Ameriška Domovi ima
p* um e it i e/% m—ho/wi e
No. 132
POMffON^ufutMOUi^^ONLV	(Catimal and International OrenlatiMi
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 13, 1959

STEV. LVm.-VOL. LVm.
Ite« vpeljuje neve RAZGOVORI V ŽENEVI LE
Ijudike-demekredje VZBUJflJ() NEKAJ ypANJA
Dovoljena je ena sama stranka, ki bo svoje kandidate izbirala na javnih zborovanjih. Udeležba pri “volitvah” je obvezna.
KAIRO, Egipt. — Egiptovski Naser se je končno spomnil, da ! je obljubil Egipčanom moderno demokratično ustavo. Začel je s
Danes se začne drugi del razgovorov med zunanjimi ministri štirih velikih sil o nemškem vprašanju in evropski varnosti Sovjetska zagotovila Londonu vzbujajo upanje na uspeh. — Herter prinesel baje nov predlog, ki pa ne predvideva nobenega novega popuščanja zahodnih sil.
ŽENEVA, Šv. — Včeraj so se zbrali tod zunanji mini-pripravami za njo. Za ustavo je stri velikih štirih sil k nadaljevanju 20. junija prekinjenih treba izvoliti ustavotvorno skup- razgovorov o vprašanju nemškega zedinjenja in bodočnosti žčino, v ta namen je treba usta- Zah. Berlina fer o vprašanju evropske varnosti. Vesti iz noviti stranko ali dovoliti, da Londona, da je Moskva privatno zagotovila britansko vla-Ijudje sami ustanavljajo stran- do, da bo pustila vprašanje Zah. Berlina “zamrznjeno” do 1. ke.	j 1961, so vzbudile upanje, da bo v Ženevi doseženo vsaj to-
Naser je hotel svojemu naro- liko, da bo “upravičen” sestanek na vrhu, za katerega se du prihraniti delo na ustanav- tako žene zlasti Moskva, malo manj pa tudi London.
Sovjetski zunanji minister
Ijanju strank. Ustanovil je kar svojo lastno pod imenom Narodne unije, druge stranke je pa prepovedal. Obenem je razpisal neke vrste občinske volitve, kamor bodo volivci lahko poslali j	______
okoli 40,000 občinskih svetnikov- Qlavno ^^0 v novi vladi
Indonezijski Sukamo imenoval novo vlado
Postavila bo kandidate kar Narodna unija nekako na ta način, kot postavljajo kandidate kot v komunistični Jugoslaviji, to se pravi kar na javnih zborovanjih, izbirajo jih pa lahko vsi, ki so stari nad 16 let. Razn-
ima poleg Sukarna načelnik glavnega stana oboroženih sil g'cn. Nasution.
Gromiko je dejal ob svojem prihodu sem, da je sovjetski predlog za ureditev vprašanja Berlina” dober temelj za dosego sporazuma”, pa pri tem govoril, kot da je sestanek na vrhu že gotova in dogovorjena stvar.
Zuanji ministri zahodnih sil so se zbrali včeraj in se posvetovali o skupnih na*črtih. Ameriški državni tajnik Herter se je na- poti sem ustavil v Ottawi in se tam razgovarjal z vodniki
Novi grobovi UP NA DOGOVOR SPLAHNEL,
STAVKA SK0R0 NEIZBEŽNA
Eli Macut
V soboto zjutraj je umrl v St.
Vincent Charity bolnišnici 71
let stari Eli Macut, rojen v Sr-1	.	, ----- ,	,
biji, stanujoč na 1572 E- 36 St/ Unija jeklarskega delavstva in vodstvo jeklarn si-
Preko 20 let je bil zaposlen pri Osborne Manufacturing Co. Za- j pustil je ženo Ano. Bil je član ■ SNS br. 15 in društva št. 12 The Maccabees. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 Et. danes ob 12-30 v cer- j •kev sv. Save, nato pa na rusko pokopališče sv. Teodozija.
cer še ni popolnoma prekinilo razgovorov, toda upanje na sporazum pred koncem jutrišnjega dneva je splahnelo. Jeklarne so se začele pripravljati na ustavitev obrata. Unija dolži jeklarne trdovratnosti in nepopustljivosti, te mečejo odgovornost za stavko na delavstvo.
NEW YORK, N. Y. — Glavni govornik jeklarn Conrad Cooper, podpredsednik U. S. Steel Corp., je dejal, da ne vidi nobenih možnosti za sporazum z Unijo, ki bi mogel preprečiti stavko v jeklarski industriji. Vodstvo Unije je objavilo že preje, da ne bo pristalo na ponovno podaljšanje sedanje pogodbe, kot je to storilo koncem junija na pred-WASHINGTON, D. C. — Te |0g predsednika Eisenhowerja. Jeklarne so delavstvu po-dni sta se pripetila dva izredno nudile sicer malo zvišanje plač tekom prihodnjih dveh let, neprijetna slučaja segracije, ne pa zato zahtevale od delavstva, da pristane na nekatere morda na političnem ah gospo- spremembe pri delu, ki da bi omogočile uspešnejše delo. darskem polju, ampak v načem Delavski zastopniki so ta predlog gladko odklonili.
Plemensko zapostavlja-nje vzbudilo pozornost
družabnem življenju. Dr. Bun-che, črne polti, toda pomožni tajnik Harnmarskjolda v ZN in zaupnik našega tajništva za zunanje zadeve v tej mednarodni organizaciji, ni mogel radi svoje polti vpisati svojega sina v
nek družabno zelo visoko stoječ zrnera-l ne 'erJame>
'	| Za zastoj v pogajanjih za novo
Adeir ier glede nove
ženevske konference vodnike podjetij- Predsednik
BONN, Nemčija. — Ministr- Unije jeklarskega delavstva ski predsednik Adenauer še McDonald se je bridko pritožil,
da bi zu- da podjetja kljub naraslemu do-
JAKARTA, Indonez. — Predsednik republike Sukamo je i-menoval kar sebe za ministr-me se, da so praviloma izvolje- ^ skega predsednika, 10 svojih so- j Kanade o stališču, ki ga bo Žani samo uradni strankini kandi- delavcev v tako imenovani ”o- ^ had zavzel v razgovorih s Sov-datje.	| žji ministrski kabinet”, ostale jeti. Herter je prinesel s sa-
Izbrani ljudski zastopniki bo- pa v šinTo vlado. Tako sestav- , b0 baje nov predlog, ki naj bi do potem preko volivnih mož Ijena vlada mu bo služila kot o- olajšal razgovore in dosego spo-i z volili parlament, ki bo odobril rod j e, ki bo z njim dirigiral in-Naserjevo ustavo, kako hitro jo denezijsko demokracijo, bo egiptovski diktator izdelal, j Dejansko vlado bo sestavljal Naserjevi pristajšd sami imenu- stari triumvirat: Sukamo, bivši ministrski predsednik dr.
Djuanda in vojni minister in armadni poveljnik general Nasution. Vprašanje je, kako dolgo bo dr. Djuanda res kaj po-
razuma, pa vendar bistvu položaj Zah. Berlina nespremenjen.
jejo ta postopek “šola za demokracijo”. Obiskovanje te “šole” je obvezno, kdor ne gre volit, ga zadene kazen v višini $2.87.
Amerika zavrnila sovjetski predlo? za “brez-atomski” Balkan
WASHINGTON, D. C. — Vlada Združenih držav je objavila, da predlog za brezatomskr Balkan, ki .ga je nedavno stavila Moskva, ni sprejemljiv, ker bi dejansko slabil obrambno silo Zahoda v veliko večji meri, kot pa omejil napadalne možnosti komunističnega bloka.
Hruščev je ob svojem obisku v Albaniji pretekli mesec predložil, naj bi se vse balkanske države in Italija odpovedale a-tomskemu orožju in vodljivim izstrelkom, če ne, da bo Sovjeti ja postavila) vodljive izstrelke tudi v Albaniji in Bolgariji, od koder bo imela vsak čas možnost uničiti oporišča v Italiji in Grčiji-
.	,,,	.	. n +	nanji ministri mogli priti nai bičku niso nudila nobenega zvi-
sportm klub za tenis, ker tam	ženevski konferenci do ka- sanja plač in drugih ugodnosti,
ne sprejemajo ne	u	ov	ne	kega Sp0razurna Za vsak slu-	Zastopniki jeklarn priznava-
crncev , asnavno se	na	vU	0	vaj ^ pa dal svojemu ZUnanje-	jQ) da so vstrajno zavračali vse
vi igrišči yrs9° me naro	mu ministru dr. Brentanu sle-	predloge, ki bi mogli sprožiti
lo vmNew Yorku 6	J	§	deča navodila’ ki iih )e dr’	nov val inflacije, trdijo pa, da
Brent ano včeraj sporočil za- ro bili pripravljeni na malo po-Na drugi strani se profesor pa(jnim zunanjim ministrom na višanje plač, če bi unija pristala za geografijo na katoliški um- sestanku v Ženevi:	na nekatere spremembe pri se-
ohraml v verzi v Washingtonu ameriški Nemška yIada stoji uporno daj uvedenem načinu dela v je-
državljan, toda konjskega po- ^ stališču, da se v Ženevi ne klarnah, ki bi omogočile izbolj-rekla, ni mogel 4 julija kopati s -0 p0gOvarjati samo o Ber- šanje obrata. Industrija trdi, da s svojo družino na Beverly o-	- -
da “m kavkaskega porekla. ' sk. varnosti Nimajo pa v Bon- pa jih je mogoče spremeniti brez Razumemo, da ima vsaka nu ničesar proti predlogu, naj škode za delavstvo. To odgovar-
Velik porast obolenj na polio
WASHINGTON, D. C. — Po podatkih zveznih zdravstvenih oblasti je število na polio obolelih letos precej večje kot je bilo lani. V Iowi je polio nastopil Ponekoh kot epidemija-V prvem tednu julija je bilo prijavljenih v vsej deželi 175 bovih obolenj, od tega 106 težkih. To je nekako trikrat toliko kot v istem tednu lani.

Vremensk
prerok
pran:
Lil.
Sončno in prijetno. Najvišja temperatura 82, naj nižja 63.
_ V1 .	.. v	v . v v linu, ampak tudi o nemškem nekatere navade pri delu po-
Laskl mornarji se ne mi- bab (blizu nase prestohce, ceš, vprašanju v celoti in 0 evrop. vzročajo nepotrebne stroške, da
slijo jenjati s štrajkom "
RIM, It. — Štrajk laških mornarjev traja že pet tednov in je	zasebna ustanovna ali podjetje	Se ustanovi posebna zavezniška	ja, da delo v jeklarnah ni no-
t napravil dosti zmede v vseh	pravico, da izbira ljudi, ki hoče	komisija, ki naj stalno študira	bena zabava in da ne bo prista-
menil- Verjetno se bo triumvi-	ve5jjk SVetovnih lukah, lalškim	biti z njimi v stisku, toda tudi	nemško vprašanje. Komisiji naj	lo na poslabšanje sedanjih de-
rat zmanjšal samo na Sukarna	^ paropjovnirn kompanijam pa	ta pravica ima svoje meje. A-	bj bila dodana dva posvetoval-	lovnih pogojev, ki si jih je tein Nasutiona.	povzročil škodo, ki bo kmalu meriška “visoka družba” je že na odbora, eden sestavljen iz žko priborilo tekom let.
Dvomljivo je, če bo general dosegla vsoto $100,000,000. j tako dosti razvpita po svetu kot zastopnikov bonnske vlade, dru-( “Ura je pozna, toda če vedno Nasution veliko ubogal Sukar- Vlada se je do sedaj izogiba- središče ameriškega kapitali- gj sestavljen iz delegatov vzho- ne prepozna za pošten spora-na; dosedaj je skoraj 10 mese-	la posredovanju, sedaj pa se je	zrna, imperijalizma itd, ji res	dno-nemške republike- Ako bi	zurri! če hoče industrija spre-
cev vladal sam brez Sukarna	ministrski predsednik Segni	ni treba, da da priliko, da se še	predlog o komisiji propadel, je	meniti svoje stališče”’ je dejal
kot vojaški poveljnik in se ne	vendarle odločil, da poseže v	bolj blamira. Ne bi smela po-	Adenauer tudi za alternativo,	McDonald, predsednik Unije je-
bo rad uklonil Sukarnovemu po-	spor. Povabil je na razgovor	zabiti, da s tem blamira tudi vso	to je: ustanovi naj se posebna	klarjev.
litičnemu vodstvu.	j unijo mornarjev, ki mu je raz- našo deželo.	vsenemška komisija za pripra-j predstavnik industrije je de-
------o------	| tolmačila svoje stališče. Pozna-j	—-----n------	jVo združitve obeh Nemčij, toda jak da ta ne vidi nobene mo-
valci položaja ne upajo, da bo
Desetkrat močnejša
Sončni žarki so tako
| kmalu konec štrajka, ki so ga , glede mornarji začeli radi tega, ker i
Omejena uporaba
iv tej komisiji mora Zapadna gnosti za sporazum in ji zato ne
Nemčija imeti 25 delegatov, Vz- preostane drugega, kot se začeti V 36 državah je določeno, da hodna pa samo 10.	pripravljati na ustavitev obra-
svetlobe kot glede toplote na ze- jim kompanije niso hotele povi- morajo biti izdelki jetnikov v( Navodila vsebujejo tudi pri- ta Rok ^ dosego sporazuma meljskem ravniku najmanj de- šati mezd za 30 centov in za- državnih jetnišnicah na razpo- pombo, da nemška vlada ne mo- poteče jutri, setkrat močnejši kot na področ-' gotoviti socijalnega zavarova- lago samo državnim ustanovam re in ne misli spreminjati tega jih obeh tečajev.	nja.	. ne pa privatnikom.	I stališča.
Iz Clevelanda in okolice
Zlata poroka—
V	nedeljo, 19. julija-, bosta
praznovala Jerry in Molly Urbas v Genevi, Ohio, ki sta preje živela v Clevelandu, 50-letnico svoje poroke. V ta namen bosta imela odprt dom za sorodnike in prijatelje. Vse priprave so v rokah treh hčerk. Mr. Urbas je bil med ustanovniki in prvi presednik Lunder - Adamič SNPJ. Čestitamo in želimo, da bi zlatoporočenca dočakala še mnogo zdravih in zadovoljnih let.	•
Žalostna vest—
Ga. Nežka Petek s 1420 E. 52 St. je dobila sporočilo, da ji je v Ribnici na Dolenjskem umrl oče France Paholje- Pokojni je doživel 92 let. Zapustil je doma 2 let staro ženo, 7 otrok in 43 nečakov in nečakinj, v Clevelandu pa omenjeno in dve nečakinji.	<
Kdo je izgubil—
Najdena je bila ženska zlata ura vrste Bulowa na E. 72 Lastnik jo dobi na 64 E. 72 St.
Social Security urad se seli—
Social Security urad na vzhodni strani mesta se bo koncem tedna preselil na 10613 Euclid Ave. Od 20. julija dalje se bo treba obračati na novi naslov za vsa pojasnila glede te ustanove. Okrajni direktor sporoča, da bodo novi prostori v pritličju in bolj pripravni za javnost. Tel. št. je ista SW 1-6050.
Sela—
Jutri bo zelo važna seja Društva Danica št- 11 SDZ. Pred sejo bodo pregledani računi za 3 mesece.
Za dušn icc—
V	sredo ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Elizabeto Moljgun na 30. dan njene smrti.
Seja—
Nocoj ob sedmih ima Podružnica št. 25 SŽZ sejo, po seji zabavo.
Tito je zopet srečen, da se lahko pritožuje
bi bil
Jugo- mogli dognati, kaj naj njegov namen.
Iz premišljevanja in ugibanja jih je sedaj rešila- Moskva. Kot po vrsti so se začeli oglašati iz Češke, Bolgarske in Al-se banije kritični glasovi o delu in
BEOGRAD, FLRJ. -slovanski komunistični režim se je zadnje tedne počutil slabo, kajti ves svet je nanj pozabil; ne nai naši ne na komunistični strani železne zavese niso menili za Jugoslavijo. Da besedah jugoslovanskih tovariše svobodni svet briga zmeraj šev. V Beogradu so se tega pre-manj za vse, kar se godi v Ju- ' cej razveselil, kajti “taborska” goslaviji, je stara stvar, izvira kritika jih je zopet spravila na ffe iz časov, ko sta se Hruščev svetovni oder. in Tito drugič sprla, in se iz To je potrdil tovariš Ranko-spora ni razvila nobena med-|vič, policijski minister in Ti-narodno-politična 'zanimiva si- tova desna roka. Tito ga je po-tuacija.	j slal v Križevce pri Zagrebu na
Vsaj nekaj interesantnejši je neko partizansko slavnost in bil molk iz “taborskih” vrst, ka- mu naročil, kaj naj tam govori, kor titovci imenujejo svoje ko- Rankovič je govoril največ o minformovske tovariše.
skovski predlog o “balkanski | Iz Rankovičevega zdihovanja brezatomski coni”, ki jo Tito že je dosti jasno vidno, kako ime-
-------o-
Rankovič povedal vendarle nekaj zanimivega. Rekel je, da bo njegova dežela edina na Balkanu, ki ne bo imela oporišč za atomsko orožje. To se pravi, oporišč ne bo postavila samo Amerika na Grškem, ampak tudi Rusija v Albaniji, na Bolgarskem, v Romuniji in na Madžarskem, To je vsekako značilna izjava, kajti v Beogradu bodo že vedeli, kaj vse planirajo v Moskvi; tako hudo tovariši le niso sprti, da se ne bi pogledali
Rankovič se je dalje pritože-Nastal zunanji politiki in posebno po-j val nad “političnimi demonstra-je takoj, ko je Hruščev šel iz vdarjal, da so začele leteti zo-^ijami” v Avstriji in Italiji. Pri Albanije domov, in trajal do pet taborske puščice na vse, kar tem je mislil na zatiranje Slo-zadnjih tednov. Zakaj je Mo- drži s Titom. Ni toliko pobijal i vencev in na preganjanje nekih skva dala vsem satelitom naro taborskih obtožb, bolj ga je za- ^ laškojugoslovan s k i h partiza-čilo, naj ne nergajo nad beo-' nimalo vprašanje, kaj tiči za ^ nov, ki so se menda obnašali grajskim režimom, še danes ni njimi. Ne more si namreč raz- med vojno kot pravi in navadni jasno. Tega menda niti titovci lagati, zakaj naj taborski tova- zločinci in jih ima sedaj radi čisto gotovo ne vedo. Molk sam riši napadajo Jugoslavijo, ko je tega v rokah laška sodna gojim je bil pa neroden, kajti niso vendar takoj pristala na mo-^sposka.
dolgo zagovarja. Pri tem je nitne koristi dond?a Titu nje- stalno izposojati denar na de-
Obrestna mera za zvezna posojila še vedno raste
WASHINGTON, D. C. — Naše finančno tajništvo si mora
gova “aktivna nevtralnost”, narnem trgu, da krije tekoče Ves svet se ne žmeni zanj, vsi potrebe. Tako najeta posojila jugoslovanski sosedje pa ne po- vrača navadno v roku 3 do 12 lagajo nobene važnosti, da. bi mesecev.	I
bili z Beogradom v dobrih od-nošajih. Noben sosed se za beo-
Strokovnjaki so se sporazumeli
ŽENEVA, Šv. — Strokovnjaki Amerike, Vel. Britanije in Sov-jetije so se sporazumeli o uporabi satelitov (umetnih lun) za nadziranje eksplozij v vesolju.
Poročilo je bilo predloženo na 109. seji konference za končanje preskušanja atomskega orožja, ki zaseda tod že od lani.
Ce si brezobziren pri ▼oz.nji, ae pozabi, da te boi zaradi te« ra keaall
V prejšnjih časih je tajništvo
grajske pritožbe ne zmeni, kaj- P>ačeval0 za ‘aka posoji'* 3-4» ti ve, da Tito nima. nobenega obresh. «Kto)l teden y p. —
prijatelja med velesilami, ki bi podprl jugoslovanske pritožbe in zahteve, na primer na Dunaju ali v Rimu. Kar je pri tem žalostno, je dejstvo, da so
zaenkrat največje žrtve “aktiv-	,	,, v
. , .ti tudi 5% za kratkoročna poso-ne nevtralnosti ravno interesi ...
moralo za posojilo, vračljivo tekom 12 mesecev, plačati že skoraj 4.75%. To je najvišja obrestna mera od 1. 1920 naprej. Gospodarski krogi so mnenja, da bo federacija morala kmalu plača-
jila.
Značilno za naš federalni kredit je dejstvo, da danes velike
zamejskih Slovencev. Tito sam je preslab, da bi jih branil, prijateljev in zaveznikov pa nima, da bi mu pomagali. Radovedni (zasebne kompanije plačujejo za smo, kdaj se bodo Slovenci V|P0^°^na posojila manj kot fe-domovini zbudili iz spanja in Jerac9a-
Če se smemo zanesti
. „„ skušnjo iz zgodovine tako sprevideli, kako nesrečo pomeni stanje obrestne mere nap0Vedu.
zanje Titova zunanja politika je bUrjo na finančnem trgu, a-
v znamenju “aktivne nevtral- koravno živimo v veliki kon-
nosti”.	[junkturi.
NAJNOVEJŠEVESTI
ŽENEVA, Šv. — Zahodne sile nameravajo predložiti Sovje-tiji dve in pol leti trajajoče premirje, oziroma “zamrzni-tev” sedanjega stanja v Berlinu. Sod'jo, da bo Moskva predlog sprejela, nakar bo v septembru sestanek velikih štirih sporazum potrdil.
NEW YORK, N. Y. — Predstavniki jeklarn so včeraj odklonili nadaljne razgovore češ, da je premalo časa, da bi mogli pred nastopom stavke sestaviti novo koletkivno delovno pogodbo. Po vesteh iz Washingtona ni verje/jtio, da bi predsednik Eisenhower odločno posegel vmes v nameri preprečitve stavke, ki se bo začela jutri opolnoči.
?r
■HEEUSKS DDMOVINX, JULY 13, 1959
Ameriška Domovina
^	^ jrrjiTSFK^giTri^^T^ggggggggg^
9117 St. Clair Arc. — HEnderson 1-0928 — Cleveland 3, Ohle
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAt
£a Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES«
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 8 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 132
Mon., July 13, lOSO
Ciper: država brez naroda
opeharil. Ne samo v gospodarstvu, morda še bolj v politiki. Ne med Grki, ne med Turki ni še nikogar, ki bi pri-digoval, da je treba za novo državo tudi nekaj žrtvovati in jo ljubiti. Treba bo pametne vzgoje par rodov, predno bo nova država zasidrana tudi v srcih novih državljanov. To ne bo nič nenavadnega, saj je že več držav šlo po isti politični poti in obstojajo še danes.
S tem računajo tudi Angleži. Poleti se bodo umaknili na svoje vojaške postojanke in od tam skušali preprečiti vsak razpad nove države. Kadar bo sila velika, bo pa stric Sam priskočil na pomoč z dolarji. Na dolarje pa dajo mnogo tako Grki kot Turki, naj bodo v katerikoli državi.
kaj rada ponovi in
Penn*yIvanski prepihi
(Poroča Majk)
dovinai se še kako!
O tem se zdi, da vsi premalo mislimo. Takega mnenja je vas,
Stari Majk.
Naročnik piše iz Južne Afrike
Pittsburgh, Penna. — V zad- političnih ciljev ne bodo imeli njih par mesecih se je v svetu kakor ga imajo sodobni vodite-mnogo spremenilo v svetovnem Iji odločujočih velesil, ki so šli gospodarstvu in v vsej svetov- in mnogi občutili težo teh sitnih
Da si na kratko pokličemo v spomin dogodke na Cipru Na predvečer krize radi Sueškega prekopa se je vrnil na Ciper ciprski domačin in oficir grške armade Grivas in tam organiziral teroristično organizacijo znano pod imenom EOKA. Vodil jo je od leta 1955 do konca 1958 in dosege samo polovično zmago. Hotel je doseči združenje Cipra Grčijo, pri čemur ga je podpirala na celi črti ciprska grška pravoslavna cerkev z nadškofom Makariosem na čelu; dejansko so namreč o usodi odločale in končno odločile An glija, Grčija in Turška; Ciper bodi samostojna država z nekako pol milijona prebivalci, ki je od njih 400,000 Grkov, 100,000 pa Turkov. Da zavarujejo pravice turške manjšine, je ta dobila toliko privilegijev in celo splošno veto-pra-vico, tako da se v novi državi ne more zgoditi ničesar brez turškega pristanka.
Sporazum je bil dosežen koncem 1. 1958 z dodatkom da naj nova država začne živeti svoje samostojno življenje sredi letošnjega leta. Do takrat je sporazum predvidel prehodno upravo pod vodstvom nadškofa Makariosa. Na čelu prehodne uprave je devetčlanski odbor,-nekaka senca bodoče vlade, kajti 6 članov pripada grški, trije pa turški narodnosti. Nadškof Makarios je načelnik odbora. Z njim vred prevzema počasi vso upravo od angleške kolonijalne uprave. V tem oziru menda ni nobenega trenja med angleškim guvernerjem Footom in Makariosom, kajti angleška uprava bi rada čim preje pustila upravo otoka in se umak nila na svoje vojaške postojanke, ki jih je Angliji še pu stil sporazum o Cipru.	., ~
Dasiravno Makarios sedaj zagovarja samostojnost Cipra, dočim je dolga leta vodil boj za zedinjenje z Grčijo Ali se je res spreobrnil? Ali ne misli morda na tihem, kako bi Ciper pripeljal počasi v matično grško državo? To se sprašuje turška manjšina in ne zaupa nadškofu. Grška večina vrača Turkom milo za drago: voditelj turške manjšine dr. Kučuk je preje zagovarjal združitev Cipra s Turčijo, sedaj je za ciprsko samostojnost. Grki mu verjamejo ravno tako malo kot Turki nadškofu Makariosu.
Tisti prehodni odbor deveterih je tudi nekaj, kar ne uživa ne ugleda, ne avtoritete, ne zaupanja. Šest grških članov je prišlo na njihova mesta radi zaslug v uporniškem gibanju. So to mladi voditelji med tem razpuščene organizacije EOKA, najstarejši je 38 let star, najmlajši pa komaj 25 So to mladi ljudje z veliko dobro voljo in prav nobeno upravno skušnjo. Nadškof Makarios jim je hotel dati politično zaledje na ta način, da je razpustil organizacijo EOKA, postavil pa na njeno mesto novo politično gibanje pod imenom EDMA. Grki tej kombinaciji ne verjamejo. Vidijo v njej samo staro uporniško organizacijo, prebarvano na mirne prilike. Grški kmetje ji ne zaupajo, ker do sedaj še ni izpolnila nobeno od obljub, ki šo jih dobili za podpiranje upornikov. Delavci ji ne verjamejo, ker stojijo močno pod vplivom levičarskih strokovnih organizacij, ki so v komunističnih rokah. Meščanski krogi se čutijo prizadete, ker nimajo nobenega zastopnika v prehodnem odboru. Vsi skupaj se pa bojijo, da si bo EDMA hotela priboriti nasilnim potom zaupanje volivcev pri prihodnjih volitvah v konstituanto, kar bi pomenilo začetek diktature.
V	grško večino v odboru nima zaupanja tudi tričlansko zastopstvo turške manjšine. So to starejši uvidevni Turki, ki imajo malo spoštovanja pred grško mladostjo. Vživajo sicer zaupanje turške manjšine, toda ta ne zaupa Grkom Še se obrača v Ankaro za gospodarsko pomoč, že nakupuje zemljo v tistih krajih, kjer imajo Turki večino nad Grki, in tam naseljuje turške domačine, ki se izseljujejo iz krajev, kjer imajo Grki večino. Že povdarja dosledno pri vsaki priliki načelo “Svoji k svojim”, kar pomeni bojkot grških trgovcev in obrtnikov, ki imajo svoja podjetja v turških podeželskih krajih.
Vse ib bi pomenilo, da se Turki pripravljajo na najslabšo alternativo: da bo enkrat prišlo do razpada nove države nn da bodo skušali takrat odnesti svoje kraje v sosedno turško matično državo.
V	obeh narodnostnih skupinah je seveda veliko ljudi, ki se ne brigajo za politiko in bi samo radi vedeli, s kakšno gospodarsko bodočnostjo lahko računajo. Mnogo je med njimi podjetnikov in svobodnih poklicev, ki se jim je pod Angleži dobro godilo. Bojijo se, da so ti dobri časi minuli. Mnogo jih je bilo zaposlenih v angleški kolonijalni upravi in v angleških vojaških postojankah. Ti bodo zgubili svoj kruh. Ali ga jim bo nova država dala na novo? Življenje ni bilo do sedaj drago na Cipru, ker otok ni poznal visokih carin. Kaj bo, ako nova vlada vpelje visoke carine, da uravnovesi svoj proračun? Taka in podobna vprašanja rojijo po glavi vseh tistih, ki se ne brigajo za politiko in ki morda predstavljajo večino prebivalstva.
Rak-rana nove države je medsebojno nezaupanje. Nihče ne zaupa nikomur, vsak se boji, da ga bo njegov sosed
ni politiki. Kdor stalno ne sledi od dneva do dneva tokovom sodobne mednarodne politike, se komaj znajde v tem nenehnem spreminjanju političnega življenja med narodi.
Zapadni svet je v teh zadnjih časih zgubil velikega poborni-ka svobodnega, političnega življenja, pokojnega drža v n e g a tajnika Johna Foster Dullesa. Pokojni tajnik je bil mož velikih izkušenj. V borbah za svobodno demokratično politično življenje je bil nepopustljiv. Bi . je pošten in strog diplomat. To mu je priznal celo njegov naj-odločnejši nasprotnik, zastop nik v komunizem vklenjenega sveta, sovjetski komisar za zunanje zadeve Andrej Gromiko v njegovem poslovilnem govoru od pok. Johna F. Dullesa ob njegovem pogrebu. Kako velika je ta izguba za zapadni svet, bo nam seveda še vse jasneje pokazala in povedala bodočnost.
Dulles je umrl in odšel v večnost.
V zboru mednarodnih političnih voditeljev so ostali še mnogi, a- večinoma že vsi postarani in utrujeni možje. Predsednik Eisenhower je že v letih in jef imel menda žer;dVfr-resna napada srčne bolezni. O angleškem prvem ministru MacMillianu pravijo, da je bil trikrat ranjen v prvi svetovni vojni. Nemški kancelar ZJaipadne Nemčije Konrad Adenauer je1 že 83 let star — le Vsemogočni ve, koliko življenja mu je še odmerjenega. Sedanji preds e d n i k Francije, general Charles de Gaulle, pravijo, da je bolan na očeh, da počasi boleha na vidu. — Na nasprotni strani za železno zaveso pa nahajamo sodobnega glavnega voditelja (rdečega papeža) Sovjetske zveze, Nikita Hruščevai, ki pravijo, da zadnje čase tudi boleha in pravijo, da radi njegove debelosti pogostoma pada v nezavest od resnih slabosti. Nehru, sodobni vodja Indije, star 69 let, pravijo, da ga napada utrujenost in njo druge slabosti. Egipčan Nasser baje boleha na neki bolezni v grlu in vratu. Predsednik komunistične K i t a. j s k e Mao-Tse-Tung, je tudi že oslabljen po dveh napadih srčne bolezni. Za temi so še drugi, ki pa toliko ne štejejo. Torej vsi stari in že hudo “iznucani”, bi dejal kak ribniški modrijan.
Kaj naj pričakujemo od njih? Kake čudeže? Teh nam niso mogi dati, ko so bili mlajši. Ali jih naj nam dajo zdaj, ko so že utrujeni in naveličani?
Kaj torej?
Čas vse polagoma spreminja. Stare odpoklicuje in umiče s
in težkih časov tekom zadnjih dvajset let. V marsičem bodo popustljivi. To je zastopniki zapadnega svobodnega sveta.
In Vzhod pod vplivom, komu nizma? Well, komunizem svobode in demokracije ne pozna in jo ne prakticira, to je take, kakršno poznamo na Zapadu. V vseh političnih področjih komunizma vHada strog absolutizem. Ali je tako, kakor zahte va komunistična partija, ali pa postane za “glavo krajši” tisti ki se partijskim zahtevam ne pokori. Druge izbire ni. V o-kvirjih tega absolutizma je vzgojena tudi diplomacija komunističnih dežel. Komunizem kjer koli je prišel do moči in na površje, je to dosegel z lažjo in z njo operira še vedno povsod kjer tako kaže. Pogodbe, ki jih podpišejo komunisti, niso vred ne ne črnila in ne papirja., na katerem so napisane. Iz teh razlogov se je -bati, da novi neizku šeni diplomati Zapada znajo biti v bodočnosti speljani in zvabljeni na nevarni led. In če pride do tega, komu bo to v korist? Sodite!
Ne gre, da bi podcenjevali komunizem. Ta je zdaj močan in zato nevaren. Tudi čas še vedno igra komunizmu v roke. Kako? Nekako tako-Ie:
a)	Demokratičen svoboden človek na Zapadu se sicer zaveda, da je komunizem neva.-ren, da ga zasužnji — toda nekako naveličan postaja, ker mora žrtvovati marsikaj za obrambo proti komunizmu in se počasi prepušča mnenju, da morda ni res še tako blizu nevarnost, kakor se mu to dopoveduje. Udaja se bolj in bolj u-dobju demokracije, živi bolj in bolj lagodno in baš to ga. nekako pomehčuje in zmanjšuje v njem odločnost. Mlajše generacije pa. mnogo pozornosti temu ne posvečajo.
b)	Komunisti so miselno vse strožje in močnejše povezani. Imajo jasne in strogo določene načrte, po katerih usmerjajo vse življenje v mejah njihovih področij. Imajo organiziran program. Zato so pripravljeni za vsak slučaj z določenimi načrti, kjer koli se pojavi kak slučaj, ki bi nudil kako korist nji-hovmi ciljem in namenom.
c)	Demokratični svobodni ljudje mislijo svobodno, vsak nekako po svoje. Komunist pa. je treniran in mora misliti tako, da misli in dela, kakor in kar mu strogo predpisuje partija. Komunist sploh svobodno ne misli — zanj misli in dela načrte partija. Demokratičen človek rad posluša lastno mnenje
pozornic in jih potiska v ozadja, brezbrižnost — ne tako komu-drugega za drugim pošilja v. nist, ker ne sme, partija je stro-
večnost. Mlajšim pa poklanja ! go nad njim in za njim. Za Za-odgovorna mesta, ki so jih vo- j padni svet je največja nevar-dili doslej starejši. Čas polago-|nost v tem, če bodo njegova ma spremeni in po svoje vse : ljudstva, postala brezbrižna, da nekako uravna. Kako bo čas u-,bi se udajala materielnemu ravnal sedanje težke svetovne' ugodju, na duhovnost pa pozab-probleme, bo tudi pokazala bodljala. V takem slučaju bi za-dočnost. Seveda marsikaj bo padni narodi postali' nepriprav-uravnano tako, kakor niti malo Ijeni, nezaščitene ovce proti orne pričakujemo, da bo. V pri- ganiziranim in pripravljenim hodnjih desetih letih, morda še komunističnim volkovom, preje, bodo vodili mednarodno1 Da bi le nikdar ne prišlo do svetovno politiko čisto drugi tega in kaj takega! Ampak! Kaj mlajši ljudje. Tistega močnega pa uči iz svojih izkušenj zgo-in odločnega čuta do gotovih _dovina Egipta, Rima, itd.? Zgo-
Welkom, Južnoafriška zveza. — Dragi rojaki Slovenci! Oglašam se vam iz nove domovine, kamor me je zanesla življenska pot, da boste vedeli, da žive Slovenci tudi na tem delu zemlje. Nanizal vam bom nekaj slik iz mojega vsakdanjega življenja in vam mojo novo domovino Južnoafriško zvezo predstavil tako, kakršna je. Upam, da vas bo zanimalo.
Najprej nekaj na splošno o tem angleškem domionu:
Površina znaša 472.494 kv. m., 72-krat večja od Slovenije. Sestoji iz štirih velikih .provinc, od katerih je Orange Free State najbolj bogata na zlatu in diamantih. Zelo zanimiva je njena ureditev. Njen parlament je razdeljen v dva dela: en del ima svoj sedež v uradnem glavnem mestu Pretoria, drugi v neuradnem glavnem mestu Capetown, ki leži na obali Atlantskega oceana. Kadar mora biti skupno zasedanje, glasujejo, katero mesto bo imelo to čast.
Tukaj živi 2,3772,690 evropskih kolonistov ter okoli deset milijonov črncev, ki so v glavnem zaposleni v kmetijstvu, rudarstvu in industriji, Predstav-Ijsjo glavno delovno moč z zelo nizko plačo (15 do 25 dolarjev mesečno), ter nizkim življen-skim standardom.
Ako hočete dobiti državljanstvo, marate obvladati afrikan-ski (tukajšnji jezik starih domačinov, ki je zelo sličen holandskemu) in angleški jezik. Vredno je podčrtati, da afrikanski jezik že nekaj let prednjači pred angleškim, kar da Angležem misliti, da se v bližnji bodočnosti lahko poberejo, od koder so prišli. Že od leta 1949 imajo Afrikanci vlado in vso- administracijo v svojih rokah. Njihova nacionalna stranka” je močnejša od angleške. S svojim desetletnim umnim gospodarjenjem se dvignili življenski standard tukajšnjih belih na tako stopnjo, da se danes ne bi moglo reči, da vi v USA živite boljše.
Nova nacionalna vlada je odprla mnoge nove rudnike, preostale odkupila od Angležev, sezidala velike tovarniške objekte ter postavila temelje petrolejski industriji. Vsi ti ukrepi so zmanjšali izdatke na uvozne predmete, kar je najbolj prizadelo “mamko” Anglijo. Nič ne pomaga, da se “mamka” jezi, tajti borba Afrikancev (belih starih naseljencev, povečini Holandcev) gre že proti koncu ter se zarja popolne samostojnosti blesti, kamor pogledaš.
Tukajšnji Buri (ime za staro-raseljence, ki so prišli sem pred 350 leti) žive zelo lagodno življenje. To jim omogoča zelo poceni delavna moč in pa najnižje cene prehrane, bi nimajo na vsem svetu konkurence. Jemo trikrat na dan obilo mesa, za zajtrk dvoje svežih jajc, maslo, sir, marmelada, kavo, močnate jedi in vse to za ubogih 20 dolarjev na mesec. Plača tovarniškega ali rudarskega delavca (belega — seveda) je 750 dolarjev, plus družinska hiša, zgrajena na stroške kompanije, ki pripada vsakemu delavcu z družino, samcu pa lepa soba v hotelu.
Vredno je povedati tudi kaj o prometu in o prometnih sredstvih. Ameriški, nemški, francoski, angleški in kanadski avtomobili so tako zasuli trg, da se lahko pride do lepega vozila po zelo konkurenčni ceni. Ni malo takih delavcev, ki imajo po dva avta, enega za na delo, drugega popoldne in za ob praznikih. Ljudje kar tekmujejo med seboj, kdo bo imel daljši avto; razen priljubljenega Volkswagna, ki j c pričel osvajati srca Burov, se vidi pri nas le malo majhnih av-
tomobilorv. Kar se tiče cest in križišč prednjačijo te marsikateri evropski državi. Lepe ravne ceste (povečini avtostrade) ti omogočajo, da lahko prideš v eno mesto ali naselje z več strani. Vse ceste so asfaltne ali cementne, po katerih lahko hitro voziš in katere delajo veliko konkurenco železnici, ki je že pred leti ukinila navadne vlake, ter se danes lahko vozite samo v udobnih spalnih vagonih. Križišča so krasno speljana, da je nesreča na križiščih skoraj nemogoča. Vsako malo mesto ima svoje letališče, kar omogoča, da dospe letalska pošta iz kateregakoli kraja sveta sem iv šestih dneh ali še preje.
Velik problem za ta domion je rasna diskriminacija. Strogi zakoni, ki ločijo črne od belih, so še strožje izvajani. Najmanjša humanost do črnega prebival tsva vas lahko drago stane. Zakon predvideva za razne take prestopke od treh do šest let ječe in zatem takoj vešala.
Problem črncev, kakor izgloda, ne bo rešen še kako desetletje. Pri tem ne nosijo Angleži nikake krivde; temu stanju je kriva sedanja nacionalna vlada. Angleži bi nasprotno hoteli, da bi imelo črno prebivalstvo več svobode, kot jim je obljubil Win-uton Churchill v drugi svetovni vojni.”
Črno prebivalstvo je od strani vlade zelo strogo nadzirano in niti misliti ni na kake nerede ali upore, kot so nasprotno temu zabeležile razne evropske in ameriške časopisne agencije preteklega februarja. Vesti o neredih v Južnoafriški uniji so neosno-vane in so se jih po mnenju tukajšnjega tiska izmislile nacionalne vlade Ugande ali Etiopije.
Vsekakor je potrebno, da Južnoafriška unija vprašanje položaja črncev čimpreje pravično reši, kar ji bo šele dalo pečat prave demokracije.
Upam, da ste, dragi bralci A-meriške Domovine, dobili približno sliko o moji novi domovini ter ste se spoznali z napredkom in z bolnimi točkami tega mladega dominiona, ki je vsak dan bližji popolni samostojnosti, kar e želja vseh svobodoljubnih narodov sveta, med katerimi smo tudi mi, Slovenci.
Za konec še dve sliki, ki vas bosta prav gotovo zanimali.
SLIKA Z ULICE
Stal sem pred telefonsko kabino tukajšnjega poštnega centra. Ker je že malo hladno (tukaj imamo sedaj jesen), sem se nastavil soncu, da me malo ograje. Opazoval sem mimoidoče. Mojo pozornost je vzbudila moderna dama “atomske” linije s tesno prilegajočo se obleko. Na elegantnem dolgem prstu je ta dama v priučenem stilu vrtela šop ključev in se ni zmenila za mimoidoče. Pri neki nespretni kretnji prsta, ključi odlete daleč proč. Dama se avtomatično ustavi, pocuka za rokav najbližjega črnca ter mu brez besedice pokaže šop ključev, ležečih kakih sedem jardov pred njo. Črnec skoči, spretno pobere ključe in jih natakne dami na eleganten prst, katerega mu je pomolila pod nos. Nato se dama v elegantnem koraku, sukajoč ključe še naprje, izgubi za vogalom poštne centrale, ne da bi bila v vsem tem času spregovorila le besedico!
Podvomil sem, če res živim v dvajsetem stoletju. Kaj takega se v najbolj značilnih filmih, ki prikazujejo fevdalno in vladajočo kliko starih časov, ne vidi. Kdo nas je naučil tako ciničnega podcenjevanja svojega bližnjega? sem se nehote vprašal. Ob misli, da se vloge kaj lahko zamenjajo, so mi vstali lasje!
SLIKA IZ PEKLA Ne smete misliti na pravi pekel, temveč na neki tukajšnji zlati rudnik, v katerega se spuščamo z dvigali v globino šestih milj.
Tole se je zgodilo pred pol leta, kmalu po mojem prihodu iz Evrope.
Ker sem se v emigraciji nau-
čil po laško kričati in mahati z rokami, se je Italijanom to tako imenitno zdelo, da so me vzeli med se brez mojega pristanka, da tako pokažejo Afrikancem, da jih je vsak dan več, ter da naj se ti pazijo, ko posmehljivo govorijo o makaronih in špagetih!
Bil sem dodeljen nekemu Italijanu, da skupaj z njim nadzorujem črnce pri njihovem delu. Prvi dan me je moj “amigo” (prijatelj) vodil po delavnih mestih in mi kazal ter razlagal vse mogoče, od katerega sem razumel samo polovico, ker je uporabljal slovar črnskega jezika, da mi tako pokaže, da obvlada tudi tega. (Angleško se od tukajšnjih trideset Italijanov v dobi dveh let ni niti eden naučil, da ne govorim o afrikanščini!)
Napotiva se k nekemu črnemu “boss boyu” (predpostavljeni črnih na njihovem delovnem mestu), ki si je pravkar zavijal cigareto v papir od cementne vreče. Ko si jo je prižgal, je bolj smrdelo po papirju kot po toba-jku. Po nekaj puhih dima je zatulil (črnci ne govorijo normalno, cmokajo z Jezikom, kričijo ali na pol pojejo) proti nama: “Good morning, luomo lungo!” To se je tikalo mojega prijatelja, a meni “good morning, bas-si!”
Ker še kar dobro obvladam italijanščino, vem, da luomo lungo pomeni dolgi človek, a bassi majhen, sem se razjezil, ker sem se razjezil, ker sem mislil, da sem že dobil priimek, kateri se me bo odslej držal. Ko mi je ta “bassi” začel presedati, sem jezen rekel mojemu amigu: “Lepo ste jih naučili, kaj drugega ni pričakovati od Italijanov!”
“Chi c’e?” (kaj je) me je ta začudeno vprašal in naredil nedolžen obraz. Ob misli, da me skuša voditi za nos, sem mu dejal: “Amigo, jaz nočem biti ne dolg, ne kratek, ampak samo Martin. To jim povej, drugače grem odtod!”
Sele sedaj je moj prijatelj razumel, zakaj gre in se do solza nasmejal- “Oh, amigo, kaj takega pa še ne, od kar sem oženjen!” (Odkar sem oženjen, sem ga naučil jaz in mu je bilo tako všeč, da je k vsaki izraženi misli dodal še to.) Nato mi je pojasnil, da pomeni “bassi” v črnskem jeziku gospodar, a Luomo lungo — beli človek. Tudi jaz sem se nasmejal in se seveda oprostil ter ga lepo prosil, naj lega nikomur ne pravi. Toda, Italijanu prepovedati govoriti o stvareh, ki se tičejo drugih, je tako, kot reči kozi, da ne sme jesti zelenih vejic, ob katerih je privezana. Pol ure po delu so o tem vedeli vsi Italijani!
Da se mi spet ne pripeti kaj takega, sem se pričel učiti črnski jezik Fana Kalo (uraden jezik za vse črne, zaposlene po vsej Afriki, mešanica vseh jezikov in dialektov črnskih jezikov). Dolgo sem listal po slovarju in iskal Luomo lungo. Ko sem te dve besedi našel, sem na glas ponovil: ■ Luomo lungo —• ime za belega človeka, a v pravem pomenu besede:	BELA
SMRT!, Vrgel sem knjigo po mizi in tekel v sobo malega Italijana. Povedal sem mu pravilen pomen besede in podčrtal, da so ga danes zjutraj klicali za belo smrt!
Tega mi ni hotel verjeti in mi še danes ne verjame, čeprav se je sam prepričal o tem in prepovedal črncem, da ga kličejo za “luomo lungo.” Taki so pač Italijani, radi bi se smejali na račun drugega, a gorje tistemu, ki bi se pošalil na njihov račun!
Ob koncu pošiljam vsem čita-teljem Ameriške Domovine po vsem svetu prisrčne pozdrave! Martin Dolinšek,
Union of South Africa.
Dolgost življenja
Med tem ko je povprečna dolgost življenja v visoko civiliziranih deželah zahodnega sveta 70 let, je ta pri nekako dveh tretjinah kulturno in gospodarsko manj razvitih dežel še vedno le 30 let.
XHZKHKA DOmOviNA,
FRANC JAKLIČ:
SIN
mama
“Kako ji je vendar?” vpraša potoma.
“Dejala je, da je bolna, in mat so mi veleli iti po vas; menda bomo zibali.”
“I, to se ve, če bo božja volja. Da bi bilo vse po sreči!” iStarlai Košičkovka je nepotrpežljivo čakala Nosečke, zakaj .treba je j e. bilo.
“Dolgo vaju ni bilo!”
Vsi stopijo v hišo.
Peter pogleda bolno ženo; njeno trpljenje ga zaboli v dno duše in pretrese po vsem životu. Solze usmiljenja, sočutja in ljubezni mu zaiskre v očeh. A ni hotel ostati tukaj, marveč je šel iz hiše.
Nosečka: odloži ruto in si segreje roke pri peči, ker jo je zeblo. Nato stopi k ženi, izprego-vori nekoliko ž njo, in vpraša to in ono.
“Nič ne bo hudega. Zdi se mi prav krepka,” reče stari materi.
Zunaj je pa stopical Peter ves razburjen. Mudil se je v hlevu, čeprav ni imel posla z živino, ali se je izprehajal po vrtu, dasi je bil truden. Še najbolj pokojen je bil v sobici pri očetu, ki tudi ni mogel zaspati.
Staremu so se vzbujali spomini. Živo- se je spominjal tre-nuflkov svoje nekdanje sreče. Razvozljal se mu je jezik, in ker ni imel vzroka dalje prikrivati, je pravil Petru, kakšno je bilo veselje takrat, ko jim je Bog dal njega.
“Bog daj sina! To ti rečem, sin: ženskega zaroda se boj! Teže boš preskrboval eno hčer kakor pet sinov.”
In ure so potekale počasi kakor večnost; za Petra ni bilo tolažbe
“Zakaj mora ona toliko trpeti? Ali ni pomoči?” vpraša: očeta, čakajoč tolažila.
Starec se nasmehlja:
“Slišal si, kaj je zapisano v sv. pismu: ‘V bolečinah boš rodila otroke.’ Sicer pa! ni sladkosti brez grenkošti. Sedaj si žalosten in poln skrbi, da boš morebiti, če je božja volja, kmalu rajal od veselja.”
Tako poteče nekaj ur.
Kar mahoma se raztegne otročji jok po hiši. Nosečka je prinesla k hiši ‘ajda.’
“Ajd! ajd!” vzklikne starec in se vzdigne na postleji.
Peter obstane. Otročji glas ga je prevzel.
“Kako kriči ta ‘ajd’! — Gotovo je sin!” vpije starec vesel.
Med tem pride stara mati k njima. Veselje ji je žarelo na obrazu, ko jima oznani:
“Dobili smo sina!”
“Zahvaljen Bog!” vzdihne starec hvaležno.
“Kako je njej?” vpraša Peter.
PITTSBURGH, PA.
BUSINESS OPPORTUNITY
INVESTMENT PROPERTY or PRI VATE HOME — North Hills, 10 rooms, bath, on 5 acres of ground. Sacrifice on account of illness. Call HU 0-2:763 between 9 and 5 P.M.
(133)
SOUTH SIDE — Convenient to churches, buJs, schools, shops, transpor-tatiion, 9 rooms brick, storeroom, double attic, full basement,, good income property. Deal directly with owner. Call TU 4-1166.	tf33)
EXECUTIVE HOME — Virginia Manor in Mt. Lebanon, authentic, English of finest construction. Well established on large level corner lot. 5 bdrms, 4 baths. Pričel far below cost at $74,500. — 840 Asage Rd. For appt. call owner LO 1-2377.
____________________________033)
BUTLER CO. SOUTH — 5 years old ranch, .3 bedrooms, full basement, integral garage, Geneva kitchen, low taxes. Owner must sell. Asking $16.000. Call PResident 6-2054.
(133)
“Dobra je! Zdrava!”
Peter gre v hišo.
“Pričakala sva vendar,” pravi stara staremu in oba gresta za Petrom.
Na peči, kamor polagajo naši kmetje novorojence, je kričal ‘ajd’ in Nosečka se je bavi-la ž njim.
Peči nasproti je počivala Uršika. Veselje ji je sijalo z o-braza; zadovoljno je poslušala kričanje sinovo in skrbno se je ozirala na peč. Ko se ji približa on, mu poda desnico, katero on krepko stisne. Govoriti nista mogla. Bila sta prevzeta od sreče, in vse bolečine so bile pozabljene.
Mati in oče!
V tem hipu se je pričelo pri Košičkovih novo življenje. Ena oseba je bila več pri hiši in sicer oseba od vseh zaželjena, od vseh ljubljena.
Starka je molila. Zahvaljevala: je Boga za milost, ker ji je dal dočakati ta trenutek; solze so ji rosile vela lica.
Skoraj • je prisijal beli dan skozi okna.
Ker so pri Košičkovih svetili vso noč, so sosede slutile, kaj imajo. Komaj so zjutraj videle Nosečko, ki se je bila prikazala: na pragu, zašumelo je po vasi:
“Pri Košičkovih se je peč podrla!”
IV.
Mati, vzeli smo vam ‘ajda,’ prinesli pa kristijana; nate ga!
“Kam pojdem vabit?” vpraša Nosečka, ko je opravila najpotrebnejše stvari.
Stari in mladi se spogledajo, in mati pravi:
‘Kar ti, ki so doslej nosili od naše hiše, bi bili najboljši.”
“Ž njo sva se zmenila, da bi St aro j ec in Kolariča najine otroke imela pri krstu,” meni Peter.
IStarima ni bilo prav, toda molčala: sta, ker sta čutila, da tu nista; več gospodarja.
In Nosečka je šla vabit botre.
(Dalje prihodnjič)
CHICAGO, ILL.
JULY
irgr 19 5 9
W I f |
12 3 4 5 6 7 S 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 p 26 27 28 29 30 31
KOLEDAR
društvenih
prireditev
REAL ESTATE FOR SALE
WHEATON
BY OWNER — 4 room house, oil heat on beautiful 128x300 lot. Garage, basement, chicken house. Fruit orchard. Enclosed porch. $14,000. 1604 N. Summit. MOntrose 8-6577. ____________________________(132)
LAKE ZURICH, ILL.
IDEAL FAMILY LOCATION — 3 bedroom, 4 year old ranch, near schools, good transportation. Only SI'S,000, low down payment. By owner. GEneral 8-7532, Lake Zurichc, or phone CEntra! 6-S600, Ext. 224 in Chicago, Mon. thru Fri., 9-4.
(133)
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE STORE — paint ana houseware. Well established 40 yrs. Large store. Rent $95.00. With full high bsmt., store front remodeled. Must sacrifice below cost due to illness to right party. 2884 Archer. LAfayette 3-9837.	(133)
TAVERN — Est. over 20 years. Active location in sport center. Ideal for couple. 2 rooms, expandable, living quarters in rear. Bar and package goods. Good equipment and stock complete. Prictd low at $5000 cash. 3765 North Wilton. Dickens 8-9874 P.M.	(133)
FRUIT MARKET — Terrific location. Nets $15.000 a year and up. Must sell' immediately on account of illness. Call HUmboldt 6-3637.
(133)
TAVERN — Sacrificing good money maker; lunches, package goods. Busy location. Diversey - Central. Beautiful, clean environment; tile kitchen and washroom. Private room for parties and meetings. Opportunity for right party. See to appreciate. TU 9-94C4.	(134)
JULIJ
15.-16-17.-18. in 19. — Letni kar-
nival fare sv. Vida na šolskem dvorišču in v novi dvorani.
26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Kaliopovi farmi svoj piknik.
23.-24.-25.-26, — Farni karneval pri Sv. Lovrencu na E. 80 St. in Union Ave.
AVGUST .. , _
2. — Dramatsko društvo LILIJA priredi “slovenski dan” na farmi sv. Jožefa.
30.—Dramatsko društvo Lilija in pevski zbor Korotan priredita skupni piknik na farmi sv- Jožefa.
OKTOBER
4. — Slovenski dom na Holmes Ave. slavi 40-letnico obstoja. Sodelovala bodo vsa društva.
11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. dom una 6818 Denison Ave. “vinsko trgatev” s plesom.
< M
17. — Oltarno društvo fare Ma-
. rije Vnebovzete priredi “Card party.”
25.—Pevski zbor PLANINA priredi v S. D. na Stanley Ave. svoj jesenski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer.
25. — Pevski zbor ILIRIJA ima v šolski dvorani pri Mariji Vnebovžeti običajno jesensko prireditev.
NOVEMBER 14.—Združeni igralci bodo ponovili opereto “Mežnar jeva ! Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer.	5
22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne.
DECEMBER
6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert.
PO ŠPORTNEM 5VETU
Najboljši lahkoatleti vseh časov.
Deseteroboj je v lahkoatletskem športu najtežja panoga, kajti vsak deseterobojnik mora biti v vseh desetih disciplinah, ki so predpisane v tem tekmovanju, na zelo visoki stopnji, če hoče posegati v borbe svetovnih mojstrov v tem tekmovanju. In zato je tem večjega občudovanja vredno, kako visoko stopnjo so dosegli posamezni atleti ravno v zadnji dobi. Pri lanskem srečanju v Moskvi med reprezentancama Amerike in Rusije je postavil ameriški atlet Johnson svetovni rekord z naravnost fantastičnim rezultatom. Dosegel je namreč 8302 točki, kar bi se zdelo pred nekaj leti naj večjemu optimistu popolnoma nemogoče. Toda pri tem ni ostalo.
Sedaj poročajo iz Rusije, da je njihov atlet Kusnezow ta rekord zvišal celo na 8357 točk. oni’ ki se nani0 špecijalizira in
Človeku se zdi to neverjetno,
nji dobi nam je najboljši dokaz za to. Svetovni mojstri so šele v zadnjih treh letih ta deseteroboj tako močno potisnili naprej. Če pogledamo listo, zaključeno leta 1956, opazmo, da je bilo do tedaj samo deset atletov, ki so prekoračili mejo 7000 točk, do-čim jih imamo danes še enkrat več, točno 21, ki so dosegli 7000 in več točk.
Zadnja evropska- prvenstva v Stockholmu so pokazala odlične uspehe ravno v olimpijskem deseteroboju in so obenem dokazala, da vrhunec v tem športnem mnogoboju še ni dosežen. In tudi Iše nimamo v tej panogi toliko enakovrednih tekmovalcev kakor je to slučaj v ostalih lahkoatletskih discipli n a h , in smelo rečemo, da je deseteroboj napram ostalim' disciplinam v precejšnjem zastoju. To je seveda na drugi strani povsem razumljvo, kajti prav malo imamo v svetu pravih špecijali-stov. Deseteroboj je namreč vsestranska preizkušnja in le
kdor tudi v resnici , vse discipline obvlada in trenira, sme računati, da bo dosegel vrhunec. Zato bo tudi v bodoče prav malo atletov na svetu, ki bodo dosegali v tem deseteroboju kake uspehe. S tem pa seveda ni rečeno, da je bil že dosežen vrhunec. V bodočnosti moramo računati na- velik napredek v olimpijskem deseteroboju.
* * *
Velike spremembe predlagajo Rusi za olimpijske igre. Rusi so
bodo hoteli ogledati prihodnjo olimpijado v deželi vzhajajočega sonca. Zato priporočamo vsem takim, ki nimajo ravno preveč pod palcem in ki bi si hoteli ogledati olimpijske igre, da gredo prihodnje leto v Rim. — Med drugim je MOO odbor ugodil mednarodni telovadni zvezi, da bodo njene članice lahko postavile po Sest telovadcev (pet se jih ocenjuje), namesto petih glasom prejšnjega sklepa. Medn. telovad. zveza je izdelali načrt, glasom katerega namreč zagrozila, da se ne ude-
toda 'zgodilo se je pa le. In ni treba, da smo ravno preroki, smelo trdimo, da pri tem ne bo ostalo in morda ni prav preveč daleč čas, ko bo kak atlet tudi s tem rekordom pomedel. Ku-snezov je namreč izjavil časnikarjem, da si na osnovi svojih uspehov upa dokazati, da bo mogoče doseči 10,000 točk.
Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da olimpijski deseteroboj ni korakal vzporedno z ostalimi disciplinami, kajti razvoj v zad-
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Voral St. Clair Ave in E. 68 Si
CE HOČETE ... prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74th 8t HE 1-6801
hočejo dosedanje olimpijsko gibanje postaviti na popolnoma novo bazo. V njihovem predlogu je namreč toliko in bistveno važnih sprememb, da pred' log pri mednarodnem olimpijskem odboru ne bo sprejet. In če bi bil predlog sprejet, je vprašanje, če se bo moglo še kako mesto potegovati za organizacijo tekmovanj pri olimpijskih igrah.
<	■ ;	• ,	*	-♦4 1 • A • *	’
* * * . - ' r
Amaterska evropska boksarska prvenstva, ki so bila letos v Luzernu (Švica) niso pokazala tako premoč držav vzhodnega bloka, kakor so prvotno mislili. Zapadnjaki so se prav dobro držali, osobito Zapadni Nemci so bili izborni v lahkih kategorijah in tudi Italijani in Finci so po svojih zastopnikih izvojevali po eno prvo mesto. Zapadnim državam so pripadala štiri prva mesta, dočim so jih Poljaki in Rusi izvojevali po tri. Pri teh tekmah je nastopilo sedem narodov s kompletnimi ekipami (deset boksarjev), dočim so ostali nastopali s posamezniki, vendar se je malokateremu posrečilo izvoje-vati zmago.
* * •
NacijoUalna Kitajska izključena iz mednarodnega olimpijskega odbora. Na zadnjem zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora v Monakovem so na pritisk Sovjetske Rusije in njenih satelitov izključili iz MOO nacijonalno Kitajsko. Sedaj izgleda, da bo kmalu zopet prosila za sprejem Rdeča Kitajska, ki bi rada sodelovala že na olimpijskih igrah v Rimu prihodnje leto, vsekakor pa namerava z vsem pompom nastopiti na olimpijskih igrah leta 1964, ki bodo v Toki ju. Kake posledice bo imel ta korak, bo pokazala bližnja bodočnost. Če se bi tudi v to vrhovno športno organizacijo zanesla politika, potem moramo pričakovati, da bo šport začel hoditi rakovo
p°t. ■mwmrn:
* * *
Mednarodni olimpijski odbor, ki je — kakor znano — zasedal v Monakovem, je sklenil, da bodo prihodnje letne olimpijske igre v Tokiju, zimske pa v Inomostiu (Innsbruck). Torej bo zopet treba; precej daleč in vzeti precej denarja onim, ki si
«11
- Harry Holt, farmar v Oregonu, se je pobrigal za zapuščene otroke ameriško-korejske krvi na Koreji in jih dal naenkrat pripeljati z letalom v Združene države za posinovljenje in pohčerjenje 121. Na sliki jih vidimo ob prihodu v Portland Ore.
leži iger, če se prvotni sklep ne spremeni v smislu njene zahteve. No in sedaj je tudi ta stvar urejena.	,,
Na komuniste se tudi v športu ne moreš zanesti. Zapadno-nemški telovadci so bili v dogovoru s Sovjeti za telovadni dvoboj Rusija-Zap. Nemčija. Toda Sovjeti jim kljub urgencam niso dali odgovora, tako, da so morali Nemci prav zadnji trenotek povabiti Švicarje, ki so prišli na to srečanje o priliki neke proslave.
Ivo Kermavner.
?Kmetijstvo Slovenije
Nedavno je bilo v Ljubljani posvetovanje, kako naj bi se razvilo in izpopolnilo poljedelstvo Slovenije. Zborovanje je vodil predsednik slovenske republike Miha Marinko, poročal pa je Jože Ingolič. O Sloveniji gre glas, da je njena zemlja precej dobro obdelana in izkoriščena, todai poročevalec trdi, da se to ne sklada z resničnostjo. Zmogljivost kmetijstva bi se dalo še močno povišati.
Pridelek pšenice bi moral znašati na hektar 60 stotov, koruze 9, sena 100, sadja več kot 3 vagone in vsak krmni hektar bi mogel rediti 3 glave živine. Če bi se obdelovala) zemljišča in gozdovi na najsodobnejši način umno izkoriščali, bi se poljedelska proizvodnja Slovenije
lahko pomnožila za približno 75 odstotkov v primerjavi z 1.1956. Obdelovalna površina republike Slovenije obsega nekaj več ko 600,000 hektarov.
Z avtomobili
Preko 24,000 mest v Združenih državah prejema in razvaža pošto z motornimi vozili. Med temi niso samo mesta oddaljena daleč proč od prometnih poti, ampak tudi takoj neposredno ob njih.
V zadnjih letih je bil prene-šen dober del pošte od železnic na tovorne avtomobile, ker je to hitrejši način dostave.
MALI OGLASI
Oddam sobo in kuhinjo
Opravljeno sobo in kuhinjo se odda v najem mirnemu moškemu. Vprašajte na 1153 E. 61 St.	—(1331
Ženitbena ponudba
Mlada vdova, začasno na obisku v Clevelandu, bi želela spoznati poštenega moškega, 35-50 let starega, v svrho ženitve. Ponudbe poslati na A.D. pod značko “Lepša bodočnost”.
-(132)
Iščem stanovanje Išičem tri-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico v Collinwoodu. Kličite KE 1-6113.
-(132)
Stanovanje se odda
Tri neopremljene na novo de-korirane sobe z vročo vodo se oddajo odraslim. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj.
(x)
V najem
Pet neopremljenih sob in prostor za trgovino se odda na 5385 St. Clair Ave. Kličite EN 1-4710.	—(8,10,13 jul)
Sobe se odda
6 sob se odda v “duplex” hiši na Norwood Rd. Kličite EN 1-8325.	—(9,13 jul.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikim, prijateljem znancem, da je umrla ljubljena mati, stara mati in sestra
FRANCES OKORN
Rojena jc bila leta 1881 v Ložu blizu Ljubljane, svoje mile oči 26. junija 1959.
Zatisnilia je
Pogreb se je vršil 29. juunija 1959 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida, kjer je bila darovana sv. maša zadušnica. Potem jc bila prepeljana na pokopališče Kalvarija in položena k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo; Father Cimpermanu za darovano sv. mašo zadušnico in za molitve v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče.
Vsem, ki so ob oder pokojnice položili tako lepe vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj njene duše, vsem, ki so jo prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na pokopališče, naša topla zahvala.
Iskrena hvala pogrebcem, sorodnikom pokojnice, ki so nosili njeno krsto. Hvala vsem ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala vsem, ki so nam izrekli svoje sožalje, kakor tudi članicam dr. Srca Marije, Oltrnemu društvu pri sv. Vidu in društvu sv. Cecilije SDZ.
Hvala osebju pogrebnega zavoda A. Grdina iin Sinovi za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Draga mati in stara mati ter sestra, počivajte v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Vam bo gruda te Vaše druge domovine!
Vaši duši pa daj Bog večni mir in večno plačilo za vse dobro, ki ste na tem svetu storili.
Vaši žalujoči:	I 1
GABRIEL, JOHN, FRANK, sinovi FRANCES DEHLER in MARY CERNY, hčere CHARLES DEHLER, JEANNETTE OKORN, EMILY OKORN, in LOUIS ČERNV, zetje in snahe MA 11 HEW PREVEC, brat v Chisholmu, Minn.
DANIEL in WILLIAM OKORN, MAR1LOU, PATRICIA in MELANIE CERNY, vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, 13. julija 1959.

ameriška domovina,

MATIJA MALEŠIČ s
IZOBČENCI
grunta nič, samo kovačnica, 'na to nisi nikdar prej namignila, jal na sodni dan?
Katja iz prvega kovačevega za-'Drugače prineseš vsako reč gor-| “Vam niso stari oče nikdar ni-kona, revai brez matere, saj ko človeku na uho. O, o tem si česar povedali o lepi Simoničevi najboljša mačeha ni senca mar pa molčala, molčala, dokler ni Katji?” Brez uvoda in ovinkov
tere.
Bog daj mrtvim večni pokoj,
bilo prepozno.
štorklja oče po gostilniški so-
ali od Baričinega starega očeta bi. Ko zasluti, da je Bariča kje ni bilo lepo. Lepa Katja ni mo-'sama, prištorklja in se mota v gla ostati doma.
ubil, mačeha bi ji izkopala oči
vpraša Bariča.
Očetu se razleze obraz v prijaznost in radost. Da si le zo-
,	-_v	-	pet prišla do besede, hčerka! Ti
Bože, oče bi jo njeni bližini in okoli nje. Da bi .dnevi, to je hujše ko vice. Tiši-spregovorila, bi rad. Grize ga
in gluh, gluh, da Bariča sama ne more ničesar izvleči iz njega. Ni mu lepo pri hiši s tolikimi leti in s tolikimi križi.
Baričinega starega očeta niso po- vest. noči več pustili z doma. Simonič, kovač, je bil Goljat. Vsi kovači so močni. Hčerka Katja pa je bila Simoničev ponos.
Morda bi Baričin stari oče po-'morala biti
zneje za dvojčici, revici, poslal |ksj tja na Hrvaško, pa Baričina
Kako bi se ne spominjal ^a*ig^ara mati niti čuti o tem ni ma
gospoda, nisi prenesla reve iz smrdljivega hleva. Pokoro to si zaslužila.
15. Pokalnik je imel prav
Šoka zajoka in zatarna; K njim, pa baš k njim, bo hodila strašit pokojna Cecilija!
Naj malo kroti tvoj grdi jezik, Šoka! Niti ko si poslala po ričinega starega očeta, ko je bil	LTT	.L'j'C'Y.**
....... ------------------- -	*,« K*	Bwifin |	ire-
s ari oce. antici. i so ora- vjcj zapuščeni ob materinem scab so imeli edino željo: biti grobu Padajo trde grude na kr_
Ali naj ubogi osebenjek daje tant ko Baricin stari oce. Dekle- s.0 j0^eta sirotici za maše za čisto tujimi ljudmi? ta, o, dekleta so norela za njim! , 'StrlC; dobri stric, koliko let je V občinskem proračunu pa Previden je starec. Razume, od tedaj?
kar mu dopovedujejo vnukovi ^ Kdo naj zna p0 toliko letih na-pogledi. Pameten je vnuk. pre- tančno? Takole okoli sedemde-udarja, čemu je Pokalnik toliko set) dve, tri več morda, morda le-silil v starega očeta, naj mu na- to manj. Ali okoli sedemdeset tanko razloži, kolikor ve in se jih je gotovo. Kje so časi? Mla-spominja tiste Simoničeve lepo- dost!
tiče Katje in Baričinega stare- Pokalnik je torej vendarle i-ga očeta. Gluh in nadležen je mel prav.
I na po vsej hiši ko v grobu, na j najprijaznejšo besedo nobenega V Bariči vzkipi. Da bi oče ni- ^ odgovora, še pogleda ne. Jed po-kdar ne slišal o tem? Pa da bi stana, nihče ti je ne prinese na ga nikdar ne zapekla vest ob Po- 'mizo, nihče te ne kliče k njej. Jkalnikovih namigavanjih, ki so Stikaj sam po kuhinji in preda-za človeka, ki je o lih, če hočeš najti kaj za usta.
res ni nobene postavke za maše, Šoka!
Duše vedo vse, vse! Bog daj večni pokoj Simoničevi Ceciliji. Če pa njena duša ne najde pokoja, naj hodi opominjat tiste, ki ji v življenju niso pomagali, kakor bi ji morali i po božjih i po človeških postavah.
Znaj, Šoka, da občina ni županova: hčerka. Kaj sploh misliš, Šoka gobezdava? Če se je otresel kaplan ob Barico, misliš, da ji smeš še ti brati levite? In vpričo žensk! Motiš se!
Šoka je kot štrkavka, ki se še ni napila krvi, okoli živinčeta. In ženske! Kaj ste se zaklele, da si danes privoščite Barico? Pridite pogledat, oče, ki se držite ko klošč županskega stolčka, kake mora človek preslišati za tisto trohico časti, ki je nikjer ni.
Šoka, ženske, niste si izbrale prave, ki bi vas poslušala, dokler bi se vam ljubilo govoričiti. Občina poskrbi za prevoz mrtve Cecilije Simoničeve v mrtvašnico, ne bojte se! Kajpak, tudi uboge Katarine ne pusti občina v zadehlem in smrdljivem hlevu. Vse to pa ne gre, kot bi stresal orehe iz rokava. Potrpite! Ni Bariča občina.
Ženske, Šoka, se vam meša? Županova hiša mora skrbeti za občinski revi toliko ko vsaka druga hiša, ki plača toliko davka ko županova. Nič več! Zakaj več? Čemu več?
Pokalnik, nesrečni Pokalnik! Lepo si naučil in razdražil svoje ljudi. Saj kar sikajo. Le do-seži, po čemer ti hrepeni srce. Bariča sama ti z domačim konjem in zastonj pripelje na dom vso občinsko ropotijo. Tako se zaletavati v sedanjega župana, in ščuvati občane zoper njega, pa ni lepo.
Noriš, Šoka? Spis, debel spis, ki ga v dveh urah ne prebereš, toliko je napisano pri občini o Simoničkah. Ture je edini sorodnik, daljnji sicer, toda edini sorodnik.
Pokalnik, vsaka pesem ima svoj konec. Blatil županove družine ne boš! Zavežem ti jezik!
Kaka čast, da se poniža duša in glava občine, študirana županova gospodična, v preprosto kmečko hišo!
Smejo gospodje občinski odborniki po mili volji obrekovati? Zanje ni postav ne paragrafov?
Je to obrekovanje, če vpraša sosed soseda, če je že slišal, o čemer govori vsa občina?
Gospod občinski odbornik, zdaj pa zares! Zvit si, Pokalnik, ali soseda izdaš!
Le ne tako oholo in samozavestno, gospodična1, ki ste študirali za učiteljico. Ko ljudje toliko namigujejo in govorijo, človeka pozanima. Ko pa spozna človek, kako se šopirijo nekateri in bahajo s svojim usmiljenjem do občinskih revežev, hoče priti resnici do dna. Stari sosed, ki leze proti devetdesetim.
Baricai takoj k njemu. Poznajo se leta staremu sosedu. Sključen je, nadložen, nadušljiv
Bariča! Bariča!
tem kedaj slišal, jasna in čisto Da si le zopet spregovorila, Ba-razumljiva? Če prej ne, vsaj rica!
zadnjič, ko ga je določno vpra-j “črnine, predlanske črnine šal Pokalnik, kako bo odgovar- sem prinesel iz zidanice. Bi jo
16. Bližnji sorodniki
Bariči omahnejo roke po mizi. i Zakaj še to brskanje po spisu?
stari oče, pa naj bi ga klicali kam na sodišče za pričo?
Bariča lepo, lepo prosi. Nobenih sitnosti ne bo imel starec, jasnost, jasnost! Resnico naj _	__
pove! Resnico, pa četudi je brid- Zakaj to iskanje on dopovedova- j ka m neprijetna. ^	(nje sami sebi, da ni res, da ne
Starcu vnukove oči ne bra- more reSj da mogode9
nijo več. In se razvname.	| lja sama in strah pred ljudmi in
Za Simoničevo Katjo so se njihovim obsojanjem ne more fantje tepli. Pa je tudi bilo de- zabrisati resnice. Vse navedbe kle, da so takole petnajstletni gluhega starca se tako krijejo s fantiči, kakor je bil tedaj on,1 podatki v spisu, da je vsak dvom bili vsi srečni, če jih je le po- le beg pred resnico.
gledala. Ko sta zaplesala Baričin stari oče in Simoničeva Katia . .. Ah, kje so tisti časi!
Bariča bi se razjokala. Nami-gavali so, šepetali, govoričili, or birali mrtvega starega očeta. Ba-
če bi Baričin stari oče vzel rici pa ni mogel nihče ziniti, Simoničevo Katjo? Kdo bi ne . vsaj namigniti, da bi prej zaslu-vzel takega dekleta? Pa pri Si- tila. Prej, prej! Nisi mogel ja-moničevih polna bajta otrok,'sno povedati, Pokalnik? šoka,
pokusila? Držiš se ko pepelnica.”
“Niste nikdar čuli očeta stokati? Ko ga je pekla vest radi le-Ipe Simoničeve Katje?” j Misli oče, da mu hoče na ta način povrniti tisti grdi očitek o bolezni, podedovani po materi. Pa hoče zlepa z Barico, da bi ne 'obmolknila znova.
! “Bog daj večni pokoj očetu! Ne privoščiš staremu očetu po-'koja? Škoda, da ga nisi pozna-: la.” “Vse sorodstvo z vaše stra-'ni je imenitno, to vem. Pa ka-Iko sorodstvo! Z admiralom ste ' v sorodu.”
| Oče v skrbeh pogleda hčerko. Tako je pogledal, ko da se mu vriva v glavo strašna misel: Če pa je res podedovano po materi?
Bariča pa noče razumeti očetovega pogleda. “Da se pobaha-
te, ste vzdeli svoji po poli ime admiral?”
Širi oče oči, pogleda ne umakne od Bariče.
“Ali vam ni dovolj jasno na-migaval Pokalnik? Zlasti zadnjič, ko ste prišli taki domov. S samim tajenjem ne spravite resnice s sveta. Zdaj, zdaj, ko je j prepozno! O, človek bi se pogreznil v zemljo od sramote in. žalosti!”
k.
(Dalje prihodnjič)	l.
— Indijski ocean ima okoli 28,365,000 kv. milj površine.
KOT APOSTOLOV — Mr. in Mrs. Henry King imata 12 otrok v starosti od osem mesecev do 13 let. Ko je bil Henry prestavljen iz Chicaga v New York, je svojo družino selil z letalom. Na sliki vidimo vso družino ob prihodu v New York. Spredaj je letalska strežnica, mož in žena pa sta zadaj na vrhu stopnic.

DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave., vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv.
Prijave nepotrebne Nad North American banko
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE, i VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
'.m
V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA .LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
FRANK KOSICH st.
ki jt umrl 13. julija 1956. leta
Tri let je že minilo, odkar Tebe več med nami ni, ali spomin na Tebe še živi in bo živel do konca naših dni.
Smrt je kruta, uniči up, razdre vezi, osiane le bolest v srcu in spomin na prošle dni. Spavaj mirno v hladni zemlji.
Žalujoči ostali:
AUGUSTA, soproga sin FRANK in NJEGOVA DRUŽINA
Cleveland, Ohio.
Cleveland, Ohio
NAZNANILO IN ZAHVALA
S žalostjo naznanjamo, da je nas zapustila in se preselila v nebeški dom moja ljubljena soproga, naša mati in stara mati
MARY STEPIC
roj. OVNIK
ki je po dolgi bolezni izročila Bogu svojo blago dušo dne 28. junija 1959, katero smo izročili Bogu, truplo pa materi zemlji 1. julija na Kalvarija pokopaliišču.
Blaga soproga in mati je bila doma iz Gornje vasi v fari Primskovo pri Litiji.
Z veliko hvaležnostjo se želimo zahvaliti c. g. Father Slapšaku za opravljene pogrebne obrede in za molitve ob krsti ter spremstvo do groba
Prav lepa hvala č. g. Father Baragi in Father Roman od sv. Juda, VVarrensville, O., za asistenco pri sv. pogrebni maši.
Naša velika hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in vsem, ki so položili vence in šopke ob krsti in tako lepo okrasili njen zadnji dom na zemlji.
Hvala vsem, ki so pokojno mamo kropili, molili za njeno dušo in jo priporočali božji milosti.
Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti do groba.
Vsem, ki so nam v času dolge bolezni in ob času velike žalosti bili v pomoč in nas tolažili, naj bo Bog obilni plačnik.
Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali brezplačno avtomobile na razpolago.
Oj Ti moja ljuba žena! 52 let sva skupaj živela, praznovala sva zlato poroko. Ves čas v pravi zakonski ljubezni. Ostal sem sam. Kako sem žalosten. Bil sem vesel, ko so se sinovi in hčere pripeljali domov. Oj, kako si jih ljubila. Nič več veselja ni pri hiši. Tolaži me zavest, da si sedaj Ti na boljem, saj si rešena skrbi in trpljenja, ki si ga imela na zemlji. Pia saj sem star, bom kmalu se odzval božjemu klicu in bomo združeni pri Bogu. Prosi za otroke in vnuke, da bodo vsi tako živeli kakor sva jih učila. Počivaj mirno v jamici. Na svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
FRANK STEPIC, soprog
JOHN, ANTON, LOUIS, JOSEHH, ALBERT, FRANK, EDWARD, in HENRY, ubit v zadnji vojni, sinovi JOSEPHINE NOSSE, MARY CESEK, MAGDALENE SVETE, hčere VNUKI in VNUKINJE MIHAEL, brat v domovini
Warrensville, Ohio, 13. julija 1959.