Posamezna številka RM 0,15 HaraipankcnBotc Uprava KlagenJturt, PostTach 115 / Uredništvo v Klageniurtu / Naročnina (se plača naprej) meseCno z dostavo na dom KM 1,— (vRljuf.no KM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naroCbe tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno ln le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,08 za milimeter stolpeo Stev. 61. Krainburg, 5. avgusta, 1942. Leto 2. Oklopn jaki se bližajo gornjemu toku Kuhana Številen plen, zlasli lopov - Sovjeli med Salom in Donom vrženi nazaj Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. avgusta objavilo: Na vzhodu se približuje armada oklop-njakov, ki je poslana na zasledovanje, gornjemu toku K u b a n a. Sovražnikov krajevni odpor, ki je brez zveze, je bil zlomljen in pripeljan je bil številen plen, zlasti topov. V severnozapadni smeri so bile sovražne zadnje čete iz odseka Jeja vržene proti jugu. Tudi tukaj se nadaljuje prodiranje. Med Salom in Donom gonijo nemške in romunske čete sovražnika nazaj proti VtrtsctaltggMd' Staling muidif j ■ \t M«M*flrV Ywtrcm-. fe ITsctirst.■ mu*.s ^J'W'Zzx J / \ Ro iraf^Vk/ ^..,.„1 • Tiuriroa.-S:- *J —-- Uv«* SflimrtirUi)! . v-' tim/ti i j hctwjtit ttrUcli T /f / \ I- i hus>V N / ft w»>nwp\ t—sr~wu -'», UmbH... KlHiteiifurt. — Verlajjalelter: Dr. Emil Heitjan. — Hauptschriftlelter: Frledrictt Horatmann, - Zurzelt 1st Aiurairailkt« ftiltiflS Breda, 5. avgusta 1942. / KARAWANKEN BOTE Stran 3. — Štev. 61. Zmage ne pomenijo odmora Korakamo dalje na vzhodu Sovjetom neprestano za petami PK. Od začetka ofenzive smo že na pohodu in gonimo sovjete pred nami. Dan za dnevom, noč za nočjo jim sledimo. Večkrat Be nam hočejo oči zapreti, toda zopet se Zdramimo. Kdo od nas bo vendar v teh dneh V mirnem stanovanju ležal in spal? Nihče, kajti to pomenja vendar izgubo zveze s sovražnikom. Ali pa hočemo in moramo ostati spredaj, kajti nas rabijo in hočemo biti praven. Ko se stemni, brne sovjetska letala nad nami. Ravno zadnjo noč jih je veliko priletelo, Večkrat smo skočili raz voz in smo motorje ugasnili. Potem lahko po brnenju vsaj približno ugotovimo smer letenja. Da, ponoči, ko so naši lovci na domačem letališču, si upajo blizu. Čez dan je drugače, nimajo ničesar opraviti. Sovražnik se je ustalil. Ze ure smo z našo težko baterijo na tej zapovedani višini. Vedno razločnejše se vidi dežela v zori. Poljska straža stopica po s slano pokriti travi. Cevi topov so nalahno mokre. Še niso pripravljene. Malo se mora še zdaniti. Iz jutranjega vzduha se pojavijo pred nami obrisi prvih hiš G. Včasi se spozna tudi poleg ležeča mala vas. Ta vas je naš cilj. Tam so se ustalile sovražne moči, ki imajo Oklopnjake in se precej branijo. Železniški pasip je tudi dobro zavetje za boljševike. Poizvedovalne pehotne čete so ogledale pzemlje in bile v hujšem ognju. Odgovornosti zavedajoče se vodstvo ne pusti mla-deničev napasti, temveč jih zadržuje, da se prihranijo nepotrebne žrtve. Naši težki poljski topovi bodo najprej poslali tja nekaj pozdravov in napravili v G. malo zmede. Sedaj leži pehota na svojih šotornih ponjavah pri nas v travi in spi. Navajeni so smodnikovega duha in topovskega grmenja in Be ne dajo motiti tudi takrat ne, ko se bliska iz topniških žrel in ko lete prve krogle v sovražne postojanke. Strel za strelom leti iz cevi. Prva hiša gori. Skozi daljnoglede vidimo, kako boljševiki skačejo sem in tja. Iz drugih hiš odgovarjajo z ognjem. Odporna gnezda utihnejo. Topovskim nabijačem stoje potne srage na čelu. Ze preje so vkljub jutranjemu hladu odvrgli suknje. V srajcah potiskajo naboj za nabojem v cev. Vedno bolj se goste oblaki dima nad G. Nobeden izmed nas si ne bi želel take toče izstrelkov nad seboj. Pol-kovni poveljnik je danes tudi na naši strelski postojanki in opazuje učinek naših zadetkov. Zadenejo v cilj. Baterijski vod je med hišami v G odkril še oklopnjake in tovorne avtomobile. Dve cevi jih vzameta na muho. Nekaj jih je v zadnji sekundi izginilo za oglom, drugi so pa v tem trenutku tudi že odpravljeni. Vedno uspešnejše je naše streljanje. Boljševike bomo že naučili kozjih molitvic. Odpor je popustil, sem in tja še zasika nad našimi glavami. Sovražni oklopnjaki gore Okoli poldne je delo v glavnem že opravljeno. Vas G. gori na več mestih. So« vražnik že beži. Čas za pehoto je prišel. Prodira, njen general je poleg, v sredi med vojaki. Rdeče vrvice svetijo nad zelenim poljem. Naša baterija še ne miruje. Tik G. sta se priplazila dva naža topova in začneta streljati iz neposredne bližine. Trije oklop« njaki, ki so skušali uiti, zgore. Protioklop-njaško topništvo jih tudi nekaj obstreljuje. Nato vkorakamo skupno s pehoto v vas. Iz kritij potegnemo boljševike. V nekaterih primerih pa razvidijo ročne granate in ognjeni metalci kmalu situacijo. Pozno popoldne smo opravili. Vas G. smo zavzeli z zelo majhnimi izgubami. Ob cesti, na travniku, s pisanimi plavicami kopljejo vojaki za majhne žrtve, ki jih je veljal ta napad, grobove in delajo iz drevesnih vej preproste lesene križe. Mi drugi pa korakamo dalje. ----n---- Moskva: ..Obupen položaj Stalin: »Urnik naj se takoj ustavi!" 66 Bern, 4. avgusta. Vojaški razvoj na Jugovzhodu od Rostowa z novimi nemškimi .uspehi pri Proletarskaji je izzval v Moskvi živčno zmedo. Na mah so spremenili Sovjeti v svojih vojnih poročilih parolo v: »Zmaga ali smrt«. Obupni položaj Timo-šenkovih armad in neizmerno ogrožanje najvažnejših boljševiških industrijskih ozemelj se prikazuje na mah z naznanitvijo, da se mora tunik sedaj pod kakršnimi koli pogoji ustaviti. Vsa sovjetska frontna poročila podčrtavajo resnost položaja in trenutne nevarnosti. »Bitka za ozemlje v donskem loku je zavzela naravnost obupen značaj,« poroča dopisnik »United Pressa«. Nek angleški frontni poročevalec, ki je še v četrtek opoldne zatrjeval, da se je razpoloženje v Moskvi vsled priznano uspešnega Timošenkovega umika vidno zboljšal, poroča v četrtek zvečer, da je Nemcem uspelo, da so velike množine tankov in pehote vrgli preko Dona, in so s tem dosegli veliko premoč ter da potiskajo Sovjete sedaj korak za korakom proti jugu. Nemci pospešujejo tempo svojega napada in povečavajo pritisk proti sojetskim položajem na celi fronti. Kot sporoča londonska poročevalna služba, je Stalin pozval sovjetsko armado, da takoj ustavi umik! Ali je nogomet angleška igra? Pojasnilo zelo razširjene zmote - že stari Grki so igrali nogomet V koruzni njivi so se spretno napravili nevidne Skupine nemških strelcev prodirajo za oklopnjaki skozi nepregledno pokrajino pri Rostowu. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Grimm-Kastein, HH., M.) čano okrašenih mestih mahalci z zastavami in trobentači uspešne akcije živo in glasno podčrtavali. Zato sega starost poljudnega nogometa nekaj dalje nazaj kot v ono dobo, o kateri pravijo Angleži, da so ga iznašli. In pri tem ga niti oni niso iznašli, ampak ga samo prilagodili zemeljskim in tempera* turnim razmeram, G. Moncherio. Nogomet je zelo razširjena igra. Telesna vaja, ki navdušuje množice vsega sveta, toda če smatramo, da je prišla iz Anglije, se motimo. Igra z okroglo žogo je prastara in so jo rimski legionarji zanesli v divjo Anglijo. Doma je na sončnem jugu. Prvi znaki sežejo do Grkov. Modrijan Polluce piše v svojih spisih o igri »episcino«, v kateri so se borili okrog krogle. Igrišče je bilo ločeno s kamenito črto, tukaj so se »udarili člani dveh strank in so tekli brzih nog« za žogo, kakor hitro je padla. Rim je očividno prevzel to igro in od znamenitega pisatelja rimskih epigramov Maredala zvemo, da so bili boji »na trdih tleh« napeti, trudapolni in včasih nevarni. Celo pesnika Vergil in Ovid sta se baje udeleževala takih iger z žogo, ki so jih Rimljani imenovali »Orpa-sto«. V srednjem veku so nekatera toskanska mesta, kot Pisa in Florenca, gojila in igrala tekme moštva z žogo. V dobi rodu Medijcev je bil višek takih tekem. Takrat so imeli že prva moštva in društva in tudi ni manjkalo fanatičnih pripadnikov. Igre so bile zelo privlačne in so se vršile ob zelo velikih slovesnostih, kot ob porokah knezov in visokih državnih obredih. Na slavnem »Piaza delle Signorie« v Florenci predvajajo še danes ob velikih svečanostih igre z žogo v zgodovinskih nošnjah ter se takratni nogomet razlikuje od današnjega samo, da se je lahko pomagalo tudi z rokami. Tudi na angleškem otoku je nogomet doživel v teku stoletij močne spremembe. Medtem ko je ostalo v Florenci vse pri starem, je prišla ta igra iz Londona v modernizirani obliki k nam. Pomislimo samo na ime »Nogomet«. Preje se je imenovala igra med 30 do 50 tebami »hurling at goals« in če so si stale cele občine nasproti »murling over country«; igrali so jo cele dneve, da tedne in so bili večkrat mrtvi in ranjeni. Ni bilo pravil v pravem smislu besede. Kratkomalo borili so se. Angleški vseučiliški dijaki so povzeli nato starodavno igro in so izoblikovali »Rugby«, ki se je kasneje imenovala »drilling game« in končno »Fotball«. Prva društva v Angliji so nastala leta 1855. Popolnoma drugače je bilo v Florenci, kje je bila igra z žogo okoli 1600 tehnično na visoki stopnji in se je igralo po gotovih pravilih. Tam so izbrani igralci z žogo že igrali klasično fino igro, ki so jo raz tribun gledali visoki dostojanstveniki in so na sve- f?o svetu S kakšnimi možnostmi sporazumevanja izvedejo štorklje od časa do časa velika snidenja, dosedaj še znanstveno ni pojasnjeno. Nenadoma se v tropah pojavijo na kakem travniku, stopicajo sem ter tja, klopočejo razburjeno ln druga drugo ogledujejo. Proti večeru odlete zopet v domače kraje. Sestanki 20 štorkelj, ki morajo vse več ali manj daleč leteti, niso redki, če se pa naenkrat na kakem travniku znajde 40 parov štorkelj, kot se je to zgodilo pred nekaj dnevi pri Augustfehnu v Ostfriesischen, se mora zgoditi kak razburljiv dogodek ali pa morajo Imeti štorklje kako važno zadevo. Vsekar dosedaj v tej okolici še ni bilo tako velikega sestanka, čeprav je tam zadosti štorkelj. V Kirchrandu pri Itudolfsstadtu (Thtlringen) je nek kmet pogrešil svojo kravo. Krava je ušla iz črede na pašd. Sled je kazala v sosednjo vas Remda v neko — gostilno! Ker je bila gostilniška soba zaklenjena, je šla krava po stopnicah v prvo nadstropje, odikoder je lastnik zopet na telefonsko obvestilo svojo »podjetno« kravo lahko odpeljal. Na redko pomoč je bila poklicana ognjegasna policija v Breslauu. V nekem mansardnem stanovanju so otroci pri Igranju dobili v roke hranilno knjižico z gotovino in vse vrgli skozi okno. Dočlm je knjižica padla na cesto, je obležal denar, skupno 680 RM, v žlebu. Ker tega iz stanovanja ni bilo moči doseči, so morali postaviti visoko lestvo in preiskati žleb. Tako so šele denar dobili. Sprehod / Leta 1814., ko je bilo vodstvo zavezniških armad v Parizu, je ruski česar stanoval v Talleyrandovi palači. Vsako jutro se je ponavadi incognito, oblečen v navadno vojaško suknjo, sprehajal po tuilerijskih parkih do Palais Royala. Nekega jutra je srečal avstrijskega cesarja in pruskega kralja in vsi trije so jo mahnili pomenkujoč se, ne da bi jih kdo spoznal, v mesto. Navaden podeželan, po dialektu Gasko-nec, ki je bil gotovo v Parizu na obisku, je stopil k oficirjem in vprašal, če bi mu lahko povedali, kje so Tuilerije. »Gotovo«, je rekel prijazno Aleksander, »pojdite z nami, mi gremo tudi tja«. Skupaj so šli, se imenitno zabavali, pred Tuilerijami so se pa razšli, kjer je šel vsak svojo pot. »Zelo bi me veselilo«, je rekel Gaskonec ponižno, če bi mogel zvedeti imena gospodov, ki ste bili tako prijazni z menoj.« »Gotovo ste že slišali o meni«, je rekel Aleksander, »jaz sem ruski cesar«. »Imeniten dovtip!« je odgovoril Gaskonec in se smejal. »In Vi, gospod?« »Popolnoma neznan Vam gotovo nisem«, je odvrnil nagovorjeni, »sem namreč pruski kralj!« »Kako lepo! En cesar in en kralj!« je veselo vzkliknil Gaskonec. »In tretji gospod, če smem vprašati?« »Jaz sem pa prijatelj obeh teh gospodov, — sem avstrijski cesar«. Pripoveduje Ilans Beihge Gaskonec se je zelo zabaval nad dovtipi gospodov častnikov, obraz mu je žarel in oči so se bliskale. »No«, je rekel ruskfccesar, »ne smete nam pa zamolčati, s kom smo imeli čast biti skupaj!« »Ali me ne poznate?« je Gaskonec začudeno vprašal, pri čemer se je ponosno zravnal, »jaz sem kitajski cesar!« In potem je smejoč se z roko pozdravil: »Napravite dobro, tovariši!« Hipnotičen poskus - dokaz Indijca Medtem ko je Lady Griffin milostno sprejemala goste, se je Lord Griffin pogovarjal z nekim gospodom iz indijske kolonije. »Samo na svoj bančni konto mislim,« je rekel, »to nima s fakirsko umetnostjo, hipnozo, mističnim gnilim čaranjem nič opraviti.« Indijec je gledal pomenljivo predse. »Prepričal vas bom o moči volje in prisilil enega vaših gostov, da bo ves večer lagal!« Predno je Lord Griffin mogel odgovoriti, je zavpil na vratih pojavivši se Butler: »Profesor Patrick!« »O«. Mylord se je režal skozi svoje zobe, podobne onim morskega volka, »tu imate takoj svoj medij. Član je Spodnjega doma in moj najhujši nasprotnik. On je to, kar Imenujemo fanatika resnice, si domišlja, da je visoko nad menoj in se je doslej izogibal, da bi obiskoval moje sprejemne večere.« »Dovolite.« — Indijec je šel počasi nasproti vstopivšmu. Korak profesorja je zastajal. Kakor priklenjen je stal Indijcu nasproti, ki je počasi poveljujoče rekel: »Vi greste nazaj v dvorano, boste nekaj Časa tam. Tekom četrt ure boste govorili ravno nasprotje tega, kar mislite. Vi boste torej lagali! Ste me razumeli?« »Da«, je odgovoril profesor monotono in se potisnjen od prekomočne volje, sunkoma obrnil, stal nekaj sekund v dvorani in je p rišel — izraz obličeja se mu je popolnoma spremenil — smejoč se zopet v salon. »Mylord,« stisnil je Lordu roko, kar je bilo pretirano prisrčno, »Mylord, znam ceniti čast, ki ste mi jo izkazali z vašim ljubeznivim povabilom. Pot, ki vas je pripeljala k enemu izmed najvišjih mest imperija, ni bila pot politika, ki je brez predsodkov. Vaše roke so čiste in vaš neoma-deževani značaj sili tudi nasprotnika, da vas spoštljivo občuduje. Vedno misleč na blagor najrevnejših, ste vi — resnicoljuben Anglež čiste kulture in blesteči se vzor naše mladine!« »Interesantno«, je mrmralo lordstvo, ko je profesor pozdravil Lady Griffin, »Patrick govori ravno tako, kot vsi moji gostje!« »Res je!« je prikimal Indijec, ker ga moja volja sili k temu! Jaz sem iz fanatika resnice napravil lažnika!« »In vsi ostali?« je rekel mylord. »Ali tudi te sili vaša volja, da lažejo?« »Te ne!« je Indijec mirno odgovoril. »Pri teh vaših ostalih gostih tega ni treba —. saj so Angleži!« Hans Karl Breslau?J, Naše anekdote Veliki medicinec tajni svetnik Virchow je izpraševal kandidata: »Bolnik ima srčne napade, kaj mu predpišete?« »Digitalis, g. tajni svetnik!« »Lepo! Koliko?« »Eno jedilno žlico!« »Če ta bolnik zopet ozdravi, komu se naj za to zahvali?« »Poleg moči zdravila tudi zdravnikovi spretnosti!« »Nesmisel! V tem primeru samo slučaju, da ga niste zdravili vi.« Slike za slepce Ko se je nekoč mudil čislani slikar Sargent v Ameriki, ga je neki na svoje dozdevno umetniško razumevanje ponosni večkratni milijonar povabil, da si ogleda njegovo zbirko slik: lepo galerijo več kot dvomljivih Rembrandtov, Tizianov, Rafaelov in Murillov, Ponosno je milijonar prikimal slikarju: »Da, da Mr. Sargent, odločil sem se, da svoje umetnine zapustim kakemu javnemu zavodu. Toda, komu naj te slike zaupam? To je vprašanje.« »Ah,« je suho odvrnil slikar, »predlagal bi vam: zavodu za slepce.* k Seite 4. — Nr. 61. KARAWANKEN BOTE Mittwoch, 5. August 1942. Panzer nahern sich dem Kuban 84 uber dem Mittelmeer und in Nordafrika. Wahrend der gleichen Zeit gingen im Kampf gegen GroBbritannien 78 eigene Flugzeuge verloren. Zahlreldie Beute besonders an GesdiUtzen - Sowjets zwisdien Sal und Don geworfen Hunderte von neuen Flugpiatzen Aus dem FUhrerhauptquartler, 3. Aug. Das Pberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Osten nahert sich die zur Verfolgung angesetzte Panzerarmee dem Oberlauf des Kuban. Zusammenhangloser ortlieher Wi-derstand des Feindes wurde gebrochen und zahlreiche Beute, vor allem an Geschiitzen, eingebracht. Nordwestlich davon wurden feindliche Nachhu'en vom Jeja-Abschnitt nach Siiden geworfen. Auch hier halt der Vor-marsch an. Zwischen Sal und Don treiben deutsche und rumanische Truppen den Feind nach Osten zuriick. Starke fCampfflieger- und Zerstorerverbiinde griffen in die Kampfe ein. Die riickwiirtigen Verbindungen der Sowjets im Kuban-Gebiet, besonders die Eisenbahn-linie Baku—Kostow, waren schweren Angrif-fen ausgesetzt. Im groBen Donbogen wurden erneute isowjetische Gegenangriffe abgewiesen und ■wieder 85 Panzer vernichtet. Sturzkampf- und Schlachtgeschwader sowie Flak-Artillerie-Abteilungen der Luftwaffe waren auch an diesen Kampfen erfolgreich beteiligt. Bei Nachtangriffen auf die Wolgaschiffahrt wurden zwei Tanker und sechs Frachtschiffe ver-scnkt, neun weitere Frachtschiffe beschadigt. Nordlich Rshew, an der Wolchow-Front und vor Leningrad scheiterten fortgesetzte Angriffe starker teindlichei Krafte, die offert-bar zur Entlastung der schwer bedrangten Siidfront vom Gegner gefiihrt wurden. In Lappland nahmen deutsche Infanterie und Gebirgsjager, von Sturzkampffliegern wirksam untersttitzt, eine vom Feind stark besetzte ausgebaute Hohe. In hartnackigen Waldkamptcn wurde eine groBe Anzahl feind-licher Kampfstande zerstort. An der Mur-man-Front vernichleten Gebirgsjager bei erfolgreichen StoBtruppunternehmungen meh-rere feindliche Kampfanlagen. Die sowjetische Luftwaffe verlor am gestagen Tage 114 Flugzeuge. Fiinf eigene Flugzeuge werden vermiBt. Auf Malta wurde der Flugplatz Halfar durch deutsche und italienische Kampfflug-zeuge mit guter Trefferlage bombardiert. Im ostlichen Mittelmeer versenkte ein deutsches Unterseeboot einen Transportsegler, An der Ostkiiste Englands und in den Midlands bekampfte die Luftwaffe am gestrigen Tage und im Verlauf der vergangenen Nacht kriegswichtige Anlagen in mehrercn Orten. In der Zeit vom 23. Juli bis 2. August verlor die britische Luftwaffe 248 Flugzeuge, davon Berlin, 4. August. Hinter dem europaischen Kiistcn-wall. der von Biarritz entlang der Atlantik- und Kanalkiiste fiber die Nordsec bis nach Klrkenes i relcht, liegen Hunderte von neu angclegten und aus-gebauten Flugpiatzen. Die beton'erten Startbahnen ermBglidien es der deutschen Luftwaffe mit ihren Flugzeugen bei jeder Wetterlage zu starten und zu landen. Die welten Fiugzeughallen entzlehen sich feder Felndsicht und umfangrelche Sicherungsanlagen geben diesen Flugplatzen leden Schutz vor An- > griffen. Sle slnd die Basis starker deutsdier Jagd-und Kampffliegerverbande die von bier aus lhre erfolgreichen SchlSge gegen die britische Insel liihren, wle die jiingsten Angriffe auf Birmingham und andere Kiistenzentren beweisen. Trotz dieser Akti-vitiit Im Westen macht es die Gr6Be der deutschen Luftrfistung moglich. das stflrmlsche VorwSrtsdringen des deutschen Heeres an der Ostfront auch weiter-hln mit unvermlndert starken Kraften der Luftwaffe erfolgreich zu unterstiltzen. Ueberstunden und Lnftangrfffi England an den Rulncn des Janklelertages" - Diesmal kein Ferienverkchr hw. Stockholm, 4. August. Der deutsche Luft--angriff auf N 0 r w 1 ch ln der Nacht zum Sonntag wird von cngllscher Seite zugegeben. Es wird ledig-lich behauptet, die Summe der Schiidcn und die Zahl der Opfer seien niclit grofl Erganzende Mel-dungen sprechen ledoch von cinem kraftigen und konzentrlschen Angriff. England beglng das l.-August-Wochenends — ehe- (JMel Efrfsgsierit in Eta uirsinSs! Das Sdiicksal des Gelcitdampfers »Carlton" im Nordmeergeblet Berlin, 4. August. Die Ermittlungcn, die nach der Verniduung des Nordmeergeleitzuges an-gestellt wurden, ergaben an Hand von Aussagen iiberlebender und aufgefundener Passagierc cin anschaulidi.-s Bild davon, mit weldien Mitteln der feindlidie Geleitzugsdienst arbeitet, wie die Uber-fahrt e'rfolgr und weldie Mengen von Kriegsgerat sowie Lebcnsmitteln auf diesen Fahrten unter-gchen. Der Dampfer ..Carlton" hatte sdion am 7. Miirz die Fahrt von Philadephia Uber New York" nach Halifax angetreten. Die Reise dorthin dauerte fiinf Tage. Dort blieb das Schiff 14 Tage liegen, bis ein Konvoi von 48 Schiffen zusammen-gestellt wurde, der am 28. Marz mit Bestimmung Reykjawik den Hafen verlieft. Bei der Ausmusterung war der Besatzung der Bcstimmungsort Murmansk nidit genannt wor-tien, die Verpfliditung wird nur fiir „fremde Hafen" ausgestellt. Die Seeleute bekommen als Gcfahrenzulage einen grofieren Prozentsatz der Heuer, eine Lebensvcrsidierung und eine Kleider-versicherung. Wer nicht weiter mitfahren will, darf kundigen, erhiilt dann aber an Land einen Gestellungsbefehl zur Armee odcr Flotte. Trotz der Gefahrlichkeir der Route finden sich Seeleute. Denn bei gleidien Gefahren berechnen sie sidi, daft bei einem Monatsgehalt von 600 Dollar die Handelsmarine der Kriegsmarine vorzuziehen sei, bei der man nur 20 Dollar erhalte. Andere Seeleute melden sich frciwillig zu der „Armed Guard", der Kriegsmarine, urn auf Handels-schiffen als Funker und Artilleristen Dienst zu tun, da hier „die Disziplin weniger straff sei als bei der eigentlichen Marine". Obwohl mit Riicksicht auf das langsamste_ Schiff die Gesdiwindigkeit des Konvois nur 8.5 See-meilen in der Stunde betrug, verlor die »Carlton" in einem schweren Sturm den Anschlufi an den Konvoi und kam allein in Reykjawik an. Dort blieben die Schiffe bis Anfang Mai liegen. Ein Teil ging dann mit Bestirqmung Murmansk in See. Durdi Fliegerbomben besdiiidigt, kehrte das Schiff zur Reparatur nach Island zuriick. Dort mufite es wieder wochenlang mit vielen andercn Sdiiffen warten, bis am 30. Juni ein neues Geleit von 35 Schiffen auslief. Von Zerstorern, Kor-vetten und Kreuzern begleitet, mit Schlacht-sdiiffen und Flugzeugtragern im Hintergrund, •ctzte sidi der riestge Transport in Bewegung. Je vier Schiffe bildnen eine in Kiellinie fahrende Gruppe. In einer breiten Dwarslinie fuhren diese Kolonnen ncbeneinapder. Zwisdien der ersten und der zweiten Reihe stand ein sogenanntes Mytery Schiff, ein geheimnisvolles friiheres Handelsschiff, das mit Flak^rtillerie bestlickt war.. Am 4. Juli griffen die ersten deutschen Tor-pedoflugzeuge an. Ein Torpedo ging am Schiff vorbei und versenkte den Dampfer „Chistropher Newport" aus der nachsten Kolonne. Nach dem zweiten Flugzeugangriff schon zerstreute sich das Geleit. Jedes Schiff »uehte einzeln weiter seinen Weg. Soweir die Schiffe nadi Murmansk bestimmt waren, erhielten sie als neues Ziel Ardiangelsk. Ein deutsdies Beobaditungsflugzeug hielt Fiihlung, und am niidisten Tag wurde der Dampfer von cinem deutschen U-Boot ' torpediert und ging unter. 23 Mann der Bcsatzung wurden spater von deutschen Flugzeugen geborgen, nur zwei kamen ums Leben Der Kapitan befuhr diese Route zum ersten Male. Seine Reederei hatte schon beim vorigen Nordmeergeleit von sieben Schiffen drei verloren. Mit diesem Schiff sind u. a. unter-gegangen: 800 Tonnen Mehl, 400 Tonnen Schweineflcisch" in Dosen, 500 Tonnen Zinn, 500 Tonnen Aluminium und 500 Tonnen Stahl-platten. Ferner 200 Tonnen Granaten, 60 Tonnen Kartuschen, Tausende von Maschinenpistolen und Gewehren und nidht weniger als 87 Panzerwagen Darunter brtander sidi sechs von 28 Tonnen, Typ General Grant, 4 kanadischer Fabrication von 18 Tonnen und 17 von 20 Tonnen. Die Gcsannla.lung des Sdiiffes wog fast 10.000 Tonnen. Die Schiffe werden in Amerika ungefahr »U« ffl 4«r glcichen ^fise bflade«, damit beim Untergang eines Sdiiffes nidit eine Art von Material vollig ausfallt. Zur Verteilung des Verlustrisikos sehen sidi die Ladelisten sehr ahnlich. Audi die Ermtttlungen bestStigen dies. Mit 35 Sdiiffen "sind also neben sonstiger Ladung etwa 400 Panzerkampfwagen, 42.000 Tonnen Lebensmittel und 52 000 Tonnen Metalle unter-gegangen. Dazu kommen Hunderttausende von Maschinenwaffen und uniibersehbare Mengen «n sonstigem Kriegsgerat. Was U-Boote und Flieger im Nordmeer zur Entlastung der Ostftont versenkten, entspridit den feindlidien Materialverlusten einer der grofien Vernichtungsschlachten. dem tradltlonell einer der Hohepunkte des engllscben Jahreslaufes (der Bankfelertag gab in diesem In vielen Bczlebungen riickstiindigeo Lande vielen die Moglichkeit zu einem Ferienersatz) — diesmal lm Zeichen strcngstcr Einsdirankungen und Arbelts-.disziplin: kclne Sonderzilgc zu den Badeorten. wo sonst Tausende am Strande iibcrnachteten, kein Ben-zln fUr Prlvatautos melir, kelnerlel Ferlenverkebr. Die Elsenbahngesellschaften erklSren zur Begrfln-dung, dafi wSchcntllch 20000 GUterzUge. tiiglldi 1000 besondere Arbelterztige zu Kriegsfabriken, tag-lich 100 Truppenzuge gefabren werden miiBtcn. AuBerdem selcn 100.000 Babuangestellte elngezogeu, viele Zii'ge durch Bomben zestort und grofie Bahn-bestande nach Obersee verschlfft worden, beispiels-weise nach dem Iran, um zur Erlelchterung der Sowjetversorgung zu dienen. Von offlzioser Seite wird lm Zusammenbang mlt dem zerstorten Sommerfericnersatz betont, dafi die Grenze der physlschen I.elstungsfahlgkelt berUcksich-tigt werden miisse. Man babe zu der letzigen Durch-schnlttsarbcltszelt von 52 Stunden In den Fabriken heruntergehen mtissen, well vorher vlele Arbeiter an den Maschinen zusammengcbrochcn seien und well die Lelstungen trotz erhobter Arbeltsstundenzahl sanken . Auch letzt noch sei es frelllch fflf viele Fabriken notwendig, die 12-Stundeu-Arbeitszelt aufrecbtzuerhalten. SdifffsnmrnkTlse iibersdiattet allei »Holier Preis fiir unsere Einfuhr" - Jede Unze Nahrungsmittel widitig hw. Stockholm, 4. August. Churchills Bemilhungen, die deutschen U-Boot-Erfolge in Abrede zu stellen, diirften zu seinem Pech ap den AuBerungen seiner eigenen Minister scheitern. Wiihrcnd er selber kelne Verdrehungsklinste scheut und nicht elnmal davor zurlickschreckt, die Erklarungen des deutschcn U-Boot-Befehlshabers Admiral DSnltz zu miBdeuten. gaben zwei Mitglieder seines Kabinetts Erklarungen ab. die an Stelle der btshcrigen ..Besscrung" In der englischen Seekriegslage auf das genaue Gegenteil schlieBen lassen. Ernahrungsminlster Lord Wollton ermahnte ganz England, aufierste Sorge obwalten zu lassen, um die jetzige Ernahrungsgrundlage zu erhalten, nicht das Gerlngste zu vcrgeuden und stets zu bedeaken, dafi England fiir leden Import einen schwcren Prels an Menschen und Schiffen zahlen miisse. Landwlrtschaftsmlnlster Hudson, der In der letzten Zeit bereits mehrere Appelle an die englische Land- Zwischen Donez und Don wirtschaft um Mehrproduktlon richtete, sprach am Montag Uber die MSgllchkelt, der Gefahr einer kriti-schen Verknappung zu begegnen. Er erklarte, jede Unze landwirtschaftlicber Erzeugung sei notwendig. Das Kriegsmaterial miisse zu den Fronten geschafft werden. Hlezu seien Schiffe, Schiffe und noch mebr Schiffe notlg. Der dringende Ernst der jetzigen Lage konne gar nicht tibertricben werden. Um durch-zukommen, inUsse die englische Landwlrtschaft mehr Lebensmittel produzieren, nur so konne Sdiiffsraum gespart werden. Die Erkliirungen der bclden fiir die Ernahrung und die Versorgung Englands verantwortlichen Manner dienen nattirlich einem doppelten Zweck: sle sollen nicht nur die fiufiersten Anstrengungen und Ein-schrankungcn Englands motlvieren, sondern zuglelch den Sowjets gegeniiber andeuten, dafi nur wegen der Schiffahrtslage und um der Gefahr der eigenen Aus-hungerung zu entgehen, die zweite Front noch nicht gesdiaffen 1st. Hug fiber die Schlachlfelder Die Weite des Landes saugt alle Narben auf — Die gewaltige Aufgabe des deutschen Soldaten in Gegenwart und Zukunft PK. Im Land am Don bluhen d'e Sonnenblumen und zum zweitenmal fiihlt der deutsche Soldat die ungeheuer gestelgerte Erlebnlswelt elnes Vormarsches im Osten. In wenlgen Tagen Uberwandt er die weite I.andschaft zwisdien Donez und Don, und Charkow, das architektonische Symbol bolschewistischen Glau-bens an die Allmacht der Technik, taucht dem ver-staubten und von der brennenden Sonne ausgedorr-ten Infanterlsten am Don-Briickenkopf nur wie eine feme Erinnerung an Hocbhauser, Oper und Klnos auf. Wieder 1st uber ein Geblet des Ostens von ge-waltigen Ausmafien der Krieg hinweggestiirmt. Kaum batten die Bewohner der vcrlassenen DSrfer und Stiidte Zeit, zu erfassen, daB nur wenlge Tage sclt dem eiligen Abmarsch der Sowjets und dem Elnzug der deutschen Truppen vergangen sind, da hatten schon wieder die grauen Webrmachtfahrzeuge den schraalen Schatten der kleinen Lehmkaten verlassen und waren nach Osten gefahren mlt wehenden Staub-fahnen unter gliihender Sonne Und wieder lag die Abgeschiedenheit iiber den erdbraunen Strohdacbern und raschelten die Blatter det Sonnenblumen ein-fonnig im Abendwind. Der Krieg stiirmte fiber dieses Land zwisdien Donez und Don. aber seine Spuren graben kelne Furchen in seln Antlltz ein. die nodi nach Jahren und Jnhrzehnten erkennbar witren. Denn dieses weite Land sclieint die Zeugnlssf der Geschichte immcr wieder zu verdccken, in lch aufzusaugen und in den Kreislauf eines Rhjthmus Vi »wlngen, tn Hm 4U Natur herrscht und dem Geist kaum Ausbruche ge-wahrt. Wie war es doch vor zwei Sommern damals lm Westen? Da brauste der Krieg wie ein mythischer Relter iiber Frankreich und das RoB des Relters sprang in ausholenden Satzen yon FluB zu Flufi und dort von Stadt zu Stadt, die Hufe zeistampften ein Land, das liberal! vom menschlichen Gelst gepragt worden war, und liefi weite Strecken vBlllg unbe-rtibrt. Allein auch lm hSrtesten Bild der Zerstorung und im Chaos der Vernichtung spiirtj man hier die Notwendigkeit elnes von einem hoberen Willen ge-lenkten Ablaufes innerhalb historischer Vorgange. Dcnn hier war der Krieg nicht ein Kampf zweier Anschauungen aus ganzlich verschiedenen Bezlrken des menschlichen Gelstes, bier war er auch nicht der Zusammenprall von Naturgewalten, hier war er die Folge einer verfehlten Politik des Mifitraueus und des falschen Slegerwahns. Darum spflrte auch der neue Sieger der Junltage des Jahres 1940 auf dem Marktplatz von Orleans, wo Inmitten vernichteter Hauser und Bombentrichtern das Denkmal der Jeanne d'Arc unversehrt stand und die streitbare Jungfrau noch immer den Degen erhob. die GrBfie des Kampfes und gleichzeltig di« Tragik in der Geschichte dieses verblendeten Landes Hier konnten die Menschen und die Spuren des Krieges zu Sym-bolen erheben, wle sle es vor zwei Jahrzehnten mlt Verdun taten. So war es hier auch In der Vergan-genhelt: wo der Relter des Krieges zutrat, formte er von Menschen Geschaffenes um und hinterlieB ZepgolsM iiii dig &aMefflotodea Gcecblecjitsr. In der Kuban-Steppe I Nach der Vberwindung des unteren Don Š sind die deutschen Truppen im Votmarsch in I das nordwestlichste Gebiet der grofien Land's. masse eingedrungen, die von der anniihern-I den Gr0/3e des Altreiches, im Westen vom I Schwarzen Meer, im Osten vom Kaspischen § Meer, im Norden von der Manytschsenke | und im Siiden von der tilrkisch -iranischen I Grenze umschlossen wird. Ein wesentlicher I Unterschied zwischen dem Land nSrdlich und = dem Gebiet sildlich des unteren Don besteht | nicht nur in der Gestaltung der Oberfldche, 1 sondern namentlich im Klima, das trotz der | unmittelbaren Ntlhe des Asowschen Meeres | streng kontinental ist. Denn die nordwest-| lichen Ausldufer des Kammes des Kaukasus-= gebirges trennen diese Landschaft von dem | milden Klimagebiet des Schwarzen Meeres, | und das kleine und seichte Asowsche Meer | vermag in Anbetracht der grofien Land-| masscn im Norden und im Osten die Anrai-| nergebiete klimatisch kaum zu beelnflussen. E Daher hcrrschen am Ostufer des Asowschen 1 Meers hcifla, trockene Sommer und kalte, E schneearme Winter. Obwohl sich dieses Land, = nach dem von Osten nach Westen fliependen | Kuban benannt, auf dem gleichen Breitengrad | wie Venedig befindet, betr> die mittlere I Januartemperatur minus Grad Celsius, | ist somit niedriger nicht nur als die mittlere | Januar-Temperatur der MurmankOste, son-| dem auch tiefer als die gleiche Jahrestem-E peratur von Leningrad. = Der heipe, regenarme Sommer wirkt sich = fiir die Landwirtschaft sehr ungiXnstig aus. | Eine kilnstliche Bewllsserung ist melst wegen | des geringen Gdf/illes der Flilsse nicht | moglich, und so ktinncn nur ganz bestimmte, I wenig ertragreiche Weizen• und Maissorten i und Hirse angebaut werden. Der grdpte Teil E des Bodens mup wegen Wassermangels als E Schafweide benutzt werden, und weite Telle E des Gebietes haben ihren ursprilnglichen | Steppencharakter bewahrt, was auch in der | gel&ufigen Bezeic.hnung Kuban-Steppe zum | Ausdruck kommt. Verkehrstechnisch ist das | Kuban-Gebict noch eines der am meisten E erschlossenen in diesem Gesamtraum. Es wird E von der gropen Hauptlinie Rostow-Baku E durchschnitten, und an einer Nebenlinie | dieser Strecke, die zu dem bekannten und | oft genannten Schwarzmeerhafen Noworossijsk | filhrt, liegt. seine Hauptstadt Krasnodarsk. | Auch eine Reihe weiterer Eisenbahnlinien | durchziehen das Land der Kubansteppe, die | jetzt in das Blickfeld der Welt geriiclct ist. —u. SillflMIIIIIIIIIIIIIIIIIMflltllllllllllllllllllillllllllllllllllttllltUIUIIIHItlltllll Im Osten, so schelnt cs, werden die Spuren des Krieges von der UnermeBlichkelt des Landes glelch-snm aufgesogen. Auf dem Schlachtfeld von Poltawa KUnden nur ein pnar Obellsken davon. d*B hier dio Plane des nordischen Karl aerschlagen wurden und das Gesicht Europas neu bestimmt wurde. Und fiihrt man in diesen gliihendheifien Sommertagen durch ein Dorf, das im Abwehrkampf des Winters vollig vernichtet wurde, so staunt man, wie Uber die Reste der verfallenen Lehmmaucrn, iiber verkohlte Balken und Triimmerhaufen ISngst ein griiner Te'pplch von Gras und Strauchern gewachsen 1st und alles ver-deckt mit einer Patina der Natur. Oder holpert der Wagen auf den aufgefahrcnen, ungepflasterten Wegen des Ostens durch die Gegend der Durchbruchskfimpfe im Juni im Raum ostwSrts von Charkow bel Woltschansk, dann prefit sich wohl manchmal das Herz zusammen In Anbetracht der monotonen Glelch-formlgkelt dieser Hiigel und Mulden und Wasser-schludhten und Felder, die sich endlos blnzuziehen scheinen. Aber die Spuren des Kampfes sind schon jetzt nacb wenigen Wochen Kampf weftgehend ver-dcckt. Ledlglich ausgebrannte Panzer, stehengeblie-bene Traktoren und umgekippte Kraftwagen zeugen noch vom Krieg. Frelllch, wenn man Im Flugzeug von Charkow aus nach Osten. nach dem Kreldetal des Oskol-Flusses, filegt, offenbaren sich die Spuren des Krieges deut-licher, gerade durch die Kampfesweise der Sowjets. Man erkennt. wle der Bolschewlst sich in die Erde krallte, wie die bolschewistische Fiihrung iiberall Feldstellungen, Panzergraben und Erdbunker aus-heben liefi und wie sich um dieses weltverstreute System die grauschwarzen Trirhter der Granateln-8chlage konzentrlerten. Allein wle viele dieser Erd-stcllungen slnd vollstiindlg lntakt, wie viele zelgen dem Auge aus dem Flugzeug, dafi sie nicht um-kampft, sondern eillgst verlassen wurden. Die Erde vcrteidigen wird nur der, dtr sle Ilebt Nichts hat der Bolschewismus getan. um die Menschen zur Erde zuriickzufiihren. Er hat die Bauern entwurzelt. warum sollen sie jetzt das Land verteidigen, das ihnen nicht gehort? Warum einen ..vaterlSndlschen Krieg" fiihren. wo Ihnen das System alle Gcfiihle dafiir raubtc? Darum wird aucb lm Herbst schon unter deutscher Leltung der Pflug tibei die Erdstellungen und Granattrichter hlnweggcl-en und die Spuren des Kampfes verwlscben. Was aber. so fragt man, bleibt denn nun an slcht-baren Zeichen dieses glgantlscheu Rlngens Im Osten? Wird denn alles aufgesogen von der Welte dieses Landes, wird denn alles so untergehen und ver-schwinden wle die Tausende und aber Tausende von Gefallenen der bolschewistischen Armee, denen nle-mals ein Denkmal oder ein Zeichen iiber ihrer Grab-statte bereltet wilrde? Mogen die Spuren vergehen, dcnn sle mflssen ver-gehen, es bleibt jenes Land zwischen Bug und Don, das der deutsche Soldat jetzt kUmpfend durchschrlt-tcn und dessen FruchtbarkeU ihn immer wieder In Erstatinen setzte. Es bleibt der Reichtum der Felder. es bleibt die gewaltige Aufgabe, diesen Reichtum vom System der Vernlchtung aller menschlichen und gelstigen Werte zu befrelen nnd mm Nutien elnes neuen Europa zu verwenden Ein liditbHres Verdun wird lm OMen nicht an den Krieg unserer Tage er-lnnern, aber die Soldaten, die zur gewaltigsten Aug-elnandersetzung der europSlschen Gegenwart an-traten. werden die Spuren in Ihrem Herzen be-wahrcn und umwandeln zum Segjn fiir die kommend« Ubt &riMtheticfties Bz, Ede&m ~ Sreda, 5. avgusta 1942. KARAWANKEN BOTE Stran 5. — Stev. 61. Ara dem Kreise Krainburg Krainburg. (Skupnostno delo se zopet p r 1 C e n j a.) Te dni bodo zopet začele Ortsgruppen Krainburg Falkendorf, rae-eto In Wart s skupno,str.lm delom na velikem stadionu pri pokopališču v Krainburgu. Naj-preje se bo napravilo majhno vežbališče. Veliko tega dela/ Je že opravljenega s prostovoljnimi delavnimi močmi, ki so v svojem prostem času izvršile napravo za kino na prostem ln dovozine ceste. Krainburg, (Dijaki so prišli.) V soboto dopoldne so prišli dijaki SUdosteinsatza Jz Gauschule Wald v Krainburg. V ponedeljek eo dijake in dijakinje v okViru zasedanja Orts-gruppenleiterjev in županov uvedli v njihovo službo. Krainburg. (Visok obisk pri obve-zankahvojnedelovneslužbe.) Stabs-oberfiihrerin Pgn. Resi. Sabukoscheg je obiskala v Krainburgu zaposlene obvezanke za vojno pomožno službo. Ko je obiskala njih stanovanje, kjer se je Stabsoberfilhrerin zelo zanimala za delovanje deklic, se je lahko prepričala, da se godi deklicam dobro, in na njih službenih mestih ugotovila, da je zaposlitev uspe&no izvedena. Naslednji dan se je razgo-varjala s Kreislelterjem Kraiaburga o nameravani zaposlitve obvezancev za KHDV v zimskem polletju. Krainburg. (IP o p r a v i 1 o c e s t e.) Ta čas lrx>pravljajo en del Bahnhofstrafle. Obstoječe udrtine na cesti so napolnili z gramozom. Posebno za avtomoblliste bo to prijetno izaena-denje. Krainburg. (Predvajanje tedenskega pregleda.) Ker je preložen začetek kinopredvajanj, ne morejo vsi Krainburžani redno obiskati predvajanj. Obžalujejo, da tedenski pregled sedaj za mnoge od njih ni več dostopen. Ortsfilxnstellenleiter Miller Je povzročil, da imajo obiskovalci tedenskega pregleda vstop po koncu drugega programa, kar je po navadi slučaj proti 18.45 uri. Oni, ki so. že navzoči pri normalnem predvajanju, se ne morejo odstraniti iz kina pred tedenskim pregledom. Le dostop je dopusten. Obiskovalci tedenskega pregleda bodo to vest z veseljem pozdravili. Krainburg. (Slavje z zaobljubo pri Ortsgruppe Krainburg-mesto.) Te dni se je v strankinem domu vršila slovesna zaobljuba članov pri Ortsgrupe Krainburg mesto. Udeleženci so bili očitno presenečeni zaradi slavnostnega obeležja, ki je pokazalo, kako se je v novi Nemčiji prirejalo take stvari. Uvod slavja je bila fantazija na orgijah v strankinem domu. Schulungsleiter Decker je prednažal odlomke lz Eggerjeve »Vojna revolucija«. Ortsgruppenleiter Koch, ki Je izvršil zaobljubo, je opomnil nato, da morajo prebivalci v Oberkrainu, ki so voljni s svoje strani prispevati pri obnovi v Oberkrainu, to izraziti ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih, da morajo torej biti aktivisti, ne samo za FUhrerja in narod, ampak hkrati za svojo lastno domovino. Oni morajo sami nastopiti proti bratomorilcu v svoji domovini tn proti sovražniku Nemčije, ki Je tudi njihov lastni sovražnik, namreč proti bolješvlzmu, kjerkoli se bo pokazal. Kftdar bodo srca Oberkralner-jev navdana s tem prepričanjem, bo tudi izpolnjen Ftlhrerjev Gaulelterju dani nalog, da naj napravi deželo zopet nemško in Oberkraln lahko kot miren del v Gauu Karaten dobi podvig, ki mu prlstoja, in lahko zavzame svoje mesto. Nek učenec je nato prednašal besede OHeliiricha Anaokerja »HOrfe es, Welt!« Slavje je bilo zaključeno s počastitvijo FUhrerja in nacionalnima himnama. Krainburg. (Dober obisk razstave.) Razstavo »Od žrtve do uspeha« je obiskalo v zvezi s slavjem zaobljube nad 300 udeležencev. Vseh so se globoko dojmlle storitve NSV. Krainburg. (Boljši prometni red.) V Krainburgu Je večkrat posebno na tako zvane tržne dni, ki so redoma v ponedeljkih, zelo slab prometen red. Kmečki vozovi stoje vse vprek po ce3tah, posebno na ovinkih. Vozniki se ponavadi, kot fee je ugotovilo, ne nahajajo pri svojih vozovih, temveč sede, pogovarjajoč se, skupaj na zadnjih vozovih in puste, da živina sama vozi. Te prometne osebe se bo občutno kaznovalo in te nedostatke odpravilo. Isto stanje je tudi na podeželskih cestah. Orožništvo bo tudi tukaj s strogimi kaznimi napravilo red. Krainburg. (Nezgoda v obratu.) Pri tvrdkl Merkur v Krainburgu zaposleni Josef Rechberger se je pri izvrševanju nekega težkega dela na levi nogi tako težko poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico na Gallenfels. Krainburg. (Padec raz lokomotivo.) Pred nedavnim je padel ranžer Franz S i d a r na postaji Feistritz v K&rntnu. raz lokomotivo in zadobll težje poškodbe na desni nogi. Morali so ga prepeljati v bolnišnico na Gallenfels v zdravljenje. Polland bel Laak. (Smrtni primeri) V sosednji vasi Hotovle, je umrl 75-Ietni sekirni kovač Franz\Karmel po domače Pekalc. Kot kovač se je razumel na ojstrino kot malokdo, zato je bil znan po celem Oberkrainu in tudi drugod, kamor je prišli na semnje s svojimi izdelki, za katere so gozdarji, tesarji pa tudi kmetje zelo povpraševali, ker so se zanesli na dobro blago. Polland bel Laak. (Marljivo nabiranje v gozdu.) Nabiranje čmic in drugih jagod je tudi pri nas v polnem teku. Pa ne samo jagod, tudi lipovega, robldnega in drugega listja so pri nas otroci mnogo nabrali. Jagode prevzema tukajšnja zadruga in nabi- ralci lepo zaslužijo. LiBtJe danes nadoniestuje drage Č8je, ki jih ni dobiti, jagode pa upo-ruabijo za marmelado ln vkuhavanje. Tudi jagode se kuhajo oziroma se žge iz njih dobra kapljica, ki je tudi zdravilnega pomena. Seeland. (Pri trganju češenj ga je zadela strela.) Te dni je 56 letnega delavca Josefa Stullerja lz Unterseelanda ubila strela, ko je nabiral češnje. Tako tragično uimrli zapušča Sest otrok. Seeland. (Nov Ortsgruppenleiter.) Te dni Je Gendarmeriemeister in Ortsgruppenleiter Anton Glantschnig zapustil Seeland, da nastopi svoje novo službeno mesto. Vse prebivalstvo Je vzljubilo Gendarmerle-melstra GJantschniga zaradi njegovega vzornega uradovanja. Ortsgrappe se mu zahvaljuje za njegovo delovanje v Seelandu. Nadomesti ga kot Gendarmeriemeister Johann E g g e r, z vodstvom Ortsgruppe NSDAP Je pa začasno poverjen Pg. de Cilia. Burgstall. (Apel.) Apel Amtslelterjev in pomočnikov, ki se je vršil preteklo nedeljo, je pokazal lep razvoj naše krajevne skupine. Ortegruppenleiter Pg. Burger je govoril o nacionalizmu ln boljševizmu. Govor je splošno zanimal. Propagandlelter je razložil pravilno uporabo propagandnega materiala. Ortswalter je poročal o lepem uspehu WHW in o izdanih podporah; Hilfsstellenleiterln o pomoči, ki so je bili deležni vsi potrebni, Frauenschaftlei-terin o delu, ki ga vrši naše ženstvo za vojake na fronti. 'Burgstall. (Zaobljuba članov KVB.) Preteklo nedeljo je bilo sprejetih 300 oseb v KVB. V lepo okrašeni dvorani na Spodnjem trgu v Laaku se je vršila slovesna zaobljuba Fiihrerju. Za uvod je naše ženstvo odpelo pevsko točke. Ortsgruppenleiter Pg. Burger je razložil pomen slovesnosti ln dolžnosti, ki jih prevzemajo člani s sprejetjem v KVB. Po zaobljubi so bile članom Izdane članske izkaznice in znaki KVB. * Zaposlitev dijakov i Oberkrainu Obisk v taborišču za zaposlitev dijakov na Jugovzhodu v Sthulungsburg Wald V Schulungsburg NSDAP v Waldu se nahaja trenutno 120 dijakov ln dijakinj, ki so se prostovoljno javili na poziv Reichsstudenten-ftlhrerja dra. Scheela za zaposlitev v Oberkrainu Untersteiermarku. Zgorajšnje število se bo v kratkem času najbrže še povečalo. Visokošolcl, ki so doma lz alpskih dežel, in Bayerna in Wilrttemberga, mod katerimi se nahajajo tudi nemški rojaki iz Romunije, Hrvatske, Oberkralna ia Untersteiermarka, bodo vršili v času dveh mesecev narodno politične naloge po navodilih političnega vodstva skupno z,ostalimi zaposlenimi močmi in predvsem z Reichskommisarjem filr die Festigung des deutschen Volkstams. V zvezi s temi nalogami, ki se pečajo v glavnem z mladkaskim delom, otroškima vrtci in športom, vrže slušatelji in slušateljicc z več semestri po svojih strokah znanstveno strokovno delo pri gradbenih načrtih, zdravstvu, poslovanju, avtomobilstvu itd. V čudežno lepo ležečem šolskem taborišču v Waldu so bili dnevi polni dela ln veselja. Ob 6 zjutraj se je začelo delo, po jutranjem športu je bila svečano razvita zastava, čas od zajtrka do kosila in popoldne je bil izpolnjen s šolskimi predavanji. Pri tem niso zanemarjali športa in praktičnega skupinskega dela. Zvečer po delu so se prisrčno zabavali, kar Je dnevne vtise še poglobilo. Višek pa je bdi oblak Gauledterja dr. Rai-n e r j a, ki jim je govoril o splošnih nalogah njihovega zaposlenja in se je prijateljsko z mladino zabaval, ki z veseljem žrtvuje svoje zaslužene počitnice višjim ciljem. Umevno Je, da so Izbrali za šolska preda- vanja samo govornike z obsežnim strokovnim znanjem. Snovi, ki so jih obravnavali v predavanjih, eo bile iz narodno politične, rasne, zgodovinske, iz področja narodnosti in običajev, propaganda ženskega in mladinskega dela, nadalje strokovna in načelna vprašanja. Vsa predavanja so bila usmerjena na bodoče delovanje, ki ga delaželjna mladina komaj pričakuje. Lahko po pravici rečemo, da so se dijaki in dijakinje v vsakem ozlru vzorno držali in da je odgovarjalo onemu, kar se pričakuje od dijakov nacionalnosocialistlčnih visokih šol. Kot primer naj navedemo, da so se vojaki, ki so na študijskem dopustu, vkljub izpitom m težkim razmeram, prostovoljno javili za to zaposlitev. Pogabno naj poudarimo delo Stellv. Gau-studenlenfUhrerja lz Steiermarka dra. Franz H a f 1 e r j a, v čigar rokah je bilo vse orga-nizatorično predhodno delo in izvedeba zapo- Gozdni požar povzroča škodo narodu! slitve 800 dijakov v Untersteiermarku in Oberkrainu, ln ki Je svojo težko nalogo kljub siceršnji prezaposlenosti vzorno rešil. Mlade zaposlitvene moči bodo najprej delovale v Afllingu, Veldesu, Radmarcnsdorfu, Krainburgu, Steiou ln Laaku. Počitniško delo visokošolcev ln visokošolk, če se obnese — in o tem pač nihče ne dvomi — se bo vršilo tudi v prihodnjih letih, ln še bolj razširilo. Dr. Lukas. Krsls Radmannsdorf Kronan. (Otvoritev otroškega vrt-cavKronauu.) Pred nekaj dnevi so otvorili v Kronauu otroški vrtec, v katerem je sedaj okoli 40 otrok. Kreislelter je otvoril ta otroški dom ln Je izjavil, da je kljub vojni Izročen javnosti eden izmed najlepših otroških vrtcev v Oberkrainu. Otvoritve se je udeležilo skoro vse prebivalstvo iz Kronaua. Združenje hranilnic V občini Veldes so doslej obstojale tri zadružne hranilnice in posojilnice, ki se zato niso mogle tako razvijati, kot bi bilo želeti. Da se odpravijo ti nedostatki, bodo vse tri po izvršenem pregledu likvidirane, njih premoženje združeno in ustanovljena nova Raiffelsnovka za celo občino Veldes, to je za vasi: Veldes, Reifen, Wocheiner-Vellach in Asp. Ker obsega zaključeno ozemlje in bo tudi gospodarsko uspevala, je gotovo, da bo v kratkem času dobila ta nova Raiffelsnovka zaupanje pri vsem prebivalstvu. Domači Gau Karaten Direktna zveza Iilageniurt — Berlin Te dni je bila otvorjena direktna zveza z brzovlakom na progi Klagenfurt—Berlin. Iz Klagenfurta odhaja vlak ob 15.05 s prihodom v Berlin ob 8.31, iz Berlina pa se vrača ob 21.20 ter prihaja v Klagenfurt ob 16.1? Oberleutnant Leopold iz Lienza Je bil odlikovan z „Deutsdies Kreuz in Gold" Oberuleutnant Fritz Leopold, vodja letal v nekem oddelku strmoglavcev, je bil pred kratkim odlikovan z Deutsches Kreuz In Gold, potem ko je jpil že prej za svoje Izredne zasluge odlikovan z EK 1 in 2 ln z zlato Front-flugspange. V več kot 200 poletih je v letalskem oddelku vodil svoje letalo proti sovražniku in mu prizadejal velike škode a strmo-glavnimi napadi zoper letališča, industrijske in železniške naprave, mostove in oklopne postojanke. Oberleutnant Leopold je bil rojen 3. maja 1919. v Lienzu. Končal je realno gimnazijo v Villachu in se Je še mlad odločil, da postane letalec. 2e za svojega šolanja se je veliko bavil z jadralnim letenjem. Potem ko je odslužil svojo delovno službo, se je prostovoljno javil k oboroženi sili in se je izvežbal na neki vojni letalski šoli za vodjo letala. Na svojih poletih proti sovražniku je s svojo posadko tovariško delil veselje ln žalost na vseh frontah za Nemčijo. Za smeli in zabavo Gospod Meier si je naročil sobo. Ko je prišel na gore, je bil zelo razočaran. »Ali je to vaša gostilna?« »Da.« »Pa stoji vendar med samimi velikimi hišami.« »In kako jo morete imenovati »Pri lepem razgledu«? Gostilničar se je dobrodušno popraskal. »Bog pomagaj«, je rekel, »zadnjič sera bil v Innsbrucku v kavarni »Pri slonu« — pa tudi ni bilo nikjer na široko okrog nobenega slona.« K<51n. 111. Ztg. Mosloii preko ovir 16 ROMAN SPISAL ULR1CH SANDER Stotniji je bilo zaukazano, naj po svojih obhodih po možnosti doseže in pregleda ne le pred njo ležeči odsek, ampak s svojimi prvimi oddelki dobi stik že z veletokom. To ni bil ravno lahek nalog, ampak za nje kakor izbran. Morali so čim natančnejše po-zvedeti in javiti kakšne in kolikšne zavore so našli, a jih še v tej noči obiti. Napad se nato izvrši zarana. Če se jim posreči prodreti do veletoka, naj se tam držijo in opazujejo, podrejo čim največ sovražnikovih mostov in brodov in pripravijo vse za uspešni napad na veletok. Veliko je bilo odvisno od tega podvzetja. Skoro cela kompanija, razdeljena na posamezna poizvedovalna krdela, je zginila po noči v močvirnato grmovje. Tisti, ki bo pordrl do veletoka, se bo proslavil. Mladi yojaki se radi proslave. Tudi Hauptmann Zoch je bil s svojim knielom spotoma in pripravljal jutrišnji zgodnji napad. Oba Wesenbergova sinova sta bila pri krdelu Leutnanta Sonntaga. Kdor zrastel ob kakšnem veletoku in se kot otrok igral v trstju in na travnikih, ta ve, kako se mora obnašati na takem svetu. Mestnemu zidarskemu mojstru je bilo posebej naročeno, naj ne potiska preko prvega ods"'-a, pr/ pa prtzve na katerih mestih in s kakšnimi morda razpoložljivimi sredstvi bi se mogel ta naglo premagati. Je to poseben občutek, kadar se mora ysa visokoolikana stonija prikraati v tem- no in gosto nižinsko močvirje, liki tipal-nica črva vojske, vsak posameznik po različnih poteh, zgubljen, če zaide v past ali zablodi, navezan le na lastni nagon, mali kompas in dobro orožje. Do vsake podrobnosti so izkoristili slike letalcev, zbrali, primerjali in vedno znova pretresali podatke. Sedaj je morala stotnija poskusiti na slepo srečo in na lastni občutek. Popoldne je še bil major s poročnikom Quistorpom pri stotniji in je bil dal navodila ter jo razvrstil. Moralo je uspeti na vsak način. Vsa divizija gleda na pionirje. Tako so posamezna krdela zginila za gostim grmovjem. Dogovorili so znake, da ne bi v temi planilo eno krdelo na drugo lastno. Na desni je prodiral mestni zidarski mojster, na levi Leutnant Sonntag. Osiroteli vod Fahnricha Sonntaga je vodil neik rezervni Feldwebel. Sledil je, da spravi s poti za drugo jutro manjše zapreke in ustanovi ter pripravlja približevanje težkih orožij. Ni to vsakemu dano, da se znajde v temni noči v nepoznanem in po sovražniku zasedenem močvirju. Navadni meščan je že v negotovem, če se odstrani od najbližje plinske svetilke in ne čuti več pod nogami tlakovane ali asfaltirane ceste. Boj je lahek, če napadejo tudi sosedi na desni in na levi. Ampak temno močvirje požara in napravi lz človeka plašno žival, ki voha sovražnika za vsakim grmovjem, se ustavlja in si ne upa prestopiti z ene noge na dnigo. Pod vsakim grmom preži puška. Kdor ima dobre živce, pusti sovražnika, da se mu približa na dva koraka in ga potem brez glasu zadavi. Pri Wesenbergovem vodu je kratek postanek, pred neko vodo so slišali glasove. Morajo pa na drugo stran, ako hočejo priti naprej. Hrupa ne sitfejo napraviti nobenega. En sm strel lahko zmede celo ozemlje in uniči vse tajne možnosti. Mestni zidarski mojster se je sam priplazil tako daleč naprej, da je lahko kaj slišal. Da, straža pred neko ozko brvjo. Morda dva ali trije možje. Pogovarjali so se med seboj v poljščini ln kadili cigarete. Lahko kot mačka se je težki mož zopet priplazil nazaj in s svojimi pionirji pretresal svoj načrt: hočejo se približati vodi od strani in stražo premagati mož proti možu. Tako so tudi storili, se brez glasu priplazili ob robu ločja, da jih ne bi bilo videti ob svetli vodi. Bil je le skok in kratka zamolkla borba. Nato so se držali vstran od rečne brvi in obšli neko večjo stražo v vojski. O polnoči so stali ob reki. Dvema drugima krdeloma se je ravno tako godilo. Eno krdelo je ločju trčilo na Zugfiihrerja, ko so si prej skoraj pol ure gledali v oči in zalezovali drug drugega. Eno krdelo se tukaj tiho približa vodi, preskusi globino in širino, temelj in kakovost obrežja. Toda nimajo še vozne poti čez reko. Na nekem drugem mestu se .vrnejo, si odpočijejo na nekih svislih in se tiho po-posvetujejo. Kjer je hramba za seno mora biti v bližini tudi pot za odvažanje. Brez šuma vršijo obhode sem in tja. Najdejo kolesnice voza: pot za seno, o kateri so govorili nemški rojaki. Tiho se vračajo po tej poti in ne najdejo več veze s stražami. Pot poteka na desno in na levo, potem zopet ua levo hi potem zopet na desno: prava pot Poljakov. Tako morajo paziti, da pridejo nazaj do reke, nalete pri tem na neko sled, ki ji slede, in stoje znenada na nekem drugem mostu pred vodo. Na nekem boljšem mestu. Obrežje je peščeno. Sled vodi do vode, tam je prehod čez reko, ki ga iščejo in o katerem so govorili nemški rojaki. Toda moral je še kje biti drug prehod, kajti ko gredo v vodo do srede reke, so do vratu v vodi. Toda ni treba, da bi prehod v premi črti prečkal reko. Ko počasi bre-dejo sem in tje in zopet sem in tje, ko tipajo po plitvini in obdrže trdna peščena tla sipine pod nogami, najdejo vendar prehod. Uspe jim: sipina gre pošev skoz reko. Le neka .ozka struga je do kolka globoka. 2e so na drugem bregu in sledijo že en kos poti za seno, dokler ne pride do kmetij, ki so očitno zsedene. Več nimajo ugotavljati. Bitka ni predvidena in bi le motila. Tiho se vračajo in prebredejo reko vnovič: sedaj bodo to mesto lahko zopet našli drugo jutro. JDalje prihodnjič^ j J » (Stran 6. — Stev. 61. KARAWANKEN BOTE Sreda, 5. avgusta 1942. Krompir kol indnstrijska surovina Nič man] kot 70 Industrijskih panog Je navezanih na krompirjeve pridelke Na delovnih zborovanjih zapadnonem-Bkih krompirjevih zvez je vodja nemškega krompirjevega gospodarstva, kmet Kurt Hecht, opozarjal, da krompir ne služi samo za človeško in živalsko hrano, ampak da se morajo določene množine staviti tehnični predelavi na razpolago. Tehnična uporaba krompirja je danes izhodišče za naše važne temeljne proizvode našega vojnega gospodarstva, ki pri svoji stopnjujoči se potrebi eahteva tudi jedilni krompir. V Nemčiji imamo namreč okoli 70 raznih Industrijskih panog, ki so pri izdelavi svodih proizvodov navezane na določene krompirjeve proizvode. Pred' vojno se je od povprečnega krompirjevega pridelka kakih 50 milijonov ton industrijsko predelalo sedem do oeem odstotkov. Od tega je odpadlo 3.6 odstotkov na žgalnice, ki so iz tega pridelovale motorna pogonska sredstva, žganje in kurilni špirit, 1.8 odstotkov je odpadlo na sušilnice (klajo) in 1.6 odstotkov na škrobne tovarne. V nadaljnji predelavi se prideluje iz krompirjeve moke dekstrin, beli in rumeni ikrobni sladkor, dekstrozni sladkor, barvilo za pivo, rum in kis, Mnogostranski dekstrin Krompirjeva škrobna moka ne služi samo človeški prehrani, ampak tudi za čisto tehnične namene. V papirni industriji služi 9 za limanje in glajenje papirja, brez česar bi se na papir samo slabo pisalo. Poštna znamka se mora zahvaliti za svojo leplji-vost izključno čistemu dekstrinu. Posebno visokovredni dekstrin skrbi pri črnilu za nalivna peresa za hitro sušenje pisave in zraven še skrbi, da se črnilo na papirju obdrži. Kot vezalna sredstva uporabljajo škrobne proizvode v velikem obsegu pri izdelovanju briketov, pri izdelovanju kalupov v železolivarnah in v posebno visokovredni obliki tudi pri izdelovanju municije. Pri iz- Primer za Oberkraln delovanju vrvi dobi predivno vlakno svoja trdno vezavo tudi s pomočjo dekstrina. Splošno znana je uporaba škroba v skoro vseh panogah tekstilne industrije za apre-turo. V precejšnjih množinah se predela krompirjevega škroba za cvetlični lim, mrzli lim in lep. V najnovejšem času se je pa izkazalo razen krompirjevega gomolja tudi krompirjevo listje kot zelo uporabna surovina, ki ga v Nemčiji in drugih deželah, kjer goje krompir, zbira posebna organizacija in dobavlja tovarnam za staničnino za pridobivanje visokovredne staničnine, predvsem za izdelavo papirja. Tako se izkaže krompir gotovo za eno izmed najbolj uporabljivih industrijskih rastlin, kar jih imamo. Sudelenland napreduje i proizvodnji Pomembna zboljšanja v industriji tudi brez novih strojev Reichenberg, 31. julija. Medtem ko se je s priključitvijo Donau-Alpengauov vključilo v Reich zaokroženo gospodarsko in državno ozemlje, so prišla s priključitvijo Sudetenlanda samo obrobna ozemlja gospodarsko in zemljepisno zaključenega češko-moravskega prostora k Reichu. Ta obrobna ozemlja pa so Cehi v 20 letih Benešove republike gospodarsko v vsakem oziru oškodovali: v Sudetenlandu je bila brezposelnost stalen pojav, industrija je izgubila svoje odjemnike in kapital in ni bila kos, da vzdrži v hitrem napredku tehnike ravno v Male gospodarske novice Poleg drugih, v Nemčiji že od nekdaj vpeljanih oljevitih rastlin, repice in ogrščice, so to leto nasadili tudi veliko maka, ki ima zelo veliko oljevlte vsebine celo do 55 odstotkov. Važno je zaradi tega, da se obrtno nasajeni mak ves uporabi za pridelovanje olja. Z ozi-rom na to, da je bilo v posameznih krajih Reicha običajno, da se je znak uporabil tudi za peko ln za jedila, se opozarja na to, da se obrtno nasajeni mak sedaj Izključno predvideva za pridelovanje olja ln da je kakršna koli druga uporaba kaznjiva. . Japonsko železniško ministrstvo razpravlja a pristojnimi uradi o avtomobilskem prometu v južnih ozemljih. Južna ozemlja naj se po-razdele v odseke, na katere se bodo porazdelili avtomobili, ki so na razpolago. Za vsak odsek bo določena gotova Japonska avtomobilska tovarna, ki bo dobavljala nove avtomobile in nadomestne dele. V vsakem odseku bo ustanovljenih več obratov in družb vsaka z 150 avtomobili in 100 japonskimi vozači. Java se popolnoma obnavlja, kot poroča »Asahi šlmbun«. Za glavno industrijo dežele, sladkorno gospodarstvo, je že določena načelna smer proizvodnje. Od srede junija so že začeli z žetvijo. Oba nizozemski kontrolna organa sta nadomeščena s sladkorno zvezo na Javi in sladkorno razdelitveno družbo na Javi. Posebno važna je tudi objava vojaške uprave z dne 6. Junija, o podjetjih za nasajanje kinina, kave, gumija, čaja ln njih pridelkov. Vse to je podrejeno upravi vojaških uradov, da se preprečijo sabotaže. Namen je, da se dosežejo veliki donosi. Egiptovski minister za gospodarstvo je prepovedal pridelovanje lanu v vsem Egiptu. Zemlja, ki postane prosta, se naj uporabi za pridelovanje žita. S tem zgubi Egipet važno potrebščino, kajti iz lanu so v glavnem izdelovali vreče, ker prevažajo glavne izvozne de- želne pridelke, bombaž ln čebulo, v vrečah. Po več mesecev trajajočih neprestanih poskusih se je japonskim učenjakom posrečilo, izdelati za motorje gonilno snov iz gumija. Poskuši s tem gorivom so podali za avtomobile 25 odstotkov več akcijskega radia kot pri navadnem gorivu. Po zimi nove Reisemarke (potniške znamke) Medtem ko se živilske nakaznice in državne znamke za dopustnike sedaj tiskajo za vso državo na enotnem papirju z istim vodnim znakom, naj se zaradi smotrnosti tudi Reise- und Gaststattenmarken (potniške in gostilniške znamke), ki doslej niso imele vodnega znaka, napravljajo iz istega papirja. Ta sprememba bo dala povod, da se znamke izdajo v novi izvedbi in da se njih veljavnost časovno omeji. Reichs-ernahrungsminister je zaradi tega odredil, da veljavne potniške in gostilniške znamke, za kruh, meso, maslo, margarino itd., sir in hranila izgube s potekom 10. januarja 1943, torej koncem 44 razdelilne periode svojo moč. Uvedene bodo nove znamke za kruh, maslo, margarino, sir in hranila, katere lahko prehranjevalni uradi in uradi za izdajanje živilskih nakaznic izdajajo s po-četkom 43 razdeljevalne periode dne 15. novembra in opravičujejo od tega dne dalje do blagovnega nakupa. Do 10. januarja veljata obe izdaji druga poleg druge. Nove potniške znmke so v svoji veljavnosti z na-tiakom omejene do konca septembra 1943. Iz vseh krajev sveta Vodno stanje na zgornjem toku Yangtsea Je doseglo 6,80 m ln je samo 45 om nižje kot ob veliki povodnjl 1. 1931., ko je bilo 175.000 km2 površine okrog Hankaua pod vodo. Po uradnih cenitvah je utonilo že več kot 150 Kitajcev. Nevarnost poplave je dala mestni upravi Nan-kinga povod, da premišlja o obrambnih ukre-pth, za kar je bila sklicana posebna konferenca. Pariški list, »Les Nouveaux temps« poroča, da je zaradi poostritve nadzorstva nad židi, ki se je pričelo z uvedbo zvezde na obleki, v bodoče Židom prepovedano vstopiti v I. razred podzemne železnice. Tudi drugI vozovi drugega razreda jim niso kar taiko na razpolago, temveč smejo vstopiti vedno le v zadnji voz vsakega vlaka. Nek nemški vojak, ki služI v vojski na Vzhodu, je doživel pri vojnih pohodih na Vzhod veliko veselje, da je dobil svojo mater, ki jo je zadnjič videl pred 23. leti in sicer 1918. leta, ko je moral zapustiti svojo prostovoljno domovino v bližini Poltave in je šel v Nemčijo, kjer se je dal natuiralizlrati. Veselje je bilo tem večje, ker vojak nI mislil, da bo našel imater Se žito. Seveda je njegova družina pod boljševlSktm režimom zelo trpela. Eden izmed njegovih bratov je bil pred tremi leti Izgnan v Sibirijo in nato ustreljen. Ista usoda je doletela enega Izmed njegovih svakov. Resnično redko družinsko srečo je doživela neka v WilhelmstraBe v sosednem Voerde živeča družina. Dve hčerki sta Isti dan porodili. Medtem ko je ena rodila onega otroka, Jo rodila druga dvojčke. Na ta način je postal oče obeh žena na fen dan trikrat stari oče. V Dasenburgu na Westfalskem J hotel sin peke kmetice vprečl dva konja, od katerih so |l m eden, Štiriletni kon£ kot ti »ečkrat, zopet splašil. Naenkrat je zdivjal ter Je po-tegnil drugega konja z vozom vred s seboj. Z veliko brzino je pridrvela vprega v vaški ribnik, kjer se je oje voza globoko zarilo v blato in s tem potegnilo konja pod vodo. Enega konja so rešili s tem, da so ga odrezali, drugi, plašljlvi, pa se je zadušil v blatu. V nekem stanovanju v Trleru, v katerem je bilo več otrok, je vihar odprl okno, na katerem je bil lonec z vrelim mlekom. Lonec se je prevrnil, tako da se je mleko polilo po več igra-jočih se otrokih, katere so s težkimi opeklinami takoj prepeljali v bolnišnico; izmed njih sta dva že umrla. k Plavalnemu mojstru Janowku iz Melnltea v Protektoratu se je posrečilo, da je tekom petih let rešil 79 otrok utopitve. V nekem močvirju pri Dyrhojgaardu pri Kalundborgu so te dni našli celo veliko medvedje okostje. Preiskava kopenhaškega zoolo-gičnega muzeja je dognala, da je to okostje medveda moškega spola, ki je ležal že 9000 let v močvirju. Pri Waldbrolu v Gauu Moselland se je 70-letnl kmet pri delu na polju tako nesrečno zadel ob koso, da si je prerezal glavno žilo ln je izkrvavel, preden so mu mogli dati pomoč. Dvoletni rudarski otrok Maria Kolar iz MieBa se je z drugimi otroci igrala na bregu Meže. V hipu, ko nihče ni gledal na otroka, je ta padel v potok. Ko so takoj pogrešali otroka in ga iskali, so ga dobili takoj pod krajem IgrlSča v vodi in ga spravili na suho. Vsi poskusi, poživiti ga, so bili brezuspešni, ker je že nastopila smrt zaradi utopljenja. Srečo v nesreči sta imela neka žena, ki je Boflrala tovorni avtomobil in spremljajoči jo katera jp i avtomobilom vred na u«« letih po svetovni vojni. Zaradi tega predilnice, ki so v Sudetenlandu ena izmed najvažnejših industrijskih panog, tudi še danes po večini delajo z zastarelimi stroji, ker ni bilo mogoče v času od priključitve do izbruha vojne odgovarjajoče tehnično napredovati. Vsa stremljenja za racionalizacijo v Sudetenlandu so otežkočena zaradi gospodarske strukture Gaua, ki je izrazit Gau malih in srednjih obratov: 50% vseh obratov v Sudetenlandu je malih obratov. Vsa obratna sredstva so boljše izrabljena Vkljub temu pa se je sudetski industriji, ki je močno usmerjena na izvoz, posrečilo, da v veliki meri dohiti proizvodnjo Altrei-cha. Njena gibčnost, preizkušena in utrjena v skušnjah svetovnega izvoznega posla, olajša to racionalizacijo brez vsake zahteve po nakazilu večjih množin železa in jekla. To se je posrečilo pred vsem zopet tekstilni industriji, ki boljše izrablja obstoječa prevozna sredstva in stroje z uporabo sodobnega delovnega postopka, ki ni odvisen od novih strojev, ampak od pravilne razporeditve dela in prostora in z načrtnim delom ter novo ureditvijo delavskih mest. Velika skrb za naraščaj Da so dohiteli proizvodnjo Altreicha, je bilo pa posebno važno, da so uvedli v obratih vzgojno delo, da so ustanovili številne nove vajeniške delavnice in učilnice, da podpirajo strokovni naraščaj ter šolajo obratno uslužbenstvo. Z voljo za kvalitetno delo so v Sudetenlandu z izrabo vseh obstoječih rezerv brez posebnih kontigentov novih strojev že dosegli občuten podvig proizvodnje, ki bo za čas po zmagi posebno važna, ker se morajo po vojni tudi sedaj mirujoče sudetske proizvajalne možnosti iz področja konzumnega gospodarstva v novem velikem prostoru popolnoma izrabiti, da bodo krili nakopičeno potrebo. kem nezaprtem železniškem prevozu ob koncu vasi Sagan zagrabila lokomotiva in ju preko 100 metrov daleč vlekla. Medtem ko je bil avtomobil popolnoma razbit, sta odnesla oba potnika samo velik strah. Na severnem Slovaškem se je zgodila težka železniška nesreča, pri kateri je bilo ubitih 13 oseb in 17 težko poškodovanih. Res poseben jubilej hrlbolazca je Imel Josef Obis, ki je zaposlen kot lovec v ozemlju Reiteralpe in Hochschlegel pri Berchtesgadenu, ki se je po svojih vestnih zapiskih na 2000 m visoko Reiteralhe službeno in v prostem času 2150 krat povzpel, med tem tudi na predvečer svojega 70. rojstnega dne 9. julija 1942. Pet vasi v okrožju St. Goar je bilo zelo razburjenih, ko je 3-letnl otrok, ki se je samo malo hotel sprehajati s psom svojega očeta, brez sledu izginil. Slednjič si niso mogli drugače pomagati, kot da so alarmirali vse prebivalstvo petih vasi, ki so dolge ure Iskali po poljih in gozdovih, da dobe mladega paglavca. Ko so že hoteli končati brezuspešno iskanje, bo zvedeli, da je prišel otrok s svojim psom zdrav v neko sosedno gostilno (1), kjer so ga starši »vsi veselic sprejeli. V bližini Jungbunzlaua sta dva delavca pri kopanju utonila. Potem ko so truplo enega lz Isare potegnili, sta ostala en orožnik in en stražnik na mestu, da počakata sodne komisije. Ko se je bližala nevihta, sta vedrlla pod vrbo, je pa v oba udarila strela. Dočim je bil orož-niški praporščak takoj mrtev, so stražnika s hudimi opeklinami prepeljali v bolnišnico. Skoro nerazumljivo srečo v neserečl je Imela neka mati v Stockholmu, ki je za kratek čas zapustila stanovanje, ko je šla kupovat. Njen eno leto in pol stari otrok je medtem splezal na okno in je padel s petega nadstropja skozi odprto okno. Ko je prišla mati domov, se je smrtno prestrašila. Sosedje so takoj poklicali rešilno postajo, medtem ko je drvela mati doli. Ko je prišel reSllni voz,- so našli mater z otrokom na rokah. Otrok se nI niti najmanj udaril. Radi sigurnosti so ga vzeli v bolnišnico in tam rentgensko preiskali. Toda tudi ta ni pokazala nobenih poškodb, tako da je mati laUta otroka odnesla domo% Iz neke farme v Herbertholta n« Rhuri, kjer goje srebrne lisice, je ušla srebrna lisica in je prišla na ozemlje, kjer goje race in je pri« redila med racami pravcato mesarsko klanje. Preko 100 pet tednov starih rac je pomorila. V Achdorfu v Wutachtalu badenskegaj Schwarzwalda stoječa gostilna »Zur Scheffel-llnde«, v kateri je Josef Viktor pl. Scheffel pisal svojega »Junlperusa«, je praznovala te dni 570-letnico svojega obstoja. V Hlldenu (Rheinland) in njegovi okolici so je nadloga vrabcev tako razpasla, da je mestna uprava začela pravi lov na nje. Kmetom je dala na razpolago ne samo'posebne moči za odstrelitev .temveč plačuje tudi nagrade. Za vsako vrabčevo glavo da en groš in za vsako vrabčevo jajce plačajo mestni očetje 5 pfenigov. Nek delavec v kamnolomu iz Dorpata je stregel prevozni železnici, s katero so vozili apnenec k drobilcu. Pri delu mu je padla čepica na tekoči transportni trak. Da bi Jo rešil, je splezal delavec čez varnostno steno, a mu je spodrsnilo in je sam padel na transportni trak. Na ta način je prišel v drobilec, kjer ga je strahovito zdelalo. V Brakeju v Oldenburgu je doživel nek mož z muholovcem malo lznenadenje. Poleg muh je dobil zjutraj odraslo miš, ki je zašla na muholovec in se kljub vsem naporom nI mogla rešiti. Kmet lz Salzkottena je bil na svojem vozu napaden od čebelnega roja, ki so se vsedle" na njegov tilnik. Pri tem se je tako ustrašil, da ga je zadela srčna kap. Statistika je ugotovila, da je število milijonarjev v zadnjem letu na Danskem zopet naraslo od 505 na 528. 138 izmed njih sploh ni naznačilo svoje zaposlitve, 93 jih je vele« trgovcev, 82 ravnateljev, 67 posestnikov, 42 tovarnarjev, 15 rokodelcev in 32 trgovcev. Značilno Je, da se prišteva med ml« lijonarje šest župnikov, dalje 13 odvetnikov, en vrtnar in trije zdravniki. Osem milijonarjev je uradnikov in dva sta zaposlena v pro« dajalnah. D očim je evropska celina v zadnji zimi trpela od nenavadnega mraza in trajanja, morajo poseči prebivalci Islanda nazaj do leta 1890., da zabeležijo enako milo zimo kot poslednjo. V glavnem mestu Reykiaviku so rože že februarja cvetele in so lahko na travnikih trgali pomladanski žefran in kalužnice. Snega v pretekli zimi sploh ni bilo, tako da so morali vse zimske športne prireditve odpovedati. Pri nekem pogrebu v Mori se je pripetila nesreča, katere žrtev je bil zvonar. Ko je vlekel za vrv, je padel in obvisel pod velikim zvonom na brunu. Zvon je zanihal nazaj ln pri tem zadel zvonarja, ki je zadobll težka notranje poškodbe in je v bolnišnici poškodbam podlegel. Stalno rastejo zavarovanja na Zahodu Vedno nove topovske postojanke nastajajo. (PK.-Aufn.: Kriegsber. Gentsch, Atl., M.)J -—---——r Kratek počitek po hudem boju Po predoru skozi postojanke, ki jih je son vražnik žilavo branil, se priležejo cigarete, j£BK.-Aufn.s Kriegsber. Kirchner, Atl, M.| Sreda, 5. avgusta 1942. KARAWANKEN BOTE Stran 7. — Štev. 61. Dr. P. J. Lukas Aus8chneiden! Aufbewahren! ausbiigeln — likati, izlikati (DejitSek meih&diSfh und praktike k 95. STUNDE Wichtige Wortef in gebrauchlichcn Satzverbindungen 1. Mit diesem Aufzug konnen gleichzeltig nur 4 Personen fahren. 2. Aus den Augen, aus dem Sinn. 3. Sie haben sich um 3 cm geirrt, Sie habecn ein schlechtes AugenmaB. 4. Ich bitte Sie, dieser Angelegenheit Ihr Augenmerk zu schenken. 5. Das FluBbett muBte zur Gajize aus-gebaggert werden. 6. Diese Schuhe sind leider nicht mehr auszubcssern. 7. Die Rekrutem werden im Kasernenhof ausgebildet. 8. Warum sind Sie so lamge ausgeblieben? 9. Der Ausblick von diesem Turm ist herrlich. 10. Die Ausbreitung des Kartoffelkafers mu(l mit alien Mitteln verhindert werden. 11. Ich bitte Sie, meinen Anzug auszu-btirsten und auszubiigeln. 12. Bei schwierigem Arbeiten mufl man die notwendige Ausdauer haben. 13. Drucken Sie sich bitte deutlich aus. 14. Um 3 Uhr gingen wir auseinander. 15. Der Regen trieb die Menge auseinander. 16. Infolge Erkrankung des Vortragenden mufite der Abend ausfalien. 17. Sind die Passe schon ausgefertigt? Nein, es wird eben an der Ausfertigung gearbeitet. 18. Die Ausflugler kehrten miide, aber sehr befriedigt von ihrem Ausflug zuriick. 19. Ich bitte Sie, mir meine Ausweis« papie're auszufolgen. 20. Deutschland fUhrt in die ganze Welt seine Fertigwaren aus. 21. Er beantwortete ausfilhrlich alle an ihn gestellten Frageai. 22. Durch etnen KunzschluQ ging plBtsalich das Licht aus. 23. Wir haben ausgenacht, daB wir mit» einander nach Miinchen fahren. 24. Haben Sie sich schon etwas aus-gesucht? 25. Werrn man ausgiebig zu Mittag gegessen hat, kann man gut auf den Nachmittagskaffee verzichten. 26. KSnnen Sie mir mit 200 RM bis zum Ersten aushelfen? 27. Bitte sich im Auskleideraum auszu-kleiden. 28. Wie kommen Sie lnit dean Gehalt aus? Danke, sehr gut. 29. Ein StoBtrupp wurde vorgeschickt, um die Lage auszukundschaften. 30. Am Ausladeplatz wurden die Waren ausgeladen. Worter Aufzug (Lift) (m) — dvigalo, vzpenjača Augenmafl (s) — mera na oko Augenmerk (s) — pogled, namera ausbaggern — trebiti ausbilden (Rekruten) — vaditi (rekrute) ausbleiben — izostati Ausbreitung (w) — razširjenje ausbiirsten — izkrtačiti, izčediti Ausdauer (w) — vztrajnost ausdriicken (sich) — izraziti se ausfallen — izpasti auseinander — narazen; v sestavljenkah: raz (n. pr. raziti se) ausmachen (etwas) — dogovoriti se ausgiebig — izdaten aushelfen (jemandem) — pomagati, pripomoči auskommen (mit etwas) — prebiti (s čim) auskundschaften — ogledovati, pozvedeti gleichzeitig (zur gleichen Zeit) — istočasen, istodoben Kartoffelkafer (m) — ameriški krompirje- vec, hrošč kolorado Kurzschlufi (m) — kratek stik Redewendungen einer Sache sein Augenmerk schenken — paziti na kaj eine Veranstaltung f&llt aus — prireditev se ne vrši Passe ausfertigen — potne liste izdajati das Licht geht aus — luč ugaša Uvedba noi/ih mlciskih in krušnih kart Novota za Oberkrain r" Oipl.Optoker €.MrontuG \ oonnnotsiraire 15 K t o t e n * n r 1. Pod predsedstvom Kreiswirta Burgstal-lerja so se pred kratkim vršile v Stelnu, Domschale in Littai zbctrovanja občinskih komisarjev, njihovih strokovnih sodelavcev ln Gemelndelandwlrtov. Gospod Dohr od Lan-descrn&hrungsamta Abtlg. B je pojasnil nove državne mlevske ln krušne karte, ki so sedaj uvedene tudi v Oberkralnu ln bodo Izdane samooskrbovalcem z žitom. Opozoril je na vse potankosti pri uvedbi in postopanje s temi kartami. Poleg tega je omenjal tudi to, kako naj se vodijo Izkazi o uporabi, kar zahteva največjo točnost. LandesprUfer Kronberg je pojasnil vodenje hišne kartoteke ter mlevske ln klavne kartoteke. Na podlagi Izkušenj, pridobljenih ob priliki kontrole prt mnogih uradih za Izdajanje kart, je opozoril na različne stvari, ki zahtevajo v bodoče čim vestnejše poslovanje. Opozoril Je zlasti na to, da se mora pri izdajanju živilskih kart, pri njih obračunavanju ln pri vodenju kartoteke, paziti na največjo točnost. Oskrba z živili se v Oberkralnu vrši v redu le s pomočjo dovoza lz področja Reicha. Predpostavljati pa je treba, da mora v Oberkralnu vladati čim večja varčnost. Krelslandwirt Burgstaller Je razlolžl potek popisa žitaric in oddaje žita. Letos bodo morali tukajšnji kmetje oddati ravno toliko kot kmetje v Reichu. Častna dolžnost vsakega proizvajalca je, da odda vse žito, ki ga ima več kot mu za preskrbo pripada. Na koncu Je pozval tudi občinske funkcionarje k najtočnej-šemu delu. živahna debata je pokazala, da za vsa ta vpraSanja vlada največje zanimanje in da se povsod kaže volja, odredbe glede prehrane v vojnem gospodarstvu pravilno izvesti ln uporabiti. Postopek z novimi mlevskimi in krušnimi 'kartami Mlevske karte za samooskrbovalce, ki so bile v Oberkralnu prvič uvedene poleti 1941 in s katerimi so samooskrbovalcl lahko dali v mletev žito za lastno gospodinjstvo, so s 26. julijem 1942 po poteku določene dobe Izgubile svojo veljavo. Od tega dne dalje ne smejo samooskrbovalcl s temi neveljavnimi kartami nobenega žita več zmleti ali ga dati v mletev. Mlini ne smejo od 26. julija 1942 na podlagi starih mlevskih kart nobenega žita več prevzeti, niti oddati mlevskih izdelkov. V koliko se v mlinu še nahajajo žito ali pa mlevskl izdelki, ki so tam na podlagi starih mlevskih kart, se smejo ti oddati le na podlagi novih mlevskih in krušnih kart. Neizrabljene množine žita, ki so bile dane na razpolago za mletev na podlagi atarih mlevskih kart, so zapadle. S 27. julijem 1942 je bila uvedena tudi v Oberkralnu nova državna mlevska in krušna karte za oskrbovalce s krušnim žitom. To karto bodo samooskrbovalcl prejeli na občini, Istočasno pa morajo oddati staro mlevsiko karto. Nove mlevske to krulne karte bodo v Oberkralnu v t »koči 39. periodi Izdane samo za tista gospodinjstva, ki so bila sama preskrbljena za celo leto s krušnim žitom, ki torej za tekočo kartno periodo od občine še niso prejeli nlkakih krušnih kart. V 40. kartnl periodi bodo vsi samooBkrbovald prejeli nove mlevske ln krušne karte. < Mlevske in kruSne karte so tiskane za eno oeebo, za 5 ln za 10 oseb. Vsako saimooskrbo-valno gospodinjstvo bo prejelo potrebno število za pripadajoče osebe. Karta bo izdana posebej za vsako periodo ln bo z njo dovoljeno dati v mletev tiste količine žita, ki pripadajo osebam, ki so v skupnem samooskrboval-nem gospodinjstvu. Svojo veljavnost zgubi šele po preteku 12 tednov. Državna mlevska ln krušna karta opravičuje v Oberkralnu le to, da lastnik lahko da v mletev odgovarjajočo količino žita all da. V! mlinu žito zamenja za mlevske Izdelke ali pa, da žito sam zmelje doma. Ne upravlčuje pa do nakupa moke v milnih aH pa pri razdeljevalcih moke, niti ne do nakupa kruha v pekarnah. Ko samooskrbovalec pelje žito v mlin ln mlevske izdelke iz mlina, mora vedno imeti pri sebi mlevsiko in krušno karto, da se z njo lahko Izkaže. Kdor se pri prevozu ne bi mogel Izkazati s to karto, mu bodo žito, oz. mlevskl Izdelki zaplenjeni. Prevozni in vračllnl izkaz, ki ga je samooskrbovalec med prevozom . doslej vedno moral Imeti pri sebi, nI več potreben, ker je nadomeščen z mlevsko in krušno karto. V okviru skupnih, pripadajočih žitnih obrokov (12 in pol kilogramov na osebo), sme samooskrbovalec zmleti, oz. uporabiti največ 20% pešnice ln največ polovico rži, dočim mora ostanek kriti z drugimi žiti, kot s koruzo, Ječmenom, ajdo in prosom. Pri tem se koruza računa kot tri četrtine, Ječmen in proso kot dve tretljni ln ajda kot polovica obroka krušnega žita. Taiko velja 133 kg koruze, 150 kg ječmena ali pa prosa, 200 kg ajde kot 100 kg krušnega žita. Takim samooskrbovalcem, ki dajo žito v mletev, mora občina razveljaviti od rezek na karti (Best&llabschnitt), predno karto Izda lastniku. Tistim pa, ki žito sami zmeljejo v hišnem mlinu, mora občina odrezek odtrgati. Lastnik mora na karto takoj vpisati svoje ime ln sicer na osnovni in na prejemni odrezek (Bezugsabschnitt). če da lastnik karte žito mleti v mlinu, ki melje proti plačilu ali menjavi, mora vselej oddati dotično državno mleveko in krušno karto. Mlinar pa odrezati nakazalnl odrezek (Bezugsabschnitt). Te od-rezke mora vsak dan posebej nalepiti na polo, na katero vpiše dotični datum. To mora shraniti, radi poznejše kontrole. Na osnovni odrezek da mlinar svoj pečat ln ga vrne s posameznimi odrezki lastniku, pbenem z mlev« skimi izdelki. Lastniki kart, ki dajo žito v mletev v kak domač hišni mlin, morajo prejemni ln postranski odrezek sami odtrgati in ga skrbno shraniti. Ko je mlevska in krušna karta izrabljena, najkasneje po preteku 12 tednov od dneva, ko je bila Izdana, jo je treba vrniti uradu, ki jo je Izdal. Neizrabljene karte propadejo. Mlinar mora strogo upoštevati veljavne mlevske predpise. Uspeh izmletve je natiskan na hrbtni strani mlevsike karte. Plačila ne sme jemati v žitu ali žitnih Izdelkih, pač par samo v denarju. Helnrich Burgstaller Prošnja Angleža Kralj Ludwig I. bayernski je bil zelo velikopotezen pri podeljjtvi pravice ribarjenja v Tegernskem jezeru. S časom pa je letalo tam okrog toliko ribičev, da so kralja vedno motili, kadar je bival ob Tegernskem jezeru. Ribarska dovoljenja je zato preklical in vse prošnje so bile zavrnjene. Nek angleški lord, ki se je mudil v Bayernu, je mislil, da morajo zanj napraviti izjemo in je vložil prošnjo, da mu dovolijo ribe loviti. Ludwig I. se jo upravičeno jezil nad to vsiljivostjo in je zapisal na rob prošnje: »Tegernsko jezero leži v Bayernu in je zelo čisto. Mislim, da Angleži boljše love v oceanu, kjer je obilno prostora in tudi ribarijo rajše v kalnem«. Peholeumbewlrtsdiafluni Mit Wirkung vom 1. Oktober 1942 tritt im Wehrkreis XVIII (umfassend die Reichsgaue Salzburg, Tirol-Vorarlberg, Steiermark und K&rnten) die Anordnung Nr. 45 der Reichsstelle fiir Mineralol vom 16. Februar 1942 in Kraft, wonach Petroleum im Einzelhandel nur gegen Petroleum-Bezugsberechtigungsscheine der Reichsstlle fiir Mineralol oder Petroleum-Beezugsausweise der Wirtschaftsamter abgegeben und bezogen werden darf. 1. Die nach tfer Anordnung Nr. 45 der Reichsstelle fiir Mineralol geltenden Petroleum-Bezugsausweise sind bei den zustandigen Wirtschaftsamtern bzw. Biirgermeistern sofort zu beantragen. Die ausgefUllten Antragsvordrucke sind vom 'Biergeimeister bzw. Hauseigentumer zu bestatigen und bis spatestens 5. August dem Wirtschaftsamt vorzulegen. 2. Die vom Wirtschaftsamt genehmigten Antrage sind sofort den Einzel-h&ndlern zu iibergeben, der die Eintragung in die bei ihm aufliegende Kunden-listen vornimmt. 3. Die jeweils auf die Monatsabschnitte der Bezugsausweise abzugebenden Petroleummengen werden von mir rechtzeitig bekanntgemacht. 4. Die Herreh Oberbiirgermeister und Landrate — Wirtschaftsamter — erlassen entsprechende Durchfiihrungsbestimmungen. 5. Zuwiderhandlungen gegen die Anordnung Nr. 45 der Reichsstelle fiir Mineralol, bzw. gegen die Verfugungen der Wirtschaftsamter, die in Durchfiihrung dieser Anordnung erlassen werden, werden nach den §§ 10, 12 bis 15 der Ver-ordnung iiber dei^ Warenverkehr und den Strafvorschriften der Verordnung iiber Zuwiderhandlungen auf dem Gebiet der Bewirtschaftung bezugsbeschrankter Erzeugnisse (Verbrauchsregelungsstrafverordnung) in der Fassung vom 26. November 1941 nach RGBL. I, S. 734, bestraft. 6. Diese Anordnung tritt, soweit sie sich auf die Einreichung der Petroleum-Bezugsausweise und die Anlegung der Kundenliste bezieht, am 25. Juli 1942 in Kraft. Landeswirtschaftsamt fiir den Wehrvirtschaftsbezirk XVIII. I. A.: gez. Pistauer. Grofjhande! in lexfil, Bekleidung, Kurzwaren und Galanterie M. u. R. SCHAUTZER C Klagenfurt A d o I - H r- P oil Bekannlmadsung des Chefs der Zivilverwaltung — Preisbildungsstelle — iiber die Festsetzung von Erzeuger/Verbraucherpreisen fiir Speisefriihkartoffel. Fiir Speisefriihkartoffel gelten in der Zeit vom 3. — 9. August 1942 nach-folgende Preise: Erzeugerpreise je 100 kg in RM frachtfrei Empfangsstation weiQe, rote, blaue Sorten runde, gelbe Sorten lange, gelbe Sorten 10.— 11.— 12.— Verbrautherpreise: Bei Abgabe von V2 kg 8 Rpf 8y2 Rpf 9 Rpf Bei Abgabe ab 2y2 kg 7y2 Rpf 8 Rpf &y2 Rpf Bei Abgabe von 50 kg 7.— RM 7.50 RM 8,— RM Landwirtschaftliche technische Ketten, Pflflge und deren Bestandteile Mettenfabitk JI.Q. in £e es Frledrlch Jungbauer Lebensmittel - Grolihandei Klagenfurt, 10.-Oktober - Stra&e 28 Femruf 17-73 Lager in: Klagenfurt, Kiihnsdorf Villach, Friesach Službo dobi F a b r i k C. Wenger Klagenfurt SENF Fabrik C.Wenger Klagenfurt i Karnfnerisdie Klagenfurt Domgasse 3 Fernral 2416, 241? Landeshvpofhckenansialf Das Geldtnsflfnf des Ganeš Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften. - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbrief en und Kommunalschuld-scheinen. - Haftung des Reichsgaues Karnten. Vsaka beseda sfane 6 Rpf in debelo (iskana 12 Rpf. Pristojbina za dopis 25 Rpf. Oglasi se sprejemajo do ponedeljka in srede in sicer prii NS.-G auverlag Karnten, Klagenfurt, Bismarclcring 13 uverlag Karnten, Zweigverlag Krainburg, Veldesersir. 6 Offene Handelsgesellschalt — Lebensmittelgroljhandel Klagenfurt, St. Ruprechterstrafye 17 Ce'griindet 1882 - Femruf 2464 Grofjlager in Klagenfurt, Villadi, Kubnsdorf-Treibadi-Altliolen Stran 8__8tev. 81. um$ moti »mirni ©ciim« NAJHITREJŠI POSREDOVALEC pri vsem fem je pa tako poceni. KARAWANKEN BOTE __Sreda. 5. avgusta 1942. Kadar hocefe kaj kupiti, dati v naje m ali v zakup, ako hočete kaj menjati ali se celo poročiti, povsod je ESSIG Fabrik C.Wenger Khgenfurt PLESCIIEZ JOIIANN Kupim vsakovrstno predivo v vsaki množini TAPEZ1ERER - ST. VE1T A. D. SAWE \ll. 91 Kari Semraitz BAUSCHLOSSEREI ST. VEIT A. D. S VWE 82 JKarfzus Mosffttsdiah tff. Veit a. d. fuire 42 SATTLrn i\o TAScnxcn <$o&ef Jtucfiar MOBELTISCHLEREI •št. Veit a. d. fame TO 1'ošliic znamke Kupim vsak čas vse jugoslovanske serije, dobrodelne nerabljene in rabljene Poštnine proste znamke samo rabljene. Ponudbe na Korenjak Brief-marken - Versand Briickl - Karnten, Postfach. I.Mimli rezani les bukov, hrastov, jesenov, javorov, jel-šev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol-kermarkter Strafše Bahniibersetzung. Ženitve 26 letna črnolaska, simpatična, ljubke zunanjosti, išče resnega znanja z uradnikom, policistom ali slično. Le resne ponudbe na Karaw. Bote, Kiainburg — pod ..Izjemni slntaj"! Mlajšo t|(IS|IO(lini-sliO iiiMiioiiiic o išče nemška družina v Krainburgu. Poizve se pri Ka-rawanken Bote, Krainburg 1998—l kamnoseškega vajenca sprejme Irnnz l.ewelz, Slelnmelz. Manns-hurq 3. 197s—1 rolo'irafskl vn|e-nec(ka) se sprejme. — Predpogoj ilolier risar. I11I11 iny. hralnhurg. 1940 -1 Prodam Domače Kunce, navadne pasme, prodam, zajke z mladiči. Poizve se na hišni štev. 25, St. Margaretenberg pri Krainburgu. 1997—6 Blagajne, varne proti požaru in vlomu, omare za spise in knjige — Hans Wernig Klagenfurt, St. Ru-prediterstraGe 32 2002—i; Nekaj sto kubičnih metrov rezanega smrekovega lesa, suho blago 0. do 4. razreda ali kakor pade od žage se kupi proti takojšnemu plačilu. Zaželena je odpo-šiljatev več vagonov iz iste nakla-dne postaje. Nakaznice so na razpolago. Ilans Traninger. Klagenfurt VolkermarkterStr. Bahniibersetzung. 1799—7 Otroški voziček -za ležanje kupim. Dopise na Karaw. Bote, Krainburg, pod ..Dobro ohranjen". 1999-7 Elnlge 100 Kublkmeter Fichten-echnittholz, trockene Ware, 0.—IV. Klasse oder s&gefallend kauft gegen sofortige Kasse. Erwtinscht ware Versandmoglichkeit mehrerer Waggons von elner Verladestatlon. Bezugscheine vorhanden. HANS TRANINGER Klagenfurt, Volkermarkter Str Bahniibersetzung za tovorni avtomobil na pogon z lesnim plinom, 6'/2 ton, Bussing, samo prvovrstno moč za takoj išče Hans Uhlsdimied, Sagewerk Villadi, St. Johannstr. 2?. \ HATHEYER_ P AU li / Ker n se i I e n f / Waschpu Iver M / Einheitsseifen M / Ra s i erseifen M / K ri s t a I Isoda m / O I a u be rsalz M / B i t t e r s a I z M /:::;:::::/ klmfirt moden ha us starts ^Finsc&ger Klagenfurt, Adolf-Hff ler-Plo* (Ralner) hal voin 15. bis 31. August 1942 gesdilossen W. Hf AGL1Č BURSTENK KZEUGU N G tfeldiseldort »7 - P. SI. teli a.d. Sane Knpwje žimo JelmM t^eUetfu HfHlH NEUMARKTL m T A S C II !\ U It f. BBBOHHEH * IT.UEiT / IBWE •— i i Jakob Wrhownih ofensetzer St.Veil a.d. Sawe Nr.36 iibernimmt samtliche J Fadiarbeiten Dohann (pottak Wagenschmiere ZWISCHENWXSSERN / SAWE und Wagenfette B R G D E R H" Leaerwaren- M&š š A Erzeugung UkŽStUEM ' Domsthale ^ taib^er Straže 55 O b e I k i t I n