Poitniaa plačana v gotovini.
ŠTEV. 253.
V LJUBLJANI, torek, 8. novembra 1327.
Posamezna številka Din 1*-LETO IV.
Mm j« vaak dan opoldn®. izvzemšl nedelje ln praznike.
Beoečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neoavlssn političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UiPRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p*
Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev.
Zvezna pogodba s Francijo stopi takoj v veljavo.
jet predlog, da se ta točka odstavi z
Desetletnica boljševiSke revolucije.
Z velikim poni po m in z mojstrsko režijo proslavljajo te dni v Rusiji desetletnico svoje revolucije. In v enem oziru je njih zmagoslavje brez dvoma upravičeno. Zakaj že samo to dejstvo, da morejo praznovati desetletnico, da niso vrgle ob tla njih vlade nekrvave vstaje domačih nasprotnikov in ne sovražnosti zunanjih nasprotnikov, da so vzdržali glad in strahote najbesnejše državljanske vojne, že samo to opravičuje njih zmagoslavje.
Druga pa je stvar, če človek pogleda materielne efekte, ki jih je dala boljše-viška revolucija. Tu pa negativni uspehi naravnost potisnejo ob tla vse pozitivne. Padla je v vodo svetovno revolucija in danes spominja Stalin na to najvišje geslo oktobrske revolucije, potem se sliši to, kakor slab dovtip. Zakaj po vrsti v vseh deželah je misel na svetovno re-^lucijo vedno slabejša in postala je že toko slaba, da so boljševiki sami pričeli Priznavati njeno nemočnost. In ravno laka je stvar z vsemi drugimi komunističnimi gesli. Zasebna lastnina leze v Rusiji vedno bolj na dan, privatna trgovina si je že priborila poloficielno priznanje in na vaseh vodijo kmetje samo kapitalistično gospodarstvo. In niti geslo o verskem opiju ni prodrlo in ruske cerkve so polne, kakor v času carja.
Še bolj žalostni, pa so efekti botjševi-škega evangelija na ^političnem in gospodarskem .polju. Nekdanja ruska velesila še danes nima besede v koncertu velesil in v Mandžuriji more japonski plačanec nagajati sovjetom, kakor da bi bila Rusija le majhna evropska državica. Na gospodarskem polju pa z državljansko vojno povzročena razvalina še vedno ni popravljena in standard ruskega prebivalstva je danes nižji ko pred vojno.
In vendar ima boljševiška revolucija nad vse velik pomen in vendar more postati ona v desetletjih tisti vzrok, da bo Rusija zopet popolnovredna velesila.
Silovit pritisk v carskih časih je povzročil, da se je vsa ruska inteligenca oprijela idej, ki so bili carski najbolj nasprotne. Zaradi tega niso mogli pritegniti ruskih množic, ne kadeti in ne revolucionarji, temveč le boljševiki s svojimi najbolj ektremnimi nazori. Množica hoče kričečih nasprotij in carskemu absolutizmu je mogla kljubovati le skrajna svoboda, kakršno je obljubljal komunizem. In to so boljševiki razumeli,, ker bili so ki ona aktivne ruske intelingence. In sipali so obljube, da so pritegnili narod, nato ga pa pravočasno okovali, ker niso pozabili, da žive v Aziji, kjer je absolutizem donia. In tako so postali gospodar-3* ogromne države in iztrebili vse svoje nasprotnike, da ni danes v Rusiji organi-Z1,ane skupine, ki bi jih mogla vreči.
Obstoji pa druga isla, kateri niso kos niti komunistične doktrine in niti sila sovjetskega vladnega aparata. In ta sila je življenje s svojimi naravnimi zakoni. Zrevolucionirali so boljševiški ruski narod in ,inu vsilili tak krvav napredek, ko svoje dni Peter Veliki, na katerega se tako radi sklicujejo. Tudi reforme Petra Velikega se niso vzdržale v obliki, kakor s<i bile dekretirane, toda ustvarile so tla za napredek vsega naroda in bile prvi korak, ki je privedel Rusijo v Evropo.
Drug tak korak je boljševiška revolucija. Kajti šele z njo je bil carizem definitivno ubit in šele sedaj je postal ruski kmet resničen lastnik svoje zemlje. Danes se posledice tega dejstva v javnem življenju Rusije še ne čutijo v polni me-r>, ker še ni dovršil ruski kmet obnovo svoje zemlje. Toda že so tu prvi znaki 'za vstajenje kmeta in ne brez vzroka je opozarjal Lenin še tik pred smrtjo svoje
Beograd, 8. nov. Dr. Voja Marinkovič potuje danes ob 4. popoldne s Simplon-orientekepesoiin v Pariš. Včeraj je kralj podpisal akt, s katerim pooblašča dr. Marinkoviča, da v kraljevem imenu sklene in podpiše pogodbo o prijateljstvu in zavezništvu med našo državo in Francijo in sicer pod pogojem, da kralj to odobri. Ker bo na podlagi tega pooblastila ta fakt dobil tudi najvišjo sankcijo, zato te pogodbe sploh ne pridejo pred narodno skupščino, da bi jih ratificirala. Na tak način sta bila tudi sklenjena in podpisana pakta o prijateljstvu med našo državo in Češkoslovaško ter med našo državo in Rumunijo, ki tudi nista prišla pred narodno skupščino.
Dr. Marinkoviča bo za njegove odsotnosti v inozemstvu nadomestoval dr. Kosi a Kumanudi. Tudi o tem je že podpisan ukaz.
Kar se tiče Italije, se je napram njej postopalo tako, kakor je postopala ona o priliki, ko je sklepala pogodbo z Madjar-sko. Mi smo Italijo na podlagi pogodbe
o	prijateljstvu z njo obvestili o tem, da se bo podpisala pogodba s Francijo. Ta notifikacija se je izvršila že predvčerajšnjim, ko je Bodrero posetil dr. Marinkoviča.
Ker dr. Marinkovič že danes odpotuje, se računa, da bo že v četrtek zjutraj v Parizu. Po tem, kar so trdili na pristojnih mestih, še ni za trdno določen dan,
Beograd, 8. nov. Včeraj popoldne ob pol 5. se je začela seja finančnega odbora. Prva točka dnevnega reda je bila volitev članov za državni odbor. Predsednik dr. Subotič je naznanil, da bo to točko odstavil z dnevnega reda, ker ni finančnega ministra pri seji.
Dr. Krajač je zahteval, da se članom finančnega odbora dostavi potrebno gradivo za delo. V prvi vrsti je potrebno, <Ja se dostavijo zaključni računi, potem pa statistični podatki o dohodkih v posameznih pokrajinah. Dr. Subotič ugotavlja, da finančnemu odboru ni bil še dostavljen niti predlog proračuna niti zaključni račun, zato tudi predsednik ne more teli pripomočkov dati članom finančnega odbora na razpolago. Prav tako predsedstvo tudi še nima statističnih podatkov.
Dr. Subotič prečita nato protestno vlogo slovenskih gospodarekih krogov proti novi uredbi o davkih in ugotavlja, da finančnemu odboru ni bila predložena še robena uredba. Prečita se za tem še vloga Zveze hranilnic v Sloveniji, v kateri Zveza zahteva, da se eden njihovih zastopnikov imenuje v začasni-gospodarski svet.
Prešlo se je potem na drugo točko dnevnega reda: izvolitev odbora za prošnje in pritožbe. Dosegel se je sporazum, da v tem odboru dobi vlada 6 članov, opozicija pa 4. Od radikalov so prišli v
pristaše, da pridobe tudi ruskega kmeta za svojo vlado. In eden glavnih vzrokov naspiotja med opozicijo in komunistično večino je tudi v različnem pojmovanju kmetskega ali podeželskega problema.
Jasno je, da predstavlja ruski kmet tako silo, da ga morejo sovjeti pridobiti za sebe le s sporazumom. Ta sporazum pa je mogoč le, če krenejo sovjeti s svojo politiko na desno in osvoje glavna načela ruskega agrarizma. šele potem pa, ko bo ruski krnet prisilil komunizem do evolucionizma in pokopal revolueionarstvo, žejo pozitivni plodi boljševiške revoluci-
ko naj se podpiše pakt. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da bi se imel pc programu, ki je za to določen, francosko - jugoslovenski pakt podpisati v petek.
Pariš, 8. nov. Potovanju dr. Marinkoviča v Pariš pripisujejo v tukajšnjih političnih krogih veliko važnost. Njegov prihod je v zvezi s podpisom pakta. Dr. Marinkovič želi povdariti važnost tega dogodka. Francoska vlada je dozdaj neprestano odlagala podpis tega akta. Jasno je bilo, da je Francija tako delala zato, da ne bi izgledalo to kakor kako izzivanje fašistične Italije ali kakor kak korak proti njej. Da se je Briand sedaj odločil, da se ta pogodba le podpiše, se mora smatrati kot sprememba dosedanje smeri francoske politike napram Italiji. Trde, da je glavni razlog za to nedavna italijanska pomorska demonstracija pred Tangerom. Kakor zatrjujejo krogi na Quai d’Orsay, hoče Francija s to gesto pokazati, da tudi njena potrpežljivost ni neomejena in da Francija odslej ne bo več sama, ako bi fašistični Italiji kdaj palo v glavo, da bi poskušala uresničiti svoje grožnje napram Franciji. Misli se, da bo ta opomin zadostoval tudi silni fašistični glavi in da bo Italija prenehala ! s svojim poseganjem v vzhodni in zapad- \ ni del Sredozemskega morja, s čimer bo zagotovljen evropski mir.
Poma Popovič, od SLS Vladimir Pušenjak, od radičevcev Predavec in Pavle Radič, od SDS Juraj Demetrovič, od zem-Ijoradnikov dr. Tupaujanin in od Demokratske zajednice Šalih Baljič in Andrija
Radovič.
Sledila je nato tretja točka dnevnega reda: uredba o začasnem gospodarskem s'etu. Predsednik dr. Subotič predlaga, de se ta točka odloži, ker so se člani HSS pritožili, da jim besedilo uredbe ni bilo
o	pravem času dostavljeno. Dr. Spaho izjavlja, <]a je on vprašal, ali ta uredba lahko pride na dnevni red, pa se mu ,le to potrdilo. Krajač smatra, da bi pomenilo nezaupnico ministru, če bi finančni odbor odklonil razpravo o tem piedmetu. Štefan Radič protestira, da finančni minister ni navzoč, da bi podal izjavo o tem predlogu. Kaj takega bi se v dobri družbi ne smelo dogajati. Zato se nikar ne čudite,« pravi, »če boste to v plenumu drago plačali.«
Predsednik dr. Subotič da na glasovanje predlog, da se la točka dnevnega reda odgodi. Klici: »Kaj pa je potem z izjavo dr. Spaha?« Dr. Subotič: »On je izjavil v imenu finančnega ministra, da se
o	tej točki ne more razpravljati, ako bi finančni odbor šel preko tega.«
Radič: »Pa preidimo preko tega! Mi hočemo razpravljati. Prišlo je do prerekanja in objasnjevanja in v največjem hrupu je predsednik ugotovil, da je spre-
je, katero pa bodo zadnje posledice označile zato le kot rusko in ne kot komunistično revolucijo in najsi je bil trud komunističnih voditeljev, da ravno to preprečijo.
Ko pa je na obzorju boj med Trockijem in Stalinom, ko postaja ruski kmet ^o-' spodar v vasi, ko so vidni le še zadnji ostanki propagirane svetovne revolucije, praznujejo boljševiki desetletnico svoje zmage, ki postaja vedno bolj poraz komunističnih doktrin in zmaga od suženjstva oproščenega ruskega naroda.
dnevnega reda.
Na vrsto je prišla potem četrta točka: uredba o draginjskih dokladah. Tudi tu izjavi dr. Subotič, da je ta točka pomotoma prišla na dnevni red.
Odbor je prišel nato na peto točko: da se ministru za javna dela odobri kredit za popravilo mostu čez Moravo. Tu je zopet prišlo do prepira z opozicijo. Omenjali so se razni slučaji, da vlada večkrat ni izplačala zapalih računov.
Seja je bila nato ob pol 7. zaključena. Prihodnja seja bo 21. t. m. ob 10. dopoldne z dnevnim redom: izvolitev članov državnega odbora.
BODRERO ODIDE ZA STALNO IZ BEOGRADA.
Beograd, 8. nov. Italijanski poslanik na našem dvoru Bodrero je na poziv rimske vlade sinoči ob pol 7. odpotoval iz Beograda. Pred odhodom je imel daljši razgovor z dr. Marinkovičem, potem pa je bil še na svečanem obedu pri angleškem poslaniku Kennardu.
V diplomatskih krogih smatrajo, da je z novo nastalim položajem odločeno tudi vprašanje Bodrera, ki bo gotovo za stalno odšel iz Beograda. Zdi se, da je rimska vlada z Bodrerovim delom v Beo-giadu zelo nezadovoljna, posebno zaradi tega, ker se je Bodrero pokazal v zelo slabi formi in ni znal preprečiti podpisa francosko - jugoslovenske pogodbe.
V tujih diplomatskih krogih govore, da bi bil Bodrero že davno moral biti izmenjan z Vanutellijem, sam pa da bi šel za italijanskega zastopnika na kako drugo mesto. Kakor pa mislijo tuji di-plomatje, sedaj ne pride v Beograd Va-nutelli, temveč Summonte, ki je bil že Uta 1924 odpravnik poslov v Beogradu in ki je največ delal na takozvanem rimskem paktu, s katerim so bili urejeni od-nošaji med Italijo in našo državo. To je bilo namreč 31. januarja 1924, ko sta Pa-šič in Ninčič šla v Rim podpisat pogodbo. Summonte je bil takrat od italijanske vlade nagrajen s tem, da je bil postavljen za svetnika italijanskega poslaništva v Parizu, sedaj pa je bil generalni konzul v Munchenu z rangom ministra.
ZAUPNIK F AN NOLIJA V BEOGRADU.
Split, 8. nov. Semkaj je predsinočnjim dospel s Krfa s parnikom »Srbiiiom-znani albanski nacionalist in pristaš Fan Nolija dr. Klišura. S Splita je takoj odpotoval v Beograd, kjer ostane nekaj dni, potem pa- odide na Dunaj.
PROSLAVA KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE.
Moskva, 8. nov. Svečana seja moskovskih sovjetov, katere so se v velikem številu udeležili tudi tuji delegatje, je trajala predvčerajšnjim vse popoldne in še zvečer. Prvi je govoril Buharin in za njim po vrsti vsi drugi. Slavili so so-vjetsko zvezo kot pionirja za osvoboditev delavstva vaega sveta. Dekoracija vseh prostorov je simbolizirala isto misel. Z '■elike sovjetske zvezde, ki je bila pritrjena na Ljeninovem poprsju, so -se vili rdeči trakovi, ki so v osmih svetovnih jezikih nosili napise: Vsem, vsem, vsem!
BAXA ZOPET ŽUPAN PRAGE.
Praga, 8. nov. Z 78 od 98 glasov je bil narodni socialist Baxa včeraj vnovič izvoljen za vrhovnega načelnika mesta Prage.
25. PARTIJA PREKINJENA. Newyork, 8. nov. Iz Buenos Airesa javljajo, da je bila 25. partija Aljehin-Capablanca po 40. potezi prekinjena.
Seja finančnega odbora.
odbor: Ilija Mfhajlovič, Grga Popovič,
vvm&mdatasMsmm*.
Obmejno prometna konferenca v Mariboru.
Jutri se sestane v kazinski dvorani v Mariboru jugoslovanskc-avstrijska komisija, ki ima nalogo rešiti vprašanje velikega skupnega obmejnega kolodvora med našo kraljevino in avstrijsko republiko. Našo državo bo z; stopalo na tej konferenci okrog trideset ekspertov prometne stroke in ostali'! panog, ki so z njo v zvezi. Vodstvo delegacije bo v rokah odposlancev osrednje vlade v Beogradu. Avstrijsko republiko bodo zastopali odposlanci iz Gradca in Dunara, skupno menda okrog dvanajst oseb. Po prvi skupni seji si? bo konferenca razdelila na več odsekov, ki bodo imeli nalogo preštudirati posamezna
•	pecijelna vprašanja, prometno, carinsko, policijsko itd. Ko bode ti odseki s svojim delom gotovi, kar bo trajalo približno teden dni, se bedo njihovi zaključki pretresli in redigirali na plenarni seji konference, na kar bodo zaključni predlogi odposlani v odobritev beograjski in dunajski vladi.
Ta konferenca bo za končno ureditev vprašanja prometa med Jugoslavijo in Avstrijo velikega pomena, ker se bo s tem likvidiral problem, ki se vleče že vse od 1. 1918 do danes. O tej stvari se je že veliko razmišljalo, govorilo in pisalo. Pretresala se je ta zadeva tudi že na vseh dosedanjih gospodarskih, trgovskih, političnih in prometnih konferencah, ki so se v zadnjih letih vršile med obema sosednima državamo, do končne odločitve pa kljub temu ni prišlo. Vzrok temu so bila v prvi vrsti vprašanja malenkostnega značaja, ki so izvirala na eni strani iz nacijo-nalnih, na drugi strani pa iz gospodarskih pomislekov in interesov Jugoslovanov in Avstrijcev.
Pri nas so se pred leti javili ljudje, ki so bili proti temu, da bi postal Maribor glavni skupni obmejni kolodvor med Jugoslavijo in Avstrijo, češ, da bi se s prihodom avstrijskih železniških, carinskih in drugih uradnikov in nameščencev ojačal nemški element v našem mestu. Temu nasprotno so graški listi imeli strah pred slovenskimi uradniki in nameščenci v Špilju, so pa iz gospodarskih ozirov kljub temu zagovarjali stališče, naj se namesti tak kolodvor v Špilju, torej na avstrijskih tleh. Da so bili ti pomisleki z ene kakor druge z strani, deplasirani in prav provincialno malenkostni, o tem menda ni treba izgubljati besed. Dejanske potrebe, so šle preko njih in jutri iprične s svojim delom konferenca, ki jih bo, kakor vsaj upamo, definitivno pokopala
Dejansko stanje je vedno močnejše od želj in sentimentov, fo dejansko stanje pa je v našem slučaju tako, da more postati skupni obmejni kolodvor med Jugoslavijo in Avstrijo samo Maribor s svojim velikim kolodvorom in vsemi ostalimi napravami, ki so za to potrebne. Take primerne naprave bi se mogle v špilju ali v Ermovžu komaj zgraditi, kar bi pa .bilo zvezano z velikanskimi izdatki, katerih Avstrija trenutno gotovo ne zmore. Tako je torej čisto gotovo, da se bo sedanja konferenca odločila za to. da se vstanovi skupni obmejni kolodvor v Maribo-
ru. Maribor bo torej debil v bližnji bodočnosti tudi avstrijske železniške, carinske, finančne in policijske urade, ki bodo vršili svojo .pregledno službo za prekomejni osebni in tovorni promet skupno z našimi. V ta namen bo treba seveda novih ada.ptaoij in dozidav, kajti sedanji objekti na glavnem kolodvoru za to ne bodo zadostovali. Z zgradbo že projektirane in dovoljene carinarnice, bo sicer en del tega vprašanja rešen, ostal bo pa nerešen drugi in tretji del: nastanitev avstrijskih prometnih in policijskih uradov ter nastanitev avstrijskih uradnikov in nameščencev ter njihovih družin. Najlažre bi se ta vprašanja rešilo tako, da bi se dvignilo sedanje glavno kolodvorsko poslopje .vsaj še za eno nadstropje, avstrijska železniška uprava pa naj bi za svoje ljudi sama zgradila primerne stanovanjske hiše. V neposredni bližini glavnega kolodvora je še dovolj stavbenega prostora, ki bi se dal uporabiti v te svrhe, zato priporočamo konferenci naj bi osvojila ta predlog in ga podpirala tudi v Beogradu in na Dunaju.
Poleg vprašanja določitve skupnega obmejnega kolodvora na tej pregi, se bo bavila ta konferenca tudi z vprašanji skupnih obmejnih kolodvorov na progi Pliberk—Dravograd in Labud—Dravograd ter na progi Celovec— Jesenice. Po sedanjem razpoloženju se zdi, da se bo na prvi progi določil kot skupni obmejni kolodvor Pliberk, na drugi Dravograd in na tretji pa Jesenice, dasi bi bilo v vsakem oziru ;bolj praktično, če bi bil skupni obmejni kolodvor za obe progi Pliberk— Dravograd in Labud—Dravograd v Dravogradu, kot prometnem centru in križišču obeh preg, iproti temu pa so, kot izgleda, Avstrijci, ker hočejo dobiti v Pliberku koncesijo sa Maribor; protivni so pa temu tudi naši politični krogi, ker .pravijo, da bi se z ustanovitvijo skupnega kolodvora ustanovil v Dravogradu nemški kader, ki bi bil z ozirom na majhen kraj in nedavno preteklost lahko nevaren za naš nacijonalni razvoj v tem delu Slovenije, kar gotovo ni brez stvarne pod-lage.
Tako bomo torej v. Mariboru zopet napredovali v prometnem oziru. Uvedba skupnega obmejnega kolodvora‘bo imela gotovo svoje dobre iposledice za sam promet med obema državama, pa tudi za prometni in gospodarski razvoj in napredek Maribora. Z ustano-vtivijo avstrijskih obmejnih uradov in nastanitvijo uradnikov in nameščencev se bo dvignil tudi trgovski in tujskoprometni obrat. Maribor more to ustanovitev samo (pozdraviti; pozdraviti jo pa mora tudi vsa ona potujoča javnost, ki je bila sedaj deležna carinskih, ipolicijskih in drugih neprijetnosti kar na obeh straneh meje, v Mariboru in v špi-lju.S tem se bo vsa stvar poenostavila, procedura znatno skrajšala in prekoračenje tne-jo bo mnego lažje in udobnejše kakor je bito doslej. Naj bi sklepe konference čimprej odobrili, in izvedli tudi obe vladi, naša in avstrijska.	—M. S.—
Stalin a mednarodnem pomenu oktoberske revolucije
Sedanji vodja sovjetske vlade Stalin je napisal za včerajšnjo desetletnico ruske revolucije .pod gornjim naslovom članek, ki je bil v soboto poslan .po radiju v svet in ki je izšel včeraj v vseh sovjetskih listih.
V	tem članku dokazuje Stalin, da oktobrska revolucija ni samo revolucija v nacionalnem okvirju, temveč je predvsem revolucija svetovnega gibanja, ker pomeni temeljit preobrat v svetovni zgodovini človeštva in prehod od starega kapitalističnega sveta k novemu nacionalističnemu. Stalin poudarja dalje, da prejšnje revolucije niso nikdar pomenile tako velike izpremembe v političnem in gospodarskem življenju države, kakor jo je povzročila oktobrska revolucija v Rusiji.
To daje ruski revoluciji pomen revolucije svetovnega reda in vsled tega je odprla oktobrska revolucija dobo proletarskih revolucij v dražavah imperializma.
To dokazuje, da sc se boljševiki zopet oprijeli starih sanj o svetovni revoluciji, ki so jo
v času nove gospodarske politike potisnili čisto ob stran. Dejansko' je tudi sedaj svetovna revolucija rdeča nit v vseh sovjetskih člankih.
Nato razpravlja Stalin o sovjetskem režimu za časa njegovega desetletnega obstoja in pravi, da je SSSR ustvarila lefhelj za nadaljni razvoj komunizma. Važno etapo tega razvoja in ustvarjanja sovjetskega režima ipo vsem
Ustroj posameznih linijskih republik je isti ; kot pri zvezi. Tudi tu imajo: 1. kongres, 2. ! CIK, Predsedstvo CIKa in 4. Svet ljudskih komisarjev, kemisarijate in komisarje.
V	ustavah posameznih zveznih republik kakor tudi v zvezni ustavi čl. 9, 12, je normirana popolna ločitev cerkve od države in pravica do nabožne in protinabožne propagande. Lepaki: Vera je opij za ljudstvo!)
Med številnimi sveti in odbori, ki so pri-deljeni zveznemu svetu sovjetskih komisarjev je znana zlasti Celca (čerezvičajnaja komisija, izredna komisija), Id je vršila funkcije revolucijskega tribunala in policije. Imela je pravico konfiscirati imovino, razdeljevati krušne in druge živilsko izkaznice, objaviti seznam neprijateljev, voditi predhodno preiskavo itd. V resnici si je pa kmalu uzurpirala celo izvrševanje razsodb; proti njenim razsodbam ni bilo priziva. Pokrajinske čeke so s.e začele formirati šele 1. 1918, in od toga leta datira rdeči teror ki nima primera
v	zgodovini človeških zablod in ekscesov, značilne so za to dobo, ki je trajala leto dni, besede, ki jih je napisal »Rdeči teror« 1. oktobra 1. 1918: »Mi ne vodimo vojne proti posameznim osebam, mi trebimo buržuazijo kot klas. Ne iščite .pri preiskavi dokaza, da je krivec deloval v besedah ali pa v dejanjih proti sovjetom. Prvo vprašanje, ki mu ga morate zastaviti je: k kateremu razredu pripada, kakega pokoljenja je, kake vzgoje, na-obrazbe, profesije. Ta vprašanja morajo opredeliti obtoženčevo usodo.« Umrli Dzer-žinski pa je napisal kot v zasmeh: »angelsko čistost in zlato srce ima načelstvo Čeke.« Ječe s) bile prenapolnjene, smrtne obsodbe na dnevnem redu. Saratovska prov.inciijalna Čeka je izvršila v letih 1918, 1919 1500 usmrtitev. L. 1920 je odvzel Čeki na lasten predlog svet ljudskih komisarjev pravico do usmrtitve. L. 1922, 6. februarja je izdal ČIK (osrednji izvršilni odbor) nared.be, s katero ■ Se je formirala mesto stare Čeke »Enotna državna politična uprava« (GPU), ki vrši pod novim deviškim imenom funkcijo policije in obmejnih finančnih organov.
*	Literatura: »Das neue Ruflland« (Ber- : lin), Wells Rusija v megli, Djenkinovi me- j aoarji, šrom: Sovetske Rusko (Praga).
svetu tvorijo kolonialne nacionalne revolucije.
»Oktobrska revolucija je odkrila novo epo-ho kolonialnih revolucij, ki se morejo, izvesti v deželah podjarmljenih narodov in sicer
v	sporazumu proletariata in pod njegovim vodstvom.«	j
-Zlasti povdarja Stalin interes SSSR do re- ! volucionarnega gibanja v kolonijah in pravi, da je zasejala oktobrska revolucija seme revolucije v središčih imperializma in s teni ogrozila obstoj svetovnega kapitalizma.
V	drugi polovici svojega članka poudarja Stalin, da je treba z vso odločnostjo voditi : boj s kapitalizmom in podlaga tega boja mo- J ra biti in je — Moskva.
»Kakor nekdaj Pariz, ki je bil pribežališče j in šola za revolucicmarce, predstavnike upornega meščanstva, tako je danes Moskva pribežališče in šola za revolucionarne predstavnike dvigajočega se proletariata.«
Ocenjujoč oktobrsko revolucijo pravi Stalin, da je ona bila revolucija duhov, revolucija ideologije delavskega razreda.
Nato napada Stalin socialno demokracijo in njene nazore o revoluciji in delavskem vprašanju ter pravi, da je socialna demokracija danes edina opora kapitalizma in da se mora i zato proti njej boriti delavec ravno tako, ka-j kor proti kapitalizmu samemu.
P Ulične, gaspoiarske in kulturne prilike * sovjetski
Rusiji.
Svet ljudskih komisarjev (ministrski svet) je izvršilni organ Ceka, (izvršilnega odbora) oziroma predsedstva enniudvajseterlh. Šteje
 	  I"---~ ~ v-* v ’ u. i/uiimuvaijnvici i
kot rečeno deset članov razen predsednika, ki je bil do januarja 1924 Lenin, potem pa Rikov.
Zvezni komisarijati (posamezna ministrstva) so ali centralni ali pa avtnomni z oziri m aa to, če so skupni za vse zvezne republike, ali pa ne. Skupni komisarijati so: komisarijat za zunanje zadeve, vojsko in mornarico, pošto in telegraf, trgovinski in prometni komisarijat. Ostalih pet, med njimi tudi finančni komisarijat, je avtonomnih.
Na čelu posameznih komisarijatov stoje 'iiulski komisarji (ministri), ki imajo 3—7 članske kolegije, imenovane od sveta ljudskih komisarjev. (Kolegijalm sistem kakor
Enoten državen znak sta srp in kiladivo, prekrižana nad zemeljsko oblo In jo °kjaja klas z napisom: »Proletarci vseh de^ ’ 7'd' !' žito se«; v šestih, že imenovanih jezikih. 1)1-žavna zastava je rdeča, opremljena z < nini znakom. Glavno mesto sovjetske ,1 (SSSR) in hkrati glavno mesto ruske soci-jaMstične federativno sovjetske republike (RSFSR) je Moskva.
Težke hibe sodobnega parlamentarizma je odpravila sovjetska unija s tem, da je sovjetski delegat 1. dolžan sprejemati obvezna navodila (nasprotno vidovdanska ustava v čl. 74 alioea 2; birači ne mogu davati, ni narodni poslanici primati, zapovedim i obavezna uputstva!);
2. se lahko odpokliče, če je prišel v nasprotje z mandatom. (Pri nas je možen samo moralen pritisk potom časopisja, strankine nezaupnice) in
3. je v stalnem neposrednem kontaktu s svojimi volilci.
Glede volitev je treba omeniti sledeče: Vsak sovjetski državljan, moškega ali ženskega spola, brez ozira na versko pripadnost in narodnost, ki je izpolnil na dan volitev 18. leto, je volilni upravičenec. Izjemo tvori v tem oziru duhovščina vseh veroizpovedi, bivši policijski uslužbenci in članstvo carske hi-b0' i cs*!'le'ni a9 izključeni od volilne pravi-oe duševno bolni in bebci. O tem, ali naj bodo volitve direktne in tajne odloča glasom nekega dekreta iz 1. 1922 tročlanska gubernij, komisija. Običajno so volitve zato javne. Volitve se vrše na ta način v znamenju diktature proletarijata, ki si lasti monopol legalnosti.
SESTANEK TREH KRALJEV.
I
Italijanski, španski in bolgarski kralj so se ! sestali v Napolgu v zadevi kraljevske .poroke. 1 Dinastična zaroka, bo kdo dejal, ki le malo i zanima veliko politiko! Toda zadeva je pač j mnogo ibolj važna.
Ta sestanek le predobro odgovarja ciljem fašistovske politike, ki razvija uprav bujno aktivnost in Evropi ne pusti priti do miru.
Mussolini je na najrazličnejše načine pri- ; vabil v Italijo državne vladarje ali ministrske predsednike, da celo tuje ministre, da na ta način v očeh dežele dvigne svoj ugled.
Alfonz XIII., ki je dospel v Napolj, Viktor Emanuel III. in mladi Boris so lahko drug drugemu tožili o svoji usedi in o podrejeni ulogi, ki jo morajo igrati pod komando diktatorjev: Primo de Rivera je namreč španski, Mussolini in Ljapčev se pa namreč ravno tako malo brigata za javno svobodo in svojega kralja, kot njegov rimski ali madridski kolega.
Lahko si mislimo, da so se trije napo.1-vladarji in njih spremstva pogovarjali predvsem o političnih vprašanjih, ki jim jih je naložil »duce«.
iNa en strani je tangerska zadeva, ki je postala precej poostrena, odkar je prišel videmski princ s svojim brodov.jem, da podpira španske težnje’ in več ali manj jasno tudi laške pobožne želje.
Na drugi strani pa je Beni tov apetit na Jugoslavijo. S to kraljevsko zaroko upa, da bo pridobil Bolgarijo tretjič za zahrbtno igro, da pade bratu z nožem v hrbet.
Napol.jski sestanek hoče potoni dinastij zbližati tri diktature, ki vladajo v Rimu, Madridu in Sofiji.
Vsekakor pa to zbl.ižanje ni usmerjeno v smislu, da se ohrani Evropi mir, in zato ga mora vsak miroljuben človek beležiti z veliko skrbjo in nezaupanjem.
Politične vesti.
—	Notranje političen položaj je zaenkrat nespremenjen in brez zanimivosti. V ospredju zanimanja pa je zunanje političen položaj vsled skorajšnjega podpisa pakta prijateljstva in arbitražne pogodbe s Francijo. Brez vsakega dvoma je, da pomeni ta pogodba za Jugoslavijo veliko pridobitev, ker ni več Jugoslavija osamljena, temveč se more opreti na pomoč prve kopne vojaške sile sveta. Enako brez vsakega dvoma je tudi, da bo Francija svojo besedo držala in ostala naš zvesti zaveznik, kakor je bila vedno. — Podpis zvezne pogodbe pa dokazuje tudi stabilnost vlade. Le popolen političen naivnež more misliti, da bi Francija podpisala pogodbo z vlado, katere položaj je le danes cd jutri. Take pogodbe morejo skleniti samo vlade s trdno pozicijo, ki dokazuje, da so notranjepolitične razmere v državi konsolidirane. Samo fakt podpisa pogodbe s Francijo pove več ko vse kombinacije, vse taktiziranje in govorjenje opozicije. Vlada je močna in to bo zlasti dokazala skupščina pri glasovanju po debati o zunanje politični interpelaciji, ko vlada n bo doživela v skupščini samo dvetrettpns večino, temveč ko bo megla pokazati na nanjo političen uspeli. V toni je tui ' ‘V
da bo dr. Marinkovič Vclgovanjal na opozi
cionahio interpelacijo šele po 1-	‘	‘
I ariza, ko bo imet že v žepu podpisano zvez
',oj'na;u;£s« p«™
iistov Iz SofUe poročajo, da je zavzela proM-
u«r slovanska gonja na Bolgarskem tak obšel' da mora resno vznemirili vse prijatelje m hm. Pristaši makedonskega konnteta, v pi-
vi	vrsti italofilski finančni minister Mol, v razburjajo vsak dan znova bolgarsko javnost z vedno novimi trditvami, da je Jugoslavija kriva, da je bil ubit Mihajlov v Štipu.
Leninova vdova, ki je v zadnjem času ostro nastopila proti opoziciji.
■ver je beograjska »Pravda« objavila izjavo nekega visokega našega funkcionarja, da bodo imele akcije makedonskih četašev za makedonski komitet težje posledice in tako naj-brže tudi za Bolgarijo, pišejo sofijskii listi, da je ta izjava dokaz temnih namenov beograj-j ske vlade. »Sloga« piše, da je bil Mihajlov izvabljen ob 9. uri zvečer na cesto, čeprav je bivanje na ulici ob tem času prepovedano, s čemur da je dokazano, da so imeli atentatorji zvezo s policijo. Beograjski politični kiogi pa nasprotno trde, da so morali biti atentatorji iMitoajlovu dobro znani, ker drugače se pač ne bi odzval njih klicu. Atentatorji so bili torej Makedonci. — Po vsej verjetnosti je protijugoslovanska pisava bolgarski, i listov delo gotove sile, ki misli, da poostritvijo ednošajev med Jugoslavijo/ 'a Bolgarsko najlažje odgovori na zvezno p°" godbo med Francijo in Jugoslavijo. Mnenj/1 smo, da se bo tudi to pot naša cenjena *Prl‘ jatelgica« urezala.
= Težave z »Anschlussoin«. V Berlinu je te dni zboroval avstrijsko-nemSki parlamentarni odbor, ki naj bi izvedel izenačenje avstrijskega in nemškega kazenskega zakona. Pristaši priključitve Avstrije k Nemčiji so mislili, da bo tu najlažje dosežena enotnost. Pa so se zmotili. Večina nemških delegatov je bila odločno za ohranitev smrtne kazni, dočim jo v Avstriji smrtna kazen odpravljena. Tudi če bi pristaši sedanje vladne koalicije v Avstriji hoteli uvesti smrtno kazen, ne bi mogli tega storiti, ker bi morali izpremeniti ustavo, kar je pa brez pristanka soc. demokratov nemogoče. Jasno pa je, da se bodo soc. demokrati z vsemi sjlailli uprli uvedbi smrtne kazni v Avstriji. Da' ni bilo mogoče doseči soglasja niti v kazenskem zakonu, je naravno pristaše priključitve silno razočaralo in Anschluss je vsled tega izgubil mnogo pristašev in je zato tudi gibanje za priključitev Avstrije k Nemčiji zelo padlo.
_ = Proslava oktobrske revolucije se je vršila v nedeljo po vsej Rusiji z velikanskim pompom. Proslava je bila nov dokaz, da so sovjetski mogotci naravnost prvovrstni režiserji za masne demonstracije. Vse hiše,so. s plakati prenapolnjene, po ulicah je celo morje rdečih zastav. Vsi časopisi so priredili slavnostne številke s Stalinovim člankom na čelu. — Kara,vin in Bukarin sta imela glaven politične govore, v katerih sta poudarjala velik napredek, ki je bil v zadnjih letih dosežen na političnem in gospodarskem polju. \ čeraj pa je bil dan velikih vojaških parad. Glavna parada je bila v Moskvi pod poveljstvom vojnega ministra Vorošilova.
= Ameriški oficirji aretirani v Benetkah. Po vesteh pariških listov je prišlo v Benetkah do ameriško-italijanskega incidenta, ki najbrže ne ob ostal brez diplomatskih posodic. Na terasi neke kavarne so sedeli §tir.ie ameriški oficirji v oivilu, ko je prikoraka^8 mimo terase četa italijanskih vojakov z razvito italijansko zastavo. Vsi gosti so vstali in tako izkazali čast italijanski zastavi, le ameriški oficirji so obsedeli. Par minut nato so •prišli italijanski mornariški oficirji v spremstvu policijskih uradnikov in obtožili ameriške oficirje, da so žalili italijansko zastavo. Čeprav so Amertkanci ta očitek zavrnili, so bili aretirani. Intervencija ameriškega konzula v Benetkah je bila brezuspešna. — Nas samo veseli, če se tudi Amerikanci malo seznanijo s fašistovskimi manirami.
VOLITVE V ZBORNICO ZA TOI.
Volivna komisija je do včeraj zvečer preštela 14.885 glasov. Od teh je bilo oddani® za g. Ogrina 10.034 glasov, za g. Rebeka pa^ 4764. Nepreštetih je še 3817 glasov. Tudi če bi bili vsi U glasovi oddani za g. Rebeka, kar pa je izključeno, je poraz SDS zapečaten.
Danes bo štetje glasov končano in poraz definitiven.
kratke vesti.
Za madjarskega vojaškega atašeja pri K,vi' rinalu je imenovan podpolkovnik Schindlerje to prvi vojaški ataše Madjarske.
Ob priliki oktobrske revolucije je bila na
Ruskem izdana obsežna amnestija. Vsi na smrt obsojeni so pomiloščeni na 10 le! ječe, drugi"1 obsojencem pa je po večini odpuščena ena tretjina kazni. Le člani strank ki se aktivno bore proti sovjetom, so od amnestije izključeni.
Generala	Gomez in Alinaila. voditelja me-
,	hikanskih	vstašev,	sta bila pri	Veracruzu
i	premagana	in ujela	in takoj nato	po preko
!	sodu ustreljena.	.
Poravnajte naročnino!
Dnevne vest
TS '
Jfo
— Ureditev naših predvojnih dolgov. Vlada je sklenila, da predloži spor o ureditvi naših predvojnih dolgov mednarodnemu
.razsodišču v Haagu.
— »Uradni list« št. 112 z dne 5. novembra objavlja zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o stanovanjih z dne* 15. maja 1925 in z dne 23. oktobra 1926,
— Rezervni oficirji se opozarjajo na no vo naredbo ministra vojske in mornarice, s katero se izpreminja dosedanji način njihove evidence. Odslej jih bodo vodili v evidenci oni vojni okrugi, na katerih področju m bili rojeni, one pa, ki niso rojeni v naši državi, bodo pa vodili v evidenci tisti vojni ok.ru?i, na katerih področju leži njihova prtstojna domovna občina. Rezervne oficir-je> ki žive na področju vojnega okruga, na katerem so rojeni, pa bodo odslej vodili v evidenci oni vojni okrugi, na katerih področju
se nahaj njihovo stalno bivališče, kadar se preseli rezervni oficir v področje drugega vojnega okruga, je dolžan do tedaj pristojni vojni okrug javiti novopristojnemu Oitrugu tozadevne evidenčne podatke. Voj-oi okrugi so dolžni voditi evidenco o na-] redovanju rezervnih oficirjev svojega podi o-cja in jih o tem obveščati. iZ ozirom na to je pa vsak rezervni oficir dolžan, da vsako izpremembo stanovanja z raportom ia
vi	komandantu onega vojnega okruga na katerega področju je dotlej živel. Ta raport ■je poslati potom županstva (magistrata) ob-^a^eri je dotični do takrat stanoval Opustitev te dolžnosti je podvržena strogi odgovornosti. - Pododbor Ljubljana.
L stanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za 1. 1927 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove 20 ustanov po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo obcrnici za trgovino, obrt in industrijo v publjani do 2. decembra 1927. Priloži naj se JUP od občinskega in župniškega urada polteno dokazilo, da je prosilec obrt ali tr-Spvino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ui»g, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali ir8ovca.
Razpis dr. Košmerlove dijaške usta-
Ljubi *a slušateli®. hdiniene srednje šole v Košn
Ljubljani. Mestni magistrat razpisuje dr.
‘JOšnierlovo dijaško ustanovo za slušatelje jhsjih^ oddelkov tehnične srednje šole v Ljubljani v znesku Din 3000 na leto. Pogoji ?° razvidni iz razpisa na tehnični srednji šo,i in na mestnem magistratu.
— Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, IVolfova ulica 12 so darovali: Po 20 Din: Lakmayer Fran, Predvor; Vinko Fram, Št. Peter; Kulterer Filip, Čakovec; Župni urad Sv. Križ; Burgar Joža, Hraša; Župni urad Uragatuš; Neimenovani, Cerklje; Lenart Ivan, Šmartno; dr. Strnad, Železniki; po 50 Din: dr. Leopold JeSe, Ljubljana; Pro-štijski mestni nadžupni urad, Ptuj; Mestna občina Maribor 1000 Din; po 30 Din: Ta-man Janez, Vojnik; Stoje A., Ljubljana; dr. Fran Kogoj, Jesenice, po 100 Din: Mestna občina Krško; občina Mengeš; po 10 Din: Štrakl Josip, Sv. Peter; Župni urad Šmarje Jelše; Župni urad Kranjska gora, Župni urad Sv. Jurij ob Ščavnici; Eppich Josip, Kočevje; Novak Fran, Železniki; Vidmar Pfan, Tržišče. — Vsem darovalcem iskrena uvala. — Odbor.
p- Iz sodniške službe. Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Novem mestu France Verlič je pomaknjen iz 9. v 8. skupino L kategorjie.
— Zoper smrtno kazen v Francjii. Socialisti so vložili v francoskem parlamentu v' -•po Katerem naj bi se odpravila
r? Jj.1 smrtna kazen.
Koliko prebivalcev ima Turčija. Iz An-gore poročajo:. Po podatkih ljudskega štetja od -8. oktobra znaša prebivalstvo Turčijo brez Stambula okoli 12,000.000. Prebivalstvo Stambula se ceni na 800.000 do 1 milijona, prebivalstvo Angore pa na 75:000.
— 40,000.000 dolarjev za križarko. Kot poročajo iz Washingtcila je odobril predsednik Coolidge izreden kredit 40,000.000 za zgradbo novega tipa križarke.
— »Mokri« so popili 45 milijonov litrov špirita. Uradno je dognano, da so »mokri« popiti v preteklem letu nič več in nič manj kot
°.milijonov litrov špirita, ki je bil uvožen v ^dustrijske svrhe.
riki j Jastrofalna poplava v Severni Amonih 4..» severno-vzhodnih pokrajin Zedinje-Plavah iT- Pečajo zopet o velikanskih po-no gp ’, 1{i so povzročile ogromno material-žrievV v7w zahtevale na stotine človeških Pellie ■ avi Vermont je bilo mesto Mont-JA skoraj popolnoma uničeno. Pri tem in tpfpL^0, Laje 235 oseb. Ker je brzojavni še niso zna.ne.P!p°ap°aVPr^rgan- podrobnosti nalivi, ki so t raja h neprmehoma 04 ur V par urah je stala voda na cestah 4 m visoko. Vsi poplavljeni kraji so brez luči, brez v°tle in brez živil. Oblasti so poslale v pojavljene kraje vlake z živih. _
— Nesreča na morju v bližini otoka Oesel.
V	bližini otoka Oesel je te dni zadel na mino [teki nemški parnik, ki se je takoj pričel potapljati. Trije mornarji so utonili, ostali pa so rešili.
— Granate iz svetovne vojne. V vasi Okru-pionha, okraj Vilna, na Poljskem, je našel 'teki kmet na svojem polju granato večjega mlibra. Spravil je granato domov. Vsled fantove neprevidnosti je granata eksplodirala.
tanek je bil strašen. Hiša in gospodarska Poslopja so popolnoma uničena. Kmeta, njegovo ženo j„ sostanovalca je granata čisto iztrgala. 5 sosedov je težko ranjenih
— »Clovek-gorila« obsojen na smrt. Iz VHnepega poročajo -.Earl Nelson, imenovan jetovek-gori.la«, ki je posilil in zadavil 22 •ensk .in deklet, je bil obsojen na smrt.
Josnja za pomiloščenje je bil i zavrnjena.
Justifikacija se izvrši dne 30. januarja 1928.
— Velika nesreča v Shanghai-u. V
tretjem nadstropju enega od kinematografov v shanghajskem okraju Chapei je zborovala te dni strokovna sveža tekstilnih delavk. Nenadoma so se udrla tla. Zborovalke so padle v drugo nadstropje, nakar se je zrušila cela zgradba. Izpad ruševin so izvlekli 125 .mrtvih ter 200 težko poškodovanih žen in otrok.
— Drama tihotapske ladje v Vzhodnem morju. Ob litvinsko-latiški meji se je odigrala te dni drama tihotapske ladje, ki je zahtevala 13 človeških žrtev. Ob 4. zjutraj je hotela ladja pristati ob latiški obali. Obalna straža jo je opazila. S kontrolnega parnika je udrlo na krov tihotapske ladje sedem mož posadke, ki so privezali ladjo z vrvmi na parnik. Med vožnjo so se vrvi potrgale. Zato so motorje tihotapske ladje zopet pognali, ladja je kontrolnemu parniku sledila, vendar pa je vedno bolj zaostajala, dokler ni končno v megli izginila. Kontrolna ladja jo je vso noč iskala, ne da bi jo bila našla. Valovi so vrgli tihotapsko ladjo ob čeri, nakar se je težkopoškodovaua potopila. Kapitan je priplaval na obalo, kjer so ga aretirali. 6 mož broječa posadka in 7 mornarjev s kontrolnega parnika, ki so tihotapski 1 arnik eskortirali, je utonilo. Naslednji dan ;e gnjavilo 111 orje na .litvinsko obalo 660 desetlitrskih posod špirita.
— Zagoneten slučaj. Budimpeštanska policija ima razrešiti nenavadno zagonetko. V svoji elegantno opremljeni sobi si je pognal 36-letni Aleksander Liechtenstein, solastnik lesne tvrdke »Liechtenstein in Nevesz« kroglo v prsi. Prepeljali so ga takoj po činu nezavestnega v bolnico. Še predno se je ustrelil, je Liechtenstein poklical v hiši stanujočega tapetnika ter naročil pri njem razno pohištvo. Ko sta se v stanovanju pogovarjala, je vstopila v sobo, v spremstvu nekega gospo-spoda, elegantno oblečena dama. Tapetnik se je diskretno umaknil in zapustil sobo, ko je dama v razburjenju dejala svojemu spremljevalcu:' »Ti si vendar rekel, da bo Aleksander sam v svojem stanovanju.« Komaj pa je vstopil tapetnik v svojo delavnico, je začul klice na pomoč. Ml itd a, elegantna dama Je pritekla na hodnik in zavpila: »Moj zaročenec se ije ustrelil.« Sostanovalci so takoj udrli v sobo g. Liechtensteina, ki je ležal nezavesten v mlaki krvi. Med tem, ko so sostanovalci dvignili nezavestenga Liechtensteina s tal, sta izginila elegantna damica in njen spremljevalec. Liechtensteina dosedaj še niso mogli zaslišati, ker je še vedno nezavesten.
Streljanje v restavrantu. V nekem lokalu v severnem delu Berlina sta se sprla dva gosta zaradi časopisa. Razljučena sta potegnila samokres iz žepa ter grozila drug drugemu s streljanjem. V lokal je prihitel gostilničar m oba vročekrvneža pognal iz lokala. To je pa bojaželjna možakarja tako raztogotilo, da sta oddala v lokal nekaj strelov. En strel je zadel nekega gesta, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Viideč uspeh streljanja, sta vročekrvneža pričela bežati. Gosti so morilce za-F'[™°vali. Med zasledovanjem sta morilca oddala še več strelov na zasledovalce ter pri tem enega pasanta ustrelila, dva pa težko 1 mula. Morilcema se je posrečilo pobegniti.
— \ ojnega dobičkarja Levine-a kličejo oblasti. na odgovor. Levine se ibo moral takoj,
: ko se pojavi na ameriškem ozemlju, zagovar-1 jati za lepo vsoto 500.000 dolarjev (27,000.000 s dinarjev), ki jih je imel plačati v vojnem ča-i su na davkih. Razven tega se bo moral za-‘ govarjati kot vojni dobičkar. Po poročilih lou-j donskega lista »Central Ne\vs~ je Levine raz-I pravlja! o zadevi z zastopniki ameriških ob-1 lasti, ki so pristali na to, da plača Levine odškodnino, ki bo pa mnogo nižja kot vsota, j lei bi jo imel pravzaprav plačati, j , Nočne orgije v galeriji slik. V Kassel-u-! K* SJ?.Y* Kot najbolj nravno,stno mesto v : Nemčiji, vzbuja te dni mučno senzacijo, j škandalozna afera, v katero je zapletenih j ,v?° uglednih oseb. V državni galeriji slik,
! n ,vzlV!l .*'adi. številnih Rembrandtovih in Rubensovih slik mednaroden sloves, je bil nastavljen za nočnega čuvaja 26-letni Viljem Hoppler. Sprva je izvrševal svojo službo^ korektno, vsako noč je 'bdel v portirjevi leži ter pazil, da je ni vtihotapil v poslopje kak nepoklican človek. Tekom časa se je jel^ dečko dolgočasiti in ko so potrkali nekoč na okno prijatelji, jim je odprl. Od tedaj so jeli prihajati prijatelji pogosto. Bilo jih je vedno več in pripeljali so s seboj žene in dekleta. Končno je prišlo tako daleč, da so se vršile v muzeju noč za nočjo divje orgije. To je trajalo vsedotlej, dokler iii nedavno neka mlada dama zadevščine ovadila policiji. Te dni se je vršila v zadevi obravnava. Stoppler je odnesel tri mesece zapora, tako da bo imel sedaj dovolj časa, da napiše svoje pikantne menmare.
— škof in cerkovnik. Iz Pariza poročajo: Te dni se je zagovarjal pred civilnim sodiščem škof JVligueu. Tožil ga je njegov cerkovnik. Toži tel j - cerkovnik ima krasno hčer-
da’zaimKr'° 86 je zaRledal škofov šofer. Mla-bo ?eJJskS S 3 Si obliubila večno zvesto-
gueu s šoferjevim sklepom skrajno neziidm voljen. Ceikovnik pa se 111 zmenil za škofovo jezo. Zaljubljenca sta se z očetovim privoljenjem poročila. Ker cerkovnik ni ugodil volji gospodovi, ga je škof odslovil Cerkovnik pa se ni dal ugnati kar tako v kozii-reg. Vložil je zoper škofa odškodninsko tožbo. Škofa je sodišče začasno obsodilo v to, da mora sprejeti cerkovnika zopet v službo ter ga obdržati v službi do 1. januarja. Med tem bo odmerilo sodišče cerkovniku primerno odškodnino.
— Igralnica v Monte Carlu v plačilnih tež-kočah? Kot poroča »Daily Cronicle ., je zabredla igralnica v Monte Carlu v finančne težkoče. Temu so vzrok veliki izdatki za investicije. Da bi privabila več obiskoval-
cev, je namreč uprava renovirala poslopje, ©tvorila več novih restavracij, zgradila ogromno garažo, v kateri je prostora za 300 avtomobilov itd. Za te investicije je izdalo podjetje nad 50 milijonov frankov (okoli 112,0000.000 Din). Družba Soc.iete de.s Bains de Mer et de Cercle du Etrangers (kratkoimenovana »Kazino«) bo sklicala izredni občni zbor, na katerem bo pretresala vprašanje, kako bi prišla do novega kapitala. Kapital »Kazina« obstoji iz akcij po 500 frankov, ki so nesle pred vojno pogosto po 700 frankov dividend. Trenutno se prodajajo akcije na borzi po 12.000 frankov.
— »Lovec.« Izšla je novemberska številka »Lovca«. Vsebina je sledeča: Lovstvo: Fr. Rcjina: Še nekaj za kunarje. — Cvet-ič: Lovski doživljaj v vojni. — KI.: Tekme špa-nijelov in ptičarjev v letošnji jeseni. — Ri-barstvo.: Dr. Avg. Munda: Prof. Ivan Franke f. — Iz lovskega nahrbtnika. — Kinološke vesti. — Iz ribarske mreže. — Mali oglasi.
— »Prerod«. Izšla je letošnja 4.—6. številka »Preroda«. Vsebina je sledeča: Dr. Fran Ogrin: Nekaj misli za revizijo gostilniškega in kavarniškega pravilnika. — Janko Gozdič: Bolje bi bilo . . .! — Bratuž Marij: Zdrav duh v zdravem telesu. — Gustav Strniša: Prepozno (pesem). Skurševski: Zgodba o sedmih ljudeh in — debelokožcu. Resolucije tabora »Svete vojske« na Trsatu.
—	J. H.: Kam . . .! — Berta Menhart: Kako poučujmo v šoli proti alkoholu? — Fr. Kolenc: Največja ovira. — A. Žaren: Alkoholikova Hasan Aginica (pesem). — Pero Horn: Kako sem si z vinom gasil žejo. — Tabor »Svete vojske« na Trsatu. — Maksimov: Iz šole. — Listek: France Dolgin: Za slovo ... — PQ(1 drobnogledom. — Naš po-kret. — Dopisi. — Drobiž. — Slovstvo..
Ljubljana.
_ 1 Slovensko Zdravniško društvo v Ljubljani vabi gg. zdravnike k predavanju g. dr. Fr. Debevca, asistenta sanatorija »Golnik«, katero se bo vršilo v sredo, dne 9. novembra i. 1. ob 6. zvečer v predavalnici ženske bolnice. Tema: »Kataloški vplivi na topografijo organov prsnega koša.« — Odbor. .
1— Basist g. Josip Križaj "gostuje danes v torek zvečer v ljubljanski operi in sicer poje vlogo Mefista. Poleg njega nastopijo še ga. Danilova v vlogi Margarete, ga. Medvedova v vlogi Marte in ga. Beličeva kot študent Bibet. Fausta poje g. Banovec, Marga-lehnega brata Valentina — g. Holodkov in vvagnerja g. feubelj. Pri predstavi sodeluje tudi celotni balet, katerega je naštudiral baletni mojster g. Vlček. Predstava se vrši za abonente reda A. Cene navadne operne.
1— Abonente reda D opozarjamo, da imajo svojo dramsko predstavo v sredo, dne 9. t. m. in ne kakor je bilo prvotno javljeno v četrtek 10.
1— Gdč. Maša Slavčeva, absolventka dunajske dramatične šole igra v četrtek zve-v ljubljanski drami veliko vlogo Tilli v '-©mediji »Vrt Eden". Predstava se vrši az-ven abonmaja. Ostala zasedba običajna, pre-pi 1fan* smo pa, da bo nastop mlade doma-cmK® v večji, pomembnejši vlogi zanimal posetnike ljubljanskega dramskega gledali* som Lene navadne dramske.
•	Trgovci in trgovski nameščenci! Tret-idnfk	S- Vavpotiča o aranžiranju
907 „KSeo vrSi v sredo’ due 9- novembra ,;A	, u,,i zvečer na verandi poleg ve-
iMerkur»ane h°tela UniQn' Odbor drašfva
-nimn* ^("šateljicani ljubljanske univerze
,°a et slušatelJ'ev, da je pokrenil akcijo za ustanovitev društva slušateljie liub-rhir.S»e i utdvei‘2e- Zato sklicuje za danes, tr- v.™' ot> ld' uri sestanek vseli sluša-t.eiJ10 v balkonski dvorani univerze. Dnevni red je razviden iz razglasa, objavljenega na tleski Sveta slušateljev v avli univerze. O potrebi takega društva, kakršno obstoja sicer itak na vsaki univerzi, je odveč razpravljati, zato Svet slušateljev pričakuje, da se tovarišice v polnem številu odzovejo!
.1— Dva poizkušena samomora. V zdravilišču za bolne na pljučih se je zastrupila predvčerajšnjim z lizolom 18-letna posestnikova hči Anica K. z Viča. Ljubljanski rešilni avlo je šel ponjo ter jo prepeljal v ljubljansko splošno bolnico. Dekle je izven nevarnosti. — V Kranju je ižpil brivec Karol Depoli v samomorilnem namenu večjo količino salmijaka. Kandidata samomora so prepeljali z vlakom v bolnico. Izprali so mu želodec. Tudi on je izven nevarnosti.
1— Railio-klub Ljubljana je moral zaradi izmenjave električnega toka na velesejmu, kjer je njegov društveni lokal, začasno prenehati s polnjenjem akumulatorjev svojih članov. Sedaj si. je klub napravil ,po svojih strokovnjakih potreben usmerjevalec in bo odslej naprej zopet vsak četrtek brezplačno polnil svojim članom razne akumulatorje Člani naj izvolijo akumulatorje izročiti V oskrbniku velesejma. Nadalje sporoča Ra dio-klub, da ima v zalogi prvo Tlovensko Knjigo o radiofoniji »Radio« g. prof An-
PODUstom V° °d?ajai SV°''im C,anom 2 2°% ho V r«:. V &r.ed°i dne 9. t. m. ob 20. uri
ielm i„^r,aC1V >Liubl.ianski dvor« ofioi-Un-a izročitev zlatih, srebrnih in' bronastih y ajn odlikovanih na letošnji radio-razstavi. Vabimo članstvo, da se tega veče-
’a„ v r*ni večjem številu udeleži. — Odbor.
1— Vlom v Križevniško cerkev. Vratar križevniške cerkve je prijavil policiji, da je udrl neznan uzmovič s pomočjo ponarejenega ključa, vlomil v nabiralnik ter ga popolnoma izpraznil. Razventega je odnesel tat medeno kljuko cerkvenih vrat. Tatvine sumljiv je neki potepuh. — Ce le niso osumili zopet napačnega kot lansko leto, ko je slo za monstranco in so obdolžili in aretirali ljubljanski kriminalni organi človeka, ki mu niti v sanjah ne bi prišlo na misel, da bi kradel manštranee.
Maribor.
m— Radičovei in občinske volitve? Pogajanja med radičevci in samostojnimi demokrati radi skupnega nastopa pri občinskih volitvah v Mariboru so se razbila, ker je ponudila SDS radičevcem samo nesigurna mesta. Radičevci radi tega pri teh volitvah ne bodo nastopili, pač pa bodo baje podpirali kandidaturo g. Lipovška na samostojni obrtniški listi, odnosno bodo pozvali svoje člane da glasujejo za socijaliste.
m Razpast občinskega sveta v Krčevini. Veliki župan je razpustil sedanji občinski svet v mariborski predmestni občini Krčevi-ni in postavil za gerenta g. Lešnika, pristaša SLS, ki je dobila pri državnozborskih volitvah v tej občini največ glasov. Poslovanje gerenta bo pa kratkotrajno, ker se bodo že tl. decembra vršile tam občinske volitve.
—	Velik uspeh zagrebškega »Kola« v Mariboru. Zagrebško pevsko društvo »Kolbe je doseglo s svojim sobotnim koncertom v Unionovi dvorani izredno velik uspeh. Velika dvorana je bila polna in navdušenje je bilo vsesplošno. Dirigent g. Kumer, solisti in pevci so bili deležni spontanega in iskrenega aplavza. Po koncertu se je vršil v Narodnem domu banket, katerega je priredila zagrebškim gostom tukajšnja Glasbena Matica. Z nedeljskim dopoldanskim vlakom so se Zagrebčani odpeljali v Celje, kjer so izvajali zrečer isti Širolin oratorij »O sv. Cirilu in Metodu.«
m Mladinske predstave v Narodirem gledališču. Naše Narodno gledališče je priredilo kot prvo letošnjo mladinsko predstavo pravljično igro »Snegulčico«. Premijera je bila v petek popoldan ob 17. uri, prva repriza pa v nedeljo ob 15. uri. To je bila obenem tudi prva nedeljska popoldanska predstava v tej sezoni.
m— Zanimiva nesreča. Pretečeni teden se je dogodila v Št. liju v Slov. gor. izredna nesreča, kakršnih menda še ni bilo mnogo. Železniški uradnik Franci Soklič iz Maribora jo pridrvel s svojim motornim kolesom v železniško zatvornico ravno v trenutku, ko je vozil tam mimo tovorni vlak. Motor je zatvornico zlomil in se razbil, Scklič in njegova spremljevalka sta pa zletela v vlak, se zadela ob vagon, se odbila in padla le lažje poško-vana zraven na tla. Dogodek je vzbudil v Mariboru vseebče zanimanje, ker je res svojevrsten.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	MARIBORU.
1	o rek,	8.	novembra	ob	20. uri	zvečer:
»Pigmalion«, ab. D. Kuponi.
Sreda,	9.	novembra	ob	20. uri	zvečer:
»Bajadera«, ab. A. Kuponi. Znižane cene.
Četrtek, 10. novembra ob 20. uri zve* krat	>>Šk°1-'ka<’ ab'	G'	Kuponi.	Zadnji-
Abonnia	za mariborske	okoličane. Prva
predstava za ab. D, v katerega so uvrščeni tudi vsi okoličani (iz Sl. Bistrice, Ruš, erama, Poljskave, Slivnice in Hoč) se vrši v torek 8. novembra. Tega dne stopi tudi tozadevni avtobus-proniet v veljavo. Zunanji abonenti bodo dobili pravočasno svoje izkaznice.
Celje.
c— Kvartet »Zika« koncertira dne 15. t. m. v mali dvorani hotela »Union«.
c— Mlinar in njegova hči (k predstavi v Mestnem gledališču). Na vernih duš dan zvečer so igrali v Mestnem gledališču Raupa-ehovo žaloigro »Mlinar in njegova hči«, čudno je, da se ta igra vzdrži še vedno v re-pertcarih nekaterih gledališč. (Škoda polro-šene energije.) Ko so pred leti igrali to žaloigro v Mestnem gledališču, so nekatere gledališke trofeje že tako imenitno igrale, da smo se pri najbolj žalostnem prizoru iz srca smejali. To le mimogrede. Ce je takrat igra vsaj relativno zadovoljivo uspela, je to zasluga nekaterih igralcev. Dame so igrale pre-cej posrečeno. Gdč. Kavčičeva (Crnotova sestra), igra naravno in prepričevalno. Gdč. Žabkarjeva (mlinarjeva hči) je zelo simpatično igrala, tudi v bodoče si je lahko svesta uspeha, če se bo skrbno egibala odrske afektiranosti. Gdč. Lovrečeva (krčmarjeva zena) s svojo igro imponira, bi pa še boli če bi bila njena igra realnejša. Crnota je tora! g. Bratina brezhibno. Da se bo g Pfeiferiu H'h M,ski UP' P« nisln prSo »Dok) toW • 8‘ Š,egllla> 8a ie na celi črti dfinii (.sx1Cer’ de gnstibus non disputan-v 7 . o*8 S1 na!J .izbere hvaležnejše vloge.
1	marsikaterem oziru reši igro grobar, ka-‘oi tudi prizora v krčmi in na groblju vsaj dolgočasna nista. Poleg Bratine, se je g. Žabkarju igra gotovo najbolj posrečila. Scenerija je ugajala (razun mlinarjeve sobe). Nekaj ne-destatkov bi se lahko že pri generalni vaji odpravilo. Tako smo slišali pokanje Eolovih kosti, tajinstveni orglar pa je na harmoniju »buhštabiral«. Gledališče ni bilo kurjeno in so nekaeri sedeli v suknjah.	R-
BORZE.
7. novembra.
Ljubljana. Berlin 13.555-—13.585 (13.57), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8.005 do 8.035 (8.02), London 276.3 — 277.1 (270.7), Newyork 56.65 — 56.85 (56.75), Praga 168.05 do 168.85 (168.45), Tret 309.375 — 311.375 (310.75).
Zagreb. Amsterdam 22.916—22.970, Dunaj 8.O05—8.O35, Berlin 13.555—13.585, Milan 369.625 — 311.625, London 276.3 — 077 t
»,<k >ittyuGiX‘ r-} ■ ierS-"*
Newyork 26.638 •— 56.858, Praga 16S.05 do 168.85, Curih 1094 — 1097.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.80, London 25.25S75, Ne\vyork 518.69, Pariz 20.265, Milan 28.32, Praga 15.375, Budimpešta 90.87, Bukarešta 3.21, Varšava 58.20, Dunaj 73.25.
Efekti:
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 133—133 (133), Praštediona 890—0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133 — 0, Ruše 280 — 295, Stavbna 56—0, šešir 104-0.
Blagovne borze:
Ljubljanska blagovna borza (7. t. m.)
Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 9 vagonov. Deželni pridelki: Tendenca za pšenico neizprememieiia, za tur-ščico čvrsta. Zaključenih je bilomllnvdgovi ščico čvrsta. Zaključen 1 vagon ipšenice in 1 vagon turščice.
ŠPORT.
Slavni finski tekač Ritola namerava naskočiti svetovni rekord v teku na eno uro, ki ga je postavil Francoz I. Bouin 1. 1913., ko je pretekel v omenjenem času 19.021 km. Kakor znano, je Bouin padel v svetovni vojski in je Nurmi opustil iz pietete vsak poskus, da potisne ta zadnji rekord proslu-lega francoskega tekača.
Olimpski stadion bo kmalu dograjen. Maratonska tribuna je že pod streho, ravno tako tudi pod tribunami ležeči prostori kakor tjblačilnice, kopalnice itd. Strokovnjaki, ki so si ogledali in preizkusili tekališče, so izjavili, da ustreza tekališče in igrišče vsem zahtevam. Tudi nastanitev obiskovalcev ne dela nobenih težkoč. — Olimpska skakalni-cca v San Moricu bo kmalu gotova. Preizkusili so jo že in dosegli pri poskusniu skokih že 60 m daljave. Švicarji pričakujejo, da bo olimpska skakalnica ena najboljših na svetu.
Norveška pri zimskih igrali. K olimpskim zimskim igram v St. Moricu odpošlje norveški smuški savez 16 smučarjev, seveda samo prvorazredne. Kakor znano so zmagali Norvežani v vseh štirih tekmah pri zadnjih zimskih igrah v Chamonixu.
To in ono.
KAJ CITAJO ANGLEŠKI DRŽAVNIKI.
Ko je umrl kralj Edvard VII., je zapustil veliko knjižnico, ki je obsegala več tisoč zvezkov. Angleških del je bilo med njimi prav
malo, pač pa je bil Edvard VII. navdušen čitatelj Juvenalovih satir, pred vsem pa Vol-terjevih del. Razven tega 'je cenil Talleyrau-da in Pierra Loti-a. Posebno rad je čital tudi Zgodovino pariškega gledališča, luksuzno izdajo v .20. zvezkih in Shakespear-jevo knjigo »Drclis«, ki je bila izdana samo v prav majhne mštevilu izvodov.
Lloyd George ima veliko dopadajenje nad povesimi iz divjega zapada, čila pa tudi rad zgodovinska dela, katerih ima v svoji knjižnici v Cheyne-Walk,u Chelsea, več sio zvezkov.
Med sodobnimi angleškimi ministri utegne biti pač lord Balfour oni, ki je največ čital. Že od rane mladosti zbira knjige ter je an-ražiran čitatelj memoarov, filozofičnib in zgodovinskih del, pa tudi romanov in novel. Sicer pa lord Balfour zelo razlikuje med knjigami, "ki so vredne, da se res prečitajo in takimi, ki so vredne, da jih samo — prelistamo (chiming). Vendar pa pravi, da ima tudi od slednjih dostikrat naravnost pikanten užitek. Brez knjige v žeipu si lorda Balfoura celo pri izvrševanju njegovih uradnih funkcij niti predstavljati ne moremo. Čitanje smatra zn počitek po napornem umstvenem delu. Nedavno, tako pripoveduje, je 'pozabil, ko se je peljal iz Škotskega na Angleško, vtakniti običajno knjigo v žep. Zato si je kupil na kolodvoru zaibaven roman. Kmalu je bil v lek-tiro popolnoma zatopljen. Ko je čital že kako uro, ga je ogovoril njegov vis-a-vis, ki je bil pravtako zatopljen v čitanje neke knjige ter mu dejal očitajoče: >Vidim, da čitate samo za zabavo; jaz sem pa trgovec ter imam malo časa za čitanje, zato čitam samo poučne stvari in našel sem v to svrho prav iposebno izborno knjigo.« Pri teh besedah je podal trgovec lordu >Filazofijo dvoma«, delo, ki je je izdal nedavno premier sam. Balfour se radi te prijazne kritike ni dal spoznali. Mirno je knjigo prelistal, nato jo pa vrnil svojemu sopotniku, rekoč: »Veseli me, da vas la knjiga zanima, toda, kakor sem dejal — jaz čitam samo za zabavo.«
TRAGIČEN KONEC LEPE ZORICE.
V	južnem 'Banatu, v občini Radimna, nedaleč od Pečuha, je nesrečno končala najlepša in najbogatejša devojka imenovanega kraja — lepa 'Zorica Stojadinovič.
18-letna Zorica, najmodernejše oblečena devojka v selu, oboževana od nebroj moških, se je zaljubila v najbolj sirot nega mladeniča v občini — v Dušana Markoviča, j Vsepovsod je Dušan spremljal svojo lepo j izvoljenko. Na plesih je Zorica plesala naj- ;
raje in največ z mladim Dušanom, ki je bil uverjen, da .postane lepa oboževanka v najkrajšem času njegova žena. Zoričina mati pa sirotnemu Dušanu ni bila naklonjena. Pregovorila je hčerko, da naj pusti siromaka Dušana v mira. Zorica se je sčasoma udala v materino voljo ter prenehala govoriti z Dušanom. Mati je končno sklenila, da proda posestva ter da se preselita obe k sestri v našo državo. Tudi s tem materinim sklepom se je Zorica zadovoljila.
V	tem času pa je Dušan sklenil lepo Zorico ugrabiti ter jo prisiliti, da se ž njim poroči. V južnem Banatu je običaj, da mladenič svojo izvoljenko ugrabi ter jo popelje na svoj dom. Dušan se je končno odločil, ubrati >to pot. Naprosil je dva prijatelja za pomoč pri poslu ter si pridobil tudi naklonjenost starca, ki je služil pri Stojadi-novičih.
Pred dnevi se je odpravil starec v Mol-daso, kjer se je trenutno nahajala lepa Zorica. Dejal ji je, da se mora takoj odpraviti domov, ker je prišla sestra. Pozno ponoči se je lepa mladenk« v Spremstvu starčka podala na .pot. šla sta po neki kozji stezici črez ondotno gorovje.
Hodila sta hitro, ker je bila že pozna ura. Na nekem mestu, kjer je zeval pod Zorico strašen prepad, je starec prižgal vžigalico. Iz bližnjega grmičevja je zasvetilo v tistem hipu troje plamenov. Takoj nato je stal Dušan pred oboževano lepotico — pred lepo Zorico. Med pogovorom je starec izginil in Zorica je ostala sama nad nevarnim prepadom, pred njo pa ranjeni ljubimec in njegova dva prijatelja. Dušanova prijatelja sta vprašala lepo Zorico, če hoče postati prijateljeva žena. Ker Zorica ni takoj odgovorila, so ji vsi trije takoj zagrozili, da jo vržejo v prepad. Prestrašena mladenka je končno privolila v zakon ter izjavila, da se pusti ugrabiti.
Dušan in njegova dva prijatelja so na to vsi trije vlačili Zorico črez drn in sirn v gorovju. Šele pozno po polnočni uri so dospeli v Radimno. Starec, ki je Zorico izvabil na pot, je med tem časom že potrkal na vrata Dušanove matere ter ji zaklical: '»Pripravi pojedino, ker tvoja sinaha, lepa Zorica, prihaja!«
Zaman je čakala Dušanova mati. Ko je :Zorica stopala po ulicah domačega kraja, se je branila izpolniti dano obljubo. Pričeli so jo pretepali, vlačili semtertje in ker vse vkup ni pomagalo, je zaklical eden od Dušanovih prijateljev:
»Ubij jo! Če tebe ne mara, naj jo tudi nikdo drugi ne dobi!« Ker se Zorica ni uda-la v Dušanovo voljo, je le-ta potegnil izza pasa lesen tolkač ter udaril Zorico trikrat po glavi. Zorica je pričela klicali na pomoč. Njene klice je cul v bližini stanujoči kmet, ki se je takoj pojavil na kraju nesreče. Lepi Zorici pa ni mogel več pomagati, zakaj bila je že — mrtva. Ležala je sredi ceste nepremična v mlaki krvi.
Vsi trije mladeniči so pobegnili. Enega je grozno pakla vest. Zapustil je skrivališče in se prijavil policijski oblasti v Aravici. Vse tri so oddali po zaslišanju sodišču.
— Zapestnica z briljanti, ki sem jo
■cd Arturja, je divna, toda dvomim, da bi bila pristna.
— Zakaj?
— Ker mi je prepovedal, da bi jo zastavila.
Hja Erenburg:	77
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
Vagon ga je hotel z guganjem in enakomernim tresenjem uspavati. Vagoni so namreč navajeni tolažiti samotne ljudi brez doma, ki se vse življenje vozarijo po svetu. Vagoni so ko stare mamince, ki uspavajo take potnike s svojim železnini šepetanjem in prigovarjanjem: »Tako-le, tako-le, takole!« Ta »tako-le« prav lahko ni veselo za koga, je pa za drugega bolj prijetno, vsakdo pa najde v njem neko pomirjenje: »č.e je tako, pa naj bo.« Eno mesto je za človekom in se mu bliža drugo. Treba bo zaspati, lil potnik pomirjen zaspi. Vsi vagoni znajo svoj posel in vagon, v katerem se je peljal Andrej, ni bil prav nič .slabši ko drugi. Andr.‘j se pa kljub železnemu prigovarjanju ni mogel pomiriti, ampak je bil čedalje bolj potrt. Zdelo se mu je, da vsak takt te absurdne železne pesmi, p6je in trdi le eno: »Jeanne je čedalje dalj, Jeane je čedalje dalj.« Andrej je jasno videl drugi vlak, ki se je kakor kača zvijal med temnim poljem. Vlak, ki pelje njo. In oba vlaka drvita ko da sta se zgevorila. Ni ju meči ustaviti. V kupeju
je sicer ročaj, zavora za slučaj katastrofe. Če jo potegne, se bo vlak ustavil. No, pa samo otroci lahko mislijo, da je bolest enaka katastrofi, Andrej je pa odrasel. On ve, da se z bolečino lahko živi in da se z bolečino prav ■lahko osnuje* tiskarno. Andrej se pelje v Toulon.
Vata v grlu je postajala čedalje bolj’ trda.
Andrej se je sklonil skozi okno in lovil sapo. I? noči je včasih vanj povejal močvirni duh, včasih so mu pa pršile v obraz iskre lokomotive. Ekspres se ni ustavljal, ampak je samo zmanjšal hitrost, ko je vozil mimo malih postaj, kjer so dremali vojaki in se je iz bufeta zasvetilo posodje. Službujoči uradniki so zehali. Povsod je bilo videti neskončno počasno, travnato življenje, kakor bi ga pijan operater iz absurdno hitrostjo razvijal na platnu. Ekspres se ni ustavil niti za minuto: on in Andrej sta drvela, vsak po svojem voznem redu.
Migljanje lučic skozi dim mimo okna je Andreja omamilo. Svojo težko glavo je komaj privlekel do ležišča, kjer jo je položil na blazino. Andrej je legel. Nekdo je paiikrat poskusili poškiliti v kupe skozi sinji zastor, nekdo se je hotel tudi premestiti v kupeju, ko je pa videl potrta, izmučena Andrejeva lica,
se je uljudno odstranil. Samo streža.j je mirno odprl vrata in vprašal, če Andrej kaj potrebuje. Ta si je naročil čašico kave. Ko jo jo pa dobil in pokusil, mu je bila zoperna 111 se mu je zdelo, da diši po petroleju. Čuiil je, <la se mu vse gabi. Še blazina je bila tako prepojena z dimom, da mu je postajalo slabo.
Mislil je na Jeanne-o. Spomnil se je, kako se je prestrašila, ko je zagledala reklamni plakat z železno roko. Ko se je spomnil te roke, se je zdaj sam stresel. Kaj pa, če ga taka reka zgrabi za grlo in mu zamaši usta? Andrej je začutil ostro bolečino v vratu. Oče-, vidno je neudobno legel in že dremlje. Vagon je torej le opravil svoje delo in ga je zazibal. V sanjah je psi železna roka oživela, se vrtela okrog Andreja in se sama sprehajala po praznem peronu. Vzela je v roke njegov humoristični žurnal in se smejala. Njen smeh se je slišal ko kovinsko zvenčanje. Nate je spet silila v Andreja. Zdaj ga pa ni samo dražila, ampak se mu je vrila naravnost v laket ter ga stisnila ko klešče. Andrej je poskočil. Pred njim je stal neki človek in ga si.revo vlekel za roko. Andrej, še ves zaspan, brez razumevanja, poln šumenja in leme je planil k vratom. Na hodniku je pa zagledal postajnega žandarja, ki je stražil in
ga prijel. Tedaj je Andrej razumel, da so g* aretirali. Vlak ie stal na neki veliki postaji-To je bil Chalon sur Sane, prva postaja za Parizom. Andrej je slišal, kako je v sosednem tfupaju nekdo mirno govoril:
—	Otrok moj, dva Chalona sta: eden n8 Sžni, drugi na Mami.
Ljudje so klicali postreščke in kupovali pomaranče. Človek, ki je zbudil Andreja, j&J vzel iz žepa male okove in je urno in vajeno zaklenil Andrejeve roke, kakor bi zaprl škat-ljico. Odvedli so ga v malo sobo v postajnem poslopju, poleg telegrafnega urada.
Andrej ni nič spraševal. Ljudje okoli nje- | ga so delovito molčali.
Kratke, trgane misli, so se mu podile P° glavi, bile so druga od druge strašnejša. Kake neumno! Skoraj na cilju ga ujamejo in ves denar je zdatf Izgubljen. To je skoraj zločin proti delu! No, zdaj ga bodo pa posadili za daljši čas! Mogoče bodo njegovo stvar združili z zadevo Poitra. Kaj pa Jeanne? Kaj bo z njo?... Ah, saj je on — Cislas, ki se pelje v Grasse! Neumnost! Saj gotovo vse vedo. Zakaj ga vodijo s taldnri ceremonijami? Čemu so ga dejali v okove? Oh, ko
i	bi mogel vsaj zaspati...
(Dalje prih-)
Galanterija
TrlkotaZa za dame in gospode. — Volna za pletenja
t meh barvah. — Velika izbira nogavic, kravat v raznih omah. — Kompletne potrebiCine za krojače, šivilje in 6*rijarje. — Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri
Josip Petelinc-U Uubllana
S-
Sv. Petra nasip 7 ob vodi.
tein«.
toll
Gospodična
vešča vseh pisarniških d«) išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno Cenjene ponudbe prosi n» upravo lista pod >Mar ljiva«.
Stanovanje
‘2—3 sob ter pritiklinami iščem v sredini mesta, če je mogoče takoj ali za mesec februar. — Franc Mikec, plač. natakar, Kavarna >Evropa«.
Drva - Čebin
Wolfova l/II. - Telef. 205f
Oglašujte v Narodnem Dnevniku
Cariniko posredniški In Spedicljtkl bureau
»GROM «
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam: „OROM“.	Telefon	24S4.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vsa v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulantnimi pogoji.
Zastopniki druSbe spalnih voz S. O. E. sa ekspresne
poiiljke.
€€
Inserati v Narodnem dnevniku imajo velik uspeh!
o
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—.
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje m ene do dveh Bob iSče mirna stranka v bližini Kri' Jevniške cerkve ozir. Tržaške ceste. Cenj. ponudbe se prosi na upr«’0 lista pod >?>tanoT*njet.
šivilja,
za perilo, dobro izurjena,
išče zaposlitve. Gre šivat tudi na dom. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Šivilja«.
TISKARNA MERKUR
1 ■ TRG.-IND.D.D.
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
uradnih tiskovin. * Tiska Jesoplse, knj»g*» KNJIGOVEZNICA. * TELEFON. ST. *»*’
Isdajatelj: AJoksuJer »eleiaikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkurc odBovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.