v; .*■ .v e-// »^. TSrf* r ’*‘ “t ‘ * Itev, 24.,Leto III. veT}jpL tu še prav posebno - delili duhovne dobrote, da smo ob njih šele s poznali njih pravo vrednost, jih začeli ceniti in ljubiti. Duhovne obnove so nam pomagale razmišljati c naših slabo¬ stih. Vsak mesec smo naredili točne in natančne obračune našega -du¬ hovnega življenja v dobri spovedi obžalovali svoje napake in napra= vili nove sklepe. Vsako, leto'smo opravili duhovne vaje, v katerih smo se utrdili v verskem življenju in naredili nove sklepe. V begunstva &mo šele prav začeli ti sveto mašo in sve¬ to obhajilo in zato se je velika večina dnevno udeleževala svete daritve in dnevno prejemala sveto ol tajilo* \ > Štev, 24.,Leto III, -6 - 13. junija,1948. Otresli smo se svoje sebičnosti, v kateri smo mislili, da \ je za nas važno samo to, da smo mi sami dobri, da mi sami iEpolnju= jemo verske dolžnosti in da mi sami Živimo po veri. Spoznali smo, da je najgloblje krščanstvo prav v tem, da posredujemo božje življe= nje- tudi. svojemu bratu, ki ni prejel toliko milosti kot mi, -ki ima več težav pri svoji duhovni poglobitvi. To naii bo še posebno dobro služilo v emigraciji, kjer'bo za mnoge več priložnosti ,za slabo 'šiv= Ijenje. To bo naša važna, če ne najvažnejša naloga v emigraciji„Kaj nam bo koristilo vsejdrugo, če bomo brez vere in brez morale prišli čez leta domov in samo pomnožili število onih, ki so po sili razmer odpadli od vere. 'Pa tudi v materialnem oziru smo se ves čas begunstva lepo pripravljali na emigracijo. Večina beguncev je bila tudi tu zaposlena v svojih'pokli= cih in se v njih tudi še nadalje izobraževala in dopolnjevala; Mnogi so si izbrali pod silo razmer nove, morda tudi boljše poklice. Mnogi so izpopolnjevali svoje znanje v raznih tečajih,' zlasti inteligenca pa se je posvetila študiju jezikov, zlasti nemščine in angleščine, zadnje čase pa tudi španščine,. Ne smemo pozabiti našega dijaštva. Večina je nadomestila vse, kar je med vojsko zamudila, mnogi pa so s pridnostjo dosegli več kot bi morda v normalnih razmerah. Marsikdo se je posvetil 'študiju in končal celo srednjo šolo in je danes že na univerzi. Ne moremo prezreti tudi literature, ki je bila izdana v begunstvu, zlasti cela vrsta strokovnih in gospodarskih knjig, ki bo= do marsikomu po&agale pri ustvarjanju novih življenjskih pogojev v svetu. Izšlo je pa tudi več knjig in brošur, ki so nam dale jasne po= glede glede našega bodočega narodnega, državnega in političnega živ= ljenja* Vsi: inteligenca, kmet in delavec, obrtnik in uradnik smo imeli dovolj prilike, da smo se izobraževali vsak v svoji stroki. Kdor vsa ta tri leta ni lenuharil in je pridno izkoriščal ugodne prilike, za tega lahko rečemo, da je duhovno toliko utrjen in v materialnem oziru toliko pripravljen, toliko močan in toliko obo= rožen, da bo v svetu lahko vzdržal, pa ne samo vzdržal, ampak tudi napredoval. Kdor je šel pa s prezirom mimo vsega, kar mu je‘ taborišče nudilo dobrega, ta pa v tujini ne bo vzdržal. Dejstvo je, da se mnogo naših ljudi v tujini res zgubi. Niso šli po svetu dovolj pripravljeni. Nekaterih se loti dolarska mrzlica, drugi utonejo v vinu, tretji sproste svoje strasti. Večina od teh začne opuščati svete zakramente, nedeljsko • službo hožjo, nato pa začno pešati v verskem, moralnem in končno tudi v narodnem pogledu. Mnogi vidijo v svetu samo bogastvo, snovne dobrine in uži= vanje, ne vidijo pa nevarnosti tujine. Zato lahko rečemo: v svetu bodo vzdržali in napredovali sa¬ mo oni, ki so osebnosti - izgrajeni liki, ki so trdni, ponosni, sa= mozavestni in močni v svojih načelih. Osebnosti žive visoko nad povprečnostjo, niso črnogledi, ampak žive iz močnega krščanskega idealizma. Sive po katoliških na¬ čelih tudi v svetu. ljubijo svoj narod, Slovenci smo po številu majhen narod, toda kljub temu smo vzdržali stoletne turške navale, protestantizem se je razbil na - na= Ših tleh in ob naših narodnih mejah se bo zlomil tudi komunizem, To so tri točke naše narodne zgodovine in vredne, da jih primerjamo s slavo in junaštvi največjih narodov. - 7 - 13* junija 1948» Štev, 24*, Leto.III. Zavedajmo se, da se je nag narod v težkih dneh zgodovine vedno znašel ob pravem času. Pomagali so mu; nadarjenost, pridnost, vernost, pogum. V ponos nam je lahko tako lepo izpel jano zadružništvo s književnost, ki prav nič'ne zaostaja za ve£jidtinarodi; Šolstvo,pro= sveta in organizacije v splošnem. le v športu smo tekmovali z veli¬ kimi narodi. Posebno ponosni smo lahko na našo slovensko pesem 0 Nanjo ne pozabimo tudi v tujini. Lepa slovenska pesem bo osvojila srca vseh, katerim bomo dali priliko;, da jo bodo lahko poslušali in obču¬ dovali* C.e bo odpovedalo vse, naša slovenska pesem bo gotovo tista, ki nam bo v svetu pomagala odpreti marsikatera vrata. Ne pozabimo tega in gojimo tudi v tujini - kjerkoli bomo - nago lepo slovensko pesem* ■ Lažje bi v verskem, moralnem'in narodnostnem pogledu vzdrži li». ako bi se naselili‘kje skupaj in bi živeli v skupnosti, kot ži= vimo sedaj v taborišču. Toda izgleda, da je božja volja, da se raz= pršimo po vsem svetu, Tako imamo že sedaj naše begunce raztresene po Angliji, Kanadi, Venezueli, Združenih državah. Naši akademiki Študi= rajo v Avstriji, Italiji, opaniji, Argentini. Toda večina se nahaja Še vedno v taboriščih. Ko se bomo vsi ras,selili,bomo gotovo raztreseni po vseh de^ih sveta. Ge bomo osebnosti, bomo vzdržali in če. bomo v svetu vzdrža= li, bomo prinesli našemu narodu ogromen dobiček. Mislimo na to in de= lajmo za to! (Nadaljevanje) 4. Vsak dober pastir takoj zasluti, od kje preti nevarnost njegovim ovčicam. Zato je tudi gospod župnik Janez Smrekar po obisku opernega pevca Janka Ahačiča pri Cvelbarjevih takoj zaslutil nevar« nost, ki preti Cvelbarjevim, posebno ~ Cilki. Ob takih trenutkih je sicer težko presoditi vso nevarnost. Bodočnost je Bog zakril našim očem. Težko je pa tudi vedno natančno videti in doumeti božja pota in božjo voljo. Po tistem obisku sta on in oče Cvelbar dobro in natančno ' razsodila, kaj je privedlo opernega pevca Ahačiča na Cvelbarjev dom. Oba sta zrela moža in zato jima niso ušli‘topli in božajoči poglpdi mladega pevca, s katerimi je opazoval Cilko* Konec koncev to samo na sebi ne bi bilo nič posebnega'in nič slabega. Toda dvoje dejstev je jemalo mir obema; najprej to, da je Cilka nameravala stopiti v red, drugo pa to, da tega človeka nista prav nič poznala. Vse to ima lahko za Cilko dalekosežne posledice. Lahko po= stane vsa ta stvar velika ovira božjim načrtom, lahko se prekrižajo božja pota in tepta božja volja. Lahko je tudi božja volja, da se Cilka poroči. Tako nenadno je prišlo vse in kdo naj sedaj vse to prav presodi? Lahko je prav prvo, lahko drugo. Samo kdo naj da.odgovor na vsa ta vprašanja? ' Pri tem onemi vsa Človeška modrost,. Samo Eden je, ki more dati odgovor na vsa zamotana vpra§a= nje. 8 ** Štev« 24. • Leto III. .v..n iBgg-.Taa-.^,^,.. , " rr.-r.rr;;;.,,. igg 13. junija 1948. ■ ■r . a a r a r . v . T . ^ ,^ - 1 -' ;•■■■ . . 1 ■■'» — ■t—-- Gospod župnik Janez se je sprehajal p.o svoji sobi. Hodil- je od okna do vrat in,od vrat do okna. V rokah je držal brevir, a se ni'mogel zbrati in moliti. Misli so mu vedno uhajale k Cvelbar¬ jevim* Kot dobri pastir je čutil nevarnost, ki preti njegovi ovčici. Kaj naj stori? Kako naj svetuje? C, y . Spomnil se je, kako ga je Cilka prosila, naj se je spomi= nja v molitvi, da se bo lažje odločila za pravo pot v svojem nadalj= nem življenju. Takrat je gospod Janez mislil, da je ge samo po sebi umevno in razumljivo, da pojde Cilka v red k Šolskim sestram, kot je to že omenila. Sedaj je pa uvidel, da stvar ni tako enostavna in da bo res treba prositi Boga za pravo odločitev in posebno zato> da bo pokazal bolj jasno in bolj določno, kakšna je njegova naj svetejša volja, -Te Ogrnil je suknjo in šel v cerkev pred tabernakelj, V go=* reči molitvi je priporočil zadevo Njegovemu mogočnemu 'varstvu. Še bolj kot na župnika je stvar vplivala na očeta Cvelbar^ ja. Ali je sploh kje na svetu oče, ki bi ne želel vsega najboljšega svojemu otroku? S skrbjo in ljubeznijo je zasledoval vzgojo. Bil je vesel in srečen, da je Cilka tako lepo končala svoje Študije in se veselil uspehov, ki jih je imela pri vodstvu cerkvenega petja. Sedaj je pa velika skrb legla na njegovo srce. Kaj naj stori? Samo eno' je mogoče: pomagati v dekletu, da bi srečno piesta= lo to preizkušnjo."Bog nas preskuša.” Cesto je ponavljal: ”Ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega." Molitev in'žrtve! Kar je mimo tega, je samo poslabšanje. Zato ni samo molil, ampak se tudi žrtvoval. Sklenil j e,da toliko časa ne bo prižgal svoje priljubljene pipice, da njegovo naj= dražje, njegova Cilka ne bo rešena. To je bila zanj velika žrtev.Tr= pel je mnogo duševno in telesno. Ni se mogel umiriti. Neprestano je imel občutek, da mu nekaj manjka. Toda moško in junaško je prenalal žrtev, ki jo je prostovoljno sprejel nase. In Cilka? Od koncerta dalje je živela v nekem polsnu. Mnogokrat ni vedela, ali je posamezne dogodke življenja sanjala ali se je res vse to dogodilo. Čutila je, da se je v njej javljalo nekaj novega, ne=: poznanega, nekaj velikega, toda nekaj trpkega in bolečega. Postala je zamišljena, vase pogreznjena. Sedaj v počitnicah, ko je bila doma, je od matere prevzela vse gospodinjske posle in pri tem vsakdanjem delu je mnogokrat sama sebe našla, kako je sredi dela obstala in se zamislila nekam daleč in pred njo so vstajale slike zadnjih dni: pri vsaki pa je bila po¬ stava Janka Ahačiča. Bil je sicer lep, mlad mož, da malo takih. Kaj je mogla ona zato, če je njegova podoba neprenehoma vstajala v njeni duši. Petje in orgle, ki jih je imela v svoji sobi, sta onemela. Vse je- kakor izumrlo pri Cvelbarjevih. Oče je molčal in trpel, Cilka je molčala in trpela, mati pa ni mogla do besede, ker sta oba mož in hči molčala in jim ni bilo do govorjenja. Cilka je prvič v življenju občutila, kaj je trpljenje, kaj se pravi trpeti. In'ona je sedaj res trpela. Javljala se je ljubezen. 'In prav to je bilo povod njenemu trpljenju. Kaj bo sedaj? Ali pusti,-da se ta iskra razplamti v pla= men? Ali naj popolnoma zavrže misel na vstop v samostan? Posebno, pa je trpela zato,ker je videla kako sta trpela o č^j.n^ospo d ^Žy .j3n|k. Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu.