Mariborim
JUTRA
Maribor, petek 13. julija 1928
razun nedelje In praznikov v-sak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 >čno, prejomao v upravi ali po pošti tO Dm, doetavljen na dom pa 12 Din
Ured ništvo in uprava: M aribor, Aleksandrova cesta št.,13
Oglasi po tarftu
Oglase sprejema tudi oglasni oddetek „Jutra- v Ljubljani, Predem«* uttektAr#
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 157
Izhaja
Velja mesečno, prejoman v upravi ali po
OpozIcBa odklanja dalovanja
v skupiilnl
KADŽIČEVI SESTANKI S STRANKINIMI VODITELJI. — PRED IMENOVANJEM NOVE VLADE. — NERVOZNOST MED URADNIŠTVOM V MINISTRSTVIH.
BEOGRAD, 13. julija. Mandatar krone, general Stevan Hadžič, je izrabil današnji dopoldan za to, da stopi v stike z zastopniki posameznih parlamentarnih skupin, da sliši njihovo mnenje glede sestave nove vlade.
Zjutraj je najprej posetil bivšega ministrskega predsednika Vukičeviča v ministrskem predseduištvu. Njuna konferenca je bila zelo kratka. General Hadžič je odšel nato v svoj kabinet, kjer ga je že pričakoval notranji minister dr. Korošec. Ta sestanek je trajal samo pet minut in se zatrjuje, da je dr. Korošec obvestil kraljevega mandatarja, da bo SLS zastopal tudi tokrat Velja Vuklče-vič. Ob 11. dopoldne je posetil Hadžiča vodja Radikalov Aca Stanojevič, nato pa se je novo designirani ministrski predsednik ob 11.30 sestal z vodjo demokratov, Ljubo Davidovičera. Opoldne je Hadžiča posetil drugi predsednik Krne-čko-demokratske koalicije, Svetozar Pribičevič,
Od 9.—10. dop. se je mudil na dvoru Aca Stanojevič. Odhajajoč iz dvora je Izjavi! novinarjem, da je bil pri kralju v avdijcsici, da se mu zahvali za pozornost, ki m ujo je izkazal zadnje dni in da se poslovi, ker se že jutri vrne v Knjaže-vac. Dostavil je, da je vprašanje vlade odnosne rešitve krize že rešeno ter da njegova navzočnost v Beogradu ni več potrebna.
Ljuba Davidovič je imel pred’sestau-kom s kraljevim mandatarjem dolgo
konferenco s prvaki svoje stranke v demokratskem klubu. Tudi po sestanka s Hadžičem je odšel zopet v demokratski poslanski klub, kjer se posvetovanja demokratskih poslancev nadaljuje« Novinarjem pa je Davidovič odklonil vsako izjavo.
V posameznih ministrstvih se že opaža, da se bliža konec krize in da že povsod računajo s skorajšnjim imenovanjem nove vlade. Povsod pospravljajo mize in pregledujejo spise ter se pripravljajo na novo vlado. Med uradništvom samim je opažati splošno nervoznost, ker instinktivno čutijo, da je pričel pihati nov treter.
Danes se bo, kakor se zatrjuje, nadaljevalo sondiranje terena in zbiranje kanditov za posamezne resore* Definitivna sestava vlade pa bo izvršena šele iurti ati najkasneje v nedeljo, tako, da bomo imeli v pondeljek vsekakor že no- ^ vlado.
BEOGRAD, 13. julija. Sestanek generala Hadžiča s Pribičevičem je trajal do 12.30. Po sestanku je Pribičevič izjavil novinarjem, da ga je kraljevi mandatar vprašal, ali bi KDK podpirala njegovo vlado in če bi pristala na delovanje v parlamentu. Odgovoril mu je, da so taki pogoji za KDK nesprejemljivi. Hadžič je odšel nato v avdijenco. kjer je ostal do 13.45. Oddajajoč z dvora je izjavil, da bo nadaljeval posvetovanje s šefi parlamentarnih skupin.
Atentat na Ziko Lazita
NA ŠEFA VARNOSTNE SLUŽBE LAZIČA SO BILI DANES OPOLDNE ODDANI V NJEGOVEM KABINETU TRIJE STRELI. — SAMOMOR ATENTATORJA.
BEOGRAD, 13. julija. Danes opoldne je bil izvršen atentat na šefa varnostne službe v Jugoslaviji, Žiko L a-z i č a. Opoldne je vstopil v njegov kabinet okoli 30 let star, čedno oblečen moški, ki je izročil Laziču neko listino. Ko jo je Lazič pregledoval, je neznanec nenadoma oddal nanj tri strele. Zadet pod desno sence se je Lazič zgrudil takoj pod mizo. Misleč, da je njegova žrtev mrtva, je atentator pognal še sebi krogljo v glavo.
Ko so prihiteli uradniki in sluge, so našli oba v krvi na tleh. Zdravniki so ugotovili, da rana Žike Laziča ni nevarna. Nato sta bila oba takoj prepeljana v bolnico, kjer je bil Lazič operiran, atentator pa se bori s smrtjo in še ni prišel k zavesti. Identiteta atentatorja ni znana. Pri njem niso našli nobenega dokumenta. Pri vstopu v Lazičev kabinet je samo izjavil, da prihaja iz Štipa. Domneva se, da gre za maščevanje Makedoncev.
»Krasin** rešil vse ostanke Nobilove oosadke
KOLOSALNI USPEHI »KRASINA«. —VSI ČLANI VIGLIERIJEVE IN MALM-" EENOVE SKUPINE ŽE NA NJEGOVEM KROVU. — ISTOTAKO ITALIJANSKI ALPINCI, KI SO ISKALI PONESREČENCE.
RIM, 13. julija. Uradno se poroča, da je ruski rušilec ledu »Krasin« sinoči ob 9. uri prodrl do taborišča Vi-glierijeve skupine Nobilove posadke ter rešil vse preostale ponesrečence in sicer: mornariškega poročnika Vigiierija, višjega strojnika Ceccioni-ja, o katerem se je govorilo, da je že mrtev, češkega učenjaka prof. Behou-neka, krmilarja Troanija in radlo-te-legrafista Bfaggija.
MOSKVA, 13. julija. Parnik »Kra-
sin« je poslal danes sovjetski vladi sledeče poročilo: »Posrečilo se nam je najti pot skozi ledene gore. Ob 9. zvečer smo prodrli tako daleč, da smo ugledali rdeči šotor Nobilove skupine. Izkrcali smo takoj mornarje, ki so po ledu prodrli do taborišča in z velikanskimi napori končno prenesli vse člane Viglierijeve skupine na krov.
OSLO, 13. julija. »Citta di Milano« potrjuje vest, da so vsi člani Viglie-riieve skuDine rešeni in že na krovu
»Krasma«. italijanski poslanik v Oslu se je že brzojavno zahvalil sovjetski vladi za veliko junaštvo in požrtvovalnost ruske rešilne ekspedicije. Komandant »KrasLna« je dalje sporočil, da je pri prodiranju od Malm greenove skupine proti Viglierijevi skupini opazil še eno skupino ljudi. Prof. Sampilovič, ki se je takoj izkrca! z ladje, da preišče teren, je kmalu zadel na skupino italijanskih alpin-cev, ki so bili odposlani na pomoč skupini generala Nobila. Bili so vsi že strašno izmučeni in popolnoma izčrpani. Ruski mornarji so rešili potem še te aiplnce in jih vzeli na krov.
Podrobnosti o rešitvi zadnjih ostankov Nobilove posadke še niso znane. Po vsem Švedskem in Norveškem, še bolj pa .na Ruskem vlada radi kolosal-nega uspeha »Krasina« nepopisno navdušenje, katero moti le žalost, da za Amundsenom še ni nobenega sledu.
MOSKVA, 13. julija. Ruski lomilec ledu »Krasin« je po navodilih pilota Čuhnovskega prispel včeraj v bližino ponesrečene Malmgreenove skupine in jo po težkem naporu rešil. Žal je bil švedski znanstvenik, prof. Malm-green že mrtev in njegovo truplo popolnoma zledenelo. Rešena Italijana Mariano in Zappi, ki sta bila istotako že napol zmrznjena, sta se s solzami v očeh zahvaljevala rešiteljem. Pilot Cuhnovski sam, ki je izsledil Mahn-greenovo skupino, je zašel pri ponovnem požrtvovalnem poletu v gosto meglo in ni mogel najti »Krasina«. Bil je zato prisiljen, da je pristal ob rtiču Platen, kjer je postavil takoj ra-dio-postajo. V njegovem spremstvu sta še en mehanik in en strojnik. Vsi trije so ostali pri pristanku nepoškodovani, dočim se je letalo samo nekoliko poškodovalo. Ker je Čuhnovski s svojima tovarišema dobro založen s hrano, je nasvetoval komandantu »Krasina«, naj skuša v prvi vrsti sedaj rešiti Viglierijevo skupino, ker za njega ni nobene nevarnosti.
OSLO; 12. julija. Vest o smrti švedskega učenjaka Malmgreena je po vsej Švedski še poslabšala razpoloženje. ki je vladalo med prebivalstvom proti italijanski polarni eksp^di ciji. Malmgreen je bil eden izmed odličnih polarnih raziskovalcev ter na polju meteorologije vcščak za razmere v arktičnih pokrajinah. Malmgreen se je med drugim udeležil ekspedicije z ladjo »Maud« in polarnega poleta »Norge«. Posebno se povdarja dejstvo, da je Malmgreen vsled slabih razmer najodločnejše odsvetoval No-bilu zadnji start »Italie«.
Dva tička — dolgoprsteža
si je včeraj ogledala od blizu mariborska policija. Neki Franček S. je zelo sumljiv, da si je privoščil pred dnevi na živinskem sejmu v Melju tuja kolo. Fant je bivši pekovski vajenec in si je še s svojim nekdanjim gospodarjem v Rušah v precejšnji »žlahti«. Varnostna oblast ga dolgo ni mogla iztakniti. Oni dan pa je rekel stražniku, da pozna storilca, ki je ukradel kolo na sejmu. Ko ga je peljal orožnik k domnevnemu tatu proti Radvanju — je Franček razodel možu postave, da je kolo sunil sam in ga prodal za pet kovačev. Na policiji pa je kasneje to izpoved zopet preklical in mu bodo morali zato še temeljiteje pretipati obisti, da se izkaže čista resnica. — V luknjo so posadili tudi nekega Frančka C., ki je pred desetimi dnevi odnese! pločevinasto banjo iz podjetja inž. Jelenc in Šlajmer.
P© pravi poli
Z včerajšnjim dnem je končno nastop® odločilni preokret v najtežji krizi, kar jih je kedaj preživela naša država. Odločujoči krogi so se odločili, da sprejmejo predlog Kmečko-demokratske koali-cije, ki je postavila zahtevo, da se sestavi nevtralna vlada, ki bo imela nalogo, da izvede nove volitve in ustvari nov položaj za konsolidiranje naših notranjih prilik. Kralj je imenoval kot mandatarja za sestavo take vlade mnogoletnega vojnega ministra generala Hadžiča. ' Ko Je Kmečko-demokratska koalicija po dogodkih 20. junija storila svoje sklepe, da v sedanjo skupščino več ne pojde ter da zahteva razpust skupščine in nove volitve, ki morajo biti svobodne, so Pili iz takratne situacije samo trije izhodi: da se volilna vlada poveri opoziciji, da sezti izvrševanje tekočih poslov in za volilne priprav^ imenuje izvenparlamentarna vlada, ali končno da ostane dosedanja vladna koalicija še dalje na oblasti. Četrtega ni bilo. Vsi resni krogi v državi so si bili o tem na jasnem, da bi bil največji neprijatelj države, kdor bi obdržal na krmilu dosedanjo vladno koalicijo, in da bi vrgel državo s tem v tak bojni metež, da bi morala neminovtio slediti katastrofa. Za opozicijo bi na drugi strani pač bilo zadoščenje vsaj v mali meri, ako bi dobila volilno vlado. Toda KDK sama je trezno prevdarila položaj in je uvidela, da bi ta način rešitve krize zbudil divji odpor na drugi strani. Zato je tudi Stepan Radič odklonil ponujeni mu mandat ter povdaril zahtevo po imenovanju strogo nevtralne vlade.
Ako je na eni strani nujni državni interes zahteval takšno rešitev krize, je na drugi strani zahtevala isto tudi pereča gospodarska potreba. Ni se moglo še dalje dopustiti, da nesposobni partizani še naprej upropaščajo vse naše narodno gospodarstvo. Saj je dobro znano, kako so gospodje v raznih ministrstvih gospodarili s krvavimi žulji davkoplačevalcev; vemo, da so že na račun posojila, s katerim nas je slepil finančni minister šest mesecev, zapravljali milijone in milijarde. Poročila iz vseh delov države o letošnji letini soglašajo v tem, da bo letina izvrstna. Trebamo brezpogojno sposobno in avtoritativno vlado, ki bo storila vse, da bo letina dobro spravljena in da se razvije izvoz z večjim uspehom nego dosedaj. V lesni trgovini je konjunktura izredna, zaloge drv za izvoz so sko-ro izčrpane, v šurnah in na žagah dela na tisoče in tisoče delavcev brez pre-stanka, da pripravijo nove potrebne količine. Ali kaj nam pomaga vsa izvrstna konjunktura in delavnost, ako ne funkci-jonira promet, ako odpove dobava vagonov in je tako onemogočen redni izvoz in izvrševanje pogodb? Treba vse to urediti, ker bo še le potem bilanca naše izvozne trgovine iz sedanje globoke pasivnosti, v katero jo je vrgla nesposobnost partizanske vlade, postala aktivna. To pa more zaenkrat izvesti samo vlada, ki bo stala daleč stran od dnevne strankarske borbe, ampak se bo posvetila v prvi vrsti najnujnejšim gospodarskim potrebam.
Da bodo hegemonisfi tudi še v ttih dneh, ko bo general Hadžič sestavljal novo vlado, delali vse mogoče težkoče In uporabili vse mogoče spletke, da se povrne oblast zopet v njihove roke, o tem niti najmanj ne dvomirrfo. Prepričani pa smo tudi, da bodo odločilni činitelji vztrajali na začrtani poti, ki .k) diktira državni in gospodarski interes-
Stran 2.
Kako so Lahi vzeli Reko Jugoslaviji
PRIPOVEDUJE LASKI MINISTRSKI PREDSEDNIK BENITO MUSSOLINI.
Mmibvrvki m dnevni drebvi
Reka, 10. julija. »Laški ministrski predsednik Benito Mussolini je v amerikanskih in angleških listih začel priobčevati — seveda za ogromen honorar! — svoje spomine in sicer pod naslovom »Moje življenje«. Mussolinijevi »spomini« v celoti pač nimajo bogve kake zgodovinske vrednosti, posamezni odlomki pa so vendar zelo zanimivi in tak odlomek je tudi tisti, ki opisuje, kako so se Lahi polastili Reke, ki bi bila morala biti jugoslovenska. Mussolini govori predvsem o pariški mirovni pogodbi in pravi potem:
»Za Italijo je pomenjala ta pogodba izgubo vseh upov. Bili smo zmagovalci v vojni, pa smo bili neusmiljeno tepeni v diplomatski bitki. Izvzemši Zader smo izgubili vso Dalmacijo, deželo, ki je pripadala nam po tradiciji, po zgodovini ter po iskrenem hrepenenju Dalmatincev po Italiji. Reko, izključno (?!) italijansko mesto, so nam odrekali. Vsemu temu pa je bila kriva tedanja Nittijeva vlada, ki se za vse to ni brigala.
Reka ej bila tedaj zasedena po mednarodnih četah, pa je prišlo do spopadov med italijanskimi in francoskimi mornarji in reško prebivalstvo ni več skrivalo svojega naraščajočega nezadovoljstva napram zaveznikom. Ti so pa med tem sklenili, da se mesto izroči v varstvo mešani straži njihovih čet. Tako je Reka, čisto italijansko mesto (?!), postala zbirališče raznega vojaštva. To je bH vrhunec nesposobnosti, in kar je še slabše, neumnosti.
DLAnnunzio, ki je ves drhtel v svoji samoti, mi je rekel, da po zrelem premisleku pripravlja zavzetje Reke z oboroženo silo. To je bil edini rešilni izhod. Vdieti je bilo, da je že vse izgubljeno. Pes nik je razpolagal samo v peščico ljudi, ali ti so bili najzanesljivejši živelj naše (Laške) vojske. Bili so stari prostovoljci, fašisti, ki so v zatohlem ozračju Rima in drugih mest zopet začutili poezijo vojne in zmage. Ti so, popolnoma oboroženi, udarili na pohod iz Ronk.
Zavzetje Reke se je v trenutku, ko so se angleški mornarji pripravljali na odhod, izvršili hitro in naglo. Ko je rimska vlada zvedela resnico, je takoj hotela ukreniti vse potrebno, da prepreči to podjetje. Mislila je na blokado in začela preganjati vstaše. Toda D’Annunzio in njegovi legijonarji, ki so se pripravili na-tihoma, so odločno vrgli rokavico v obraz ničvrednim Nittijevim pristašem.
Po svojem odhodu iz Ronk (pri Tržiču v Furlaniji) mi je Gabrijel D’Annunzio pisal tole pismo:
»Dragi tovariš! Kocka je padla. Jutr. zavzamem Reko z oboroženo silo. Naj nas varuje Bog Italije. Vstajam iz postelje z mrzlico. Toda nemogoče je, da bi odlagal. Še enkrat je duh nadvlada bedno telo. Objavite stvar na kratko v »Gazzetti del Popolo«. Sami dodajte konec- Podpirajte odločno stvar za časa vsega spora. Poljubljam Vas. Gabrije D’Annunzk>.«
Duhovi v Italiji, dasiravno so bili dolgo časa tlačeni in poniževani, so izbruhnili kakor Vezuv, ko so zvedeli za D’An-nunzijevo podjetje. Med navdušenimi reškimi legijonarji je bilo tudi fašistov, a oni, ki so ostali v notranjosti države, so se borili s starimi in novimi popust-ljivci. Italijanski kolonisti iz vsega sveta so poslali znatne zneske za vzdrževanje DLAnnunzijeve ekspedicije. Reka je imela predobčutek svoje bližnje osvoboditve. Manifestacije viharnega navdušenja so valovile po mestu. Odločnost je popravila krivico. Mesto se je dobro branilo ir. je moglo z oboroženo silo in hrabrostjo odolevati vsem nittijevskim in mednarodnim intervencijam.
Predsednik vlade Nitti je ob tej priliki zavzel grdo stališče pred parlamentom, napovedoval je generalno stavko ih naročeval poulične demonstracije proti D Annunzijevemu podjetju. Po nekem razgovoru z jugoslovenskim ministrom Trumbičem je videl Nitti, kako po volji peščice hrabrih vojakov razpada v prr.h obroč njegovih ponižujočih sporazumov. Nitti je delal samo pod vplivom fizičnega strahu. Napaden v obraz, je ves obupan V svojem bednem in nesmiselnem snu skušal na vse načine zlomiti odpor re-
ških legijonarjev. Vojaki so bili proglašeni za vojaške ubežnike. Reka se je blokirala, da bi se meščanstvo tudi gospodarski prisililo, da bi začelo popuščati. Parlament se je zaključil in volitve, ki so se imele vršiti po ničvrednem proporcionalnem sistemu, so bile odgodene na 16. novembra 1919...«
Na ta način torej opisuje sedanji italijanski ministrski predsednik in šestkratni minister Benito Mussolini zločinsko podjetje DLAnnunzijevo, s katerim je Italija oropala Jugoslavijo v mirovni pogodbi pariški ji prisojeno Reko. In kar je najbolje, Mussolini tu izrecno priznava, da je tudi on sam sodeloval pri tem podjetju, sicer ne ravno z orožjem, pa vendar s peresom, in se baha s tem sodelovanjem- Marsikaj v njegovem pripove-danju ni resnično in dogodki se niso razvijali tako, kakor jih navaja on. Zgodovinske vrednosti torej ta njegov opis italijanskega nasilnega zavzetja Reke nima, ima pa to vrednost, da je reško prebivalstvo, ki danes iz vse svoje duše proklinja svojo nesrečno usodo, katera ga je spravila pod Italijo, sedaj zvedelo, da je poleg DLAnnunzija te njegove nesreče in bede, v kateri le še životari, ne pa živi, kriv tudi sam Mussolini, tisti, ki danes neomejeno gospodari vsemu, kar leze in gre po Italiji in se ob vsaki priliki košati s svojo ljubeznijo do »osvobojenih, odrešenih« krajev in med njimi ne v zadnji vrsti tudi do Reke, ki ob tej neizmerni ljubezni poginja v največjem pomanjkanju, bedi in — lakoti! To ima Reka od svojega »odrešenja« izpod ju-goslovenskega jarma!
Turneja članou mariborskega gledališča
Pod vodstvom režiserja J. Koviča bodo gostovali člani mariborskega gledališča: gdč. Kraljeva, ga. Savinova, gdč. Starčeva, gdč. Udovičeva in gg. Rasberger in Pavel Kovič z velezabavno in duhovito Fuldovo veseloigro v 4. dejanjih »Ognjenik« in s simpatično komedijo »Scampolo«. Gostovanje se bo vršilo po Štajerski, Kranjski do Hrvatskega Primorja. Obe predstavi sta dosegli o priliki vprizoritve na mariborskem odru izredno lep uspeh. Gostovanje se bo vršilo po sledečem redu: 14. jul. Ormož (Ognjenik). 15. jul. Središče (Ognjenik). 16. jul. Čakovec (Ognjenik). 17. jul. Slov. Bistrica (Ognjenik). 18. jul. Žalec (Ognjenik). 19. jul. Krško (Ognjenik). 20. jul. Brežice (Ognjenik). 21. jul. Trbovlje (Ognjenik). 22, jul. Hrastnik (Scampolo)-23. jul. Domžale (Scampolo). 24. Jul. Kamnik (Ognjenik).
Knjige „6orlške matice**
Književno podjetje »Goriška Matica«' v Gorici izda letos v desetič svoje knjige. Ob desetletnici svojega obstoja izda sledeče obvezne knjige: 1. Koledar za leto 1929 v opremi slikarja Toneta Kra-lja« 2. Dr. Just Bačar: Zdravje in bole-zen v domači hiši. Vzroki, bistvo in zdravljenje bolezni. 3. Vladislav Stanislav Reymont: Pravica. Roman iz življenja poljskih kmetov. 4. Janko Furlan: Danska in Danci. Fakultativne knjige: 1. France Bevk: Črni bratje in sestre. Zgodovinski roman. 2. Just Ušaj: Kmečko branje. Zbirka osnovnih gospodarskih naukov. Poleg tega izda v drugi izdaji Bevkov roman »Krvavi Jezdeci«, ker je prva izdaja pošla že v treh tednih. Cena obveznim knjigam znaša za Jugoslavijo Din 20, posameznim fakultativnim knjigam pa po deset dinarjev. Doplačajo se še poštni stroški, ki znašajo za eno serijo knjig Din 10. Knjige se naročajo naravnost pri Goriški Matici v Gorici v ulici Sv. Ivana (Gorizia, Via San. Giovanni 6/1) Italija. V krajih, ejer bi bilo več naročnikov knjig Goriške Matice, naj se skušajo naročiti skupaj.
Preselitev mestnega vojaškega urada.
Mestni magistrat mariborski razglaša, da mestni vojaški urad vsled premestitve v mestno — bivšo Kiffmanovo hišo na Slomškov trg ll za stranke dne 116«, 17. in 18. juJ-tfa ne bo uradoval.
Spremembe v poštni službi .
Premeščena je iz Murske Sobote v Kočevje uradnica Marija Pakiž. Strokovne izpite za uradnike II. hateg. so napravili v Beogradu:	Viktor	Škvarč,
Mara Hafner, Rozamila Lutman z mariborskih pošt in Jan. Gselman iz Murske Sobote.
Cesta Brestrnica—Sv. Križ.
^ Iz poučenih krogov se čuje, da bo res še letos prišlo do dela na cesti Brestrnica—Sv. Križ. Stvar pa se je nekoliko zavlekla, ker se izdelujejo načrti za lepo, razširjeno okrajno cesto.
Naše telefonske zveze z inozemstvom.
Dosedaj je imela naša država telefonske zveze z Dunajem, Berlinom, Prago, Leipzigom, Budimpešto in Bukarešto. Od 5. trn. pa smo dobili tudi že telefonsko zvezo s Parizom, kar je velike važnosti zlasti za naše gospodarske kroge, čeprav so razgovori precej dragi (za triminutni pogovor se plača 11.7 zlatih frankov ali 128.73 Din). Telefonski promet s Parizom imajo mesta Beograd, Zagreb, Ljubljana, Subotica in Novi Sad. Zveza je napravljena preko Avstrije in sicer do Gradca po zračni črti, od tam dalje pa so podzemski kabli, čim postavi tudi naša država kable, bo ta zveza vsekakor najenostavnejša in najugodnejša-Za gradnjo kabla je dobila naša država že celo vrsto ponudb iz inozemstva. Prvo polaganje bi se imelo izvršiti v dveh letih od avstrijske in madžarske meje do Niša. Od Maribora do Beograda bi bilo 55 prog, od Hodoša do Beograda 52, od J Beograda do Niša pa 84 prog. Drugo polaganje1 pa bi se izvršilo od Niša do grške in bolgarske meje, tako, da bi dobili zvezb z vzhodom preko Bolgarske-Kabii se nam izplačali že v 8 letih. Kakor se poroča, bo tekom prihodnjega meseci -vzpostavljena tudi že telefonska zveza z Londonom.
Najstarejša zakonca v Jugoslaviji.
V fhali vasi Vrbice pri Arandjelov ra v Srbiji živi nedvomno najstarejša zakonska dvojica v naši državi. Sta to Ži-vana in Dimitrije Filipovič. Zena je stara 107 ož pa 110 let. Te dni so ju obiskali na njunem domu beograjski novinarji, česar sta se zelo razveselila. Pripovedovala sta z veseljem spomine na burno preteklost in bogate doživljaje. Zlasti on se je še dobro spominjal na Miloša Obrenoviča, ki se je 1. 1839. odpovedal prestolu. Na vprašanje, ali vživa alkohol, je starček odgovoril: »Hm... žganja nisem nikdar pil. Pač pa vino zelo rad, vendar sedaj tudi vina že 30 let nisem pokusil!« Ko so ju novinarji hoteli fotografirati, je bil starček izredno vzradoščen in se je takoj vsedel na divan, dočim njegova »boljša polovica« spočetka o tem ni hotela ničesar slišiti in je ogorčeno pripomnila: »Sedaj šele [prihajate! Priti bi morali že pred 90. leti »ko sem bila še mlada, lepa in brhka ..;« Končno pa je tudi ona odnehala, nakar so oba fotografirali.
Zrakopiovna pošta — prepočasna!
Od interesentov, ki so poslali po zra-koplovni pošti z Dunaja pisma za Ormož, Maribor, Celje in Ljubljano smo prejeli sledečo zanimivost:	Z	rednim
poštnim »samofrčom« smo oddali na letališču v Aspern pismo za domovino v namenu, da pridejo čimprej v roke naslovljencev. Zgodilo se je, da smo se mi z vlakom vrnili mnogo poprej, predno so dospela naša pisma. Ista so romala, ker ni vmesnih zrakoplovnih postaj, z Dunaja v Beograd, kjer so pisma dirigirali na določene postaje, kamor so dospela po — 5 dneh... Čudna doba napredka res, če so celo aeroplani prepočasni! — Ko bo v Mariboru zgrajen aerodrom kot postajališče zračne pošte, ne bo treba več priobčevati takih notic.
Samomor radi živčne bolezni.
Gošpa Darinka Bugarin, vdova po artilerijskem podpolkovniku v Zagrebu, je že dalj časa bolehala na živčne bolezni. V pondeljek je nameravala v svrho zdravljenja in oddiha odpotovati v Dubrovnik, a jo je tik pred odhodom dohitela smrt. V trenutni duševni zmedenosti je namreč vzela preveliko dozo morfija, vsled česar je padla takoj v nezavest. Odpeljali ^ jo sicer takoj v bolnico, kjer pa je kmalu nato izdihnila. Zdravniki so ugotovili, da je Šla prostovoljno v smrt radi težke živčne bolezni.
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev,
Podružnica Maribor, priredi v nedeljo dne 5. avgusta na vrtu Gambrinus dn-rodelno vrtno veselico. Čisti dobiček J nameiijeii v podporo bolnih tovarišev
torsirot vese,ica se b° s
se PripomJ^' & °bl",° "deleŽbo
Čevljar iz Bečkereka in krojač iz Bohove.
disknZr^ V0Znl Uri sta prišla na Poli-
kor La£Z"1CO,dva m°žakarja ter ki-preoira in ^ °^rU- °*VOr^a burno sceno sploh hcStTS^Kt M1' k«*™« Zmeriaj^^-a ‘ K,° sta svoje odigrala, sta pa povedala, da sta se slučajno srečala pr-d neko gostilno na Koroški cesti ter spomnila,^ da sta skregana. Krenila sta k nai-blizji stražnici, da bo »vse pri roki« in ji sta si olajšala dušo. Res praktično: cemu bi hodili stražniki za hrupom, nasprotnika gresta rajši takoj k stražnikom Mogoče bosta tako uslužna tn v, pri drugem srečanju.
S kolesom pod avto.
Včeraj okoli pete popoldan je pripeljal po državnem mostu na Kralja Petra tre z osebnim avtom šofer Vladimir Konju-ševski, ki mu je dal stražnik znamenje za prosto pot. Istočasno pa je privozil na dvokolesu čez trg proti mostu lSIetni Alojz Cepen, ki je na vsak način hotel Priti preko ceste pred avtomobilom. V trenutku sta se spoprijela kolo in avto, kjer je zmagal seveda močnejši. Kolo se je znašlo pod avtomobilom, kolesar pa je po veliki sreči odnesel zdrave pete ia bil menda prav vesel in zadovoljijo; če. prav mu je bilo vozilo polomljeno.
Avtobus štev. 2.
Yozi v Studence, kjer je / postajališč. Imamo tudi novoizdan vozni- red, ki je bil sicer zelo simpatično 'sprejet. Prišlo pa je kaj kmalu razočaranje: Z voznim redom je sicer zaslužila Cirilova tiskarna, vendar je skoro brezpredmeten, ker vozi kakor se mu zljubi. Potniki bu-hjo v vozni red, gledajo na uro, ki kaže na prihod avtobusa in se za hip razve-sele. Po veselju pa mora žalost priti: namesto da bi avtobus prišel iz končne postaje, odide šele v njeno smer. Ljudje, katerim je Čas zlato, — so nevoljni; Kajti avtobus je prometno sredstvo, ki se amortizira od prispevkov vsehpotni-brez razlike na spol, sloj in politično prepričanje. Hvalevredna je uvedba podaljšanje proge do Obalnega kopališča v Studencih, za kar se je posebno zavzel vodja avtobus-podjetja g. inž. Tomšič- Zdi pa se, da gotovim uslužbencem to m preveč všeč. Tako je moralo n. pr. v nedeljo do 40 mestnih gostov peš v Maribor, ker je avtobus na predzadnji postaji kratkomalo »pozabil« na goste, ki čakajo pri kopališču. Podoben slučaj’se je zgodil včeraj, ko se je šofer branil peljati 2 gosta do kopališča, kjer je ča-kalo na pot v Maribor 8 gostov... Na dlani je, da je tako postopanje v škodo mestnega avtobus-prometa, ker ni vse«, eno, ali gre voz prazen ali pa zaseden v mesto. Smo za danes skromnega mišljenja, da so šoferji z avtobusi zavoljo občinstva tu in ne narobe.
Tatovi v kopališčih
imajo zopet višek konjukture, saj se v teh lepih vročih dneh cele trume Mariborčanov mudijo v Dravi in nosiio po svoji neprevidnosti s seboj denar, ure n podobne dragocenosti, na katere prežijo temni elementi, ki imajo ves dan čas opazovati vsako kretnjo kopalcev, kje se ta sleče, kam da ključ kabine in kod se solnči ter se ob primerni priliki polastijo tujega imetja. Komaj nekaj dni je otvorjeno mestno kopališče in že ce-Ieži njegova letošnja kronika dve tatvini. Včeraj, popoldne je izginila nekemu kopalcu moška niklasta ura in drugemu iz iste kabine 180 Din gotovine, kar sta prizadeta takoj javila policiji, ki je ob desetih zvečer aretovala močno sumljivega brezposelnega Ruperta Rotmana. Pri aretovancu niso sicer ničesar našli, vendar vse kaže, da ima mož precej črno vest. — Kopalci, bodite previdni tako v oblastno dovoljenih kopališčih, še boli na oni ki se kopate na prostem!
iti Cl 1 i o U £■ U) uilC li)> \ i* 19~-S
Marfcerskl V.1 C P R N I K .Mr*
Stran B.
Najsevernejša železnica Evrope
KOLONIZACIJA SEVERNE RUSIJ E. — JEZERO Z 246 OTOKI. — ME-
STO MURMANSK.
Nedavno je bil v Leningradu zaključen kongres mednarodnega društva za raziskovanje arktika z letali. Ruska vlada je povabila nekaj udeležencev tega kongresa v Murmansk, da si ogledajo najsevernejše kraje Rusije ter se vozijo z najsevernejšo železnico Evrope.
Murmanska železnica je nastala med vojno. Radi blokade Baltiškega in Črnega morja je bila ta železnica potrebna za zvezo z zapadom. Zgradba železnice je bila težavna in zelo draga. Ljudstvo pravi, da leži pod vsako tračnico te železnice mrlič. V prvi vrsti so bili zaposleni pri tem težavnem delu avstrijski in nemški vojni ujetniki, potem pa delavci iz Rusije in iz Kanade. Še danes se vidijo ob železnici pota in naprave za dovažanje gradbenega materijala skozi močvirje do proge. Na veliko razdaljo se vije železnica skozi močvirnat svet in šele proti Murmansku postaja planota suha in obrasla z bujno subpolarno vegetacijo. Sovjetska vlada si prizadeva, da bi ta svet v čim večji meri kolonizirala. Kolonistom je na razpolago velikansko zemljišče od približno treh milijonov oralov. Kolonizacija se vrši že pet let. Kolonisti dobijo poleg'zemlje tudi les zastonj in še podporo v znesku 1500 rubljev.
Ko se pride iz.močvirnega sveta, postane okolica zelo slikovita. Vidi se Ladoško jezero, ki je največje v Ev-ropi. Od večera do 10. ure dopoldne prispe niurmanška železnica do Pe-trosavodskega, glavnega mesta kare-linske zvezne republike. Ta dežela ima okrog 1500 jezer in več bogatih! rudnikov. Tudi gozdovi so jako bo-' pati. Naselbine so majhne in poleg
ruskih se vidijo tudi finski napisi. 1062 km severno od Leningrada se začne polarni krog. Blizu polarnega kroga je Vigosersko jezero, ki obsega dobrih tisoč kvadratnih kilometrov ter ima 246 otokov. V polarnem krogu so noči svetle, klifnatično se pa ne čuti dosti sprememb.
Železnica je izborno urejena. Vozovi so večji in udobnejši, kakor pri železnicah srednje Evrope. V vsakem vozu imajo potniki tudi toplo vodo na razpolago in za počitek blazine iz usnja. Razreda sta samo dva, ki se razlikujeta v glavnem le po velikosti posameznih kupejev. Prvi razred je namenjen za rodbine in manjše družbe, dočim se v velikih kupejih drugega razreda znajdejo potniki kakor nanese slučaj. Razlika v ceni je neznatna.
Zanimiva in važna je postaja Si-binj. Tu je najsevernejša poljedelska poskuševalna postaja. Ta postaja oskrbuje vse severne koloniste s sadeži ter z vsemi potrebnimi pripomočki in nasveti Najstarejša naselbina' na severu je pa Kola, malo mesto blizu Murmanska. Tretji dan se prispe v mesto Murmansk, ki je za evropske razmere čudovito naglo nastalo. Leta 1915 še ni bilo niti ene hiše, po desetih letih pa 8000 in sedaj že 11.500 prebivalcev. Mesto je jako lično in v produktivnem^oziru visoko aktivno. Važne so zlašji velike ri-barske zadruge. Gradi se yeliko število lepih, večinoma dvonadstropnih hiš.^ Od okoliških krajev- je najvažnejši Aleksandrovsk z velikim biološkim zavodom.
Udeleženci izleta ne mopejo prehvaliti v vsakem oziru vzorne uprave murmanskega področja.
Lou u polarnih krajih
V življenskem in poslovnem pogledu je v polarnih krajih lov na prvem mestu. Radi lova na ribe in polarno divjačino so na Spitzberge ali Svalbard prodrli že stari Norvežani in tudi danes se udejstvujejo tod in še višje proti tečaju mnogo znamenitih lovcev. Najstarejši med njimi bo gotovo danski rojak Knud Rasmus-sen. V primer lovske sreče in lovskega napora naj služi sledeče njegovo pripovedovanje: Bila je huda zima in lovišča so bila že tako izčrpana, da sem se pripravljal že na odhod. S svojim najboljšim eskimo-Iovcem sem se podal na zadnji lov. Par dni sva že potovala po brezkrajni ledeni pustinji, a nisva videla niti ene živali. Naenkrat pa zagledava prizor, ki naju je silno iznenadil: Pred nama je ležala velika ledena ravnina v žaru prekrasne polarne luči, sredi nje pa velika množina živali. Severni medvedi in polarne lisice so bile zbrane okrog ostankov velikega morskega konja. Še nikdar nisem videl skupaj toliko belih medvedov, ki so drugače silno plašni irt previdni. Tokrat jih je bilo najmanj 20, samih orjakov s prekrasnimi kožuhi. Lisice so bevskale, medvedi mrmrali. Ti glasovi so tvorili čudovito sinfonijo polarnega sveta. Nekaj medvedov je bilo že trudnih, stali so ob strani, drugi so se pa še pulili za plen. Mirno sva stala in opazovala. Naenkrat pa dvigne moj Eskimo puško ter sproži. Čisto In mrzlo ozračje je pretrgal strel. Živali se zanj niso zmenile, ker se često tudi led razbija s podobnim ostrim Pokom. Eden od medvedov je omahnil. Strel ga je zadel v šapo. Njegovi tovariši so očividno mislili, da so ga ranile lisice med tekmo za plen. Med medvedi in lisicami je nastal divji spor. Eskimo je še dvakrat ustrelil in dva^ medveda sta se krvava zvrnila. Mož se ni zavedal velike nevarnosti, v k? Aro naju je spravil s svojim streljanjem. Imela sva pa srečo. Lisice so dobile pomoč in napadle so medvede. Medvedi so se umikali in kmalu je
vsa nevarna družba izginila za ledenimi skalami. Na mestu sta ostala mrtva dva medveda in več lisic. Imela sva še toliko sreče, da sva tudi dragocen plen spravila na varno.
Za auijatihe nič posebnega
Francoski vojni pilot Vidrines je dobil med vojno od svoje komande nalog, da spravi francosko izvidnico na nemška tla. Vidrines se je takoj dvignil, preletel sovražne linije in pristal — na nemškem ozemlju. Tu pa je zašel v velike neprilike: Imel je namreč premalo bencina, da bi se vrnil nazaj. Ko je napočilo jutro, so prihiteli k letalu kmeti in našli poleg aeroplana, ki je imel nemške barve, pilota, ki se je zvijal v krčih. Kmetje so mislili, da je to nemško letalo in so zato pilota vprašali, kaj mu je in kako naj^ mu pomagajo. Vidrines, ki ni znal niti besedice nemški, je simuliral krče, kazal neprestano na rezervoar in izgovarjal besedo: bencin, bencin. In res so kmetje kmalu prinesli zaželjeno gorivo, Vidrinesu pa so takoj prenehali krči in je odletel brez ovire nazaj na Francosko. V svojem raportu komandantu avijaci-je je napisal Vidrines: »Nalogo izvršil. Nič posebnega ...«
Najuečji prekop
Eden največjih prekopov na svetu, Surda-prekop v vzhodni Indiji, ki je bil zgrajen zato, da bi se z namakanjem tamkajšnje pokrajine preprečila vedno pojavljajoča se lakota, je sedaj dokončan. Prekop, ki je veljal nič manj kot 7.5 milijonov funtov šterlin-£°v; je 6400 km dolg in namaka s svojimi številnimi stranskimi prekopi in dotoki približno 7 milijonov oralov zemlje. Gradnja prekopa je bila zvezana z velikanskimi težkočami, ker gre prekop v dolžini 70 angleških milj skozi goste džungle, kjer razsaja malarija in so vrh tega strupene kače in divje živali raztrgale med delom na stotine delavcev«
Spari
»#
Steuilne iefcme u mariboru
Za nedeljo se nam obetajo kljub viko-k ipoletni sezoni v Mariboru mnoge nogometne tekme. Že jutri v soboto zvečer nastopita ljubljanska in mariborska Svoboda, v nedeljo dopoldne bosta na igrišču ISSK. Maribora tekmi prvih in drugih mladin »Maribora« in »Rapida*, ob 17.30 istotam tekma SK. Svoboda (Ljubljana)—ISSK. Maribor in predtekma rezerv Rapida in Maribora, v kateri igri nastopi g. Laznička stotič za barve ISSK. Maribor v vrstah njegove rezerve. Kakor nam sporočajo, namerava tudi SK. Železničar povabiti za nedeljo ta ali oni izvenmariborski klub na svoje igrišče. Če se ta želja železničarjev tudi izpolni, bomo imeli v nedeljo še eno tekmo več, ki se bo vršila po vseh okolno-stih sodeč istočasno kot ona v Ljudskem vrtu. Ker bi bil to prvi tak slučaj v Mariboru, ne moremo za danes reči drugega kakor: morda bo to za šport dobro, morda pa zelo zelo slabo in, nevarno...
Sodniška sekcija JNS—službeno.
Nedeljske tekme bodo sodili naslednji gg. sodniki: ob 9. med II. mladinama »Maribora« in Rapida Bizjak, ob 10.30 med I. mladinapia »Maribora« in »Rapida« Marinič, ob 16. med rezervama »Maribora« in Rapida Mohorko in ob 17.30 med prvima moštvoma SK. Svobode (Ljubljana) in »Maribora« dr. Planinšek.
Perunaši,
jutri vsi na Pohorje! Odhod točno ob 9. uri od kavarne Orient, Kralja Petra trg. Udeležba za članstvo obvezna.
Čakovečki ŠK. hoče pod LNP.
Športni klub v Čakovcu je zaprosil svojo nadrejeno nogometno instanco — zagrebški podsavez, da bi se izločili iz ZNP in priključil LNP, kjer bi imeli boljše športne zveze. ZNP je zanimivo vlogo odstopil JNS-u, ki bo najbrž moral na svoji glavni skupščini sklepati o njej.
Prvak Italije v nogometu
je po nedeljski tekmi F. C. Torino—Bologna 1:0 postal F. C. Torino.
Lahkoatletska olimpijada.
Te dni je bilo zaključeno sprejemanje prijav za Amsterdam v rokoborbi, veslanju, jadranju in modernem peteroboju. Po vsej priliki pridejo tekmovat v rokoborbi zastopniki 29, v veslanju 20, v jadranju 23 in v peteroboju 14 narodov. V vseh disciplinah so Čehi, nikjer pa ni Jugoslovenov...
Angleški nogometaši popuščajo.
V politiki namreč. Na poslednjem zborovanju »International Football Board-a« so sklenili predstavniki , štirih britskih zvez Anglije, Walesa, Škotske in Irske, da bi se udeležili konference z zastopniki Federation Internationale de Fottball Association (Fife), če bi bili v to povabljeni. Pred meseci niso hoteli ničesar slišati o Fifi, s katero niso imeli nikakih stikov več.
Novi ženski svetovni rekord.
Znani nizozemski plavačici — prvakinji Braunova in Baronova sta dosegli pretekli torek v Utrechtu naslednje tri nove rekorde: prsno plavanje 200 m Baronova 3:14.2 (svetovni rekord), prosto plavanje 100 m Braunova 1:13:4 (evropski rekord) in hrbtno plavanje 100 m Braunova 1:22.6 (svetovni rekord).
Herberd Hoouer
H. C. Hoover, sedaj trgovinski tajnik ameriških zveznih držav na razpoloženju, je bil — kakor znano — na kongresu republikanske stranke v Kansas City predložen za predsedniškega kandidata in bo najbrž tudi zmagal pri volitvah 3. novembra proti demokratskemu kandidatu A. Smith-u, guvernerju Newyorka.
»Chicago Tribuna« je sedaj predložila kandidatu in najbrž tudi bodočemu državnemu predsedniku dolgo vprašalno polo, ki je zelo zanimiva radi tega, ker kaže. kaj hoče vse vedeti ameriška publika. Pola, kakor jo je izpolni! Hoover, se glasi:
Koliko cm ste visoki? — 183; Koliko kil težki? — 834M Barva oči?
je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti.
Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi
— Siva; Barva las? — Rujava; Sta^ rost? — 54 let; Rojstni dan? 10. avgust; Ali dosti čitate? — Mnogo;; Kakšne knjige? — Znanstvene, gospodarske, biografije, detektivske romane; Imate biblioteko? — Da, precej veliko v Palo Alto; Ali hodite v gledališče? — Da, včasih grem v gledališče; Katerim predstavam dajete prednost? — Veseloigram ih veliki operi; Ljubite godbo? — Da, zelo; Petje? — Tudi. če je dobro; Ali se ba vite s športom? — Z ribolovom in turistiko; Kaj delate na počitnicah?
— Ribarim in potujem; Imate pse? — Da. Najljubši mi je »Tut«, aemški volčji pes; Kdaj greste spat? — Okrog 10. ure; Kdaj vstajate? — Ob polosmih; Koliko ur delate? — Po deset ur v uradih, doma pa še narekujem ; Koliko časa porabite za obed ?,
— Približno eno uro; Obedujete sami? — Ne, navadno s prijatelji; Igrate bridge? — Še ne, nimam časa; Imate smisel za humor? — O, da; Pripovedujete zgodbe? — Da; Imate dosti prijateljev? — Da, po vseh državah; Znate voditi avto? — Da; Kateremu Klubu pripadate? — Bohe-mian-Club, San Francisco.
Tako je kandidat Hoover Ameri-kancem od vseh strani »predstavljen«.
Duh jctalca HfnclffTa
Londonski listi prinašajo zete čudno poročilo nekega medija, ki se mu je javil duh oceanskega letalca Hinc-liffa in ga natančno obvestil o- Jtata-strofi njegovega poleta preko oceana. Kakor znano, je odletel Hinciiff. meseca marca z gdč. Mackeyjevo čez ocean in se ni več vrnil. Njegova; žena je hotela kaj zvedeti o njegovi smrti in je preko Conan DoyIa zaprosila medium, da ji kaj pove o njenem možu. In medij je pričel pripovedovati; »Ko smo zapustili Nizzen Heat na severu Irske, smo leteli približna 1300 km v severozapadni smeri. Vreme je bilo ugodno, toda nebo oblačno. Leteli smo s hitrostjo 140 km na uro, opolnoči pa smo dosegli 160 km. Rano zjutraj, ko smo preleteli že 1600 km, je pričela divjati strahovita nevihta. Kmalu se je naše letalo pokvarilo. Uvidel sem takoj, da ne moremo naprej. Zato sem spremeni! smer proti jugu. da se izognem nevihti iti do-spem do Azorskih otokov. Ob 3. zjutraj smo šli vedno nižje. Tu nam je nenadoma odpovedal kompas. Sedaj sem spoznal, da smo izgubljeni. Miss Mackey je od strahu padla takoj v nezavest. Letel sem kakor sem znal, čez tri ure pa sem sc moral spustiti na morje, približno poldrugi kilometer od Azorskih otokov. Vide! sem skozi meglo otok pred seboj, popil nekoliko čaja in skušal priti e plavanjem do obale. Čez pol ure pa sem bil vslcd bojev z valovi tako izmučen, da sem izgubi) vsako moč, se onesvestil in utonil,
Mariborski VF^FPVIK Tirtra
V Mariboru, rW tj VT
T02S. g%i .»jima
Sohiihfno
Kakšen je cilj Sokolstua?
Naš neumrjoči apostol in ustanovitelj Sokolstva, Miroslav Tyrš, je dal Sokolstvu sveto vlogo In zgodovinsko nalogo, zato je naša dolžnost, da podpiramo ta prizadevanja in da olajšamo Ideji Sokolstva pot v našem narodu. V izvrševanju te naloge je postavilo Sokolstvo cilje: dvigniti človeka na višjo stopmo kulture duha in- telesa, oplemenititi ga m oblagoroditi.
Ta sokolska misel je velika, ker obsega vsega človeka od zibelke do groba. To je utelešenje duševne lepote in telesne sile, trdne volje in viden izraz pozitivnega ustvarjanja. Ta sokolska misel izhaja iz naših misli in naše volje ter vodi naša dela. Ona je čisto slovanska in pripada kot pridobitev civilizaciji, tako da bo v njo vnesla več pravičnosti morale in strpljivosti-
Kako doseza Sokolstvo svoje vzvišene in velike cilje? Dosega jih s telesnim vežbanjem in moralno izobrazbo: vse to pa je prežeto z duhom enakosti, bratstva in svobode.
Sokolstvo izhaja s stališča, da doseza samo zdrav organizem vrednost v živ-ljenski borbi in da je le on jamstvo za boljši razvoj naroda, da bo narod tem močnejši, čim sposobnejši, telesno in duševno zdravejši bodo tudi pojedinci, ki bo do vršili koristno narodno delo in izpolnjevali svoje dolžnosti v najpopolnejši meri.
Ta sistem telesnega vežbanja, ta Tyr-šev sokolski sistem se je preizkusil na delu tekom 50 let. To dokazujejo velike sokolske zmage v Londonu, Parizu, Turinu, Anwersi, Lijonu, Luksenburgu, v Pragi in Ljubljani. To dokazujejo ogromni uspehi vsesokolskih izletov, ki zasen-čujejo celo stare in moderne olimpijade. To dokazujejo tudi najboljši svetovni pedagogi.
Toda kaj bi bil vreden ta najboljši sistem telovadbe, ako ga Sokolstvo ne bi bilo navdahnilo z duhom navdušenja in požrtvovanja, z ljubeznijo do domo ine in do svojega bližnjega, z vero v lastno moč in z upom v boljšo bodočnost? Te značilnosti, to izobražanje duha, volje in značaja, to so moralno vzgojni cilji Sokolstva. To je temeljni kamen, na katerem počiva veličastna zgradba sokolske ideologije.
S temi sokolskimi cilji se Sokoli dičimo in ponašamo, ker oborožujemo našo deco naraščaj in članstvo z vrlinami in jih pripravljamo za častno življenje v bodočnosti in za službo v svojem narodu.
Da, Sokolstvo nima svetlejšega cilja ko odgajati in vzgojevati bodoče pokoljenje in ga napotiti po sokolskih stezah; to so pa steze vztrajnosti in dela, bratske ljubezni in sloge.
Deca in omladina, to so naše cvetne livade, ki jih Sokolstvo obdeluje, in tako ustvarja naraščaj, ki bo telesno zdrav, krepek in močan, moralno in intelektualno razvit, nacijonalno zaveden, prežet s slovansko zavestjo in navdahnjen z občimi ideali človeštva. Tako ustvarja Sokolstvo generacije, ki bodo sposobne, prevzeti na svoja pleča težko breme narodne bodočnosti, generacije, ki bodo oču-vale nedotaknjene velike pridobitve, s krvjo priborjene in odkupljene, in jih bodo izročile sledečemu pokoljenju-Cilj Sokolstva je, da nudi šoli dobrega in sposobnega učitelja, rodbini hvaležnega sina in hvaležno hčer, družbi vrednega in samozavestnega člana, vojski požrtvovalnega vojaka.
Sokolski cilj je, da združi pod svoje zastave pripadnike vseh slovanskih imen in ver, pripadnike vseh političnih državotvornih strank, pripadnike vseh društvenih razredov, od delavca do kraljevskega sina.
Kaj to pomeni? To pomeni, 'da znači Sokolstvo veliko silo, ki je večno lepa, mlada in silna ter vsakemu dostopna; to znači, da osvaja Sokolstvo stare in mlade, da združuje bogate in siromake, da j druži pravoslavne in katolike, da uglaja strankarske neprilike.
Zakaj? Zato, ker je veliki cilj Sokolstva ljubezen in samo ljubezen, nikjer besede mržnje, niti nacijonalne. Mi Sokoli mrzimo samo lenobo, neslogo in spor.
To so cilji Sokolstva, ki so na prvi pogled daljni in nedogledni, a so določeni in jasni, ki se dosezajo samo z delom, delom in delom. Ne računajte v Sokolstvu na zabave in udobnosti, temveč pripravljajte se na zapreke, ovire in boli, a računajte s tem, da je vsak doseženi uspeh začetek novih teženj za napredovanjem in novim uspehom.
Letite na močnih krilih širom vse naše mile domovine in navdušujte naš narod k slogi in ljubezni bratski! Letite in vračajte se ter bodite pripravljeni, ker vas potrebuje Domovina!
Viktor Mčric:
Pomlalsni
TRETJI DEL.
Prostor mladim.
Post seriptum.
Sinji angelji, beli angelji, rdečkasti angelji, Serafim, nežen in mehak, gospoda in kreposti, nebeško seme, bajne ptice in rajska jabolka, nočne ptice, angelji, angelji, angelji, čuvajte nad menoj!
Porodnica, devica, tolažba in sladkost, prosi za me!
Preko mojih usten, zaznamovanih in ožganih od mrzlice vrvijo litanije, odlomki žalostnih molitvic. Rumen verski prah pada od teh zaprtih usten.
Molim, resnično, molim, kakor sem molil v svoji srečni in nezavedni mladosti.
Neka žena se sklanja nad mojim znojnim čelom. Njene kretnje prinašajo olajšavo, svežost. Neka žena! . . Judita? ... Po kaki čudni fantaziji je zapustila svojo široko obleko, v kateri se telo brez vseh ovir giblje, ter se spremenila in oblekla v lutko dvajsetega stoletja?
Usta se mi napol' odpro. Ime se iztrga, uide . . . ŽeHa se skloni še nižje nad menoj.
»Bodi miren . . . Minilo je. Ali me ne poznaš? . . . Mene ne poznaš? . . Jaz sem . . . Juljeta . . .
Kaj? . . . Juljeta! . . . Judita! . . . Skušam se dvigniti na komolcih.
Povsem nove najvišje provizije!
Pišite v lastnem interesu na Interrekiam d .d. Zagreb, Marovska 28 pod šifro »Brezkonkurenčni zaslužek 367-1« 1378
»Na obrežju« tam pod Katro teče mirno hladna Drava ...
V solncu, v sipi je zabava!
Obalno kopališče v Studencih.
Vse vrste moških in ženskih
modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg. Maribor.
Ne pozabite kupiti potne kovček katere nudi v vseh velikosti in vrst ter po najnižjih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	1252
Otroški voziček ceno na prodaj. Naslov pove uprava.
Železna postelja
bela, dobro ohranjena ceneno na prodaj. Aleksandrova cesta št. 12. (hišnik). 1374
»Revček moj. Bolan si bil . . . Tako bolan . . . Sedaj je minilo. Samo še malo potrpljenja.«
Naenkrat se obrnejo moje oči proč. Polne sp neskončnega začudenja, v katero se meša groza. Težavno kažem s kazalcem. Kaj je to? . . . Koledar. Star koledar ... In datum, nenaden in uničujoč kakor grom:	12.
oktober 1935!
»Kje sem . . . Kateri dan? . . . Sanjam . . .?«
»Mir, prijatelj moj . . . Da, res je , , Več kot dva mesca je že od tega . . . Slabost te je vrgla . . . Brez zavesti sl bil . . . še hujše ... Pa vse je minilo ... Po ulicah je solnce in ptice pojo.«
Trd, a dobrohoten glas, ko težko omahnem nazaj na vzglavje:
»Sedaj je dosti, gospodična .... Preslab je še . . . In Vi, pijte to. pijte vendar! Pijte in bodite pametni!«
Neka roka mi moli skodelico, polno neke prozorne tekočine.
»Pij, predragi, pij in spavaj. Pomiri se, jutri pridem zopet!«
Pil sem. Neskončen mir. Zenska — Judita? Juljeta? — se je zopet sklonila nad menoj. Njene ustne so se lahno kakor libele dotaknile mojih las. Ali spim? Dvigam se, visoko se dvigam k, zlatu žarkov in dišav. V svetlih oblakih plavam. Prozorni angelji me nosijo, sami angelji, nežni angelji...
Angelji! Angelji! . . . Razkoračeni ptiči, oboževanja vredne pošasti v vabečih krogih. Kroglje, polkroglje. kakor prezreli sadovi . . .
Juljeta pride jutri zopet.
Velika klet
v centrum Maribora, suha, se takoj odda v najem- Naslov Maribor, Aleksandrova cesta 12, Komaver.	U
Triko svilo
140 cm široko za obleke in perilo ž Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17, Maribor.	Klil
Iščem stanovanje z 2—3 sobami za 1. oktober ali 1. november v Mariboru ali vsaj v najbližji okolici. Ponudbe z navedbo višine najemnine pod »Mirna družina« na upravo našega lista. U
Sandale,
dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8.	949
Gospod
se sprejme na stanovanje in mano. Slovenska ulica 16.	1376
Novi foulardi dotpeli
lllllllllillilllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllll
meter po Din 78*—
nniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pohitite na Glavni trg št. 17
v trgovino 1298
IVANA TRPINA
v slovenskem prevodu!
Knjiga je v jako lični o-premi in velja broširana 46 Din, v platnu vezana 56 Din. Naroča se v
knjigam! Kovne ?aSn®
Maribor, Aleksandrova c 13
IZŠEL JE
ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV
Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din. vezana 160 Din., poštnina 10 Din več. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta Stev. 13
ra.ilAAAAAAAAAAAMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAC1
Kaaajm	Kakotlt
S
AU JE RES, DA SE DOBE PRI TVRDTKI
I . ORNIK, MARIBOR !
KOROŠICA CESTA 9.	»
fr
,	fr
VSI OLBAČILNI PREDMETI PO IZREDNO '
NIZKIH CENAH TUDI N-A OBROKE?	►
če je blago res dobro in trpežno.	:
KAKOR PRAVIJO NE ODLA&AJi fi.	Z
m
*
M
0VVVV« VTVTTVTTTVTVVVTVVVirVTTV^VVVV^TVT^frVVVVVVVfVTVV
Konec. —
•".It!
M«B agtofr, M afrffi jo v pear»-dovalM fr racijaijM iwmh obtifl.t?. : «««ka bmd< 30 p. Mjmaajii nseek Din &•—
Mali a
€7	n*
dopfrwweje fr egi*.
trpey«fcsg» ali rsMcMHnga Ktafaja: VMka	50	pj
najmanj* uHth Din 10-—i
Pozor zastopniki!
Sreike na obroke I
Lokal In delavnico v sredini mesta primerno za vsako obrt, se odda v najem. Ponudbe na upravo lista pod »B 52«.	I377
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Llubliani: predstavnik izdajate! ia in urednik-P ran Brozovlčv Mariboru. liska Mariborska dakarm, el d., agedstavnik
Stanko tietclav Mariboru.