GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša:
celoletna . . poluletna . . Četrtletna . . Posamezna št.
K 4 — „ 2-„ !•— .. 0-10
Št. 33.
V Ljubljani, dne 14. julija 1911.
Leto VI.
Opozarjamo na izvleček dr. Krekovega govora pod zaglavjem »Tobačno delavstvo«.
Ljubljanska krščansko-socialna delavska. organizacija. Krščanski delavci in delavke! Tisti fabrikanti, bogataši in milijonarji, s katerimi se je vezala ob zadnjih državnozborskih volitvah socialna demokracija, so v svojem industrijskem svetu sklenili priporočati vladi, da naj se sklene še slabše delavsko starostno zavarovanje, kakršno je bilo predlagano po vladi državnemu zboru. Ker se vlada le prerada ozira na to, kar zahtevajo bogataši, mora delavstvo nastopiti proti napadu bogatincev na svete delavske pravice! Delavci! Delavke! »Jugoslovanska Strokovna Zveza« sklicuje v znak protesta proti temu napadu na delavske svetinje v nedeljo, 16. julija 1911 delavsko protestno zborovanje v veliki dvorani hotela »Union«. Pričetek točno ob 10. uri dopoldne. Na zborovanje, da nastopimo za delavske pravice! Pristop imajo somišljeniki in somišljcnice Slovenske Ljudske Stranke. — Načelstvo »Jugoslovanske Strokovne Zveze«. — Delavci! Delavke! Vaša dolžnost je, da ste vsi naročeni na delavsko glasilo »Naša Moč«! Pristopajte k »Jugoslovanski Strokovni Zvezi«!
Napad na delavske pravice.
Delavsko starostno zavarovanje je v veliki nevarnosti! V svojem industrijskem svetu so se namreč 'spravili fabrikanti na delavsko starostno zavarovanje. Radi bi imeli delavski izkoriščevalci, da ne postane socialno zavarovanje nikdar postava, a ker se delavstva boje, zato so pa napravili za-zdaj zgolj šele take sklepe, ki bi še bolj poslabšali določila namerovane postave o delavskem zavarovanju.
(Po vladnem predlogu o starostnem zavarovanju naj bi imel delavec pravico do Pokojnine šele, ko bo star 65 let. V svoji veliki ljubezni do delavstva so pa sklenili fabrikanti v svojem industrijskem svetu, naj bi imel delavec pravico do pokojnine šele, ko bo star 70 let. Vprašamo: koliko delavcev doseže to starost? Ali ne vržejo
tvorničarji izžetega delavca že prej iz tvor-nice?
A to še ni vse! »Veliki delavski prijatelji«, tvorničarji, hočejo tudi znižati že itak dovolj nizko odmerjeno starostno in one-moglostno podporo, ki jo namerava Beckov načrt o socialnem zavarovanju. Po tem načrtu naj bi prispevala država vsaki renti letno 90 kron. Tvorničarji pa hočejo znižati državne prispevke na 60 kron in tako od-žreti delavcu vsako leto celih 30 kron! Če se to uveljavi, bi prav res ne pomenjalo starostno zavarovanje nič. Poleg tega so pa sklenili še več delavstvu zelo škodljivih sklepov.
Nikdar bi ne bil zrastcl tvorničarjem njih greben tako, kot jim je zdaj, ko bi ne bili »delavskim koristim vedno tako zvesti (?) in prijazni (?) socialni demokrati« dobili nekaj državnozborskih mandatov na Dunaju s pomočjo velikih kapitalistov in delavskih krvosesov! Zato je nastopil veliki kapital mesto dosedanje hinavščine, s katero je nastopal do sedaj proti delavskemu starostnemu zavarovanju, zdaj z najne-sramnejšo predrznostjo! Nikdar bi si ne bili upali ti ljudje tako nastopiti, če bi ne bili šli ob zadnjih državnozborskih volitvah socialni demokratje skupaj z največjimi bogataši in oderuhi, ki jih imajo zdaj zato popolnoma v svojih krempljih.
Hinavščino in goljufijo naše liberalne stranke nasproti delavskemu zavarovanju pa mi še dobro poznamo iz tiste nesramne gonje, ki jo je ta stranka nedavno vprizo-rila proti starostnemu zavarovanju na Slovenskem.
Ob tej priliki se pa spominjamo s hvaležnostjo dela naših poslancev Vseslovenske Ljudske Stranke (dr. Krek! Gostinčar! V socialnem odseku!) in smo prepričani, da bodo poslanci naše stranke vse storili, da se naša neodložljiva zadeva čimpreje reši. Slovensko krščansko-sočialno delavstvo ne bo prej mirovalo, dokler ne izvojuje svoje pravice za mirno, preskrbljeno starost in zasluženo onemoglost.
Socialna demokracija ne bo mogla in tudi ne bo prav nič storila, da se pospeši rešitev tega za delavstvo najvažnejšega vprašanja, ker je tudi doizdaj zadevo s pre-
velikim dolgoveznim gofljanjem svojih »zastopnikov« le zavlačevala v državnem zboru menda svojim fabrikantovskim volivnim zaveznikom na ljubo, s pomočjo največjih delavskih krvosesov je tudi nastopala ob zadnjih državnozborskih volitvah. In ti ljudje naj bi nastopali odločno in neustrašeno proti tistim, ki so jih preskrbeli s poslaniškimi dijetami?
Takoj, ko so nastopili najvočji delavski izkoriščevalci, morali bi socialno-demokra-ški voditelji pričeti najodločnejši boj proti delavskim izkoriščevalcem. Mi smo mislili, zdaj, zdaj bodo korakali rdeči delavci po dunajskih in po ulicah drugih mest, da bodo od strahu koprneli fabrikanti. A rdeči niso čisto nič storili. Samo pisali so po svojih časopisih silno žalostne članke in prosili, milo prosili fabrikante, da naj dajo mir in pa, da gotovo ne mislijo tako hudo, kot so to sklenili v tistem industrijskem svetu, ki ga le prerada posluša vsaka vlada, ker jih neguje in ker spoštuje njih denarne bisage.
Fabrikanti se pa niso nič zmenili za milo brenkanje po socialno-demokraških listih, marveč šli so k novemu ministrskemu predsedniku Gautschu in mu predložili svoje sklepe. Zdaj se bahajo kapitalisti, kako da je bil Gautsch prijazen ž njimi.
Še Gautscheva velika prijaznost z indu-strijci ni zdramila dozdaj, ko to pišemo, socialnih demokratov. Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze je pazno sledilo sklepom industrijskega sveta in nič se ne sramujemo povedati, da smo tudi čakali, če prične socialna demokracija z velikim odporom, ki bi se mu bili gotovo tudi mi pridružili, kakor smo se pridružili svoj čas veliki akciji za splošno in enako volivno pravico, da je bila manifestacija veličast-nejša.
A ko smo videli, da se socialna demokracija. boji tistih milijonarjev in delavskih krvosesov, s katerih pomočjo in po katerih milosti je pridobila na Dunaju nekaj državnih poslancev, smo sklenili, da pozovemo vsa slovenska krščansko-socialna delavska društva, naj protestirajo proti napadli velikih bogatašev, združenih v industrijskem svetu, na delavska starostno zavarovanje. Jugoslovanska Strokovna Zveza in naše
Carska zločinstva.
(Dalje.)
XVI.
Prišla je noč in ž njo temni oblaki, ki P° dnevni soparici naznanjajo hudo uro. Ubežnika drvita v temi pred njimi. Grom Jatne bobneti, blisk jima jemlje vid, in da-fpč sem sega do njunih ušes divje vpitje aruhali, ki preti smrt Neronu in pozdravlja Galbo. Smrtna groza jezdcccva podeli konju Poroti. Poleg Nerona jaha Spor v skoku na Ponečem se konju; divje veselje zaseva v hegovem očesu, ako ga tupatam upre v imperatorja.
» »Spor!« hrešči hripavo ubežnikov glas, ne slišiš konjskih kopit?«
^ »Slišim, veličastni cesar, preganjalci > a midva jim bodeva utekla!« sk ^eron ®e hujše udriha po konju; neko smejanje se čuje iz ust njegovega
ariga.
»Zakaj se smeješ, Spor?« tv »Jaz se nisem smejal; bile so le sence tvoj žrtev, o gospod. Furije naganjajo Jega konja v besni dir.«
»Mojih žrtev?« momlja Neron. »Fant, govori resnico. Ne vidim jih sicer, a čutim njihov bič. Glej, ali ne vidiš one sive, temne postave, ki sc steguje megleno, kakor kak velikan k nama? Ali nima obličja Agripine, moje matere? Proč, proč! In ondi iz vej — ravno sedaj živo posveti blisk — ali se mi ne reži velo obličje Britanikovo? Potrpite ve sive sence! vsaj bom prišel! In vendar umreti — umreti — ali- je še daleč do Fao-nove hiše?«
»Na kraji sva, veličanski pogumni cesar,« odvrne Spor zaničljivo; »sedaj moram raz konja in kar pustiti, naj tečeta kamor hočeta, da se obvarujeva izdajstva.«
Neron posluhne, Spor skoči na tla. Konja sta brez gospodarja in zdirjata ter kmalu izgineta v gošči.
Neron se ozira na vse strani. »Tu ne vidim nikakih vrat,« reče plašljivo.
In zares ni poznati sledu za kakim vhodom. Ubežnika sta na ozki stezi, ki je obra-ščena z gostim trnjevim grmovjem.
Spor se glasno zasmeje. »Se ve, pot skozi trnjevo zagrajo ni »porta triumplni-lis«, skozi katero dohajajo zmagovalci, cesarji — pevci v svoje glavno mesto«, se roga
mladenič, » a mogočni Neron mora vendar skozi, ako hoče oteti svoje malovredno življenje; za to sečjo je Faonov vrt.«
In 1’azvajeni cesar se splazi skozi trnje. Ves krvav, z raztrgano obleko dospe skozi živo mejo, ki meji Faonovo posestvo deželno cesto. Plazita se skozi vrt, kakor bi bila hu-dodelnika, da dosežeta stranska vrata. Spor je odpre in ubežni cesar in njegov drug stopita v nizko celico, kjer ni druzega, nego gole stene, v kotu trda lesena postelja, na kameniti mizi kos črnega kruha in vrč vode.
Do smrti spehan se zgrudi Neron na posteljo. »Nič več ne morem naprej«, zastoka.
»Le počivaj, visoki cesar! Pokrepčaj se z jedjo in pijačo, da si utrdiš svojo moč! Res, da niso to sladčice za Nerona, res, da ti ne ponujajo hladne pijačo, to je hrana tistih, ki so polnili tvoje ječe, dokler jih ni vlekel rabelj na morišče.«
»Nikar tako ne govori, Spor, ako me ljubiš!« prosi ga Neron. »Pusti prošlost, povej raje, kako misliš odslej ravnati, da me bodeš otel! Ne padel bi rad živ sovražnikom v pest. Umreti — umreti, je tako strašno!«
uredništvo je zadelo pravo. To nam dokazujejo vsa dozdaj došla poročila. Ves ta teden je v znaku protesta slovenskega krščanskosocialnega delavstva proti napadu kapitalistov na pravice delavstva. Hvalo smo ob tej priliki dolžni uredništvu »Slovenca«, ki je otvorilo nov oddelek »Jugoslovanska Strokovna Zveza«, v katerem se objavljajo poročila, ki tičejo protesta slovenskega krščansko-socialnega delavstva. — Minulo nedeljo so bili protestni shodi skupin J. S. Z. na Javorniku, Savi in na Jesenicah. V torek je protestiralo slovensko krščanskosocialno tobačno delavstvo v Ljubljani, v sredo litijska skupina J. S. Z. Nadalje so še napovedani sledeči protestni shodi:
Četrtek, 13. julija. Ob 8. zvečer zaupni sestanek ljubljanskega in okoličanskega krščansko-socialnega delavstva. Vodi ga načelnik J. S. Z., dr. Ivan Zajec. — Ob četrt na 7. uro ustanovno zborovanje skupine J. S. Z. Pletilnica. Poročata profesor Karel Dermastia in M. Moškerc.
Petek, 14. julija. Protestna zborovanja: Skupina osobja G. Tonnies ob 6. zvečer. Poroča prof. Karel Dermastia.
Skupina J. S. Z. predilnica, Ljubljana. Protestno zborovanje ob 6 x/\. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Poročajo: načelnik skupine, Frančišek Kos, načelnik J. S. Z., dr. Ivan Zajec in zapisnikar J. S. Z., Frančišek Kerhne.
Krščansko-socialno strokovno društvo popirnega delavstva priredi v Vevčah protestno zborovanje v petek zvečer ob četrt na 7. uro zvečer v gostilniških prostorih gosp. Plevnika, poroča podnačelnik J. S. Z., Mih. Moškerc.
Sobota, 15. julija. S. k. s. delavsko društvo Preska priredi protestno zborovanje ob 6 J/4 zvečer. Poroča Frančišek Čebulj z Jesenic.
Skupina J. S. Z Vič-Glince. Ustanovno in protestno zborovanje ob % 8. zvečer v »Društvenem domu«. Poročata 1. podnačel-nik J. S. Z., dr. Lovro Pogačnik in Mih. Moškerc.
Skupina J. S. Z. Selo-Moste. Ustanovno in protestno zborovanje ob; 8% zvečer v gostilni g. Magistra, prej Zakotnik. Poroča blagajnik J. S. Z., prof. Karel Dermastia.
Krščansko-socialno delavstvo v Tržiču priredi protestno zborovanje v soboto zvečer.
Strokovna zveza v Idriji zboruje v soboto ob 9. uri zvečer pri Didiču. Poroča Anton Logar.
Nedelja, 16. julija. Protestno zborovanje J. S. Z. v Ljubljani.
Gorica. Skupina J. S. Z. protestno zborovanje ob 2. popoldne.
Trst. IPlačilnica J. S. Z. ob 5. popoldne.
Tržaška okolica. Več protestnih shodov.
Št. Vid nad Ljubljano ob V-A. popoldne.
Trbovlje. Skupina J. S. Z. protestno zborovanje ob 9. uri 30 minut dopoldne v Društvenem domu.
Kamna Gorica. Delavsko bralno društvo zboruje v društvenih prostorih.
Krščansko - socialno delavsko politično društvo na Savi priredi protestno zborovanje ob 4. popoldne v »Delavskem domu« na Savi.
Prosimo, naj se o uspehu shodov takoj kratko poroča uredništvu »Slovenca«.
»Meniš, Neron? Kje je pogum, s kojim si pričakoval bodalo, katero je pomeril Spolna tvoje prsi? Jeli, umreti je tako težko?« vpraša že stari Virgilij.«
Togoten blisk švigne iz Neronovih oči. »Spor! preveč si dnzen! Tudi ranjeni lev je še nevaren! Toda ne-— ne glej tako srdito, ne hoda od mene, ti, ki si ml še ostal edini! Ne puščaj me samega. Ta celica se mi zdi grob, dovedi me na drugo pripravnejše mesto! Kje je Faon, hišni gospodar? zakaj ne pride pozdravit imenitnega gosta? Toda! Ali ni rekla ona strašna ženska, Lokusta, ki je drzovito klubovala Neronu, da je poklicana k Faonu na smrtno posteljo?«
»Lokusta je resnico govorila. Ko sem se vračal v Rim in pred nekaj urami sem dospel, sem prosil počitka, da bi okrepčal utrujene ude. In pri tej priložnosti sem videl hišnega lastnika, ko je bil že skoro zemlji odmrl. Pri gospodarju naletel sem na moža, zavoljo katerega sem te sem dovedel. In ta mož mi je povedal strašno poročilo da si namenjen meni drage osebe žrtvovati žrelu krvoželnih zverin! Čakaj, ga grem iskat. Bom precej ž njim nazaj!«
(Dalje prihodnjič.)
Tobačno delavstvo.
Zborovanje tobačnega delavstva.
V torek je zborovalo v »Ljudskem domu« ljubljansko tobačno delavstvo. Zborovanje je vodil tov. Čatar, ki pozdravi in podeli besedo naprošenemu govorniku dr. Kreku.
Dr. Krek
izvaja med drugim: Časi, v katerih živimo, so silno resni. Ošabno dvigajo socialni demokrati svoje glave, dasi nimajo za to nobenega povoda, ker je bila socialna demokracija oslabljena v zadnjem državnozborskem volivnem boju. V Ljubljani sami je imela socialna demokracija pred desetimi leti 600 do 700 volivcev, in danes jih tudi nima nič več. Nasproti nam nima pri nas socialna demokracija nobene moči. Mi smo pričeli v Ljubljani resno izobraževalno delo prej kakor socialni demokrati. Imeli smo poučne sestanke. Socialne kurze. Ustanovili smo konsumno društvo. Kdaj so šele pricapljali za nami socialni demokrati! Ustanovili smo delavsko stavbeno društvo, delo, o katerem se socialnim demokratom niti ne sanja. Zavzeli smo sp z vsemi silami za strokovno delavsko združevanje. Socialni demokrati bodo kričali, kako da je bil »klerikalizem« v tem volivnem boju tepen. To bo pot, ki jo bodo hodili socialni demokratje. Njih delo je, da kadar delavstvo dobe na svojo stran, prično delati na odstop iz Cerkve, kakor so to storili na severnem Češkem.
Kakšna je bila socialno-demokraška zmaga?
Prej so imeli socialni demokrati v državnem zboru 87 poslancev, izdaj jih imajo zgolj 82. Tisti, ki je izgubil, nima nikake pravice, da se baha. Na Dunaju so res socialni demokrati nekaj dobili,’ a za to nimajo nikakega povoda, da se bahajo, ker, kar so dobili, so dobili s pomočjo tistih, proti katerim se se vedno borili. Zakaj so šli kapitalisti s socialnimi demokrati? Zato, ker se jih ne boje in ker se ne bodo socialni demokrati upali nastopiti proti oderuhom, v strahu, v prihodnje bi nas več ne volili.
Krščanske stranke po volitvah.
Za krščanske stranke se volitve splošno v Avstriji niso poslabšale. Naraslo je povsod
število krščanskih volivcev. To vse stranke dobro znajo in se zdaj skrbno ogibajo napadov na vero in Cerkev.
Kapitalisti
so delali na to, da oslabe krščansko-socialno stranko na Dunaju, ker je delala ljudstvu in tudi delavstvu prijazno politiko. Zato so šli v boj skupno s socialnimi demokrati. Takoj, ko so socialni demokrati dobili nekaj dunajskih mandatov, so pa šli kapitalisti h Gautsclui in zahtevali, da naj se poslabšajo za delavstvo važne zadeve, kakor starostno zavarovanje (glej uvodnik), združevalno pravo itd.
Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza.
Govornik nato priporoča, da naj ostane delavstvo zvesto Zveizi, ker ravno na njo bodo navalili socialni demokrati v tvornici z vso silo. Mi ne smerno zapustiti^ te zveze. Krščansko-socialna stranka je še vedno močna. Saj hodijo vsi za njimi! Nemški nacionalci, liberalci, ki so jim pomagali socialni demokrati na konja, se zdaj nič ne zmenijo za socialne demokrate, marveč njih listi jih zaničujejo. Saj so dobili krščanski socialci na Dunaju 140.000 glasov. Vlada na socialne demokrate ne bo prav nič gledala in to tem manj, ker je socialna demokracija razbita.
Razbita socialna demokracija.
Kar sem že napovedoval pred leti (Res je!) na Vaših shodih, to se je zgodilo. Na Dunaju bomo imeli tri socialno-demokraške klube. Kam sc bo naslonila naša socialna demokracija? Ali bo ostala s svojimi strokovnimi podružnicami pri nemški socialni demokraciji na Dunaju, ali se bo priklopila češkim centralam v Pragi? Češki socialni demokrati so se, kakor je znano, tudi s svojimi strokovnimi društvi ločili od nemških dunajskih socialno-demokraških strokovnih central. Mirno čakamo, kako se bodo raizvile stvari. Zdaj se kregajo nemški in češki socialni demokrati med seboj, da je joj. Eden drugemu očitajo izdajalstvo. Kadar bodo socialni demokrati kaj bahali, naj se jim pove, da je šla socialna demokracija že vsaksebi in to se bo še bolj razvilo. (Tem mislim pristavimo mi še nekaj
misli, ki jih je obrazvil dr. Krek ob neki drugi priliki, da bo slika še popolnejša. Socialno demokracijo, bojim se, čaka popo-len razpad. Preveč je obetala in zdaj v državnem zboru ne bo ničesar dosegla. Bojim se, da se poloti obup razočaranega delavstva in da postane popolnoma topo za vsako organizacijo. Iz te toposti se razvijejo lahko strašne stvari, popolna anarhija. —-Tako dr. Krek. Ti pojavi se že kažejo na Francoskem, kjer je že delavstvo popolnoma obupano. Mi se bojimo, da se to pojavi tudi pri nas. Pred volitvami so socialni demokratje strašno zabavljali o draginji, a zdaj po volitvah, ko znajo, da ne bodo ničesar dosegli, pa zabavljajo proti Cerkvi in duhovnikom. A po »protifarški« gonji se delavsko stanje ne bo izboljšalo. — Opazka poročevalca.)
Proti socialnim demokratom
napovedujejo, da nastopijo njih zavezniki liberalci. Prva reč, ki jo hočejo doseči, je postava proti štrajkom, kar je krivica.
Razredni boji.
Socialni demokrati bodo trdili, tudi Kristan bo tako govoril, da je padla krščanskosocialna stranka na Dunaju zato, ker je hotela združiti vse stanove, in proglašal razredni boj. Na svetu pa ni mogoče drugače, kakor da živi stan poleg stanu. Priznam, da je to težko. A drugače ne gre, kakor da se ljudje zglihujejo. Miru sledi vojska, vojski pogajanja in pogajanjem zopet mir. Vsi naj imajo prostor na svetu, samo oderuh ne! Vsem stanovom se mora pomagati, da se jim bo boljše godilo.
Glede na stare penzijoniste
je tudi govori poslanec dr. Krek. Stvar je sledeča. Letos je ob preisku že vpokojenih delavk, med njimi tudi takih, ki so že več let vpokojene, dr. Pregel silil malone vse vpokojene delavke nazaj na delo in je napravil več delavk sposobnih za delo. Državnega zbora ni bilo. Zato je pritiskala glavna direkcija na to, da naj se zniža število stalnih penzijonistinj. Dr. Pregel je nastopil, kakor smo čuli, zelo strogo. Več prizadetih delavk je nam poročalo, da je dr. Pregel kar brez vsake preiskave delavkam ukazoval, da bodo morale na delo. Dr. Krek je glede na to izjavil: Boljše je, da jih 100 neupravičeno uživa pokojnino, kakor da se godi krivica eni sami delavki. Boljše, da jih jc še več vpokojenih, kakor jih je, kakor da se sili 'že vpokojena delavka zopet, na delo. Poznejše preiskavanje je umazano. Sklenilo se je glede na stare penzijonistovke vložiti primerno spomenico. Odločne korake napravi tozadevno tudi Jugoslovanska Strokovna Zveza, ki ima tudi lepo število Članov in članic vpokojenih tobačnih delavcev in delavk. Ob tej priliki ne moremo kaj, da bi tudi vpokojeno delavstvo opozarjali na to, da store najbolje, če tudi v pokoju ostanejo pri strokovni organizaciji in da so naročeni na »Našo Moč«, ki naj se še bolj, kot je že, razširi po tvornici, in glavno: pridno dopisujte vanjo!
Po dr. Krekovem govoru se je sprejela na predlog Marije Blejec resolucija, ki obsoja napad industrijskega sveta na delavsko starostno zavarovanje.
Tobačno delavstvo naj se polnoštevilno udeleži nedeljskega protestnega shoda v »Unionu«. Gre proti tistemu industrijskemu svetu, ki je že neštetokrat nastopil in hujskal proti koristim tobačnega delavstva!
Ustanovno zborovanje skupine »Tobačna tvornica« J. S. Z.
Vodil ga je načelnik J. S. Z., dr. Ivan Zajec, ki izraža svoje veselje, da se danes ustanavlja najmočnejša skupina J. S. Z., delavstva ljubljanske tobačne tvornice, tistega delavstva, ki je najbolj organizirano slovensko delavstvo. Izvoli se nato sledeči odbor skupini:	predsednik Alojzij Čatar,
podpredsednica Karolina Rotter, zapisnikarica Mici Rojc, blagajničarka Ivanka Kosec. Ahlin Marija, Bahar Apolonija, Blejec Marija, Brate Ivanka, Cvelbar Terezija, Čamernik. Frančiška, Červan Peter, Čile Andrej, Fabjan Nežika, Fišar Uršula, Jakopič Frančišek, Juvane Frančiška, Knez Ana, Končan Frančiška Končina Ivan, Kos Henrik, Ložar Frančiška, Mehle Marija, Novak . Cecilija, Novak Tomaž, Podboj Frančiška, Podlesnik Ivan, Premk Ivanka, Simončič Ivanka, Smon Marija, Svetlič Josipina, Tomše Uršula, Varšek Matevž, Velkavrh Ivan, Vodnik Ivanka, Železnikar Valentin, Žlemberger Martin. V nadzorstvo sta bila
izvoljena Češnovar Ana in Vrhovec Ivan. Načelnik J. S. Z., tir. Zajec zaključi nato zborovanje z željo, da naj se zaupnice in zaupniki slovenskega krščansko-socialnega delavstva polnoštevilno udeleže zaupnega sestanka slovenskega krščansko-socialnega delavstva v četrtek ob 8. izvečer v »Ljudskem domu«.
Sava - Jesenice - Javornik.
Sava. Delavci, državni zbor je sklican na 17. julija. V nevarnosti je starostno zavarovanje. Nasprotniki delavstva so že pričeli delati zoper isto. Zaradi tega sklicuje delavsko politično društvo protestni shod v nedeljo, dne 16. julija popoludne ob 4. uri v »Delavski dom« na Savi. Krščansko-social-no delavstvo, ne zamudi tega važnega shoda, ker sedaj se gre za tvojo starost in onemoglost, ali boš preskrbljeno za isto ali ne.
Jesenice. Ker imajo socialni demokrat j e strah pred nami, izaradi tega so se vezali z vsemi našimi nasprotniki; sedaj pa nimajo druzega odgovoriti na naše odgovore v »Naši Moči«, ko bičamo njih laži, kot da smo z Nemci zvezani. A mi poudarjamo, da gre-nto brez vsakega zaveznika v boj pri občinskih volitvah, ker ne maramo nobene zveze. Slovenska Ljudska Stranka na Jesenicah je sama zadosti močna. Kaj nas briga, če rdeči osel riga. Hudo jih tudi krč izavija po »Zarji«, ker smo jim zadnjič pojasnili, da na Jesenicah niso vsi hišni posestniki oderuhi in bogatini. To tudi še danes trdimo, da ste v »Napreju« lagali. Hudo je, če ljudstvo izpoznava rdeče bratce, s kakimi sredstvi se bore.
Na jeseniškem kolodvoru ni še vse
rdeče, to so pokazale zadnje volitve. A še. ti rdeči glasovi so v nevarnosti pri občinskih volitvah iz vzrokov, ki jih delavstvo samo pozna. V kurilnici je bil odpuščen delavec, ki je vestno donašal svoje dohodke socijem, a kdo je kaj storil zanj v tem oziru? Da je socialna demokracija mednarodna, zato ne skrbi nič za Slovence. Medtem ko je izgubil službo zjutraj Slovenec, bil je popoldan sprejet Nemec. Je pa še več podobnih slučajev. Kako bo pa prožni delavec pričakoval pomoči od socialne demokracije, ker bi ga isti prožni mojster ali uravnalec moral za-
Javornik. Našim socialnim demokratom je državnozborska volitev tak udarec prizadela, da so skupaj s kandidatom en mesec v omedlevici ležali. Ko so se zavedli, poslali so v »Zarjo« en zmazan dopis, da ste samo dve osebi krivi njih poraza. Vražja para, kaj pa vaši Ceti, šeti in Mihati. Ali so jih povsod napodile ženske z mokro metlo, da bodete mogli stavo plačati vašim podložnim sodrugom? Kakor so storili zavedni volivci pri zadnjih volitvah, tako. bodo tudi pri občinskih. Kdo pa bode take ljudi volil, ki še toliko zavednosti nimajo, da bi vsaj svojih privržencev ne tožili. Sram bodi rdeče izdajalce, ker požirajo kruh svojim sotrpinom. Zato pa na delo, možje, da bode vsaj polovico več naših agitatorjev, kot rdečih. Potem se bo še bolj skrčilo njih število. Na delo "vsi zoper izdajalsko socialno demokracijo!
Med brati in sestrami.
?l* Vid nad Ljubljano. V nedeljo, dne lb. julija, vsi krščansko-socialni delavci in delavke v dvorano k Cebavu. Kajti treba je, ■da tudi mi slišimo in izvemo, kako sc hočejo teptati naše delavske pravice, katere nam že itak vsakdo odreka. Zato v nedeljo popoludne ob pol 4. uri vsi v dvorano k Cebavu. Na shodu bo poročal blagajnik Jugoslovanske Strokovne Zveze, profesor Karel Dermastia iz Ljubljane.
Iz Idrije. Našim liberalcem se v mestni občini že dobrih 15 let tako imenitno godi, da. bi za noben denar ne prepustili drugim Prijetnega stališča. V Kavčičevi kavarni iniajo svoje politično središče, kjer pri volitvah agitirajo, volivce nadzorujejo in obdelujejo, v prostem času pa mečejo karte in vse to pod okriljem naše oblasti, ki si nastopiti ne upa, in na občinske stroške, ker kavarna skoro brezplačno oddana in je ^estna občina še vso opravo vzdrževati ob-ezana. V svojem imenitnem tajniku, ki v Pl>vem nadstropju kraljuje, imajo dobro plačnega agitatorja, ki posebno pri volitvah, est° da bi v pisarni delal, po Idriji agi-
tira ali pa v »Narodu« čez someščane, ki ga vzdržujejo, zabavlja, v čemer ni niti izbirčen, kajti gori od rudniškega ravnateljstva do mestnih revežev, svojega lastnega očeta ne izvzemši, bere levite vsakemu, ki slepo in pokorno na liberalni katekizem ne prisega. Pri oddaji mestnih del, ki se seveda nikoli ne razpišejo, ampak pod roko oddajo, pa služijo razni svetovalci. Nekateri bi lahko veliko povedali, vsaj za našo občino delati je jako prijetno, najprijetneje seveda v akordu. Pri takem delu so prekladajo vedno štiri, kjer bi izhajal eden, in posebno »brezposelna« mladina, kakor jo »Narod« imenuje, za svojo pridnost v korist mestni občini veliko zasluži, ker nekdo vse zaslužene in ,nezaslužene dnine zvesto in natančno vpiše. Še bolje se godi onim, ki imajo prodajalne; tedaj vsak trenutek kdo prileti na stroške mestne občine po sveče, žeblje, cement, desko itd., komij pa na mestni konto piše; koncem leta se pa pošlje lep račun, ki znaša znatne stotake, v mestno pisarno in g. župan ga hočeš-nočeš izplača, četudi ne ve, kam se je cola vrsta naštetih predmetov porabila. Posebno udobno so si pa v Mestni hiralnici postlali; sicer trdijo ncksteri, da je toliko potrebna kakor peto kolo, ker imamo že štiri podobne izavode, toda dokler bo šlo, vendar ne kaže odnehati. Šlo bo pa toliko časa, dokler bo erar pošiljal svoje depozite, potem se bo pa kmalu ura ustavila, ker zavod že sedaj po cele mesece niti ene stranke ne vidi. Ako bi naši možje v taizavod svoje nosove vtaknili, bi bilo liberalcem posebno neprijetno, ker imajo v knjigah vpisanih nekaj tako lepih in okroglih številk, da bi še kakega »nadutega« klerikalca zanimale. Ker so možje sami med sabo, tudi nobenih težav taka posojila ne delajo. Sokol n. pr. ima v Mestni hiralnici jako lep konto, dobil ga je pa temložje, ker je njegova duša, Julij Novak, obenem tajnik in delničar v Mestni, hkrati pa še v Okrajni in Stavbni; ako pregledaš koncem leta računske sklepe naših zavodov, zapaziš prav kmalu, da imena enih in istih oseb na obeh straneh stoje, četudi si posamezni zavodi med seboj konkurirajo. — Tako je v našem
Kat. slov. izobraževalno društvo na Selu
vabi k slavnosti, ki jo priredi povodom ustanovitve Slovenske Straže za šentpeter-sko okolico dne 16. julija 1911. Spored: 1. Zjutraj ob 6. uri sv. maša v cerkvi karmel-ske M. Božje na Selu. Pri sv. maši poje mešani zbor Kat. slov. izobraževalnega društva. Sv. maša se bo opravila, ker ima ta dan Vincencijeva konferenca karmelske M. Božje za Udmat-Selo-Moste svoj glavni praznik. 2. Po sv. maši slavnostna seja Vin-cencijeve konference v društvenih prostorih pri Kebru. 3. Popoldne ob 4. uri ustanovitev Slov: Straže pri g. Oražmu. Govori tajnik Streže iz Ljubljane. 4. Vrtna veselica na vrtu g. župana Jožefa Oražma. Spored: a) Godba bratskega odseka Orel iz D. M. v Polju, Godba, igra ves čas na vrtu. b) Petje. Nastopajo razna društva iz D. M. v Polju, Šmartna, Hrušice, Šentpetersko prosvetno društvo in domači pevski izbor, c) Srečolov. d) paviljoni: sladčičarna, lekarna, kavarna, cvetličarna, cvrtje, šaljiva pošta, koriandoli iatd. Vstopnina za osebo 30 vin. Začetek ob
4.	uri popoldne. Za slučaj .neugodnega vremena se preloži veselica na poznejši čas. K obilni udeležbi vabi odbor.
Krvoses kapitalizem.
Nekaj vprašanj na g. nadravnatelja A. Doringa. Sijajna zmaga delavstva ljubljanske predilnice, je bil naslov.članku v 16. številki »Naše Moči«. V resnici si je takrat delavstvo izvojevalo v kratkem, a uspešnem štrajku nekaj povoljnih prayic. Seveda je takratnega štrajka bilo največ vzrok urad-ništvo, med njimi prvi, ki igra največjo vlogo, neki D. — Ali da je bil ta uspeh samo navidezen, tega delavstvo ni pričakovalo, vsaj ne po uljudnosti gospoda nadravnatelja. V pogodbi, podpisani od g. A. Doringa in dveh odbornikov načelstva J. S. Z., se glasi dobesedno: »Tovarniški ravnatelj A. Ddring, ki želi živeti s svojim delavstvom v miru in v prijateljstvu, obljubi, da ne bo dal občutiti na kakoršenkoli način tistim, ki so imeli ob tej stavki vodilno vlogo; za to pa upa, da bo velike privolitve in povišane plače, ki jih je dovolil delavstvu, pripoznalo in se kmalu mirno vrnilo v svoje delavnice.«
— Mi pa vprašamo: Ali je gospod nadravna-telj vedoma ali nevedoma pustil zapisati ta stavek? Ali g. Doring ni vedel ali ni hotel vedeti, da stavko vodi načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze? In sedaj, po preteku štirih mesecev, ali se od strani nekaterih uradnikov in mojstrov ne sili delavstvo naravnost v odpor? Ali veste, gospod na.dravnatelj, da vaše uradništvo in mojstri delavstvo odpuščajo brez vsakega vzroka iz tovarne? Ali veste, da pravi neki uradnik, da bo pustil delavstvo s policijo vun zmetati? Ali vam je znano, da neki mojster Ž. in njegova žena pravita, da se mora delavke vun spoditi, to pa menda zato, ker imata v tovarni stanovanje, ker delavstvo ne občuti te dobrote, in če tudi vse svoje moči pusti v tovarni; nekateri so že čez 40 let v tovarni. Za to se jim sedaj preti, da bodo s policijo vun vrženi. — Ali g. ravnatelj ve, da uradnik K. pravi, da bodo morali vsi starejši delavci in delavke in tudi uradniki, kar je starejših, iz tovarne? Mi se sicer ne zavzemamo za nobenega uradnika, a da en mladi uradnik, kakor je K., to govori, je prav, da tudi njegovi tovariši izvedo. — Končno, ali je gospodu A. Doringu znano, kdo je največ vzrok nesrečne smrti uradnika P., ki je bil najbolj priljubljen med delavstvom? Ali vam je znano, kdo je rekel, da se omenjenega nesrečneža nima kaj rabiti v tovarni. Svetujemo, da naj se gosp. nadravnatelj o vseh teh vprašanjih dobro informira. O dopustu in odpuščanju delavk iz tovarne pa enkrat prihodnjič. — Vinko Zabukovec, tajnik predilniške organizacije.
S shoda slovenskih krščanskosocialnih železničarjev.
RESOLUCIJA PLAČILNICE PODMELEC.
Prožni delavci.
1. Začetna dnevna plača 3 K naj se zviša po gotovi vrsti let avtomatično vsakokrat 20 vin. Naj se dovoli delovodjem ali Bahn-richterjem mesečna doklada (Strecken-pauschale).
2. Kjer so predori čez 500 m dolgi, naj se upelje 8 urni delavni čas.
3. Radi neznosne draginje naj sc da tudi delavstvu in sploh vsem ne še z dekretom nastavljenim draginjska doklada kakor jo imajo že vsi definitivni uslužbenci od Trsta do Podbrda.
4. Stalnim delavcem naj se da prosta vožnja v svrho nakupa živil (Freifahrt-scheine).
5. Za delavce na progi • naj sc zgrade primerni šotori; ker jc delavec na progi izpostavljen vremenskim nezgodam; šotori naj bi bili zavetišče v slučaju dežja in nevihte. V iste naj se postavijo peči, da se bodo v hudem mrazu mogli ogreti in si sabo prinešeno kosilo segreti.
6. Rokodelcem kakor zidarjem, mizarjem, kovačem, naj se z ozirom na rabo svojega orodja dnevna plača na 4 krone zviša.
7. Splošno znižanje delavnega časa na 9 ur na dan in v soboto ob 2. uri prosto, kakor je to že pri delavcih v delavnicah (Werkstatten).
Postajni in skladiščni delavci.
Znižanje delavnega časa na 10 ur na dan; čez ure naj se plačuje; delo ob nedeljah in praznikih in nočno delo naj se plača tako, da bo vsaka ura za eno in pol plačana.
2. Delavci, kateri nadomestujejo v slučaju dopusta ali bolezni čuvaja, premika-čev in drugih uslužbencev, naj se jim dovoli dnevna doklada 40 vin.
.3. Postajnim delavcem naj se da popolna obleka, ker so vedno v dotiki s potujočim občinstvom.
(Dalje sledi.)
[i]BBBBBBBBBBBBBBB|g
i A. ŽIBERT g
JS -- LJUBLJANA -- d
PREŠERNOVA ULICA © PRIPOROČA SVOJO VELIKO g
I ZALOGO ČEVLJEV |
| DOMAČEGA IZDELKA. | gHasHsssaHsssMiiig
govarjati, ki mu je preje škodoval. Ta oddelek bo še prišel ob rdečo barvo. Le pred volitvami vam obljubujejo vse mogoče, potem pa vas izkoriščajo.
rudarskem mestu Idriji: praktična politika igra glavno vlogo, ker največ nese, pri volitvah in v listih se pa navidezno dela za sveti liberalizem.
BSfi
najboljša, nnisižurnejžfl prilila zn Sledenje!
irnpitLisoMiiii
Stanje M «21 milijoniv IS.
Lastna glavnica K 503.575*98.
ljudska posoiilnicn
rejistr. zadrusn z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union* za trane. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih	O/	brez
obrestuje	/q / f| kakega
po	'	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4'50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki; Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; pran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobi, posest, in trg., Breg priBorovn.; Ka/ol KaUSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; pran Leskovic, hišni posestnik in blag. „Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
(Žkilni/ci. c/kmpriho "Materi Želijo -dobrv. po ceni in puaietsljivo-potovali na/'se obrnejo
rSim on™Mn e
v Sjfulj/jani Molobvonslte ulice20. 3$afa*jrst>ia CPcjasnila tkyo se bneipla&io.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
E
i
Predtiskanje in vezenje monogramov In vsakovrstnih drugih risb.
TTriinnirminrTnTTniiiiiiTinimr;
Gričar	HI e ja č
Ljubljana
Prešernima ulica št. 9
priporočata svojo najoečjo zalogo izgotoolienih oblek za gospode, dečke in otroke.
nouosti
o konfekciji za dame.
jcnncDmirffimmcmmnnTiTic
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNIOH“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudnu
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah.
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“l _____________________________
Pozor slov. de!avska_društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani In priporočljivi domači manufakturni trgovini
JANKO ČESNIK
** LJUBLJANA **
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva.
Cene naj nižje.
Ljubljana
Pred škofijo 19.
Leta „PRI 11011“ Ml Ph. BOHINCA
v Ljubljani, na vogalu Bleimove in RimsHe ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic l krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenic«
40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
,,Sladln*' za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-ljica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 30 vin.
Poslpalnl prašek, proti ognjl-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 Škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinskl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodlj za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono.
Tinktura za lase,steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripo-moček proti kašiju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenica 2 kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin.
Železnate krogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
□□□□□□□□□c
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
ilNMUomnonN
M ikiliii Sl J. Sim M si. 4. Prešernova ulica st. 4. g
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
moje trgovine z železnino, hiš nega in kuhinjskega orodja
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjen onienost.
Stefan Nagy
naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Edina in najkrajša Črta n Hmerikn!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HAVRE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
_______________ED.	ŠMARDA	-----------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši .KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri .FIGOVCU".
IUHH JHX m SIN
u Ljubljani, Dunajska cesta št. 17
priporočata soojo bogato zalogo raznourstnih
nožnih holes in šiualnih strojen
911] za rodbino in obrt. [Bill
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihae' Moškerc.
1
Tisk Katoliške Tiskarne.