že delj časa borijo v svoji organizaciji tako z neorganiziranimi delavci kot tudi posredno i delodajalci. Spori Teniški turnir v Ptuju. V nedeljo, dne 10. tm. sta odigrala v Ptuju Slovenski teniški klub Ptuj in SK Mura prijateljski teniški match. Zmagal je S. T. K. Ptuj v razmerju 4:2. Posamezni rezultati so bili naslednji: Sakotnik (Ptuj):Nemec I 6:3, 7:5; Hon-very (Ptuj):Nemec II 9:11, 6:2, 7:5; Tur-ko (Ptuj):Kardoš 6:4, 1:6, 2:6; Tobias (Ptu.i):Čenar 6:2, 9:7; Sakotnik-Monve-ry:Nemec II-Kardoš 6:1, 3:6, 8:6; Jurko-Tobias:Nemec I-Čenar 6:3, 6:8, 4:6. Občni zbor Mariborskega zimskospoit' nega podsaveza se bo vršil v soboto, dne 18. oktobra ob 20.30 v restavraciji »Orel«. V slučaju nesklepčnosti pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih delegatov. Izredna glavna skupščina JZSS- V mesecu septembru se bo vršila v. Ljubljani izredna glavna skupščina Jug. zimskošportnega saveza, na kateri bodo predložene spremembe saveznih pravil ter enotna pravila podsavezov. Turneja ilirijanske hazene. Hazenska družina Ilirije (Ljubljana) Je odpotovala na daljšo turnejo po Jugoslaviji. Prvo tekmo je igrala v nedeljo v Novi Gradiški proti SK Unitas in dosegia visoko zmago v razmerju 16:4 (11:1). Male športne vesti. V Ljubljani bo v petek, dne 15. avgusta na športnem prostoru SK Ilirije mednarodna kolesarska dirka, ki jo priredi kolesurski klub »Sloga«. Kakor smo ž| poročali, je naša repr*i zejitinca nastopila v nedeljo v Rio de Janeiro proti reprezentanci Brazilije in zgubila tekmo z 4:1 (3:0) 'lekma se j3 odigrala pt noči in Je bilo :grišče razsvetljeno z močnimi reTekcv-ji. To je bila prva tekma, pri kateri so naši igralci nastopili pri umetni razsvetljavi. JNS bo na svoji današnji seji razpravljal o protestu ASK Primorja proti pokalni tekmi z ISSK Mariborom. Rezultat bomo objavili jutri. Jugoslavija sodeluje v evropskem pokalu? Na konferenci za evropski pokal, ki se je vršila v Bernu, se je razpravljalo tudi o vprašanju pritegnitve še ene države v to tekmovanje. Imenovale so se Jugoslavija, Nemčija, Švica in Španija. Ker je Nemčija že v naprej odbila svoje sodelovanje, so ostali še trije kandidati, od katerih ima Jugoslavija največ ugleda. Mogoče so to že posledice uspešnega nastopa naše reprezentance v Monte-videii. Uečno težji usakdanji kruh Poslabšanje gospodarske konjunkture v; svetovnem gospodarstvu se opaža zlasti v stanju nezaposlenosti v Evropi. Letos spomladanska sezona ni dovedla do takega znižanja nezaposlenosti, 'kakor je bilo to pretekla leta pri početku sezonskih del. More se že računati s tem, da je nezaposlenost stabilizirana in da bo početkom jeseni zopet poskočila. Evo nekaj številk o nezaposlenosti v glavnih evropskih državah v primeri s prejšnjim letom: Anglija dne 10. julija 1930: 1,890.000; 1929: 1,132.000; Nemčija 1. julija 1930: 2,636.000; 1929: 1,736.000; ČSR 1. aprila 1930: 88.000; 1929: 50.000; Poljska dne 1. junija 1930: 275.00); 1929: 149.000; Avstrija dne 1. junija 1930: 163.000; 1929: 131.000; Madžarska 1. maja 1930: 20.000; 1929: 15.000. Po izjavah francoskega ministrskega predsednika v Franciji ni brezposelnosti. V Ameriki je po podatkih departma- ‘ na za trgovino okoli dva milijona brezposelnih. Po drugih vesteh je v Združenih državah okoli pet milijonov brezposelnih. V Angliji so prepričani, da doseže na jesen brezposelnost kljub vsem naporom vlade cela dva milijona ljudi Tudi v NemŠiji so prognoze silno slabe. Prav tako se omejuje produkcija na Češkoslovaškem. Po vseh znakih sodeč bc letošnja zima — če se na jesen ne izboljša konjunktura — znatno povečalt že itak veliko brezposelnost. Izjemo bo najbrž napravila edinole Frandja. S!rwi l ' Msfffforslč! V P C F T? N T K TtiTrt VMarlfior n, 'dne 13. VIII. 1930. ■ ■■■■■ ■■M.vrr- „SSHSS^ K. M, čapek • Cbodt Jindri Romu. —• h Sešito« prave! dr. Fran Bradač. 37 Ravno sta stopala iz prevoznega čolna in prišla k prvi svetiljki. In Jindra se je začudil revni zunanjosti gospodične Menotove. Klobuček, kakor ga nosijo kvartani iz študentovskega patosa, se je gotovo prilegal njeni glavi, tem bolj, kolikor bolj je bil pomečkan, toda igla, ki ga je pripenjala k lasem, je ti-čila v eni zel& številnih odprtin klobučine, in te so bile vse skupaj, kakor bi bile prestreljene s ptičjem svinčenim zrnom. Fiiozofka nima časa, da bi pripela klobuk vedno skozi iste luknjice, to je uvideval tudi Jindra, ki je bil navajen presojati situacije hitreje, kot jih je natanko spoznal, in uvideval je tudi to, da, čeprav je bila njena svetla obleka za pranje, da vendar že davno niso bile izrabljene te njene lastnosti. Gotovo je pokvarjenje obleke občutno zadelo revno študentko. Odtod najbrže tudi pridušeni ton njenega govora. Pod pazduho je nesla v starem časopisu zavito svojo usodno kopalno obleko. Zaradi tega je nastal ,v zabavi precej dolg vacuum. »Kaj ste čutili, gospodična, tako instinktivno?« se je slednjič domislil. »Če smem namreč vprašati.« »Da ste me obsodili zaradi mojega izreka! Vi niste napreden študent, gospod Pavžtk?« »To je od tega odvisno, kaj smatramo za napredek, gospodična. Jaz sem mnenja, da je službeno na-meščenje žene zločin, ki ga družba izvrši na ženi in da je edin določen odgovor na žensko vprašanje — materinstvo, dete!« »Tudi Če bi midva korakala zdajle skupaj pri dnevni luči, bi mi moja rdečica ne zabranila, da bi vam ne rekla, da je vaša rešitev ženskega vprašanja zelo teoretična zaradi nedostatka očetov, ki bi namreč hoteli prevzeti od matere breme otroka. Zato ne preostaja veliki večini žen nič drugega, nego da ne postanejo matere in da same skrbe za to, da ne umr-jejo od gladu. Prisiljenj so torej, da se poprimejo moških služb.« »In s konkurenco so še bolj zmanjšale možem možnost, da postanejo vzdrževatelji rodbin. Po vsem tem je studium žen — potrebno zlo, nič več, gospodična.« Gospodična Menotova se je naglo ustavila in, oči-vidno razburjena, rekla: »Pozabljate, gospod Pavdk, na notranje poslanje. In če pravite, da je potrebno zlo, se spomnite, o katerem ženskem poklicu se prav tako govori. Potem boste uvideli, da ste izgovorili nekaj komaj bolj kultiviranega, nego gospod dr. Černf. Skratka moram reči glede vašega viteštva, da imate morda kulturne nazore srednjeveških vitezov, a njihove galantnosti nimate. To se niste vrgli po svojem očetu. K sreči vas že lahko odpustim iz svojih služeb, sem namreč že doma. Klanjam se!« Ko je to rekla, se je Jindri hipoma zazdela za glavo manjša; kakor da se je vdrla v cesto. Tako je bilo videti, dokler ni Jindra spoznal, da je stopila z roba na stezico, ki jo je bilo komaj videti. Zbežala je po njej navzdol in se izgubila v temi. Zaloputnila je vratca, ki so tako škripala, da se je daleč razlegalo; čudno, kje so vzela mala vratca nizkega kamenitega plota toliko škripota; nekoliko svetlejšo črto, ki se je gibala za plotom, je mogel smatrati za gospodično Menotovo. Plavala je med gredicami zelenjaka in v nočni senci raztrgane hišice, ki je bila bolj podobna leseni čuvajnici nego človeškemu prebivališču, dokler ni izginila njena prikazen nekje na bregu. Lučca v oknu je zatrepetala, ker je švignila mimo dekletova senca, in Jindra je slišal še jasni klopot zaklopnice na vratih — čudno, da v tako gorki noči stvari tako glasno govore... . Jindra se je slednjič odplazil — z neprijaznimi občutki. Presenetilo ga je, ker je fiiozofka naglo izginila; nadejal se je, da pojdeta dalj časa skupaj; komu oi bilo prišlo na misel, da je tukaj na najoddaljenejši periferiji doma! Ni mu bilo žhl zato, ker je vnet za Jiri-no, ampak zaradi neutešene, a zelo upravičene radovednosti — ali nima tale učena, čeprav nekoliko zamazana deklica morda bližjih stikov z njegovim viteškim očetom? Da bi to izvedel, je bil njegov glavni in takorekoč edini namen, ko se ji je pridružil — sprva je sumničil gospo Putovo — pri vseh vragih, da bi bila naposled tale Satavahanova kraljica! Brž ko je prišel do tramvaja, je skočil vanj, da bi bil čimprej doma in posvaril očeta — je to grenka potreba, toda nujna! Oče je najbrž nekaj takega slutil; zato je sam začel karati; to je bila njegova — Jindre starejšega — metoda, kadarkoli se je bal, da ga bo karal Jindra mlajši. »Jindra, prosim te, kje tičiš? Mislil sem, da te najdem že davno doma, toda — sicer pa! Morda so to manire, ki jih je vojna opustošila, ki so te napotile, da si takorekoč, da, takole zbežati, in nikomur ne reči niti zbogom! Nihče se sicer ni zmenil'za to, toda mislim, da tudi ni ostal pri nikomur iz cele družbe dober vtis po tebi.« »Verjemi mi, gospod oče,« je veknil na to Jindra, »da mi ni prav nič na tem, kakšno mnenje ima o meni cela družba, izvzemši tebe; in ti bi bil mogel biti zadovoljen, da sem se poslovil po angleško!« »Dobro veš, da so mi angleška, zlasti poniževalna cikanja neznosna, in zato si znova prepovedujem —« »Morda te torej pomiri nekaj drugega oče... Bilo mi je namreč usojeno, dovršiti dolžnost, ki si jo ti opustil...« »Dolžnost? Kakšno?« »In sicer kavalirsko!« Ta beseda je pokvarila Jindri starejšemu briljantni čin pri uživanju na mehko kuhanih jajc. Znal ie namreč z ostrim nožem spretno zadeti pravo mesto in brezhibno odsekati gladko lupino na širšem koncu jajca, kakor bi snel majhen pokrovček. Sinova opomba mu je skazila udarec in naglica, s katero je moral izsrkati, kar je priteklo iz razbite lupine, ni bila brez komike. Brisal si je obraz s prtičem. »Tule imaš še nekoliko rumeno fiziognomijo!« £a je opozoril Jindra ml. s prstom. Oče je moral od večerje k umivalniku. »Gospodična Menotova —« je rekel Jindra. »Kakšna gospodična je to?!« se je obrnil oče nanj. »Menda ti je znana najmilejša izmed tvojih kraljic, Satavahana! Sicer bi se čudil, da podaš roko dami, katere niti ne poznaš po imenu.« Bil je vesel. Ako ne ve oče niti njenega imena, potem je mogel biti današnji dan k večjemu šele začetek tega, česar se je bal kot gotovega dejstva. Oče ji je drgnil obraz, da bi si zmil skoraj nos Z njega. Da bi pridobil na času. Slednjič je zamrmral izpod brisače: »Takole zasledovanje lastnega očeta!« »Ampak, oče, saj si vendar ti prišel za menoj! Bil sem pri piroskafu, kakor pravi doktor Čemy, prei nego cela tvoja Opalka.« »Kaj je torej bilo z njo, kakor praviš?« je vpraša' oče, ko je sedel zopet k mizi. »Pustili ste jo, revico, na bregu, padla je iz tega vrvenja raztrgana od pasa do nog, spel sem jo torej in jo spremil domov. Stanuje v letni vili na Braniku; zdi se, da je ta vila večinoma zgrajena iz dračja, ža* libog. Stoji sredi ne preveč razsežnega zelenjaka.« Ur. Pavdk je sedel zamišljen, mračen. Iz davnih dni mu je vstal spomin na parnike, ki jih je zamudil v družbi Jindrove matere. Precej časa je bil zatopljen v otožne misli, potem je vzdihnil in začel oprezno natrkavati drugo jajce pri skupni večerji, ki je bila skromna, kakor pač v vojni. Jindra, ki ni izvedel iz historije svojega oznikai česar sam ni uganil, nikoli ničesar naravnost od očeta, ker nista od prvega razgovora po prvem svidenju o tem nič več govorila, ni slutil, kje so očetove misli. »Bodi uverjen,« je šel stvari dalje na jedro v žuli, ki je bila med njima običajna pri takih prilikah, »da te nisem vrgel iz viteškega sedla; nasprotno, lahko ti kar najbolj svečano izjavim, da si mi bil v kavalirstvu za vzor. Res!« »Po mojem mnenju,« je rekel dr. Pavak jaku resno, »je to deklč preveč Časti vredno, nego da bi. • • To ni navadna kavarniška študentka, izpregovori trf besede in vidiš v vir znanja.« »Malo neuravnanega,« je omenil Jindra. »To se da razlagati iz tega, ker je presedlala * medicine na filozofijo; (Nadaljevanje sledi.) ,<3rlffon‘ motorji! 350 cm* športna tipa. »Konlgs-welle«, luksuzna tipa. Vse tipe na ugodna odplačila na obroke. JUGU D. Z O. Z. — MARIBOR, XXIII Tattenbachova ul. 14. Pekovskega valenca, pridnega in močnega, sprejmem takoj. Hartinger in drug, Maribor, Aleksandrova cesta 29. 2268 Zlato uro zapestnico z brilanti sem zgubila v pondeljek, dne 11. avgusta ob 20. uri na potu od Racerdvora v Studence. Poštenega najditelja naprošam, da odda isto proti visoki nagradi v upravi »Večernika«. 2262 Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Co-lumbia« in gramofonskih plošč. 602 časopis] in Inseratl. pri Hinko Sax. Grajski trg. 1654 Sobo In črkosllkanje, barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. IX Fotoamaterji kupujejo pri strokovnjaku. Ca 200 aparatov stalno na zalogi. Izgotovljenje slik v 6 urah. Fotomeyer, Gosposka 39. 2182 Čevlje izdeluje vsakovrstne po meri in ima zalogo v lastni delavnici po najnižjih cenah. Ivan Krojs, Maribor, Koroška cesta 18. 2180 Malo sobo s hrano oddam takoj gospodični Ruška cesta 5,1. desno. ali dijakinji. 2237 Lepo stanovanje v mestu, obstoječe iz dveh sob in kuhinje v I. nadstropju, oddam s 1. sept. poceni tistemu, ki mi posodi Din 20.000. Ponudbe na upravo lista pod »Mala družina«. 2265 /anatorlj v Mariboru 1117 ♦ Gosposka 49 Talafon a*-S8 Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni-zator, žarnica »Hala*. Lastnik primarij Dr. Mirko Černič •pecljallst za kirurgijo. Koroške olaninske brusnice (Prelselbeer) dobite po dnevni nizki ceni pri Ferdo Kanfmann Maribor Kralja Petra trg St. 1 Sobo s štedilnikom oddam stranki brez otrok ali z enim odraslim otrokom. Nasipna 43 ob Tržaški cesti. 2267 Prodam Čisto nov paviljon za 9 družin čebel, ena je že notri. Nov stroj za vejenje medu, 17 košev in drobno orodje za Din 2.100. Betnavska cesta 1, Maribor. Solnčno stanovanje v vili, 2—3 sobno s kompletno opremljeno kopalnico in vrtom, oddam v najem. Najemnina Din 800. Naslov pove uprava. 2269 Absolvent srednje tehnične šole gradbene stroke, ki ima veselje do terenskega dela, se išče. Nastop službe takoj. Gradbeno podjetje Ivan Zivic. Maribor, Samostanska ul. 17. 2263 Službo postrežnice išče zanesljiva oseba srednjih let, vajena vsakega dela za nekaj ur dopoldan in popoldan. Naslov pove uprava lista. 2270 MOŠKA ČRNA OBLEKA za srednjo postavb, skoro nova, se ceno proda. — Beograjska ulica 22. part., levo. _ Zaboje za sadje, vezane in zbite dobavlj* takoj in poceni „Drava“, Maribor. Tel. 22-56 Juristi!. Sodne takse broširano 32 Din, platno 44 Din, so pravkar izšle pri Titkovni zadrugi v Mariboru Aleksandrova cesta štev. 13 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdalatelja h) urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska ds|c«rn« 4 4, predstavnik STANKO DETEL* s Maribora.