96f


PRIMORSKI DNEVNIK
RSliSPrSiJr" Cena 60 Ur
Leto XXV. St. 7 (7201)
TRST, četrtek, 9. januarja 1969
itan-. so : za gega ) v si . da prvo Ki
uradno sporočilo francoske vlade
Spomenica SZ o Srednjem vzhodu ja za Francijo v glavnem sprejemljiva
Francosko stališče do Izraela se je menjalo, ko je Izrael leta 1967 zavzel napadalno stališče - Pri napadu na Bejrut so se uporabljali francoski helikopterji - U Tantovo posvetovanje s predstavnikom SZ
met' PARIZ, 8. — p0 današnji seji francoske vlade je minister svo|a informacije Theure izjavil, da je za Francijo sovjetska spo-enica o iskanju rešitve za Srednji vzhod sprejemljiva, toda iek!vi i no jo bo spremeniti med nadaljnjimi razgovori. Fran-iciatjoska vlada izreka pripravljenost prispevati k izvajanju reso-isKO'Ucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967.
, j 7	—‘avui/licga O V C ta Cl Gtil^
i ZJav" je tudi, da je ugotovljeno, a s° Izraeici pri napadu na le-‘j06. v Bejrutu uporabljali heli-f ptcrje francoske izdelave «Super-(rebn* in «Alouette».
Minister Theule je po seji vlade p kratko poročal časnikarjem, kaj f F izjavil zunanji minister Debre • a seji,
H-tnI Pred letom 1967, je izjavil Theu-•cc«,’ i.e Francija storila vse mogo-ivan-^' “a Podpre ustanovitev in mirno rder,*'ka!llz^ranje izraelske države. Zlatic' J® dobavila Izraelu nujno po-„irii*ef>no, za njegovo oborožitev, da lahko branil. Zato je netočno,
■ i' 11 m t!1 '' da j° francoska politika že i iifv?0 casa sovražna Izraelu. la latanje se je menjalo, ko je Izrael ne° 9r?ZC naPadalno stališče junija 1.
po-etn. Pred šestdnevno vojno je amafancija večkrat pozvala obe stra-,stuP“ na zmernost, kljub temu pa je u	Prv> začel napad in je za-
,rpofdel ozemlje, ki mu ni bilo dode-ovit|fno na podlagi prejšnjih spora-ulin*ttl?®Y'.. Posledica je bila milijon ^alolahskih beguncev več in sedanja kof^-oonost milijon Arabcev na za-j-etenom ozemlju, kar je povzro-mnra1 neizogiben razvoj arabskega n“ jj«rora.
at[)ii,v zadnjih dneh vojne leta 1967 Francija uvedla popoln ernbar-zatem je sklenila ustaviti do-. letal «Mirage», ki so simbol Bjjjgenzive in katerih vloga se je po-> Nizala zelo važna pri poteku vojne, cstohro, je dodal Theule, je bil tedaj rcpujmi ukrep. Pozneje je namreč : oO-rancija dobavljala nadomestne fle in drugi material in tudi he-kofopterje.
sjcelNapad na letališče v Bejrutu, ki mant9, 8a varnostni svet in ves svet VefjMasno obsodila, jo po mnenju midiiP^COske vlade, nezaslišan in ne-
Cejtemljiv.
* o mnenju francoske vlade se letati v Atenah in napad na le-Uisče v Bejrutu ne moreta priklati, kakor so nekateri to stoli ||j; V Atenah je šlo za dejanje, so ga organizirali ljudje, ki pn-#9aJo neki tajni organizaciji. V ^jrutu pa je operacijo izvedla ne-država pri kateri je uporabila
1 iminZl.:	i * I J — itn r\ncr>W-
poln umik izraelskih sil ter za priznanje Izraela in njegovih meja. U-mik Izraelcev bi se moral začeti v Suezu in na Sinajskem polotoku. Umik bi se moral izvesti še pred formalnim koncem vojnega stanja. Končni sporazum bi morale odobriti štiri velike države in ustanoviti bi morali mednarodno silo, ki bi skrbela za spoštovanje sporazuma. To silo bi razmestili na obeh straneh arabsko - izraelske meje. 4. Sporazum bi omogočil Izraelu svobodno plovbo po Akabskem zalivu, toda
Malikom v zvezi s Srednjim vzhodom. Poleg tega se je U Tant pogovarjal včeraj s sedanjim predsednikom varnostnega sveta Fincem Jakobsonom.
Naser ni podpisal odloka o sojenju 40 študentov
KAIRO, 8. — «A1 Ahram» poroča, da predsednik Naser ni podpisal odloka, s katerim naj bi se ustanovilo posebno sodišče, ki bi sodilo 46 oseb, med katerimi 40 študentov, ki so obtoženi, da so sodelovali lanskega novembra pri demonstracijah v Aleksandriji
List dodaja, da bodo omenjenih 46 oseb izpustili na svobodo, takoj ko bo Naserjeva odločitev uradno objavljena. List pravi dalje, da je Naser sklenil, da ne podpiše odloka, potem ko se je dolgo posvetoval s profesorji medicinske fakultete v Aleksandriji o vprašanjih mladine.
Danes so bile v Egiptu volitve za izvolitev 350 poslancev poslanske zbornice. Izid bo verjetno znan v prihodnjih štiriindvajsetih urah. Verjetno se bo nova zbornica sestala 20. januarja.
BEJRUT, 8. — Danes so javili, da je predsednik libanonske republike Helou sprejel ostavko vlade, ki ii je predsedoval Abdalah Jafi. Ta je predlagal predsedniku republike, naj za novega predsednika vlade
NA SEJI KOMISIJE ZA NOTRANJE ZADEVE POSLANSKE ZBORNKE
Danes bo poročal notranji minister o novoletnih dogodkih v Viareggiu
Parlament se ponovno sestane 14. januarja - Odločni protesti sodnikov in odvetnikov zaradi krize sodstva - V petek seja CK PSI - Proglas odporniškega gibanja Versilije
RIM, 8. — Danes je bilo uradno protestno manifestacijo sodnikov sporočeno, da se bosta tako po- in odvetnikov je bila danes v sodni slanska zbornica kot senat ponev-' palači skupščina odvetnikov, na ka-no sestala v torek 14. januarja na j tori bi morali obravnavati razne
prvem zasedanju po daljšem prazničnem razdobju. Medtem ko bo v senatu na prvem zasedanju obravnavalo samo nekatera vprašanja, pa bo na dnevnem redu poslanske zbornice takoj razprava o proračunu, nato pa obravnava različni« predlogov, da se ustanovi parlamentarno preiskovalno komisijo o SIFAR
Jutri se bo že dopoldne sestala komisija za notranje zadeve poslanske zbornice, kateri bo poročal notranji minister Taviani o novoletnih dogodkih pred nočnim lokalom «La BussoIa» v Viareggiu. Pomembno bo tudi zasedanje komisije za zunanje zadeve, ki bo obravnavala stališče italijanske vlade glede zadnjih dogodkov na Srednjem vzhodu.
V zvezi s svečano otvoritvijo sodnega leta v Rimu in že napovedano
■ %
a i.-‘““va pn Kateri „	.
' n04°J v°jaški material in še poseb “ Vaj. helikopterje «Supcr Frelon» in 1 S-!u?tte> francoske izdelave, proti r jvilnim napravam neke druge dr-:h *}ve.
i ^Zaradi tega je to prisililo Fran-H«, da sprejme nujno in takojšnjo ^Piocntev, tj. popolr embargo naproti Izraelu Zakaj smo storili to? p nočem0, da se spopad razširi f da bi na Srednjem vzhodu na-r. krvava zmeda. Francosko sta-Jc a Je bilo zelo kritizirano doma. ijudariti je treba in poudarjeno je Po. da se izraelski vpliv čuti do ■ , mere v krogih informacij » lede prihodnosti je Le Theule av,L da bo skusala francoska po - a doseči trajen mir na Sred !m vzhodu. Ta mir lahko temelji bo na izvajanju resolucije var-
l‘)(T SVeti’ 1 dnfc 22, novenv
Ir zvezi s sovjetsko spomenico od inskega decembra je Le Theule Uavil, da je za francosko vlado L LNa|bljiva v glavnih obrisih. To-L.. k° bi se menjala med razgo-r V f1 rancoska vlada želi, da se • i,.., - venki sporazumejo in da var-jri Tpm svet sprejme načrt za izva-t “f sv<)je resolucije in da predvi-—.sredstva. Francija bo prispe-K, •Pmu načrtu
esšL a koncu je minister izjavil, da na Srednjem vzhodu nevarnost ®mS'rjen-la spopada.
1 XII,rf ra.zna vprašanja je Le Theule o^-vonl, da po obsodbi v varnost-)t B'| • svetu nima novih elementov o s«Lrfra,e-,lskem naoadu na Bejrut. .^.Francija, je dodal, je vedno
, Mlnie o- taka. dejanja Gre za de dOČT je, ki ga je neka država namer pripravila proti drugi državi. ?8 tega so že več stoletij tesne
,--------- ----------------- ^ važno --------------------------------------------- ------------------------""	imenuje Rašdda Karameja.	------------------------------ --------------------
ne .	j i ]j	^ [tk i r a b pustiti nereše- ^ *,,,,,,,,,l|,l,,,,n,,,,,,,,,,,,,,l,,,,,,,,,,,,,,,,ll,,,|,,,,|,,,,||,|,,,,i,,iiit,,,i,|iiii,,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiui
no in bi se morali o njem še dalje
pogajati na podlagi splošnega na čela, da bi morala biti ta plovna pot na splošno odprta vsem.
Izraelski državni minister Begin je v parlamentu izjavil, da bi «vsa-ka vsiljena rešitev na Srednjem vzhodu bila nov Miinchen in izraelska vlada bi jo soglasno odbila». Pripomnil je: «Upam, da se bodo ZDA, ki obžalujejo, da so nas leta 1956 prisilile, da zapustimo Sinaj, ne da bi v zameno dosegli pravi mir, uprle načrtom, ki so jih pripravili v Moskvi in Parizu.f>
Minister je nato trdil, da je francoski embargo kršitev mednarodnih sporazumov. Dalje je dejal, da Arabci še dalje dobivajo vazne količine orožja od Sovjetske zveze, in pripomnil; «De Gaullc jc proti nam, ker nismo sledili njegovim nasve-tom maja 1967. Kdove kje bi sedaj bili, če bi sledili njegovim nasvetoma je dodal minister.
Poudariti je treba, da je bil Begin voditelj židovske ekstremistične organizacije «Irgnn», sedaj pa je voditelj nacionalistične stranke «Heruth».
Francoski tiss, z izjemo goiistič-nega in komunističnega, še dalje kritizira odločitev o prepovedi dobavljanja orožja Ižraelu. _
Kairski list «A1 Ahram» piše, da je ta odločitev prestrigla peroti Izraelu in da je spodbujajoč znak dejstvo, da de Gaulle zmaguje nad notranjim sionističnim pritiskom, ki je v Franciji močan kakor v /DA.
Predsednik izraelske vlade Esko je danes izjavil, da bo Izrael našel način, «da ohrani sedanjo obrambno sposoonost«, in je izrazil prepričanje, da sedanja politika francoske vlade ne bo mogla biti trajna.
V	Bejrutu pa je predstavnik vlade obtožil Izrael, da je začel širokopotezno kampanjo proti Libanonu da bi opravičil napadalna de janja in prevaral svetovno javnost
V	New Yorku se je glavni tajnik OZN U Tant pogovarjal včeraj s sovjetskim predstavnikom v O/N
PO IZJAVAH DEBRCJA IN KIRIUNA
Uspešno zaključeno zasedanje francosko-sovjetske velike komisije
Mana se bodo pričela pogajanja o petletni trgovinski pogodbi Uspešno sodelovanje ima tudi važen politični pomen
s 1970. letom.
Kirilin je napovedal, da bo četrto zasedanje velike komisije septembra v Moskvi.
PARIZ, 8. — Francoski zunanji rasla za 30 odstotkov v primerjavi minister Debre je po podpisu za-	' '
pisnika o tretjem zasedanju velike francosko-sovjetske komisije na tiskovni konferenci sporočil, da se bodo marca pričela sovjetsko-fran-coska trgovinska pogajanja. Obnovili bodo petletno trgovinsko pogodbo, pri čemer si bodo zastavili cilj, da v razdobju 1970—74 podvoje trgovinsko izmenjavo.
Debre je izjavil, da so na zasedanju veiike komisije ugotovili, da se normalno izpolnjujejo dvostranski znanstveni in tehnični .sporazumi in da je bil dosežen pomemben napredek glede barvne televizije. Novost predstavlja sodelovanje na zdravstvenem področju, kar je predlagala SZ in o čemer bodo jutri podpisali poseben sporazum.
Francoski zunanji minister je tudi podčrtal, da ima razvoj izmenjave med SZ in Francijo tudi politični pomen, saj se ustvarja boljše ozračje, ki ne koristi samo obema državama temveč vsej Evropi.
Podpredsednik sovjetske vlade Kirilin pa je ugotovil, da je zelo pozitiven rezultat zasedanja velike komisije ter da je zanimanje de Gaulla bilo pomembno in je prispevalo k uspešnosti sklepov. Ko-misiji je uspelo premostiti težave, ki izhajajo iz različnosti industrijskih in trgovskih struktur, nato pa je navedel, da je bila trgovinska izmenjava 1968 leta trikrat obsežnejša kot 1964. leta in je lani na-
.....................................................
NA KONFERENCI MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV COMMONVVEALTHfl
Uumed ,Lihsnonom in Fran. , 'felm,. 1 raz ogov je naša država 'AL;,,vala pri resoluciji varnost.
Francijo, so

a pri resoluciji varnostnega i sprejela svojo odločitev.» er je nato izjavil, da na vlade liso govorili o vrnitvi
veAak!, ki -h*1 Je Izrael Plačal za rasO-P Petdeset letal *Mirage». Na L 0 asar>je, ali bi se embargo lah-; >zvajal tudi proti drugim drža-
J.fe-SjfS'd' “od
* !;tm«?elski tisk piše, da bo Izrael ‘V a zahteval povračilo 60 milijo-Ai dolarjev, ki jih je plačal Fran-
ki imajo
no zadržanje in da gre za
!Z
iršAji
rafiisn la, Petdesel letal «Mirage», ki . žra„i la ‘zročena List trdi, da bo im,., ... zahteval odškodnino tudi za del^ -la orožja ki se sedaj ne bo n 'niijj0 'n k' dosežejo skupno sto to^e Hnoy dolarjev Izraelski tisk pi; ooflia ry,.i P' se utegnil Izrael obrniti e^narodP° razsodišče v Haagu ffiedbe ^ rancB' zaradi razbitja po-
okl'ih. ?.*P.l°matskih krogih v Londonu 'Jaj?- da sovjetski predlog, ki e.l Proučujejo zahodne velike pij)„cve1' vsohuje naslednje štiri pred-, Mirovni sporazum na pod-■o i 8 avmh obrisov resolucije var-
------ i a sveta OZN iz novembra
lir .	’ kl določa umik izraelskih čel
,lfiono edenega arabskega ozemlja, 411 'm „ ,voinega stanja in medseboj-u J?rizuanje meja na Srednjem uu. 2. Določitev rokov za po-

Živahna razprava o mednarodnem položaju
V ospredju problemi rasne diskriminacije in priseljencev Številni pomembni sestanki ob robu konference
0 strukturi skupščine SR Slovenije
LJUBLJANA, 8. — Komisija vseli svetov skupščine Slovenije za u-stavno vprašanje je sprejela danes predlog bodoče strukture republiške skupščine, ki jo bodo sestavljati:	republiški, gospodarski,
kulturno-prosvetni, in zdravstveno-socialm svet. Republiški svet bo Imel 90, ostali svetli pa po 60 poslancev. Ustavna komisija je opustila predlog, da se namesto organizacijsko - političnega sveta, ki se ukinja, ustanovi svet občin. Javna razprava o bodoči strukturi republiške skupščine se je izrekla za poenostavitev skupščinskega sistema. Ustavna komisija sodi, da je udeležbo občin v formiranju politike republiške skupščine mogoče zagotoviti z zakonsko obveznostjo skupščine, da se posvetuje z občinami.
monwealtha, ki je te dni v Londonu v Marlborough House. Delegati so množično posegli v razpravo o poročilu o mednarodnem SuSLiu ki ga je imel včeraj britanski zunanji minister Michael Stewart. Med drugimi so govorili predstavniki Kenye, Avstaa ije, C^-iona Malaysije, Ugande m zar** bile ’ V ospredju sta bila Pr^dvs^J nroblema rasne diskriminacije ter nH “eliencev o katerih sta poročata ministrski predsednik Sierre Leone Stevens in zunanji minister Pakistana Husain.
Minister Stevvart, KI bo na koncu razprave odgovoril vsem govorni-kom je danes na kratko orisal oa nos'velike Britanije do ozemelj, ki so še pod njeno oblastjo. Dejal le, da mislijo nakloniti neodvisnost vsem državam, ki bi to hotele in ki bi se lahko same vzdrževale. V prihodnjih petih letih — J« dodal - 1» poleg Hong Konga samo še en milijon državljanov, predvsem na malih otokih, odvisen od angloške krono.
Stevvart je govoril tudi o liih ki so trenutno povod za mednarodne spore, in sicer Falklando-" otoki, Gibraltar in Britanski Honduras. V tej zvezi je dejal, da j” britanska vlada pripravljena na pogajanja s sosednimi državami, da namisli spoštovati načelo, po katerem ne bo zapustila ozemelj pro-h volji samih tamkajšnjih prebivalcev, na podlagi listine OZN.
živahna politična in diplomatska dejavnost se je razvita tudi ob robu konference. Tako je začel britanski minister za notranje zadeve James Callaghan vrsto razgovorov o problemih priseljencev. Včeraj se je sestal, s predsednico indijske vlade Indiro Gandi, še
ta teden pa se bo srečal s predstavniki Pakistana, Vzhodne Afrike in drugih držav. Na teh sestan-skih bo skušal Callaghan obrazložiti položaj v Veliki Britaniji ter nujnost po omejitvi števila priseljenoev. Kot je znano, je britanska vlada določila to število v višini 50 tisoč na leto, omejitev pa je vzbudila nemalo odpora v številnih državah Commovvealtha.
Ob robu konference je bil popoldne tudi sestanek med predsednikom Zambije Kennethom Ka-undo, tanzanijskim predsednikom Juliusom Nyererejem in načelnikom nigerijske delegacije Awo-lowom. Na sestanku, za katerega je dal pobudo Nyerere, so razpravljali o nigerijski vojni in odcepitvi Biafre. Kot je znano, sta bodisi Zambija kot Tanzanija uradno priznali biafrsko secesionistič-no vlado. O Nigeriji sta na ločenem sestanku razpravljala tudi podtajnik pri Foreign Office Foley in nigerijski komisar v Londonu Ogundipe. O poteku obeh sestankov n. bilo nobenega uradnega sporočila.
V Jugoslaviji akcija za varnost prometa
BEOGRAD, 8. — Od 1. decembra do 1. marca bo trajala v Jugoslaviji akcija pod geslom: «Pr-va pomoč in varnost prometa«. Pobudo zanjo je dal zvezni svet za varnost v prometu.
Vzrokov za tako akcijo je več. |Med najpomembnejšimi pa je dej-, stvo, da je prometnih nesreč s ' smrtnim izidom v Jugoslaviji čedalje več.
Na jugoslovanskih cestah Je lani izgubilo življenje 2.195 ljudi. Neposredno v nesrečah jih je umrlo 990, med prevozom v bolnišnice 575, v enem mesecu po nesreči pa 630.
Statistika torej kaže, da skoraj 55% ljudi umre po prometni nesreči; iz tega bi laiiko sklepali, da gre tu za neustrezno prepočasno prvo pomoč in nepravilen prevoz v bolnišnice. Izvedenci pravijo, da Je zelo malo voznikov, ki obvladajo pravita za pomoč.
Cilj zvezne akcije «Prva pomoč in varnost prometa« je, usposobiti voznike, da bodo lahko dajali sicer laično, vendar pravočasno In učinkovito prvo pomoč oziroma samopomoč. Organizatorji so nkrati predlagali, da bi moralo imeti vsako vozilo zavoj z najpotrebnejšim sanitarnim materialom.
Prosveti važno mesto v portugalskem proračunu
LIZBONA, 8. - Portugalski ministrski predsednik Caetano je danes po televiziji dejal, da sta glavna problema, s katerima se mora spoprijeti njegova vlada, gospodarstvo in prosveta.
Povišanje cen in plač že povzroča zaskrbljenost in položaj bo treba imeti pod strogim nadzorstvom. Za razvoj gospodarstva bodo potrebni notranji napori in tudi tuj kapital. Glede prosvete je Caetano dejal, da bo imela v proračunu za 1969 najbolj važno mesto.
uvedla prohibicija, in sicer bodo demonstracije -organizirale -gandijevske organizacije. Med drugim imajo demonstracije namen, postaviti pred prodajalne likerjev straže, ki naj preprečijo prodajo.
V dneh 8. in 9. marca pa bo v New Delhiju vsedižavna konferenca o prohibicionizmu. Namen organizacijskega odbora «gandijev-skega leta« (za stoletnico Gandijevega rojstva) je, da bi bilo to leto karakterizirano s tem, da bi popolnoma izginila «nedota-kljivost» (stanje izven kast) in da bi bila uvedena popolna prohibicija. Sedaj je prohibicija v veljavi samo v nekaterih državah indijske zveze.
Dejavnost bretonske osvobodilne fronte
SAINT-BRIEC (Francija), 8. — Včeraj zvečer so v Ploumagoaru aretirali drugega duhovnika, 48-letnega Guillauma Le Čarna. Njegova aretacija v zvezi s preiskavo o atentatih bretonske osvobodilne fronte. Ni znano, česa je obtožen Le Cam, ki je župnik v Ploumagoaru od 1962.
Doslej je bilo aretiranih kakih dvajset oseb.
RIO DE JANEIRO, 8. — Predsednik brazilske republike Costa y Silva je sprejel ostavko senatorja Daniela Kriegerja na mesto predsednika vladne stranke «Arena» in njegov izstop iz večinske skupine v senatu.
Sirijo se vesti o napadih na skladišča orožja in municije. Bajo gre za skupine, ki se hočejo oborožiti za boj proti zvezni vladi.
načine te manifestacije. Odvetniki pa niso prišli do nobenega sklepa, ker se je med njimi razvnela ostaa polemika, ki je končno privedla do kričanja, zmerjanja in pretepa. O-zračje je bilo tako ostro, da so leteli stoli, papirji in drug material po zraku in je nekaterim pričela teči iz nosa kri, teko da je dvorana vsa okrvavljena.
Ta dogodek pa ne bo preprečil odločne manifestacije, kateri so se že pridružili združenje invalidov in zveza za ločitev zakona ter razne druge organizacije. Predsednik vsedržavnega združenja sodnikov dr Mario Barone pa je sporočil, da se otvoritve sodnega leta ne bo udeležil na osnovi sklepa izvršnega odbora. Ta organizacija združuje veliko večino sodnikov v Italiji in je v soglasnem sklepu podčrtala, da se ne čutijo zastopane na manifestaciji, ki ne izražajo resničnih zahtev sodnikov v odnosu na celotno skupnost. Gre za zahteve, ki jih izražajo že desetletja in na katere politična oblast ni nikoli odgovorila.
Dr. Barone je dal daljšo izjavo, v kateri ugotavlja, da se pogosto govori o pomanjkljivosti sodstva, pri čemer se skuša ta pojav omejiti na neke gole tehnične pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče urediti na izključno tehnični ravni. V resnici pa je treba iskati politične rešitve, pri čemer ne gre samo za reformo kodeksov in za druge pomanjkljivosti, temveč za splošno socialno in kulturno neobčutljivost političnih krogov, ki odločujejo. Dr. Barone je podčrtal, da je treba prenoviti celoten kazenski sistem, ki še vedno temelji na konceptu podložniškega odnosa med državljanom in državo. Civilno pravo pa odraža že povsem zastarele gospodarske odnose.
Resnični škandal pa predstavlja dejstvo, da pridejo te pomanjkljivosti na dan samo takrat, kadar kakšen star fašistični in neustrezni zakon ukine ustavno sodišče, namesto da bi se organsko ustvarjalo nove zakone. Sodnik je tudi govoril o izredno dragi ..pravici«, ki bi morala zagotavljati učinkovito obrambo in ne bi smela hiti obremenjena s preobsežnimi formalizmi, tako da se žrtvuje na oltar sterilne formalne točnosti resnično pravičnost.
V petek se oo sestal centralni komite PSI, preg pa še predstavniki raznih struj. Na dnevnem redu bo potrditev sporazuma o novi vladi levega centra, istočasno pa bodo izvolili v centralni komite nove člane, ki bodo zamenjali socialistične ministre člane CK. Gre za izmenjavo naslednjih osem članov: Mancini, Preti in Mariani za strujo «autonomia»; De Martino, Bro-dolioi, Mariotti in Lauricella za strujo «riscossa socialista« in Ta-nassi za «rinnovamento».
Dokaj zapleten je položaj v KD, kjer se struje prav tako pripravljajo na sestanek rtajvišjega organa stranke, Id se bo sestal prihodnji teden. Pri tem se mnogo govori o možnosti imenovanja novega tajnika stranke in se vztrajno ponavlja ime sedanjega namestnika tajnika Piccolija, istočasno pa se čuje tudi ime bivšega predsednika vlade Mora. Za Piccolija so se že izjasnili njegova lastna struja m struja Tavianija, medtem ko njegovi kandidaturi morotejci nasprotujejo, dokaj odločno nasprotna je ena izmed levičarskih struj «base», sindikalisti pa se bodo sestali jutri. Levica pravi, da je možno go-
Zaradi jezika demonstracije v Indiji
NEW DELHI, 8. — Študentje v Madrasu, ki se protivijo, da hi se jezik hindi uvedel kot državni jezik (v tej državi je tradicionalni Jezik tamil), so danes s kamenjem napadali nekatere predmestne vlake. Bilo Je nekaj ranjenih, študentje, kj zaradi jezika že teden dni povzročajo nemire, so na mnogih postajah v Madrasu blokirali potniške vlake ter ustvarili zmedo v železniškem prometu v o-stalj Indiji.
Gandijevske organizacije za prohibicijo v Indiji
iiiiiiimiiiuiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiii
V OKVIRU POSVETOVANJ O SREDNJEM VZHODU
Tito sprejel na Brionih zunanjega ministra ZAR
Riad je izročil Titu Naserjevo poslanico
(Od našega dopisnika) BEOGRAD. 8. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brionih zunanjega ministra ZAR Mahmuda Riada, ld je izročil predsedniku Titu osebno poslanico predsednika Naserja. Tito se je zadržal z Riadom v daljšem prijateljskem razgovoru. Na sprejemu je bil navzoč tudi vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije Miša Pavičevic, ki je po sprejemu priredil v hotelu »Neptun« na Brionih kosilo za svojega gosta. Na kosilu je bil navzoč med drugimi tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak, katerega je danes dopoldne pred njegovim odhodom na obisk v Francijo prav tako sprejel predsednik republike Tito.
Zunanji minister ZAR Mahmud Riad, ki se je nocoj skupno z vršilcem dolžnosti državnega tajnika Mišo Pavičičem vrnil v Beograd, je v izjavi jugoslovanski televiziji v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu dejal, da je rešitev krize mogoča, če so vse strani pripravljene izpolniti resolucijo, ki jo je varnostni svet sprejel novembra leta 1967. Problem je v tem, ker Izrael nad eno leto odbija sprejem te resolucije. Predsednik izraelske vlade je nedavno jasno dal vedeti, je poudaril Riad, da Izrael želi zadržati najavljajo velike demonstracije z nekatera področja na Sinajskem namenom, da bi se po vsej Indiji polotoku, zatem Šarm el Šeik in da
NEW DELHI, 8.
Za februar
zahteva «varno mejo« na reki Jor danu. Miroljubna rešitev na Bližnjem vzhodu je po besedah zunanjega ministra ZAR nemogoča, če bo Izrael vztrajal na svojih zahtevah. Po besedah Riada je nekaj upanja, da bodo velike sile, članice varnostnega sveta, ki odločajo o tej resoluciji, storile korake za izpolnitev resolucije. Riad je izrazil upanja, da bodo novi stiki med velikimi silami pripeljali do miroljubne rešitve krize v skladu z resolucijo varnostnega sveta.
B. B.
voriti o novem tajniku, vendar pa mora to pomeniti povsem novo ureditev vodstva stranke in da so v takem primeru pripravljeni sodelovati v tajništvu. V kolikor pa ni možna taka rešitev, je treba sklicati čimprej predhodni strankin kongres, do takrat pa naj ostane tajnik stranke Rumor.
Na kongresu liberalne stranke so bila danes na dnevnem redu statutarna vprašanja odnosov med večino in manjšinskimi strujami. Člen pet statuta te 6tranke namreč določa, da imajo manjšine dvajset odstotkov članov vodstva, člen 38 pa prepoveduje ustanavljanje struj. V praksi pa je volilni sistem izveden na tak način, da sta možni samo dve trdni kandidatni listi in prejme druga pač predvidenih 20 odstotkov glasov. Ta sistem bodo ohranili tudi v prihodnosti, ker je Malagodijeva večinska struja prejela pri glasovanju o spremembah statuta veliko večino glasov prisotnih delegatov.
Federalni odibor odporniškega gibanja -Versilije se je danes sestal v Viareggiu in je izdal proglas, v katerem napoveduje, da se bodo z vso silo uprli reakcionarnim poskusom, kot so se 1960. leta. To opozorilo je očitno uperjeno proti poskusom fašističnega ustanavlja-
nja »odborov javne varnosti«. Odbor odporniškega gibanja je tudi podčrtal pravico do mladinskih in delavskih manifestacij za zaščito svojih pravic in za obnovitev družbe. Mnenja pa je, da je naivno, če se misli, da zadostuje protestirati proti zunanjemu luksuzu, če se hoče spremeniti družbeni ustroj.
Danes je javni tožilec dr. Ro-miti zaslišal kakih štirideset oseb v zvezi z novoletnimi dogedki pred nočnim lokalom «La Bussola«. V Pizi je še vedno v bolnišnici 17-letni Ceccanti, katerega zdravstveno stanje se rahlo izboljšuje, vendar pa še vedno niso sporočili, kdaj ga bodo lahko operirali.
V soboto bo prvi sodni proces » zvezi s temi dogodki, ko bodo sodili štirim mladeničem, ki so delili letake PSIUP.
Po poročilu federacije občinskih prevoznih podjetij (ki združuje 90 odstotkov tovrstnih podjetij), znaša pasiva njih članic ob koncu leta 1967 131 milijard lir. Pasiva vseh občinskih podjetij pa znaša 143 milijard lir. Včlanjena podjetja so zaposlovala 65.341 uslužbencev in vzdrževala 17.360 km prevoznega cestnega omrežja. Deficit je izredno visok in je v mnogih občinah tudi med razlogi za pasivo občinskih proračunov.

URADNI DEMANTI V SAJGONU
Cao Ky ni pripravil novega mirovnega načrta
Za južnovielnaiuskega podpredsednika nima oblika konfe. renene inize nobene važnosti - «NewYork Times» predvideva zaostritev ameriške diplomatske linije na pogajanjih
Koča Popovič pri Bumedienu
AL2IR, 8. — Predsednik revolucionarnega sveta Alžirije Bumedien je sprejel danes popoldne člana predsedstva OK ZKJ in člana sveta federacije Jugoslavije Kočo Popoviča, ki je na vabilo alžirske vlade včeraj prispel na prijateljski obisk v Alžir. Predsednik Bumedien se je zadržal s Kočo Popovičem v daljšem prijateljskem razgovoru. Popovič se je danes dopoldne ponovno dolgo pogovarjal z zunanjim ministrom Alžirije Butefli-kom, zatem pa je obiskal vodjo fronte FLN Kaida Ahmeda. Popoldne se je Koča Popovič sestal z ministrom za finance in načrtovanje šerifom El Kasemom.
SAJGON, 8. — V Sajgonu so danes zanikali, da bi bil južnoviet-namski general Nguyen Cao Ky pripravil nov mirovni načrt za Vietnam, ki naj bi predvideval tri ločena pogajanja v Sajgonu, Hanoju in Parizu.
V sajgonskih diplomatskih krogih pa menijo, da bi morala pogajanja obravnavati tri glavne točke: 1. umik tujih čet iz Južnega Vietnama: 2. problem odnosov ali ..koeksistence« med obema Vietna-moma; 3. razgovori med sajgonsko vlado in FNO za politično rešitev notranjih problemov Južnega Vietnama. Pogajanja o teh treh točkah, ki ne pomenijo — kot trdijo v omenjenih krogih — novega mirov nega načrta, bi se lahko začela šele po rešitvi obstoječih procedurnlh problemov.
Južnovietnamska tiskovna agencija ..Vietnam Presse« poroča, da je 'general Cao Ky, ..koordinator« saj-gonske delegacije na pariških pogajanjih, izjavil, da je pripravljen sesti za kakršnokoli konferenčno mizo ter obtožil ..komuniste«, da Izrabljajo problem oblike mize za lastno propagando. Ky je tudi izrazi! željo — poroča dalje agencija — da bi v Južni Vietnam poslali mednarodno vojaško silo, ki naj bi jamčila varnost države po umiku ameriških in sevemovier,-namskih sil. V zvezi s svojo vrnitvijo v Pariz je Ky dejal, da pričakuje sklep predsednika Van Thieuja.
«New York Times« komentira danes imenovanje Cabota Lodgea za načelnika ameriške delegacije na pogajanjih, ki pomeni ..prvi važni sklep predsednika Nixona na področju zunanje politike«. Clankar Cyrus Sulzberger piše, da je glede na Lodgevo politično preteklost pričakovati zaostritev ameriške di plomatske linije na pogajanjih ter okrepitev odnosov med ZDA in saj gonsko vlado. Zelo težko je — pite Sulzberger — da bi si Lodge prizadeval, tako kot njegov predhodnik, da bi za vsako ceno napravi-konec vietnamski vojni.
Tudi «Washington post« izraža mnenje, da kažejo imenovanja Cabota Lodgea, Ellswortha Bunkerja in Alexisa Johnsona na ključna mesta v vietnamski politiki, na Nl-xonov namen, da se drži bolj »trde« linije v zvezi z Vietnamom. Isti list piše tudi, da misli Nixon ..zaupno« opozoriti Severni Vietnam, da bi utegnil znova zaostriti vojaško dejavnost in celo znova pričeti z bombardiranjem, če ne bi Hanoj pristal na kompromisno rešitev še odprtih vprašanj.
Cabot Lodge se medtem pripravlja, da zapusti svojo dosedanjo funkcijo veleposlanika v Bonnu, na katero je bil imenovan pred šesti mi meseci. Danes se je v vzhodnem Berlinu sestal s tamkajšnjim sovjetskim veleposlanikom Abras-simovom. Čeprav je bil Lodge žs večkrat v vzhodnem Berlinu, je bilo današnje prvo srečanje med diplomatoma.
gih žarišč«. Med to dediščino spada tudi sklep, da se bodo vršili posebni manevri v Zapadni Nemčiil ob češkoslovaški meji. Ti manevri, ki. jih je pripravita prejšnja uprava, prav gotovo ne služijo ublažitvi napetosti.
Kot pa smo včeraj poročali, je komentator sindikalnega glasita ..Trud« Rogov obdolžil Nixona, da njegova nova uprava s svojimi prvimi koraki, krepi napetost v Evropi«, pri čemer je navajal Nixo-novo izjavo, da je treba okrepiti NATO In govoril o možnosti povratka politike umrlega Dullesa.
Zapadno zunanji minister Brandt bo v petek sprejel na njegovo zap-tevo sovjetskega veleposlanika v Bonnu Zarapkina. Uradni poročevalec Ahler je izjavil, da gre za nadaljevanje razgovora, ki ga je imel pred kratkim v Moskvi nemški veleposlanik Allard.
Nova češka vlada
PRAGA, 8. — Z včerajšnjim sklepom prezidija se je dejansko končala razprava okrog Smrkovskega in njegovega mesta predsedniki skupščine. Po novi federativni ureditvi CSSR se bo parlament sedaj delil na dva zbora: zbor prebivalcev in zbor narodov, ki bosta imela vsak svojega predsednika, istočasno pa bo obstajalo tudi predsedstvo parlamenta, ki bo imelo štirideset članov (dvajset Cehov in dvajset Slovakov). Sedaj je Smrkovsky predsednik skupščine, njegovo mesto bo prevzel slovak Peter Cn-lotka, Smrkovsky pa bo postal pod. predsednik in bo istočasno predsedoval ljudskemu zboru, zboru narodov pa bo predsedoval slovaški poslanec Dalibor Hanes Danes je prezidij češke skupščine imenoval novo češko vlado, ki ji predseduje Stanislav Razi, v vladi sta dva podpredsednika in osemnajst ministrov. Vlada je sestavljena predvsem iz mlajših ljudi, (pred. sednik ima 44 let) in predvsem iz strokovnjakov za posamezna področja.
o manevrih NATO
MOSKVA, 8. — V današnji ..Prav di« je objavljen članek komentatorja Jurija žukova o sovjetski politiki v zvezi z evropsko varnostjo, ld na drugačen način komentira napovedane manevre NATO in sodelovanje ameriških čet. Tudi Žu-kov to ostro obsoja, vendar vali krivdo na dosedanjo Johnsonovo upravo, medtem ko je včeraj glasilo sindikatov ..Trud« napadalo v tej zvezi Nixona.
Zukov pdše, da je Johnson zapustil svojim naslednikom ..zaplete-
BONN, 8. — še ni znan datum Sestanka Kieslngerja in de Gaulla; sestanek bi moral biti februarja v Parizu. Glasnik zunanjega ministrstva je dejal, da so Francozi predložili dva datuma po obisku britanskega premiera Wilsona v Bonnu od 11. do 14. februarja.
Letovanje na kredit
LJUBLJANA, 8. — V Sloveniji, pa tudi v drugih republikah so ljudje vse bolj zanimajo za letovanje na kredit. Tako je ljubljanska agencija za letovanje in rekreacijo Alpe-Adria, ki ima 19 hotelov in penzionov na morju in v hribih s 1900 ležišči, lani organizirala letovanja na kredit za 20.000 oseb. Na kredit pa je prirejata tudi izlete po Jugoslaviji in tujini, ki se jih je udeležilo 57.000 ljudi.
Možnosti za razvoj domačega turizma so še zelo velike, seveda s pogojem, da se omogočijo ljudem dostopne cene in krediti. Pridobljene izkušnje so to tezo potrdile. Agencija Alpe-Adria je imela lani 5 milijonov 700.000 dinarjev prometa, oziroma za milijon novih dinarjev več kot leta 1967. Agencija bo, po predvidevanjih, povečala svoj bruto promet v tem letu za približno 2 milijona novih dinarjev, pri tem pa bo razširila svoje zmogljivosti le za 100 ležišč.
Agencija je posvetita posebno pozornost pospeševanju preventivna ga letovanja v predsezoni in posa-zoni. V zvezi s tem je sklenila več
no politično dediščino, ki vsebuje | pogodb z delovnimi kolektivi v Slo-žarišče v Vietnamu in vrsto dru-!veniji in na Hrvatskem.
V. Januarja 1? . ____________ ^
V NAČRTU NOVEGA STATUTA KP KITAJSKE
Maršal Lin Piao določen za naslednika Maoeetunjja
HONG KONG, 8. — V predlogu novega statuta KP Kitajske je obrambni minister in podpredsednik kitajske komunistične partije Lin Piao omenjen, prvič v nekem dokumentu, kot naslednik Maocetunga. Izvod dokumenta, ki so ga razdelili med člane kitajske partije, je prižel v roke tudi diplomatskim virom v Hongkongu. V načrtu statuta je po hvali zvestobe Lin Piaoa politična liniji Maooe-tunga navedeno: ((Tovariš Lin Piao Je najfoližji tovariš in naslednik tovariša Maocetunga«.
Lin Piao, ki ima 60 let, Je Imel v voj6ki čin maršala. Imajo ga za dobrega organizatorja in stratega in je 1966. leta med prvim delom kulturne revolucije prišel s sedmega mesta na drugo mesto partijske hierarhije. Od tedaj naprej so lmeld v tujini lin Piaoa vedno za naslednika Maocetunga v vodstvu partije, vendar ne vlada ne kitajski tisk nista nikoli uradno potrdila teh domnev, pa čeprav so večkrat pisali o njem, da je ((najbližji borbeni tovariš Maocetunga«.
V novem statutu predstavljata misel Maocetunga in marksizem -leninizem teoretično podlago KP Kitajske. Dokument pravi, da se lahko v partijo vpišejo delavci, kmetje, funkcionarji in drugi revolucionarni elementi, ki so dosegli 18 let starosti, ki sprejmejo statut partije, se pridružijo partijski organizaciji in delajo v njenem krogu, upoštevajo sklepe partije In plačajo članarino. Načrt predvideva za kršitev partijske dlsoipline najprej opomin, dalje razrešitev funkcij v partiji, nadzorstvo in izključitev. Po mnenju opazovalcev se bodo tega paragrafa posluževali proti partijskim funkcionarjem, ki so Jdh odslovili med kulturno revolucijo vključno proti predsedniku države. Liu Sao čiju. Vsedržavni partijski kongres mora biti vsakih pet let, v izjemnih primerih pa ga lahko skličejo prej ali ga tudi odložijo. Zadnji kongres KP Kitajske (osmi v zgodovini kitajske komunistične partije), je bil 1956 leta, vendar so ga z uvodnikom uradnega glasila kitajske partije pred dnevi najavili za letos.
Agenta sta imela v žepu zaporni nalog proti možu, obtoženemu u-mora, ki je zbežal iz zveznega zapora v Lortonu. Verjetno sta moža spoznala in ga hotela zaslišati, vendar je kriminalec streljal In ju ubil. Morilec, ki ima pri sebi tri samokrese, je zbežal ln se zatekel v gozdnato področje.
Morilec naj bi bil 29-letni Billy Austin Bryant, ki je prestajal hudo kazen za rop v banki. Zanimivo je, da so kmalu po umoru neznanci oropali banko nedaleč od Washing-tona. To je bil enajsti rop v osmih dneh. Ubita agenta FBI sta 26-let-ni Anthony Palmisano in 27-letni Edwin Woodriffe.
NEW Y0RK, 8. — Današnji «New Yark Times« objavlja celotni načrt novega statuta kitajske komunistične partije. Statut potrjuje načelo združitve vodstva v rokah Maocetunga in formalno določa Lin Piaoa kot naslednika sedanjega kitajskega voditelja. V prejšnjem statutu je namreč centralni komite imenoval predsednika partije. Dokument navaja, da je Mao-cetungova misel edino pravilna marksistična - leninistična doktrina sedanje dobe to je edina teoretična podlaga, ki mora voditi akcije komunistične partije.
Zanimivo je ,da prejšnji statut iz 1956. leta pravi, da je »komunistična partija delavskega razreda, ki je najtesneje povezana z intelektualci in drugimi domoljubi«, medtem ko je v sedanjem navedeno, da je »KP partija proletariata«. Novost je tudi v dejstvu, da sedanji dokument na splošno določa, da morajo partijske organe »sestaviti z demokratičnim posvetovanjem in volitvami«, medtem ko so morali po prejšnjem statutu izvoliti funkcionarje s tajnim glasovanjem. 0 novem statutu bodo razpravljali na kongresu KP Kitajske, ki bo verjetno že v prihodnjih mesecih. Nov statut dokazuje, da je maoistična skuoina dokončno prevladala nad tako imenovanimi an-tipartijskimi elementi, ki jih je vodil predsednik države Liu Šao Či.
NEW DELHI, 8. — V zadnjih desetih dneh je kar dvajset oseh umrlo zaradi hudega mraza, ki je zajel severne predele Indije.
2e 24 ur piha s himalajskega pogorja leden veter, medtem ko v Kašmirju in Uttar Pradeshu močno sneži.
PO KONČANI VOJNI SO AMERIČANI ZAJELI 127 NEMŠKIH STROKOVNJAKOV ZA RAKETE
«
Možgani* so potovali na zahoi
Tudi v SZ nekaj znanih imen nemških «raketnih» izvedencev
Po vsej Italiji iščejo srečne dobitnike najvišjih nagrad novoletne loterije. Novinarji in fotografi so stalno na preži, vendar do sedaj je bil ves njihov trud zaman. Na sliki je rimski tobakarnar, ki je prodal listek, ki je srečnemu še neznanemu posestniku navrgel 150 milijonov lir
ZAKAJ IMA OBVEZANA ZAPESTJA?
Ko bi Združene države po smrti »nesmrtnega Reicha« ne uvozile 127 najboljših nemških možganov« na čelu z Wemerjem von Braunom, ta čas prvim ameriškim «raketnim doktorjem«, bi pred nekaj tedni bržkone »Apollo 8» ne letel okoli Lune: najsi se sliši še tako neverjetno, vendarle drži, da ves ameriški — in po vsej verjetnosti tudi sovjetski — vesoljski program temelji na zloglasnem nemškem »povračilnem orožju« — raketah z veliko črko V («fau«).
Dosti bolj, kot so v Ameriki cenili Goddarda, kjer so ga časniki proglašali za ((mesečnega človeka«, so Nemci navdušeno razgrabili 0-berthove knjige. Junija 1927 so nekateri zanesenjaki ustanovili nemško «Društvo za vesoljske polete« (VfR), ki je kmalu naraslo na 500 članov, pričelo izdajati svoj časopis «Die Rakete«, hkrati pa tudi praktično izpopolnjevalo raketno tehniko.
V začetku leta 1928 je Max Va
Milva v kliniki zaradi živčne izčrpanosti?
Mož zanika, da bi pevka hotela napraviti samomor
TURIN, 8. — Znana pevka Milva je morala iti v kliniko in ker so jo fotografi zasačili z obvezanimi pestmi, se je razširila vest,
da je hotela napraviti samomor. Njen mož dr. Maurizio Corgnati je vest zanikal in potrdil, da je Milva v kliniki le zaradi živčne izčrpanosti. Ker mora dobiti injekcije, jdh marajo napraviti (pravi, da drugje ni mogoče najti žil) na zapestjih. Zaradi tega je tudi obvezana. Dr. Corgnati je rekel, da bo Milva posnela na sedežu družbe «Ricordi.'> pesem, ki jo bo pela v Sanremu, pojutrišnjem pa bo nastopila na televizijski oddaji.
Tudi predstavniki tovarne gramofonskih plošč «Ricordi» so zanikali vest, da je Milva hotela napraviti samomor. Potrdili so -*-i bo jutri posnela ploščo, pojutrišnjem pa bo morala nastopiti v Muenchou. Družba je tudi najavila, da bo imela Milva jutri opoldne v nekem velikem hotelu v središču Milana tiskovno konferenco.
Milva bo jutri zjutraj zapustila kliniko v San Maurizio Canavese, kjer je bila od 30. decembra lani. Pevka je že danes zapustila kliniko. da bi se udeležila pogreba sorodnika njenega moža, a se je zvečer vrnila. Pravi, da se počuti dobro in da ni nikoli niti najmanj mislila na samomor. V kliniko je odšla, da bi se po napornih nastopih nekoliko opomogla.
VČERAJ V CALANGIANUSU POGREB UMORJENEGA POSESTNIKA
Banditi so ubili Cordo
ker jih je prepoznal?
Poziv žene Mannatzuja, ki je 50 dni v rokah banditov, naj ga izpuste - Mesina toži tovarno gramofonskih plošč
CAGLIARI, 8. — Danes so v Ca-langianusu pokopali Pierina Cordo, ki so ga včeraj pri kraju «Usag-gia« ubili štirje banditi, medtem ko so ranili njegovega sina Orlanda, ki so ga zelo verjetno hoteli ugrabiti. Pogreba se je udeležilo prebivalstvo Calangianusa in prijatelji in znanci, ki so prišli iz vseh okoliških mest in vasic.
Danes se je zvedelo, da so banditi ustrelili priletnega trgovca in posestnika, ki je bil že ranjen na tleh, iz bližine. Verjetno je Corda spoznal kakega bandita, zaradi česar so se ugrabitelji hladnokrvno odločili, da ga spravijo s tega sveta.
Njegov sin, ki se je otepaval banditov, zaradi česar so ga večkrat udarili s puškinim kopitom, je izjavil, da sta z očetom vsak dan šla na polje. Avto sta kot po navadi pustila na cesti in se odpravila peš ob zapuščeni železniški progi. Nepričakovano sta dva oborožena bandita napadla njegove-1 ga očeta, kateremu je priskočil
aiiiiiiimimiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiUMiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiimMiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
Sedaj se mora zagovarjati pred milanskim kazenskim sodiščem
HOTELA STA GA ZASLIŠATI
Ropar ubil agenta FBI
WASHINGTON, 8. — Poveljstvo policije je javilo, da sta bila med streljanjem z nekim u-beglim človekom iz zapora, ki je bil osumljen roparskega napada v banki, ubita dva agenta FBI. Agenta sta hotela osumljeno osebo zaslišati v zvezi z ropom, ki je bil danes zjutraj v neki banki. Med policajema in osumljencem je prišlo do streljanja, ki se je tragično zaključilo za agenta FBI.
Bivši tovarnar je nameraval ugrabiti več premožnih oseb
Na seznamu ljudi, ki jim je hotel izsiliti večje denarne vsote, sta bila tudi Moratti in Agnelli
MILAN, 8. — V Milanu se je pričel proces proti takoimenova-nim ((anonimnim ugrabiteljem«, Id so po vzorcu organizacij, ki obstajajo drugje, pripravili načrt za ugrabitev in izsiljevanje denarja nekaterih premožnih milanskih ln-dustrijcev. Na seznamu, ki jih je pripravil domnevni organizator 52-letnj dr. Alfredo Bozzi doma iz Savone, so bila imena tedanjega predsednika Interja Angela Morat-ttja, deželnega tajnika KD indu-strijca Piera Bassettija, bratov Stefana in Plerluiglja Brance, Terese jn France Legrenzi in baje tudi Giannija Agnellija.
((Anonimni ugrabitelji« so imeli «operativno središče« v stanova-
nju v Ul. Deffenu 7, kjer so preiskovalni organi odkrili pravcato orožarno: samokrese vseh vrst in človeško lutko, na katero je Bozzi streljal z orožjem, kateremu je dodal ogluševalec, okrožnice za izsiljevanje denarja, slike in filme mož ln žena, ki so skupaj ali sami prihajali z avtomobili ali vstopali v hotele. Vse osebe so zelo premožne.
Ko so karabinjerji 1. decembra 1967 leta aretirali Bozzi ja, je ta trdil, da je bil organizator tolpe nek) Franooz Dupont. Seveda preiskava tega izmišljenega moža n1 odkrila. Kasneje, ko je Bozzi vse priznal, je omenil 29-letnega Mi-cheleja Abbatisto, na čigar ime

Japonska policija se je poslužila žensk za ureditev prometa. Pravijo, da znajo dekleta v elegantnih ptevih uniformah z rdečo kravato ali z belim fularjem okrog vratu, izvrstno izvrševati nalogo. Posebno policistke na skuterjih
je Ml vpisan luksuzni avto. Tudi Abbatiista, je tako prišel pred sodnike.
Bozzi, bivši tovarnar lutk v Loa-nu, je moral prekiniti delovanje zaradi stečaja. Svojo organizacijo je pripravil na podlagi dediščine 6 milijonov, ki jo je tudi kmalu dobil. Zanimivo je, da je pripravljal tudi za svoje pajdaše uniformo vrste «Klu Klux Klan«. Možakar sl je celo najel zasebnega detektiva, ki mu je preskrbel vse možne podatke o osebah, ki jih je nameraval ugrabiti. Toda prav detektiv je odkril resnične namene Bozzija, ki je tako končal za zapahi.
Na razpravi je kot obtoženec prisoten tudi 30-letni zasebni detektiv, ki je iskal za Bozzija potrebne podatke. Sicer je mož razkril Bozzija, vendar o njegovi nedolžnosti bo moralo odločati sodišče.
Dr. Bozzi je danes med zasliševanjem povedal, da je po stečaju z oglasom po časopisih ponudil svojo organizacijsko sposobnost in da je dobil iz Pariza pismo, kasneje pa se je sestal s piscem, ki se je predstavil kot Dupont. Ta mu je povedal, da nameravajo urediti v Italiji podružnico organizacije, ki bo izsiljevala denar. Dr. Bozzi bi moral urediti v stanovanju v Ul. Deffenu pravcati «zasebni zapor«. Njegova plača bi znašala 500.000 lir mesečno, tik pred začetkom delovanja pa bi dobil nagrado 5 milijonov lir. Obtoženec je izjavil, da je dobil dve mesečni plači, načrt organizacije pa je padel v vodo, ker so ga karabinjerji odkrili.
Bozzijev zagovornik je predlagal, da bi obtoženca, ki je bil že leto dni na zdravljenju zaradi nevra-stenije, pregledali psihiatri. Tožilec se je pridružil zahtevi, ki jo je sodišče potrdilo in odložilo razpravo.
ria pomoč. Tedaj pa sta se pojavila druga dva, ki sta napadla njega. Orlando se jim je upiral in se jih je z vsemi silami otepaval, ko so mu hoteli spraviti na glavo pokrivalo. Zato jim je zbežal, da bi poiskal pomoč in se kasneje vrnil k očetu, ki je ležal na tleh. Med begom je slišal še dva strela.
Danes so nadaljevali z iskanjem krvoločnih banditov. Pri akciji sodeluje veliko število karabinjerjev in policijskih agentov s policijskimi psi, nad njimi pa ves čas krožijo štirje helikopterji. Danes je prišel v Calangianus tudi pod-načelnik policije dr. Lutri, ki je stopil v stik s preiskovalnimi organi.
CAGLIARI, 8. — Sardinski posestnik Antonio Mannatzu, katerega so med povratkom domov 18. novembra ugrabili, je že 50 dni v rokah banditov. Po začetnih poskusih, da bi prišli v stik z ugrabitelji, ki so zagotovili, da je Mannatzu živ, ni dobila družina od svojca nobene vesti. Nihče ne ve, če je Mannatzu še pri življenju in sorodniki upajo le, da se banditi nočejo javiti iz strahu, da ne bi zašli v mreže, ki jih je policija razpredla po celotnem ozemlju.
Obupana Mannatzujeva žena, ki je že takoj po ugrabitvi opozorila bandite, da imajo v rokah bolnega človeka in jih je prosila naj ga izpuste, je danes ponovila poziv s pripombo, da je pripravljena plačati kar bodo od nje zahtevali. Svoj poziv je zaključila z besedami: «Zaupajte, rotim vas, v ženo, ki hoče na vsak način živega moža. Ne bo vam žal.« Mannatzujeva žena upa, da bodo banditi uslišali ta njen poziv.
CAGLIARI, 8. — Bivši sardinski bandit št. 1 Graziano Mesina, ki je strogo zastražen v zaporu v Nuoru, je preko svojega odvetnika Giannisa Guise tožil tovarno gramofonskih plošč iz Bellana pri Comu, ker je posnela in dala v promet ploščo v naslovom «Resnič-na zgodovina Graziana Mesine, znanega kot 'primula nera’ iz Su-pramonte pri Orgosolu«, kjer so mu naprtili zločine, za katere še ni bil obsojen in tudi zločine, katerih ga niso nikoli obtožili. Plošča obtožuje Mesino mod drugim tudi umora dveh policijskih agentov in poskusnega umora nekega Brunduja, ki naj bi ga hotel usmrtiti z organizirano prometno nesrečo.
je šofer, ki je izgubil oblast nad volanom, pritisnil na vplinjač ln ne na zavore.
Sporazum zastopnikov filmskih družb
V kratkem snemanje filma «Sutjeska»
BEOGRAD, 8. — Zastopniki »Bosna fijma«, «Jadran filma« in «Ki-nema« so danes na sestanku v Sarajevu sklenili, da se takoj prične priprava za snemanje še ene epopeje iz narodne revolucije Jugoslavije, t.j. filma «Sutjeska«. Finančna sredstva za snemanje so v glavnem že zagotovljena in sicer pretežno s sredstvi filma «Bitka na Neretvi«, katerega snemanje je v končni fazi in je že vnaprej prodan 73 državatn. Proizvajalni skupini »Sutjeske« bodo na razpolago vsa tehnična sredstva skupine, ki je snemala «Bitko na Neretvi«. Pri snemanju filma «Sutjeska» bo sodelovala celotna ekipa, ki je snemala «Bitko na Neretvi«. Režiser filma bo drugi režiser «Bitke na Neretvi« Stipe Delič.
lier, eden od navdušencev, stopil v stik z	((avtomobilskim	kraljem«
Fritzom von Oplom. Tako so se po rodili «leteči avtomobili«, vozila na raketni pogon: Opel-Rak 1, i je spomladi	tega leta z 12	raketami
dosegel hitrost 113 kilometrov na uro, ter Opel-Rak 2, ki ga je vozil Fritz von Opel sam in je s 24 ra ketami dosegal 230 kilometrov na uro.
Poleti	1928	so «letečim	avtomo-
bilom« sledila reaktivna letala: prvo reaktivno letalo na svetu, «En-te« »raca«), je z dvema raketama preletelo	1.200	metrov v	manj kot
minuti, jeseni istega leta pa je Fritz von Opel pilotiral letalo s 6 raketami s hitrostjo 150 km na uro.
Številni Oberthovi učenci in pomočniki, člani VfR — med njimi Rudolf Benel, Willy Ley in Werner von Braun, tedaj še študent — so v tem času pričeli s poskusi na «Raketenflugplatzu» («raketnem letališču«) v okolici Berlina. Prvi poskusi so bili bolj skromni: «Miraki» («minirakete») so leteli le kratek čas in se kmalu razleteli, Leyevi prvi trije «Repulsorji» so leteli nekaj desetin metrov. Uspeh je pomenil šele »Repulsor 4», ki se je leta 1931 dvignil kilometer visoko, odprl padalo in se elegantno vrnil nazaj na tla.
Svetovna kriza je kanila svojo kapljo grenčice tudi v navdušenje članov VfR. Število članov je iz dneva v dan kopnelo in ko se je brezup že bližal ledišču, je VfR zaprosilo za pomoč vojsko. Potem ko so poleti 1932 pred zbranimi generali uspešno izstrelili «Repulsor», je vojska povabila Wernerja von Brauna, naj nadaljuje s poizkusi v Kum-mersdorfu, pod poveljstvom kapetana Dornbergerja.
Prva raketa, ki so jo zgradili v Kummersdorfu, se je imenovala A 1 (Agregat 1). Poganjal jo je motor na alkohol in tekoči kisik, a kaj dosti uspeha z njo niso poželi. Leta 1934 so na otoku Borkumu v Severnem morju izstrelili dve njeni naslednici, A 2 pod imenom «Max» in «Moritz«, ki sta dosegli višino 2.000 metrov Ta uspeh je pomenil za ekipo Dornberg-von Braun pre-okret: «raketni štab« je toliko zrasel, da je potreboval več »življenjskega prostora« — preselili so ga v Peenemtinde na baltski obali. Tu so se rodile A 3, s katerimi pa so imeli manj sreče kot z «Maxom« in «Moritzom«.
Vtem je vojna že zlovešče trkala na vrata Evrope: leta 1938 so nemški škornji vkorakali v Avstrijo, kmalu zatem na Češko. Topništvo je zmeraj bolj vročično zahtevalo od «raketarjev» iz Peenemiindeja novega orožja. Von Braun je odgovoril najprej z «A 4», ki so jo ob koncu vojne izdelovali pod imenom V 2, nato pa še z A5, ki je poleti 1939 dosegla višino 12 kilometrov.
Brez dvoma najbolj zloglasne nemške rakete pa so tiste, na katere so naslikali veliko črko V (Ver-geltungsvvaffen — «povračilno orož-
je«). Prva raketa iz te serije, ' je bila še dokaj «preprosta»: let re bomba, ki jo je poganjal beli m tehtala pa je 2.200 kilograme« fe od tega je bilo 9C0 kilogramov j Pi streliva.	st
Kot je bil Hitler vse dotlej p d’'j' skeptičen do raket, je leta 1943j *** čutil, da se brezno odpira in ds nemara zadnja rešitev zanj «ts orožje« — obe V. Junija 1944 sfl-Vf Anglije že «posejali» z 8.000 «1%, čečimi bombami«, kot so An|JBn
imenovali V 1. Vendar so bile'^
SEUL, 8. — Zaradi trčenja vlaka v avtobus je 13 oseb izgubilo življenje, 71 pa je ranjenih. Ker je stanje številnih ranjencev kritično, domnevajo, da se bo število žrtev še povečalo.
RAYNHAM (Massachusetts), 8. — Policija je sinoči zaplenila v Raynhamu 600 tisoč dolarjev (nad 370 milijonov lir) vredno marihuano in aretirala dva moža, ki so ju obtožili nezakonite posesti mamil. Vsega skupaj so zaplenili 270 kg marihuane, ki je bila v zabojih in sodih. Policija pravi, da «v tem predelu države, še niso nikoli zaplenili zasebnikom tako velike količine mamil.*
AVTOBUS V NIL
Šofer je pritisnil na plin in ne na zavore?
KAIRO, 8. — še vedno ni znano točno število žrtev prometne ne-nesreče, ki se je včeraj pripetila v Kairu, ko je avtobus zletel v Nil Pravijo, da je pri tej nesreči zgubilo življenje kakih 40 potnikov, 10 pa se jih je rešilo, šestim potnikom se je posrečilo skočiti z vo žila predno je to padlo v vodo štiri pa so rešili potapljači. Do se daj so potegnil iz vode 20 trupel Poleg potnikov je zgubil življenje tudi potapljač, ki je sodeloval pri reševanju.
šofer avtobusa je izjavil, da je do nesreče prišlo zaradi avta, Id je privozil z veliko hitrostjo z nasprotne strani. Da bi se izognil trčenju, je šofer avtobusa zavil n3 desno, pri čemer je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je udarilo v drevo, se odbilo na nasprotno stran ceste, kjer je podrlo ograjo in zdrvelo v reko. Strokovnjaki pa se sprašujejo, kako je mogoče, da je vozil avtobus, ki se je usta vil le kakih 100 m prej, s tako hitrostjo. Zaradi tega domnevajo, da
še prepočasne, dosegale so le (še kilometrov na uro in so jih lo* m letala RAF polovico sestrelila, 'te hova naslednica, V 2, je bila1 Ha večja in najbolj izpopolnjena U 2g ta tistega časa Dolga je bila Gl brih 14 metrov, tehtala je 12 in }*s tone — vključno tono razstreliv^8
letela pa je od 280 do 340 kitf^
metrov daleč. Po angleškem bardiranju Peenemundeja P ’ 1943 so V 2 pričeli graditi pod j kn ljo v tovarni Mittelvverke, v na gorju Harz. Tu so proti koncu P° ne zgradili po 900 raket na irU tako da so do razsula «Rei( ((skovali« nič manj kot 5.000 ' ' Proti temu strahotnemu orožju n-pomagala nobena obramba- kdsj< letela s hitrostjo 5.500 kilorffl Pe na uro. so V 2 eksplodirale na že pet minut po izstrelitvi. To Spomladi leta 1945 so von nu in še kakšnim 500 znanstvo: kom Peenemiindeja ukazali, d»uc umaknejo na bavarski jug, v ‘Pr ski rezervat«, zadnje pribežrfpoi (mačističnega plemstva«. Tu ji#-{k>i 30. aprila dosegla vest o Hitlet™ smrti. Tedaj so ((raketarji«’ v lem eo-rskem mpirl« ctionili.
jem gorskem gnezdu sklenili^ s pomočjo Magnusa van Br#n tVemherjevega brata, ki je <>uU( dal angleški, stopijo v stik z
ra-
ričani. Magnus se je kmalu nj, tem, v začetku maja, uspešnOj vezal z ameriškim agentom I wartom, ki mu je «nos» takoj bil vedal, za kaj gre: ni minilo Pr, go, ko so bili dr. von Braun>pš
neral Dornberger ter še ka^8. 150 nemških znanstvenikov <8° meriškem vojaškem štabu v ?8i misch Partenkirchnu, najstrož®* straženi. Dornbergerja so iril Angležem in je moral odsedej"’ Angliji dveletno kazen za «P°Me čilno bombardiranje«, nato pa s' pridružil von Braunu v AH*®’ Po zajetju znanstvenikov so 9lt ški vojaki uspeli zavzeti tudil 1 1 telvverke v gorovju Harz, oJ Us
der so odpeljali težek raketniLji
vor...
»J*b«
p1:«
Von Braun, Dornberger ni sodelavci so v Ameriko . poleg dokumentov še v mO%id zarisane načrte za A 6, izpofl ,-al no V 2, ter za naslednje A d«Eol Vilke 10, ki naj bi bila dvfan penjska, poganjala pa naj zmes solitme kisline in a olja. Dolga bi bila 20 metrov, * dL la pa bi 79 ton, tono razsb1 er pa bi ponesla več kot 4.000 ‘m metrov daleč.	,al
V načrtu so Imeli še A 11, 'S*
imela tri stopnje, nosila pa
ton težak tovor! Ta zadnji ^ I naj se zdi še tako neverjetnim lahko Nemci uresničili v kritni času: to pa bi pomenilo že mik
((rokovanje z vesoljem«... £*s
ijimei
Tisto jesen, ki je sledila voj*--viharju so se nemški ((uvoženi?8*1 žgani« naselili v teksaškem ~^c Blissu, razgrnili dokumente c.la
daljevali s svojim delom, kakšnega «intermezza» ne W Od spomladi 1946 do leta so poletele ameriške V 2. Teg*®Kl je ameriška vlada pod vod^8 Wernerja von Brauna zgf*fet prvo veliko raketo, ((Redstonrig^ njenem uspešnem preizkusu Siu 1953 so ji dodali še dve st“izg rodil se je ((Jupiter C«, prva riška raketa z medcelinskiiP.jdvi metom. Kar je sledilo «JUP,Ka pa pomeni že korak v ve^dol
ski
* * *	ka;
Ko je Rdeča armada stopi^
I
ič to
je Rdeča armada sto'r-, tla Peenemiindeja, je bila vf nemških znanstvenikov dn mentov že v ameriških roki
LONDON, 8. — Sodišče v Uxbrid-geju nedaleč od Londona je danes obsodilo na 10 funtov globe (približno 15.000 lir) filmsko igralko Zsa Zsa Gabor pod obtožbo, da je izrekla «žaljive besede, ki jih nihče ne bi pričakoval od nobene ženske in še najmanj od neke gospe«. Poleg tega jo je sodnik obsodil na 40 funtov (60.000 lir) globe, ker je hotela ilegalno uvoziti v Anglijo psa. Britanski zakoni prepovedujejo uvoz psov iz tujine, če niso prej šest mesecev v karanteni. Predstavnik tožilstva je izjavil, da je Zsa Zsa Gabor 8. novembra skušala ilegalno prinesti v London
«terrierja», ki ga je imela v majhni torbi z okencem ob strani. Igralka psa -ni hotela skriti, vendar se je poslužila takih izrazov, ki jih nihče ne bi pričakoval od kakršne koli ženske, kaj še od gospe, je rekel tožilec Jonas, ki je zardel, ko je ponovil -nekaj njenih besed. Gabarjeva je priznala krivdo in se je izgovorila, da je bila utrujena dn da je po njenem prihodu v London šla za nekaj dni na zdravljenje v 'kliniko. Njen odvetnik je rekel, da se je zaradi tega poslužila izrazov, ki jih po navadi ne rabi. Na sliki je Zsa Zsa Gabor.
ko so Sovjeti zajeli le peščic ketnih strokovnjakov, pa nič manj pomembna imen«.] Američani: Helmut Grottrup strokovnjak za raketno vode*1 ric Putze za proizvodnjo,
Baum za pogonska goriva, mo tem blestečim imenom š* VZ( tone inženirjev ter nekaj ton J ] me, pa bomo videli, da mož?dr materialni »arzenal«, ki ga J* ve mada takoj dodelila starem*1 .so ketnemu mačku« Sergeju K° 1 ja lu, ni bil tako nepomemben- ga Grottrupova skupina je S® !*h dni ostala v Nemčiji in napr®J 'bt dila V 2. Nekega jesenske#9 -g* leta 1946 so Grottrupa in S®,.*1
kaj drugih Nemcev zarana
budili ter Jih na vrat n*
odpeljali v Sovjetsko zvezo, ' so v bližini Moskve pričeli * polnjevati V 2. Vendar ves 49 niso niti za hip pokukali za ” sovjetske raketne industrije K so jeseni leta 1953 ob po'r(| v Zahodno Nemčijo Američ9'* fa praševali Grottrupa in njego^ »a delavce, niso izvedeli ničeSj st) sovjetskem vesoljskem profF dr Kakor koli že bodi, V 2 je F ali Sovjetski zvezi pomenila osn®J pr vse nadaljnje rakete. Ob pri'*’ *o ski paradi leta 1950 so SovjeJ", kazali raketo «Pobedo», ižFbe njeno V 2, ki je lahko P°f, P" 800 kilometrov daleč. Ves n’ |P nji razvoj raket v Sovjetski., zi je zavit v tenčico skrbjn Baje so imeli Sovjeti medcelj
raketo že leto prej kot
baje se v sovjetski armadi ^
200.000 vojakov ukvarja z raketami...
Glede drugih podatkov bo počakati, ko bo po sodbi sovi
viaae napočil trenuteK, ko ^ odpre svoja ((vesoljska vrat9’’
CB 100-LETNICI PRVE ZNANSTVENE USTANOVE NA PRIMORSKEM
Delež kmetijstva v slov. znanstveni misli
, 'Ae, v .Prvem obdobju industrijske revolucije, naraščanja mest, pro-
ijc, '
»: let
beW meta in trgovine ter ob razkroju amo* fevdalizma je postalo kmetijstvo in mov > Prehrana nekmetijskega prebivalstva in vojske državni problem šte-ej prt vilka ena. Tudi fiziokrati so trdili, 1943; da je kmetijstvo temeljni vir bo-in dJ®fstya in blaginje. Tedaj so ev-!j r°Ps'!l | vladarji pod vplivom raz-44 so. V°ia e*j0rl0mskih in naravoslovnih in «bIiV- j ?ace!' podpirati kmetijstvo ter An® UaS*° *n strokovno šolstvo, ob-u,1p 1 ®3em pa so ustanavljali akademije, „ Ip Jycene družbe in društva za pospe-. , 1 ?evanJe. kmetijstva in koristnih u-Jl, jJPetnosti, predvsem obrti. Najsta-1 rejse tako društvo so ustanovili bila Ha Škotskem leta 1723 in temu na rt zgledu so sledile druge dežele. V bilajkradcu in Celovcu so tako društvo 12 in:,stanovih leta 1764, v Ljubljani le-.reliv*r?...J'67, v Gorici in Trstu pa leta ) kitfilp9 ,oz- 1770, to je pred točno cm ffOO leti.
1 To so bili prvi začetki kasnejših pod ».kmetijskih družb, ki so opravile 'a Slovenskem pomembno strokov-*•’, praniska kmetijska družba v ■jubljani pa tudi važno narodno-rosvetno vlogo V teh družbah sre-amo vodilne znanstvenike in go-podarstvenike tedanje dobe, med ijimi so bili v prvi dobi naravo-lovec Baltazar Hacquet, mecen eter Pavel Glavar, šolnik Blaž umerdej, zgodovinar in dramatik JTomaž Linhart, botanik J. Scopolli, on Kfuzinar žiga Zois in kasneje živi-nuisrtriozdravnik in politik Janez Blei-11. jjfels. botaniki Andrej Flajšman,
, v 'Franc Hladnik in Franc Hlubek, ibežalpomolog p. Benvenut Krobat, agro-u J®™11 Jožef Orel, knezo škof Alojz HitiefiVolf in drugi. Kmetijska družba „1 v IJe omogočila B. Hacquetu in sode-enili. *avcem potovanje po deželi, da bi gfafPreiskali rastlinstvo, živalstvo in je ofUdnmstvo na Kranjskem in da bi c z Ugotovili možnosti izkoriščanja navalu ravnih virov ter kako bi se hra-lešnor1*’ 'n izboljšali življenje.
om .Plod tega in drugih potovanj je takoj bilo znamenito Hacquetovo delo nilo Jlr.vcthographia Carniolica, ki je raun|2šlo v štirih zvezkih (1786). Tudi kaK^jvažnejse izkušnje drugih članov jv 'So tiskali v obliki zbornika, več i v Razprav o raznih vprašanjih tudi
trožej1 slovenskem jeziku, da bi s tem i izr'' preprosti in razumljivi besedi lsedef?z®iriaH tuja in domača dognanja |(p0*ned svoje člane.
pa 9
A**’ Prva kmetijska šola
tudiI j Kranjska kmetijska družba je , od Ustanovila prvo kmetijsko šolo v jcetidLjubljani (177M786), ki je bila v >rvi vrsti za slušatelje modroslov-Ja in bogoslovja z namenom, da bi 111j, »bsolventi poučevali preproste lju-’ umnega kmetijstva; lahko torej mSUePamo. da so na tej šoli pouče-’P0J, fali kmetijske vede že na višje-\ d» jolski ravni. Ker je družba usta-d^J lovila in podpirala tudi prvo obrt-ij " 'o šolo (1769-1784), potujočo šolo go* a predilce (1786), stolico za zdra-ov, * bistvo in kmetijsko kemijo (1785) azsd1 er risarsko šolo za obrtnike in .000 1 imetnike (1785-1787), je tako vplivala na vsa družbena področja in H, * spodbujala razvoj šolstva, gospo-pa rtParstva, znanosti in kulture
Družba je dopisovala z drugi-jet»,|bii učenimi društvi in akademija-z domačimi in tujimi znanstve-. . volila je redne, častne in do-'isne člane ter poslovala kot aka-voj^iemije v drugih evropskih deže-)ženllah. Leta 1821 je imela družba 32 eni ^udmh in 65 častnih ter dopisnih te itflanov. Že leta 1775 so začeli s po-rfkusnim delom; izvajali so primer-’ bi ra tle, poskuse s posevki vrtnin, leta Kamnih in industrijskih rastlin, pre-Tegjbkušali so murve in sadne sorte ter vodtfa Spodnjih Poljanah ustanovili zgrtPrvo sadno drevesnico: več kot 50 tone».*yt so poučevali bogoslovce, učitelj-usU c*1®.Pripravnike in druge slušatelj'e gtolfdujarstvo, murvo in svilorejo. Po ... ji;zg|adnji Gruberjevega kanala so -lini arganizirali na Ljubljanskem barju nioitr Poskusni postaji (Francov in »uti !r(l lnski dvor), kjei so v ob-ve^Oobju naseljevanja na Barju preskušali gnojila, posevke in sadeže, kasneje pa še sladkorno peso in topiP uge industrijske, rastline.
a vl^(? so leta 1!,1J ustanovili bota-n »meni vrt, je kmetijska družba od-jkahff-optia potrebno zemljišče Zemlji iščot , pravice in s tem botanični vrt veflT® kmetijska družba šele leta 1919 ien» frePusl>la v last univerze v Ljub-up	sedaj pa vrt upravlja oioteh
danska fakulteta Upravljala je tu
^Sat
narodni muzej v Ljubljani in pifanj zbirala gradivo od ustanovit-„ Sit* }eta 1821 do 1&32, ko ga je pre-tnn (VZn*° Kranjsko muzejsko društvo.
zernUiški odvezi leta 1843 je je družba ustanovila na graščinah štev‘lo kmetijskih šol, učenci «■«»1? s.e prvo let« v učilnici v Ljub-. Jani (Na Poljanah) učili splošne-,7,' in .naravosl°via, kmetijske kemije li “pldmke, živinske reje in zdrav-epr«J jenja, sadjarstva in sviloreje; dru keg» g' dve leti so se vadili praktičnega 1 ^.“metijstva na graščinskih posestvih in* 1:. Bredvoru, Bogenšperku, Draško-n* , vlcah, Mokricah in drugod.
Priročniki
in druge publikacije
3ZO. ,
Seli ’
.5
za ^
je; ^ _
.Začetek znanosti in hitrejšega .iort naZyaja gospodarstva sovpada z s,ar®dr}im Prerodom. Medtem ko je J tj^reJsidel naše naravoslovne in air;Uge 1‘lerature pisan v latinskem ,e /A nemškem jeziku, se v obdobju sn 4 l„Ve kmetijske družbe pišejo stro-prv > kovne knjice	v rioma-
ism
1C ue so Ugotovili rlc 1» b^anislfi kmet
knjige
ziku. C__..............
t ČZ ™ ugotovili, da je kranjski kmet P°j oaravi radoveden in pridobiten s , Ih aa 11 se rad poučil o stvareh, tsld. Kf. zanimajo; zato mu je treba kv,it	^Prisiljen kmetijski pouk;
AcS lPredek poljedelstva in dohodki men. ni;aY® So odvisni predvsem od zna-vej Ja ln volje osvobojenega kmeta.
w J med n.aravoslovne publikacije, sada Marko?}1,50 Posebno pomembne: co 1	Pohlina Bukuvne za rajten-
rat»*' tfiBl) in Kmetom za potrebo
inu pomozh (1789); Antona Janše Popolno podučenje za vse čebelarje, v prevodu J. Goličnika (1792); Urbana Jarnika Sadje-reja ali Nauk (1817); Franca Pirca Kranjski vertnar (I del 1830 in II. del 1834), Matije Vertovca Vinoreja za Slovence (1844) in Kmetijska kemija (1847), Jurija Jonkeja Kranjski čebelarčik (1836), Slovenski vertnar (1848), Janeza Zalokarja Umni gospodar (1854), Franceta Jančarja Gospodarsko berilo (1869) in druge.
Sredi 19. stoletja so se pojavile nove bolezni; sviloprejko je napadla pebrina in zmanjšala pridelek svilenih mešičkov v Avstriji od 4 na 2 milijona, v Italiji od 10 na 4,2 milijona in v Franciji od 22 na 4 milijone. Plesen vinske trte (oidij) se je pojavila na Goriškem že leta 1853, na Krasu in v Brdih pa med leti 1871 in 1873. Trtno uš (Phyloxera vestatrix) so prvič odkrili v Istri leta 1880; do leta 1885 se je okužba zelo razširila v vinogradih zgornje Vipavske doline ter v okolici Branika in Dornberka.
Po kongresu svilorejcev na Dunaju leta 1867 je avstrijsko kmetijsko ministrstvo dne 2. januarja 1869, torej pred sto leti, ustanovilo v Gorici Svilorejsko preskuševali-šče kot prvo raziskovalno ustanovo na slovenskem ozemlju. Iz te ustanove so leta 1881 organizirali Svilorejsko in vinarsko, leta 1891 pa Kmetijsko-kemično preskuševa-lišče. Podobne ustanove so ustanovili tudi v Mariboru in Ljubljani, toda šele leta 1894 oziroma 1898. Ker v tistih časih Slovenci še nismo imeli univerze niti drugih znanstvenih inštitutov, so navedene kmetijske ustanove v Gorici, Mariboru in Ljubljani naše najstarejše raziskovalne organizacije, ki so z delom začele že točno pred 100 leti.
Svilorejsko preskuševališče je gojilo dalmatinske in istrske, japonske in francoske sviloprejke. Prvi raziskovalec v Gorici prof. Fridrich Haberland je dobil židne črviče od slavnega L. Pasteurja, ki je kasneje tudi osebno obiskal (Sorico, kjer so opravili uspešno selekcijsko delo glede na zdravstveno odpornost in proizvodno sposobnost sviloprejke. Prof. Haberland je imel v vsaki deželi in po mnogih graščinah svoje sodelavce. h'a Kranjskem je zanj delal Franc Šolmajer, ki je bil upravnik poskusnega vrta Kranjske kmetijske družbe, v Istri in Dalmaciji je delal dr. Lanze. V nekaj letih je postala Gorica strokovno središče južnoevropske sviloreje Poleg Pasteurja so obiskali Gorico tudi ruski, japonski in drugi strokovnjaki. Od 1880. leta dalje so v Gorici proučevali tam razširjene trte, preskušali in širili nove žlahtne sorte in ameriške podlage, proučevali bolezni in škodljivce, opravljali a-nalize zemlje, gnojil in vin, ustanavljali vinorejske in svilorejske konzorcije ter prirejali tečaje, vinske in sadne razstave.
V	dobi narodnega prebujenja je po odhodu profesorja Haberlanda na visoko šolo za kmetijstvo na Dunaj, vodil goriški zavod vse od leta 1871 do 1912 Slovenec Ivan Bolle (rojen na Proseku 1850, umrl v Firencah 1924). V tem času je bila v Gorici ustanovljena tudi prva kmetijska šola s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, katero je nekaj desetletij vodil Franc Povše.
Strokovni časopisi pri nas
V	Gorici in v Trstu so izhajali, poleg političnih, mnogi strokovni časopisi kot so Gospodarski list (1869-1876), Kmetovalec (1875-1877), Gospodarski list (1881-1901), Vinarski in vrtnarski list (1901-1902) in drugi. Do prve svetovne vojne je izšlo tudi več kot sto samostojnih publikacij in znanstvenih razprav. Sam profesor Bolle je napisal nad 60 del, knjig in razprav ter objavil na stotine člankov v slovenskih, italijanskih in nemških, španskih in madžarskih časopisih. Njegova knjižica Goriške češnje (1899) je izšla v treh «deželnih» jezikih, knjiga Kako gojimo sviloprejko (1903) je izšla še v hrvaščini, srbscim, romunščini, armenščini, nato pa še v gruzijskem in tatarskem jeziku. Zelo pomembno strokovno in zgodovinsko vrednost ima knjižica Krami teran (1912), ki jo je v nernšči; ni spisal Max Ripper, na slovenski jezik pa jo je prestavil znani rodoljub in utaborit« Ernest Klavžar.
Mnoge razprave je preškuševa-lišče in njegovi sodelavci, objav-mliv Zeitschrift fur das landmrt-srhaitliche Versuchsivesen in oste-refeft (1899-1913). Zavod je ne-
kai let izdajal letna poročila tudi kaj iec izuaja	dokazu-
je obsežno strokovno in raziskovalno delo na področju Slovenskega Primorja m obmejnih pokrajin današnje dežele Furlanije-Julijske krajine. To delo je vsekakor časten delež razvoja slovenske nacionalne znanosti in znanstvene misli.
Med prvo svetovno vojno so del opreme, knjižnice in sedež zavoda prenesli v Linz, drugi del pa Je ostal v Gorici, kjer je vojna uničila znaten del dosežkov. Med prvo in drugo svetovno vojno se je zavod italijaniziral, vendar so nekateri sodelavci-domači-ni uspešno vplivali na razvoj primorskega kmetijstva, posebej sadjarstva, vrtnarstva in vinogradništva. Po pariški mirovni pogodbi je zavod ostal v stari Gorici; njegovo delovno območje je omejeno na preostali del nekdanje dežele Goriške in Gradiške, kamor spadajo še slovenske kraške in briške vasi, ki so ostale tostran meje. Na jugoslovanski strani so najprej ustanovili postajo za obnovo sadovnjakov in vinogradov (1947), nato pa kmetijski zavod v Novi Gorici (Kromberk). Skupna proslava stoletnice obeh ustanov bi bila prilika za poglobitev sodelovanja na strokovnem, kulturnem in zgodovinskem področju.
Prof. Fr. ADAMIČ
Prizor iz Tavčarjeve farse «Red mora biti*
iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiMif iiiiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii|uiiiii,iiiii,i|i|iiinHiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiIli„i„,iiul„i im iiiiiiiiuiii luiiiiiiiiiin um umi iiniiiiui iiuuii iniiiiitiiuiiifiiiiiiiia
KADAR ZNANSTVENIKI MISLIJO ŽE DANES NA JUTRIŠNJI DAN
Pečenke iz detelje
Ameriški biokemik meni, da bo le z neposrednim pridobivanjem beljakovin možno rešiti pereče vprašanje pomanjkanja
Včeraj smo na kratko spregovorili o vprašanju razvoja Indije in o tem, kolikšen problem predstavlja naglo naraščanje prebivalstva. V glavnem smo navajali probleme stanovanj, vzgoje in zaposlitve novih milijonov ljudi te dežele. Pri tem pa bi morali spregovoriti tudi o težavah, ki bodo nastale v prehrani novih desetin milijonov državljanov Indije. Toda to ni le problem Indije. Problem prehrane bo v razmeroma kratki dobi postal svetovni problem in še posebej se bo postavljalo vprašanje zadostnega pridobivanja beljakovin, ki so za človeško prehrano eden izmed bistvenih elementov.
Čeprav se nekaterim zdi, da se to vprašanje obravnava preveč alarmistično, so tudi, treznejši ljudje, ki se ne menijo niti za alarmizem niti za mnenja tistih, ki mislijo drugače, pač pa konkretno delajo na tem, kako bi bodočim milijardam ljudi na Zemlji zagotovili zadostne količine vseh potrebnih prehrambenih elementov. Eden teh je dr. Mark A. Stahmann, biokemik na univerzi v VVisconsinu, ki se ukvarja predvsem s tem, da bi proučil sistem, kako pridobivati beljakovine neposredno iz rastlin.
Beljakovine sicer že tisočletja pridobivamo iz rastlinstva, toda posredno preko živali Govedo, ovce in druge živali se hranijo z rastlinstvom, človek pa se hrani z njihovim mesom. Jasno je torej, da človek dobiva beljakovine iz rastlinstva, toda le posredno preko živali. Problem pa je v tem, da je živali premalo in jih bo vedno manj, da bi zadostili vsem potrebam Sicer je res, da se to vprašanje v razvitem svetu še ne pojavlja Mnogo bolj pereča pa je ta zadeva v še nerazvitem svetu. Zadeva pa bo nekoč resna tudi za sam razviti svet Živali namreč od krme izkoristijo le od 8 do 20 odst. beljakovin, od 90 do 80 odst. beljakovin pa gre v izgubo.
Dr. Mark A. Stanmann se u-kvarja prav s tem, kako bi neposredno iz rastlin pridobival beljakovine in to tako, da bi ne izkoristil le od 8 do 20 odst. razpoložljivih «surovin», pac pa kako bi ta odstotek povišaj do najvišje mere. Sicer smo imeli pred nedavnim možnost zabeležiti nekakšen uspeh, ko so v Švici dali v promet «umetno meso», vendar kaže, da ta rešitev še ni najboljša in zato se poskusom in uspehom, do katerih je prišel Mark A. Stahmann s svojimi sodelavci, posveča precejšnja pozornost, posebno kar zadeva njegove dosedanje re-
slovenskem jeziku, kar dokazu
....................................".lin...............................
OVEN (od 21.3. do 20.4.)_ Če ne
c.irp.*6nr
"ŽgVSS"* a>-5.) N« — kaite se v senco, skušajte vzposta vib tesnejše stike s poslovnim svetom Manjše razočaranje.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Odlično telesno in duševno pokuri -lahko se lotite naloge, ki vam je Overjena Ne bo je na sestanek. ^RAX fod 22.6. do 22.7.) Prevec
strogo ocenjujete svojega novega sodelavca. Imejte potrpljenje z ne-
srsrw,
oster konkurenčni spopad v teku jutra Pokažite več razumevanja za
22.3.) Pd
trebna je večja elastičnost v odno-z nekim starim poslovnim lisjakom. Upoštevajte dober nasvet
prijatelj3-
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Samo z navdušenjen. boste le malo dosegli, poskrbite tudi za sredstva. Razočaranje med nekim izletom.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odprle se bodo nove možnosti za vaše delo. Deloma se skušajte podrediti tudi družinski disciplini.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Z ustrezno pobudo boste prehiteli vse svoje nasprotnike Nekoliko boste kaznovani za svoj napuh.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Poželi boste zavidanja vredne uspehe za doslej vložene napore. Ne delajte si iluzi.i v zvezi z neko žensko.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Potrudite se. da pridete do finančnih sredstev, ki jih potrebujete Vaša zvestoba bo poplačana.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Popravili boste napako nekega svojega sodelavca. Bodite bolj širokosrčni do najmlajših.
zultate pri pridobivanju beljakovin iz soje in raznih drugih rastlin in zelišč vštevši — deteljo (vrste lucerna).
Vsak kmet ve, koliko detelje more nakositi v letu dni na hektaru površine, če je vreme kolikor toliko primemo. Ameriški znanstvenik je celo preračunal, da bi samo na površini Španije mogili na leto pridelati toliko detelje in iz nje toliko beljakovin, da bi jih bilo dovolj za ves svet. In to celo po skromnem računu, da bi na enem hektaru «pride-lali» le 20 stotov beljakovin, pa čeprav bi mogli teoretično pridelati skoraj dvakrat toliko.
Ponovno se govori o predoru pod Učko
Pred kratkim so dali v promet obnovljeno cesto, ki povezuje Pazin s Podpičanom. Gre le za 16 km ceste, ki so jo prevlekli z asfaltom. Poleg tega je bila cesta ponekod nekolik > razširjena. In to je bilo vse. In vendar je prebivalstvo teh krajev Istre z zadovoljstvom, celo z navdušenjem sprejelo ta uspeh, kajti končno so bili kraji ob tej cesti povezani — «s svetom«. Saj je res, da je bila cesta tod že prej, toda bila je le «bela cesta«, ki današnjemu prometu ne more biti kos, posebno če ni primerno vzdrževana in področje med Pazinom in Podpičanom je bilo zares močno odrezano od sveta
Sicer so letos asfaltirali v hrvaškem delu Istre nad 100 km cest. Nekatere ceste so tudi razširili in ovinke ublažili, vendar je cestna mreža v Istri ponekod hudo šibka in prav osrednji del Istre, začenši z Buzetom pa vse niže do Pazina, potrebuje novih cest, točneje povedano novih povezav z obalnima arteriama na zahodni oziroma vzhodni obali Istre. Tr& nutno poprav’jajo cesto, ki povezuje Buzet z zahodno magistralo in računajo, da bo spomladi na red.
Vse hujši je pa problem povezave tega osrednjega dela Istre s kvarnerskim področjem Od Buzeta sicer vodi pot preko Čičarije na cesto, ki povezuje Trst z Reko, toda cesta je slaba. Prav tako je slaba povezava z bolj južnimi predeli Istrskega polotoka. Hkrati pa še vedno drži že stara trditev, da tu ni kaj posebnega početi, kolikor se ne reši »vprašanje« Učke. Ta najvišja gora v Istri namreč ločuje osrednjo Istro od vzhodne obale, od Kvarnera in vsakršna povezava je v najboljšem primeru - dolga. Da je Učka zelo resen problem glede tega, so spoznali že zdavnaj in že leta 1894 so razpravljali o tem, kako naj se osrednja Istra približa Kvarneru, konkretneje Reki kot pomembnemu oknu v svet skozi predor pod Učko. O tem načrtu se je govorilo tudi kmalu po drugi svetovni vojni, ponovno se k temu načrtu predora vračajo sedaj, seveda le v okviru daljših in obsežnejših načrtov za rešitev cestne mreže v tem delu Istre. Seveda pa se o tem ne more govoriti razen v sklopu celotnega načrta gradnje cest, ki predvideva novo magistralo na vzhodni obali ter s prečno cesto, ki bi zahodno magistralo povezovala z vzhodno, v smeri Reke. In v tem primeru bi morda prišel v poštev tudi predor pod Učko. ki bi končno »bolj na kratko« povezal osrednji del Istre z Reko.
NEODPUSTLJIVA POMOTA BUNDESTAGA
Zakonski popravek ki rešuje naciste
Gre za popravek v kazenskem zakoniku, ki se tiče cestnih prekrškov, a ga bodo s pridom izkoristili tudi nacistični zločinci
Spričo svoje prenagljenosti pri sprejetju nekega zakonskega ukrepa, je bonski parlament omogočil, da se bo zdaj morda na tisoče nacističnih zločincev rešilo pred zaporno kaznijo. Ne da bi se zavedali, so nemški zvezna poslanci namreč sprejeli popravek kazenskega zakonika, na osnovi katerega bodo mnogi nacistični rablji, ki čakajo na proces, zdaj deležni amnestije. Preden so se tega v ZR Nemčiji ovedli, so morali po sprejetju omenjenega popravka preteči celi trije tedni. Tednik «Der Spiegel« je s tem v zvezi zapisal, da je Bundestag »storil eno največjih napak v svoji zgodovini«.
Skratka, zgodilo se je to spričo želje poslancev, da bi zmanjšali strogost sankcij proti onim, ki so se prekršili proti cestnemu zakonu. Toda formulacija popravka je bila takšna, da jo lahko s pridom uporabijo tudi nacistični zločinci. Tega se je nemški zvezni parlament, na žalost, zavedel šele, ko je popravek že bil sprejet. Zdaj bo pa to težko popraviti zaradi načela neretroaktivnosti kazenskih zakonov, ki prepoveduje sprejetje ukrepa za odpravo prejšnjega. Samo pravosodni izrek zveznega sodišča bi morda še mogel popraviti škodo, ki je bila storjena, namreč tako, da Di sodnike obvezal povsem določeno tolmačenje novega predpisa kazenskega zakonika.
Gre za prenagljeno sprejet popravek, ki se tiče čl. 50 v njegovem drugem odstavku. Doslej je ta določal, da so postranski krivci oziroma udeleženci nekega kazenskega dejanja bili kaznovani z isto kaznijo, ki je bila predvidena za glavnega krivca. Da bi jim bila odmerjena manjša kazen, je sodnik moral razpolagati s konkretnimi podatki o njihovi manjši udeležbi v storjenem kazenskem prestopku. Zdaj pa je bilo sprejeto prav nasprotno načelo, da je namreč postranski u-deleženec oziroma krivec, dokler se mu ne dokaže nasprotno, v primerjavi z glavnim kaznovan z manjšo kaznijo. Kdor je. postavimo, obtožen za soudeležbo v nekem umoru, mu ne grozi več dosmrtna ječa, temveč največ 15 let zaporne kazni. In ker nemški zakon predvideva, da je časovni termin glede zastaranja nekega kaznivega dejanja enak najvišje odmerjeni kazni, ki je zanj določena, tudi soudeležba v umoru ni več po 15 letih izložena sodnemu pregonu. Tako bi vsi nacistični zločinci, obtoženi zaradi zločinskih dejanj po 1. 1965, torej 15 let po 1. 1950, ko je bila ustanovljena Zvezna republika, po sprejetju omenjenega popravka bili oproščeni. Če bi pa takole splošno amnestijo hoteli omejiti, bi sodniki morali nacistične zločince obtožiti za umor in ne za soudeležbo v njem. Toda znano .je, da nemški pravosodni organi v tem pogledu niso najbolj strogi in da na osnovi zasliševalnega materiala domala vedno ugotavljajo le soudeležbo. Saj niso za uničenje Židov nikoli krivi neposredni uničevalci sami, češ, da so bili le izvrševalci ukazov od zgaraj.
Bonska vlada je spričo odkritja pravnikov in časnikarjev bila tako presenečena, da njen uradni glasnik sploh ni vedel, kako bi odgovoril na vprašanja, ki so mu jdh s tem v zvezi postavili predstavniki tiska. Zdi se, da pravosodni minister zdaj namerava na neki način doseči, da bi v to poseglo vrhovno sodišče, in sicer v smislu sugestije glede določene interpretacije zadevnega zakona oziroma popravka. Toda odvetniki skrajne desnice so že na delu, da preprečijo sleherno okrnjevanje omenjenega popravka
v smislu njegovega omejevanja. Postavljajo se na stališče, da ga je treba absolutno spoštovati.
Komu gre pripisati kri vdo za to? Parlament je postopal v dobri veri, v to ne gre dvomita, zakaj v nasprotnem primeru bi eden ali drugi od najdoslednejših zagovornikov, da se nacistični zločini kaznujejo, takele spletke nedvomno odkril. V resnici pa se ni bil dvignil noben glas, ki bi ukrep kritiziral. Vendar pa ta nemarnost zagotovo dokazuje, kako postranskega pomena sta moralna in pravna vrednost proti-nacističnih procesov v zavesti nemških izvoljenih predstavnikov ljudstva. Enostavno nobenemu ni prišlo na misel, kakšne bi utegnile bati posledice sprejetega popravka.
»To nevarnost sem popolnoma spregledal,« je prostodušno priznal pravosodni minister Heine-mann, ki vendar sodi med najbolj nepopustljive zagovornike procesov proti hitlerjevskim razbojnikom.
Vsa stvar je privedla do tega, da je zdaj morala biti zaustavljena vrsta izredno važnih protinaci-stionih procesov. Glavni javni tožilec za zahodni Berlin, Hans Guenther, meni na primer, da je med drugim dvomljiv tudi proces proti petdesetim bivšim pripadnikom nacistične policije, ki je imel začeti že v nekaj tednih. Tudi v tem primeru mora pretežno število obtožencev odgovarjati za soudeležbo v umorih, češ, da so bili predvsem pisarniški ljudje, ki v samih zločinih niso sodelovali. Njihovi odvetniki so zdaj pohiteli z zahtevo, da se proti njim sploh ne odpre postopka. Isto skušajo doseči tudi pravni zastopniki okrog 15.000 Nemcev, proti k? ter im je bil uveden preiskovalni postopek v zvezi s kriminalnimi dejanji, ki so jih bili zagrešili v teku druge svetovne vojne.
Pred nocojšnjo krstno izvedbo Tavčarjeve farse «Red mora biti»
Pred nekaj tedni sem skupaj z nekaterimi kolegi iz Drame prisostvoval izjemno zanimivi tiskovni konferenci v budimpeštanskem gledališču Vigszinhaz, našem gostitelju. Vprašanje spretnega madžarskega novinarja je sprožilo živahno konfrontacijo stališč.
Vprašal je, kdo je pravi avtor gledališke predstave oziroma točneje, kateremu izmed ustvarjalcev predstave se morajo podrediti vsi ostali.
Odgovorov je bilo še in še. vendar niti dva nista bila enaka.
Nekdo je menil, da je gledališka predstava rezultat skupnih prizadevanj vseh soustvarjalcev, se pravi pisatelja, igralcev, dramaturga, režiserja, scenografa in kostumografa. Drugi je dokazoval, da je le režiser tisti, ki usmerja delovni proces nastajanja predstave ter pri tem svobodno kroji po lastni zamisB tako besedilo kakor tudi igralce, ki govore to besedilo. Tretji je spet zahteval diktaturo ((gledališkega človeka«, to je igralca, režiserja in po možnosti tudi pisatelja ali vsaj prireditelja besedila v eni osebi. Četrti se je ogreval za privilegiran položaj igralcev.
Moj odgovor je bil, da se vsi gledališki soustvarjalci morajo podrediti diktaturi avtorja besedila, njegovi vodilni ideji, njegovi viziji sveta ali pa polemizirati z njim Takšno stališče, kajpada, ne spreminja odrskih oblikovalcev v reproduktivne umetnike, kajti tudi za gledališče veljajo besede, ki jih je Josip Tavčar položil v usta profesorju Finku, junaku igre «Red mora biti«: «V življenju ni važno, kaj napraviš, temveč, kako kaj napraviš.«
Z drugimi besedami sem za delitev dela v gledališču, za profesionalizacijo našega poklica. Diskusije o tem, kdo je pravi avtor gledališke predstave, bodo toliko časa jalove, dokler ne bomo tega vprašanja zastavili takole: Kdo je avtor dobre gledališke aredstave.
Dobre gledališke predstave pa ne nastajajo po naključju, temveč so praviloma sad poglobljenega dela, ustvarjalnega razmišljanja, večnega eksperimentiranja in predvsem iskrene družbene angažiranosti.
Sleherna vaja ali predstava naj bi bila prizorišče prisotnega antagonizma v gledališču, antagonizma med različnimi ustvarjalnimi koncepti Režiser naj bi polemiziral z avtorjem, igralci z re
žiserjem, vsi skupaj pa z občinstvom.
Zame je gledališče polemika. In upam, da bo naša nocojšnja proizoedba Tavčarjeve igre «Red mora biti« primerna priložnost za ostro, a pošteno polemiko.
ŽARKO PETAN
Žarko Petan, ki kot gost Slovenskega gledališča režira Tavčarjevo farso »Red mora biti«
NOVE KNJIGE Sandra Parelti:
Roža in meč
Zakaj bi to, kar počno veliki, ne bilo dovoljeno tudi malim. Ce večje slovenske založbe izdajajo komercialno literaturo, jo lahko tudi Pomurska založba. Pravzaprav so pri Pomurski založbi imeli prav. In so izdali knjigo nemške pisateljice z italijanskim priimkom, roman, ki ga jt pod naslovom ROŽA IN MEC napisala Sandra Paretti. Gre za preprost, a dokaj obširen zabavni roman, ki se bistveno ne razlikuje od podobnih omlednih in osladnih tekstov, ki pa med teksti te zvrsti ni niti najslabši, niti ne najboljši.
O avtorici ne izvemo dosti, kvečjemu to, da je njen roman bil kmalu po izidu preveden v deset svetovnih jezikov. Vprašanje je, če je bila slovenska izdaja kljub temu potrebna. Ni pa dvoma, da bo tudi med širokim krogom manj zahtevnih slovenskih bralcev, roman deležen branja. Kajti romantična sentimentalnost s primerno dozo erotičnosti je kaj vabljivo branje za nekritičnega bralca. Pri zahtevnejšem in kritii-nejšem bralcu pa se seveda Sandra Paretti s tem tekstom ne bo proslavila.
Ko prebiramo ta preprosto napisani tekst, se najprej spomnimo podobnega romana, oziroma romanov o lepi Angeliki. Le da sta Anne m Serge Golon boljša pisatelja kot Sandra Paretti, kajti pripoved avtorice romana «Roža in meč« je vendarle bolj naivna, bolj sentimentalno romantična in manj zgodovinsko verna. Sicer pa pripoveduje tudi tu pisateljica o lepi Carolini, hčerki Napoleonovega generala, ki se je s svojim cesarjem spoznala ob koncu njegove slave, ko se je veliki Korzičan pred sovražniki zatekel najprej v Fcmtenbleau, nato pa moral na Elbo. Toda tudi ti kratki trenutki so bili dovolj za ljubezensko srečanje, zaradi katerega se je mlada in lepa generalova hčerica hotela podati na Elbo Pa je prej padla v roke gusarjem, doživela novo ljubezensko srečanje s po veljnikom gusarjev, se po naključju rešila in šla spet novim srečanjem nasproti. Kajti Napoleon je tedaj spet korakal nad Pariz. Pa je doživela ljubezensko srečanje spet z drugim.
Skratka, gre za zabavni roman, v katerem nastopajo tudi zgodovinske osebnosti, toda le kot ljubezenski junaki. Za roman, v katerem je polno napetih dogodivščin, zapletov, polno smrti in ljubezni pa vendar srečnih koncev, za roman, ki nas niti ne prepriča, niti ne posebno zabava. Seveda, tistim, ki so jim take napete, romantične, neverjetne in izmišljene zgodbe všeč, bo roman zadoščal. Drugi pa ga bodo seveda odklonili. Pa čeprav, kot rečeno, ta ni niti boljši niti slabši od drugih podobnih tekstov. Upajmo ,da bo vsaj založbi prinesel tisto, kar ft z njim hotela doseči.
Roman «Roža in meč« je prevedel Drago Grah, lepo in solidno. Manj primerna je oprema Franca Mesariča.
Sl. Ru.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne 12.00 Snubljenje s čokom v Terski dolini -13 30 Glasba po željah • 17.00 Trio Boschetti 17.20 Razkuštrane pesmi 18.15 Umetnost in prireditve
18.30 D. Božič, simfonija 18.45 Orkester 19.10 Pisani balončki •
20.00	šport - 20.30 Moliere, Zdravnik po sili • 21.35 Moderni ritmi -22 00 Komorne skladbe.
TRST
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran
13.15 Juke box - 13.45 Bugamel li, Suita št. 1 - 14.25 Lkmda di Trieste.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16,00, 19.15 Poročila - 7.10 Popevke - 8.00 Prenos RL 10.15 Ansambel Petrič -
11.00	Beležnica 11.30 Današnji pevci - 12.00, 12.45 in 14.00 Glasba po željah - 15.30 Popularne skladbe - 16.40 češk ■ in slovaške na rodne 17.00 Radijski oder 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ansam bel Dee - 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00 15 00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke 7 9.06 Zvočni trak 10.35 in 11.08 Ura glasbe -11.30 Basist F. Corena - 12.05 Kontrapunkt 13.15 Preizkušajo se diletanti - 14 45 Nove pesmi
16.00	Spored za mladino 17.10 Program za mladino • 19.13 Detek
ČETRTEK, 9. JANUARJA 1969
tivka - 20.15 Operetna glasba -21.45 Pianist Backhaus.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.40 Orkestri • 10.00 Ro man - 10.40 Pisan spored 13.35 Patty Pravo - 14.00 Juke box -15.15 Sopranistka M Caniglia in tenorist Lauri Volpi 16.35 V diskoteki 17.35 Enotni razred -18.20 Enciklopedija 19.00 Pevec med množico 20.00 Glasbeno tekmovanje - 21.10 Roman.
III.	PROGRAM
11.00	Erik Satie in njegova glas
ba - 12.20 Mozart, Paganini in Britten - 13.00 Antologija interpre tov - 14.30 Ghedinijeva komorna glasba 15.05 Bruckner. Simf. št. 8 - 16.20 Sodobni skladatelji 17.20 Francoščina - 17.45 Rossini, sonata - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.45 Kulturne aktualnosti 19.15 Borodin, Kvartet št. 2	20.00 Ber-
lioz, Beatrice et Benedick
FILODIFUZIJA
8.00	Klavirske skladbe - 9.35
Bossijeve medigre in Sinigagliova suita opus 36	11.05 Pianist Van
Cliburn - 13.10	Cimarosa, sedem
sonat	13.30	Rimski-Korsakov,
simf. suita Ivan Grozni.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,19.30 Poročila - 6.50	Danes za vas
7.25 Telesna vzgoja 7.45 Inform. oddaja	8.08 Operna matineja -
8 55 Tolminski punt - 9.25 Simf. in
operna glasba - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Duet Friderika in Hermana iz »Veronike Deseniške« •
12.30	Kmetijski nasveti 12.40 Pihalni orkestri 13.30 Priporočajo vam... 14.05 »Mladina poje« -14.25 Operetne melodije 14.45 »Mehurčki« - 15 40 Harfistka P, Uršičeva - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert 18.00 Aktualnosti - 18.15 Iz naših studiov -18.45 Znanstveniki pred mikrofonom - 19.15 Metka Štok 20.00 Domače pesmi - 21.00 Makedonska lirika • 21 4C Giasben! nokturno - 22.15 Komorno-glasbeni večer : T 23-05 Ch. Peguy: Pesmi 23.15 Nočni vrtiljak
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 O našem zdravju - 13.00 Beležke s popotovanja 13.30 Dnevnik - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino 18.45 Kmetijska oddaja 19.15 Šport 19.45 šport in kronike - 20 30 Dnevnik 21.00 Fernandelovi filmi 22.00 Pariški program 23.00 Dnevnik
II. KANAL
19.00	Nemščina 21.00 Dnevnik
Stara in nova Rusija -
22.30	Zoom.
JUG. TELEVIZIJA
20.00	in 22 05 Poročila • 17.45 Pionirski TV dnevnik 18.15 Po Sloveniji 18.45 Znanstveno fantastični film • 19 45 Cikcak 20.35 Saga o Forsytih 21.25 Kulturne diagonale.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura «.5, najnižja 1.7, ob 19. uri 7.8 stop., zračni tlak 1013,4 lahno pada, vlaga 58", veter 6 km vzhodnik, nebo o-blačno, morje mirno, temperatura morja 8.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 9. januarja'STf
JULIJAN	-T—
Sonce vzide ob 7.45 in zatone 16.40 — Dolžina dneva 8.55 — 1 na vzide ob 22.42 in zatone ob
Jutri, PETEK, 10. januarja [ ^
PAVLIN
FORMALNA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Pred glasovanjem za novega predsednika je večina svetovalcev zapustila dvorano
Pokrajinski svet je dejansko razpuščen - Kmalu imenovanje prefektur-nega komisarja - Zadnji politični spopad med levo sredino in opozitijo
Za
več
tržaški pokrajinski svet ni pomoči. Po sinočnji seji, na kateri so predstavniki KD, KPI, PSI, MI in PLI ponovno potrdili svoja do sedaj znana stališča v zvezi s krizo pokrajinske uprave, lahko rečemo, da pokrajinskega sveta ni več in da se je že sam razpustil, čeprav bo morala biti njegova formalna razpustitev določena z uradnim aktom predsednika republike.
Sedanji pokrajinski svet je bil izvoljen novembra leta 1966. Pred skoraj dvema letoma pa, ko sta bila izvoljena predsednik in odbor, je že začel svojo križevo pot. Že od vsega začetka stranke leve sredine in Slovenska skupnost, ki so sestavljale odbor, niso imele večine in so razpolagale le z 12 od 24 svetovalcev. V dveh preteklih, letih ni bilo sicer posebnih težav, ker so bili na dnevnem redu le navadni upravni sklepi, za katere so skoraj vedno glasovali tudi vsi svetovalci opozicije. Toda letošnji proračun, in še posebno sklep o najetju posojila za kritje primanjkljaja za poslovno leto 1967, sta pokazala, da med strankami odbora in strankami opozicije še ni prišlo do tiste strpnosti, ki bi omogočila, da bi ena ali druga stran kaj popustila in s tem dala možnost levici ali desnici, da podpre odbor leve sredine.
Sinočnja seja je bila torej poslednja priložnost skupin v pokrajinskem svetu, da so lahko povedale svoje politično mnenje in da so se druga drugo obtoževale krivde za skorajšnjo komisarsko upravo. Edina politična značilnost v nastopih predstavnikov KD, KPI in PSI je bila v tem, da so se predstavniki treh strank vsi sklicevali na pismo, ki ga je tajnik tržaške federacije KPI predvčerajšnjim poslal političnima tajnikoma KD in PSI in v katerem jima je predlagal, da bi se predstavniki KD, KPI in PSI sestali in poskusili najti rešitev, da se prepreči razpust pokrajinskega sveta in imenovanje komisarske uprave.
Vodja svetovalske skupine demokristjanov Coslovich je v svoji izjavi med drugim dejal, da se politični položaj pokrajinskega sveta ni v ničemer spremenil in da ni prišlo do nobenega novega dogodka, ki bi omogočil, da bi pokrajinski odbor zaživel in da bi se ohranila izvoljena pokrajinska uprava, ker je nemogoče, je poudaril Coslovich, dati pobudo za razširitev koalicije leve sredine. Potem ko je še enkrat poudaril veljavnost leve sredine, kot edine politične oblike za upravljanje pokrajine, je Coslovich dejal, da je tajništvo KD prav zaradi omenjenih vzrokov menilo, da se ne more pridružiti vabilu za srečanje, ki ga je poslal tajnik komunistične partije, ker KD ne vidi nobene možnosti, da bi lahko prišlo do političnih sporazumov, ki danes niso možni.
Svetovalec Colli, vodja komunistične skupine, je dejal, da morata sedaj KD in PSI priznati, da nista v stanju upravljati pokrajino. To so sicer demokristjani in socialisti vedeli že pred dvema letoma in jim je bilo dobro znano, da leva sredina ne more upravljati pokrajinske uprave. Colli je nato omenil, da so se stranke leve sredine v podobnem položaju znašle že pred tremi leti in da so dobro vedele, da pokrajinski svet ne bo mogel delovati če bodo vztrajale pri obliki leve sredine. Zato so demokri-
stjani in socialisti zavrnili predlog krajinski svet ni sklepčen, zaradi KPI, je dejal Colli, ker so hoteti pomanjkanja vsaj večine svetoval-namenoma povzročiti krizo. Colli cev v dvorani
je nato polemiziral s socialisti ter jim očital, da niso storili ničesar, da bi preprečili komisarsko upravo na pokrajini, ker so se vedno držali Krščanske demokracije, ki diskriminira komuniste. Komunistični svetovalec je poudaril, da so demokristjani prav v razpravi o proračunu poudarili zaprtje do komunistov, kot so to zahtevali liberalci
Komunisti, je dejal Colli, so bili pripravljeni razpravljati o sodelovanju s strankami leve sredin* za rešitev pokrajinske uprave, kar jasno dokazuje pismo federalnega tajnika. Toda vse zaman. Stranke leve sredine so to ponudbo zavrnile in so zato krive za komisarsko upravo na pokrajini.
Daljšo izjavo je podal podpredsednik pokrajinskega odbora so-
Izvolj«no novo vodstvo tržaške federacije KPI
Tiskovni urad tržaške federacije KPI sporoča, da sta se v torek sestala pokrajinski odbor ,in pokrajinska kontrolna komisija, ki sta bila izvoljena na zadnjem kongresu. Po obširni diskusiji so sklenili, da se število članov izvršnega odbora zviša od dosedanjih 15 na 17 in da se vključi večje število zaposlenih v proizvodnji. Pokrajinski odbor je soglasno izvoli: člane izvršnega odbora, kj ga sestavljajo: Burlo Jolanda, Calabria Arturo, Colli Mario, Crevatin Lino, Cuf-raro Antonio, Gerbec Gabrijela,
cialist prof. Apih v imenu sku- ] lutnardelli Giacinto, Nicolini Papine PSI, ker je bil njen načelnik! °*°. Raseni Andrea, Rossetti Gior-odv. Miani odsoten. Apih je naj-prej dejal, da je njegova stranka že dlje časa razpravljala o krizi pokrajinske uprave, in sicer še
preden se je kriza formalno začela. Zato so se tudi socialisti zanimali, da bi dosegli pri nekaterih silah v opoziciji tisto razumevanje, ki bi omogočilo, da bi lahko odbor nemoteno deloval.
Potem ko je omenil prizadevanja socialistov za upravljanje pokrajine, je Apih poudaril, da je razum
---,	ia.iu.vit, »V0.1.-U VVl U1U|-
gio, Šema Paolo, Skerk Albin, Švara Germano, Tonel Claudio, VVeis* Laura in VVilhelm Adolf. Kot predsednik kontrolne komisije bo sejam izvršnega odbora prisostvoval Vittorio Vidali.
V tajništvo so bili izvoljeni poleg tajnika Antonina Cuffara, ki je bil že prej izvoljen za to funkcijo, Lino Crevatin - organizacijski tajnik, Claudio Tonel - upravnik, Gabrijela Gerbec - za tisk in propagando in Laura Weiss - za ide-
Na zadnjem torkovem večeru v Slovenskem klubu je predaval prof. Pavle Merku o ljudskem slovstvu na področju terskega narečja. Zanimivo predavanje je bilo zelo dobro obiskano
iiiiiiiimimiiiimiiiimHiiiiiiiiiiimiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiirimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimmiiiiiiiuiiriimiiimiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZANIMIVI PODATKI O LETALSKEM PROMETU
Na ronskem letališču je lani pristalo in vzletelo 3.260 letal
V primerjavi z letom 1967 se je število letal zvišalo za 561 • Upadel pa je poštni promet
ljivo, da so prav iz tega razloga °loško in kulturno delovanje. Za socialisti avtonomno iskali pogoje | parlamentarni urad je bil potr-za ugodno rešitev krize pokrajin-! Jen Faibo Invvinkl kot odgovoren za skega sveta. Socialisti, čeprav v slovensko komisijo pa je bil ime-sklopu leve sredine, so čutih po- novan Dušan Kodrič, Fulvia Su-trebo, da poiščejo kako možno pot, [ pancich pa za koordinacijo dela da bi preprečili krizo pokrajinske s stranke med ženskami, uprave v korist vsega prebivalstva
tako je ohranitev izvoljena pokrajinske uprave temelj politike PSI.
Glede pisma, ki ga je PSI dobila od komunistov, pa je Apih dejal, da je bilo po vsem tem, kar se je v pokrajinskem svetu pripetilo v dosedanjih razpravah, o-menjeno pismo za PSI »presenetljivo«. Po ostrih kritikah komunistov proti socialistom, potem ko so zavrnili proračun, to pismo gotovo ne pomeni, da so se komunisti premislili in da so spremenili svoje
Seja deželnega odbora
prejšnje stališče, marveč ga lahko tolmačimo le kot poskus, da bi ho-
teli še enkrat zvaliti na nas odgovornost za komisarsko upravo.
Ob zaključku je Apih dejal, da je PSI v svoji posebni spomenici poudarila, da je njena naloga da sc postopoma uveljavijo načela socializma v italijanski družbi na demokratični in parlamentarni način. Zato socialisti, je dejal Apih, zavračajo načelo omejevanja večine, marveč so vedno pripravljeni na bodrilni dvogovor z levo opozicijo.
Na seji sta govorila še liberalec Beltrame, ki je ponovno dejal, da je njegova stranka pripravljena podpreti odbor in levo sredino, pod pogojem, da bo vodil protikomunistično politiko in indipen-dentistka Marchesicheva, ki je dejala, da so prepričani, da je v območju, v katerem deluje leva sredina, še mesto za podporo, ki jo lahko dajo ljudske indipenden-tistične sile, pod pogojem, da leva sredina opusti, vsaj na upravnem področju, svojo dosedanjo diskriminacijsko politiko.
Pred glasovanjem novega predsednika so svetovalci KD, KPI, PSI, SS in MI zapustili sejo, nakar je predsednik Savona sporočil, da po-
Umrl je Leopoldo Gasparini komunist in antifašistični borec
Predvčerajšnjim ji imel deželni odbor prvo sejo v letošnjem letu. Seji je predsedoval dr. Berzanti in so na njej sprejeli nujne upravne sklepe.
Jutri pa se drugič sestane posebna svetovalska komisija, ki proučuje predlog državnega zakona za uresničenje člena 50 deželnega statuta. Kot smo poročali včeraj, je dr. Berzanti na predvčerajšnji seji orisal ukrep, jutri zjutraj pa se začne splošna razprava o njem.
Izsledki o lanskem poslovanju katerem naj bi povezali glavno že-kažejo, da je leto 1968 prineslo pre- le-zniško postajo Termini z letah-cejšen razvoj v italijanskem civil- ščem Fiumicino s posebno podcest-nem letalstvu. Promet na domačih no železnico.
letališčih je presegel tudi najbolj j Na delovnem pultu posebnega od-optimistična pričakovanja: na vseh seka za letalske dejavnosti pri Med-italijanskih letališčih je namreč la- ministrskem odboru za gospodar-
ni pristalo 350.000 letal, to je skoraj 50.000 več kakor v prejšnjem letu. Potniški promet je narastel za 16,2 odst. ter dosegel 11,235.000 potnikov. Se v večji meri je nara-
sko načrtovanje ležijo še drugi obsežni načrti, tako za razvoj in povezavo milanskih letališč Malpensa in Linate, za gradnjo novih letališč v Florenci, Neaplju in Agrigentu.
stel blagovni promet — in sicer Med «man.jšimi» načrti je tudi na-za 26,7 odst. v primeri z letom 1967 i črt, ki se nanaša na tehnično okre-
medtem ko je poštni promet po-1 pitev deželnega letališča v Ronkah. skočil «samo» za 12,6 odst. Podatki Za rimsko letališče Fiumicino in za
izkazujejo znaten napredek ne le v mednarodnem temveč tudi v notranjem prometu ter upoštevajo tudi dejstvo, da je v letu 1968 Italija dobila nekaj novih rednih zvez notranjega značaja. Na vseh večjih letališčih so v pripravi nove steze, medtem ko so pred kratkim osrednje oblasti namenile rimskemu letališču Fiumicino nadaljnje nakazilo v višini 35 milijard lir. Za prihodnost pripravljajo celo načrt, po
iimmiiiimiiiiiiiiiimimiiiimiiiiimimiiiiiiiiMiiiiiimiiiMiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiHiiiiiiiiiiii
ZA UKINITEV MEZDNIH PODROČIJ
Enotna 24-urna stavka delavcev zasebne industrije
Stavka bo trajala od 6. ure danes do 6. ure jutri
Danes bo po vsej tržaški pokra- nju v Rio Spinoleto 20. 83-letna An-
Po dolgoletni in mučni bolezni je včeraj v Gradiški umrl Leopoldo Gasparini, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za pravice delovnega ljudstva. Rodil se je 21. januarja 1894 v Gradiški in že mlad vstopil v vrste delavskega gibanja. Bil je eden izmed soustanoviteljev komunistične partije v Julijski krajini. V letu 1921 je postal prvi urednik lista «11 Lavora-tore», ki ga je urejal nekaj mesecev. K listu «11 Lavoratore» se je vrnil tudi v prvih povojnih letih od 1946 do 1948, ko je zapustil aktivno politično dejavnost zaradi bolezni, ki ga je že tedaj upehala.
Leta 1922 je na II. kongresu KPI v Rimu bil izvoljen za člana centralnega komiteja partije skupno s Togliattijem in Gramscijem. Tedaj je CK KPI štel štirinajst članov. V letu 1923 je postal tajnik tedaj najmočnejše partijske organizacije Julijske krajine, ki je štela 766 članov.
Leta 1928 je bil aretiran m je z večjo skupino komunistov, bil obtožen «poskusa obnovitve KPI» skupno z drugimi vidnimi voditelji kot so bili Dozza in Montagna-na. Posebno sodišče ga je tedaj obsodilo na 7 let, 8 mesecev in 22 dni zaporne kazni.
V	zaporu je prišel v stik z Eu-geniom Curielom, čigar spise o narodnostnem vprašanju pri nas je v prvih povojnih letih ureja! in zbiral.
Ko je prestal zaporno kazen je moral še za nekaj let v konfina-cijo v Ventotene. Vrnil se je, ko so se nad Evropo zbirali oblaki grozeče vojne vihre.
Gasparinija zapor ni uklonil m že v prvih letih se je pridružil antifašističnemu gibanju v Posočju in na Gradiškem. Tu je prišel v stik z Jožetom Srebrničem, s katerim je dalj časa sodeloval.
V	Gradiški je bil eden izmed vo-
dilnih članov CLN in po osvoboditvi tudi prvi župan rojstnega mesta.	,	.
Zaradi bolezni, ki mu je izpodkopavala življenje, se je moral kmalu po vojni odpovedati neposrednemu delu. Leta 1950 je bil povabljen v Como. kjer je pou Ceval v neki partijski šoli, odtod pa se je kmalu vrnil domov, i Gradiško, kjer se je lotil zbira-
nja dokumentacije o zgodovini delavskega gibanja v Furlaniji Julijski krajini
Pri sebi doma je imel izredno bogato in urejeno gradivo, ki pa ga je nerad dajal iz rok. Sam ni maral slave, preveč je bil pošten in skromen, da bi se s tem slepil. Vendar pa je rad pomagal sestavljalcema najnovejše zgodovine KPI Frassatiju in Secchii, katerima je izročil del svojih zgodovinskih študij.
Pokojni Gasparini je bil zelo priljubljen v tržaškem delavskem gibanju predvsem zaradi svoje velike skromnosti, a tudi cenjen zaradi svoje vedno preudarne in trezne misli in besede. Bil je zelo naklonjen nam Slovencem, zavzemal se je za priznanje naših pravic in tudi v letu 1948 je bil eden izmed tistih, ki so do tovarišev drugačnih nazorov ohranili vedno človeški odnos.
Zapušča ženo, ki mu je v letih trpljenja stala skrbno in ljubeznivo ob stremi ter hčerko, ki živi v Pragi. Pogreb bo danes ob 15. uri izpred hiše žalosti v Gradiški. Pri odprtem grobu se bo od pokojnika poslovil Vittorio Vidali.
Kot Slovenci in antifašisti, mi kot časnikarji pa še posebei sai smo imeli v leVh po "njni v ■ dobi ega prijatelja na ’
1 nili v lepem spominu.
jln-i enotna stavka vseh delavcev in uradnikov zasebnih Industrijskih podjetij, vključenih v Confin-duistrio, in uslužbencev zasebnih prevoznih podjetij. Napovedale so jo vse tri sindikalne organizacije CGIL, OISL in CCdL (UIL) z zahtevo, da se ukinejo mezdna področja v državi. Zaradi teh področij so na primer mezde In plače v -naši pokrajini poprečno za pet o-dstotko-v nižje kakor mezde in plače v industrijskem trikotu Milan - Turin - Genova, medtem ko so v videmski pokrajini, kjer bodo delavci tudi stavkali, še nižje kot pri nas. Stavkali bodo tudi beneški In padovski pokrajini, v -pokrajini Vlcenza in še v raznih drugih pokrajinah.
Stavka bo trajala od 6. ure zjutraj danes do 6. ure jutri. Med drugimi bodo stavkali delavci kovinske, kemične, živilske, tekstilne, oblačilne, lesne, cementne, o-pekarske, kamnarske in drugih strok. Stavka pa se ne tiče industrijskih -podjetij z državno u-deležbo (ladjedelnic, Tržaškega ar-
zenala, Tovarne strojev, železarne
Italsider), ker je Intersind, v katerem so združena ta podjetja, že sklenil s sindikati sporazum o tem predmetu.
Sporočilo KPI o smrti Gasparinija
Tržaška federacija KPI je izdala poročilo, v katerem sporoča »žalostno vest o smrti tovariša Leopolda Gasparinija, ki je po dolgi bolezni preminil včeraj v Gradiški.
Tržaški komunisti, slovenske in italijanske narodnosti, se ganjeni spominjajo žrtev, ki jih je pokojnik doprinesel za stvar svobode in socializma kot soustanovitelj KPI, trden borec v antifašističnem gibanju.
V prvih povojnih letih Je Gasparini delal z nami, ramo ob rami, kot partijski voditelj in urednik Usta «11 Lavoratore«.
Izjava tržaške federacije KPI o-menja življenjske podatke pokojnika in zaključuje: ((Tovariš Gasparini zapušča veliko borbeno dediščino, ki je obogatila komunistično gibanje pri nas.
Tržaška avtonomna federacija KPI se pridružuje žalovanju vse partije in izraža hčerki in ženi, ki mu je bila vedno ob strani, svoje iskreno sožalje.
Namesto cvetja na grob tovariša Gasparinija so Sibelia Claudio, Bordon Viller, Pina Colja, Iibera Azzolini, dr. Donini Giuditta, Piciga Vladimiro. Brusadin Luigi. Ric-cardo Devescovi, Arturo Calabria, Battilana Attilio, Domio Vittoria, Cossutta Luciano, Taccari Claudio, Zini Ada in Renata, Slavec Marjo, Pino Burlo, Lovriha Dušan, Rein-kaiser Pietro, Baučer Marija, Fon Gino plačali po eno naročnino za list «11 Lavoratore«, ki ga je v obeh povojnih obdobjih urejal pokojnik.
S:«rt priletne ženske
' -4 'nr-vi smo pisali o starki -■Inirari 'asij v stanova
tonia Žerjal je bila izčrpana in pre-mražena, po vsej verjetnosti je zaradi slabosti padla v stanovanju in se hujše pobila. 7. rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico. Sprejeli so jo na nevrokirurški oddelek, od tod pa so jo prenesli na I. zdravniški oddelek Tu je včeraj ob 20.55 umrla.
Varisco sprejel predstavnike avtobusnih podjetij
milansko Malpenso nameravajo o-srednje oblasti v doglednem času nakazati sredstva, potrebna za nujno adaptacijo na promet z reaktivci «Jumbo-Jet». Za večino drugih letališč je predviden reden razvoj notranjega in mednarodnega prometa. za vrsto obrobnih in »deželnih« letališč pa ostane slej ko prej v veljavi, da bodo služila le kot središča, s katerih se bo zbiral promet za glavna letališča.
Ronško letališče je v lanskem letu zabeležilo naslednji promet: pristalo oziroma odletelo je 3.260 letal, kar je lep napredek v primeri z letom 1967, ko so našteli le 2.699 letal, število pripeljanih, in odpeljanih potnikov je doseglo 37.293, medtem ko je znašalo leto poprej 22.835. Skupna teža prepeljanega blaga je dosegla 125.388 kg (leto poprej 90.575 kg), teža prepeljane pošte pa 111.328 kg (leto poprej 17.235 kg). Iz navedenega je razvidno, da se je promet s poštnimi pošiljkami lani znatno skrčil, in sicer najprej drastično na prehodu med julijem in avgustom (12.221 kg oziroma 9.728 kg), nato pa počasneje vse do konca leta (v decembru so letala prevzela in oddala vsega le 499 kg pošte!) Do tega je prišlo zaradi odprave nočne poštne službe med Trstom in Rimom, kar je kakor znano, zbudilo veliko negodovanje v tukajšnjih poslovnih krogih.
Drugo, kar pade v oči, je omejenost blagovnega prometa na ron-škem letališču. V letu 1967 je, kakor rečeno, ta promet dosegel le nekaj nad 90 ton, lansko leto pa nekaj nad 125 ton.
Javna zahvala
Deželni odbornik za prevoze Varisco se je v preteklih dneh sestal s predstavniki avtobusnih podjetij Furlanije - Julijske krajine in razpravljal z njimi o glavnih vprašanjih stroke. Predsednik deželne sekcije ANAC v Vidmu Chiozza in predsednik tržaške sekcije dr. Fa-cuzzi sta mu orisala gmotne težave, v katere so zapletena podjetja. Gre za splošno krizo javnih služb na deželnem področju, pri čemer je treba tudi upoštevati, da se vozi z avtobusi veliko število delavcev in študentov po znižanih cenah. Predstavniki kategorije so izrazili upanje, da bo dežela sprejela nekatere ukrepe v prid prevoznikom. Odbornik Varisco je zagotovil, da dobro pozna vprašanja te stroke ter da je že dolgo časa tega dal pobudo za rešitev raznih vprašanj.
Odbor za proslavo stoletnice «Kmečke čitalničen v Skednju ima za svojo dolžnost, da se pred ra-zidom po opravljeni nalogi zahvali iskreno vsem, prav vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da so vse jubilejne prireditve v preteklem letu tako dobro uspele. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je okoli stoletnice zgrnilo k sodelovanju toliko Skedenjcev, da bi bil seznam kar preobširen v okviru te naše zahvale. Vsem od otrok in mladine, do najstarejših mora biti v veliko zadoščenje zavest, da so tudi oni doprinesli svoj delež k skupnemu uspehu.
Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim, ki so obiskali naše prireditve. S posebnim poudarkom moramo omeniti naše rojake s Ko-lonkovca, ki so spremljali naše jubilejne prireditve z enakim zanimanjem kot Skedenjci.
Naša topla zahvala pa velja tudi prosvetnim društvom, kulturnim in
drugim ustanovam, ki so neposredno ali posredno sodelovale pri u-speli proslavi naše stoletnice.
Z zahvalo izrekamo še željo, da bi razgibano prosvetno delovanje v jubilejnem letu bilo učinkovita spodbuda vsem rojakom za nadaljnje kulturno ■ prosvetno življenje
Skednju in na Kolonkovcu.
Odbor za proslavo stoletnice «Kmečke čitalnice« v Skednju
Sestanek bivših borcev na Opčinah
Sinoči ob 20. uri so se na sedežu openskega prosvetnega društva zbrali predstavniki oivših borcev tržaškega ozemlja. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba dobra, upoštevajoč predvsem pomembnost vprašanj, ki so bila postavljena na dnevni red srečanja.
Član pokrajinskega vodstva združenja partizanov ANPI Vladimir Kenda je v svojem uvodnem govoru poudaril potrebo, da vsi prizadeti zahtevajo na podlagi lanskega zakona priznanje partizanske kvalifikacije. Predsednik združenja Arturo Calabria je pojasni! splošne pogoje za priznanje statusa partizanskega borca s_ strani italijanskih oblasti. Po poročilu se je razvila živa debata, ki je pomembno prispevala k pojasnitvi tega precej zapletenega vprašanja.
Potrjena otvoritev novega sodnega leta
V zadnjih dneh je življenje na raznih stopnjah tržaških sodnijskih ustanov skoraj popolnoma zamrlo. Le kak dan so bile na okrajnem sodišču obravnave, ki pa so zadevale le primere obtožencev, ki so se morali zagovarjati v hitrem postopku zaradi malenkostnih prekrškov.
Tudi v prihodnjih dneh ne bo prišlo na sodiščih do pomembnejših obravnav. Pojutrišnjem pa bo v dvorani tržaškega porotnega sodišča slovesno odprtje novega sodnega leta.
Prireditve
v Nemškem inštitutu
IIIUtlllllllllllllHIllIllIlllllllHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiii || ■■iiini ||||||||||||||||,||,|||||||l||||||,,|||||,|
200 DELAVCEV SV. MARKA BREZ DELA
Predstavniki delavcev orisali glavnemu inženirju položaj
V prihodnjih dneh se sestaneta sindikata kovinarjev
FIOM-CGIL sporoča, da je odposlanstvo delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ki čakajo na aktivno zaposlitev, v spremstvu notranje komisije obiskalo glavnega inženirja ladjedelnice. kateremu je izreklo veliko skrb vsega delavstva zaradi postopnega ukinjevanja proizvodne dejavnosti. Ta dejavnost bo popolnoma zamrla, ko se konča delo za plavajoči bazen v Tarantu. Predvsem so opozorili inženirja na hudo gmotno škodo, ki jo Je utrpelo 200 delavcev, ki že več mesecev čakajo na delo.
Odposlanstvo Je zahtevalo, da se takoj izpolnijo vladne obveze, ki se tičejo nujne dodelitve novih naročil, katera bodo zagotovila popolno zaposlitev vseh delavcev. Predvsem pa so zahtevali, da se mora pri delu za preureditev motorne ladje «Sardegna» zaposliti predvsem delovna sila podjetja, kakor
se je tudi obvezala vlada.
Tajnik FIOM Burlo je posredoval pri ravnatelju Tržaškega arzenala inž. Stuparichu, ki mu je dal ustrezna zagotovila.
Tajništvo pokrajinske FIOM pa je naročilo vsedržavnemu tajništvu zveze kovinarjev, naj nujno posreduje pri glavnem tajniku CIPE Ca-ronu, da bi začela študijska komisija za ustanovitev novega kovinskega podjetja državnih založb v Trstu fcimpre.i delovati ter da bi čimpre.i poskrbeli za nova naročila ladjedelnici Sv. Marka.
V prihodnjih dneh se bosta sestala kovinarska sindikata FIOM in SLM (CCdL), ki bosta proučila resni položaj, ld je nastal zaradi zamude pri uresničevanju vladnih obveznosti iz lanskega oktobra. Sindikata bosta sprejela tudi u-strežne sklepe.
V	Nemškem inštitutu Ul. Coroneo 15) bo v soboto ob 18. uri govoril Guglielmo Caropresi o VVebrooi o-peri «Čarostrelec» ki je na sporedu v gledališču «Verdi» od 18. t.m. V torek, 14. trn. ob 19. uri pa bo prof. Hans Ludivig Scheel z univerze v Saarbrucknu govoril «o aspek tih pesimizma v «Bolestih mladega Wertherja» Goetheja in v «Zadnjih pismih Jacopa Ortisai Uga Fosco-la».
Prof. Guido Devescovi bo imel 17. t.m. ob 21. uri uvodno predavanje k drami Heinrichg von Kleista «Princ Friedrich Homburškh, ki bo predvajana v Trstu 22. t.m. To predstavo organizirata skupaj Nemški inštitut ter tržaško Stalno gledališče. Nastopilo bo gledališče «Schauspielhaus» iz Bochuma. Delo je zrežiral prof. Hans Shalla Predstava bo v Avditoriju ob 20.30
V	ponedeljek, 27 t.m. ob 21. uri bo baritonist Roland Hermann ob klavirski spremljavi Rolfa Reinhardta odpel ciklus «Die Winterrei-se» Franza Schuberta.
Žensko je povozil na zebrastem prehodu
S svojim avtom vrste volksvvagen se je včeraj malo pred polnočjo
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
Tiči
>va
JOSIP TAVČAR
biks
RED MORA BITI
In j e [raz st v
in e
farsa v dveh dejanjih
KRSTNA PREDSTAVA
Scenograf: NIKO MATUL Kostumograf: ALENKA BARTLOVA
Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser: ŽARKO PETAN
Osebe: Perun — Stane Starešinič; prof. Fink — Jožko Lukeš. Vesna — Lidija Kozlovičeva; Hijacint — Silvij Kobal: Kret Stane Raztresen; Sluga — Danilo Turk; Sivi gospod — Alojz Milič; Živa — Miranda Caharija; Mladenič — Livio Bogateč; Kra' — Alojz Milič: Krut — Dušan Jazbec.
že u <EF
V :
ne >du - f PO!
se
ska
ni n
Piti
lali
mu
3a :
DANES, 9. januarja ob 21. uri PREMIERSKI ABONMA
V	petek, 10. januarja ob 20.30 ABONMA RED «A»
V	nedeljo, 12. januarja ob 16. uri ABONMA «B»
V	nedeljo. 19. januarja ob 16. uri ABONMA RED OKOLIŠKI
V	ponedeljek, 20. jan. ob 20.30 ŠPORTNI ABONMA
V	sredo, 22. januarja ob 20. uri DIJAŠKI ABONMA
V soboto, 11. januarja 1969 ob 16. uri
A. P. CEHOV
TRI SESTRE
drama v štirih dejanjih
ludnjič v Trstu!
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; oh nedeljah H* praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na telefonu 734265
Zi Pi ine n; ena d Bars ha tert fsk, jen: Skin Iške saci
igo
>iic:
Žl ja;
[v rja esn <
>rve
staj
,POl ktiv ato ske Jroji ■^edi
Gledališča
Verdi
Kot je že bilo sporočeno se pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23988) sprejemajo prošnje za abonmaje na drugi del operne sezone 1968/69, ki se bo začela 18. t.m, s prvo predstavo VVeberjeve opere «Carostrelec».
Ostale predstave na sporedu (7 del s skupno 28 predstavami) so: Bellini «Beatrice iz Tende«, Gluck «Orfej in Evridika«, triptih enodejank Pe-trassi «11 Cordovano«, Roman Vlad »Zgodba neke mame« In Peragallo »Izlet na deželo«, Rossini »Seviljski brivec«, Dargomiski (cKamniti gost« in Puccini »Manon Lescaut«.
Vse informacije daje blagajna gledališča Verdi.
Teatro Slabile
Igralska skupina Alberto Lupo — Valena Valeri bo od jutri do ponedeljka uprizarjala v Avditoriju komedijo ((Kaktusov cvet« avtorjev Pier-ra Barilleta in Jeana Pierra Gredyja
Za to izvenabonmajsko predstavo bodo abonenti na sezono Teatro Sta-bile imeli popust.
((Kaktusov cvet« je prijeten primer zabavne komedije, kateri dajeta glavna Izvajalca pečat visokega profesio-nizma. Poleg Lupa in Valerijeve nastopajo še Antonio Fattorini, Venna Busoni, Adriana Facchetti, Adolfo Fenoglio, Gino Rocchetti in Anna Maria Rosatli. Režija Carlo Di Ste-fano, scene Giulio Coltellacci, glasba Mario Nascimbene. Italijansko verzijo te briljantne komedije je pripravil Gerardo Guerrieri.
Za prvo jutrišnjo predstavo, ki se bo začela ob 20.30 in za ponovitve so v prodaji vstopnice v Galeriji Prottl (tel. 36-372).
Nazionale 15.00 VValt Disriey: «11 libro del la glnngla«, Technicolor.
Grattaclelo 16.00 «Bora Bora«. Hay-dče PoHitoM, Corrado Pani. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Serafino». A. Celentano, O. Piccolo, S. Urzi. Technicolor
Fenice 15.30 «C’era una volta il VVest«. Henry Fonda. Claudia Car-dina-le. Technicolor.
Excelsior 15.30 «11 laureato«. A. Ban-croft, J Hoffmann, K. Ross. Pana-vision.
Hit/ 15.00 «L’incendio di Mosca«. Technicolor.
Alabarda 16.30 «1 nipotl di Zorro«. F Franchi, C. tngrassia. Technicolor.
Moderno 16.00 «Diabolicamente tua« Alain Delon, Senta Berger Technicolor.
Fllodrammatico 16.30 »Luomo dal pugno d’oro» Monica Randall, Ger. man Cobbs. Colorscope.
Aurora 16.30 «11 medico della mu tua« Alberto Sordi Technicolor.
Cristallo 16.00 «Straziami ma di bari saziami«. N. Manfredi U. To-griazl, P. Tlffin Technicolor.
Capitol 16.30 «Les biches« Jacqueh ne Sassard, Stepane Audran, Jean Louis Trintignant. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Giovani amanti«. P Fonda, T. Waley. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «La Volpe«. L Dennis. Keir Dullea Technicolor
Garibaldi 16.30 «L’ora scarlatta«. T. Tyron, Carol Ohmart.
Astra — Zaprto.
Ideale 15.30 «La battaglia di Alamo«. J. Wayne R. VVidmark, L. Har wey. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Congiura dl spie« S Berger, Louis Jordan. Technicolor
44-letni Nicolo Lacchini iz Drevoreda Čampi Elisi 44 vozil po Ulici Fabio Se vero proti mestu. Malo pred vojaško bolnišnico, kjer je križišče z ulicama Marconi In Monte Grappa, je nenadoma zagledal v poltemi žensko, ki je na zebrastem prehodu prečkala cesto. Skušal je zavreti, toda cesta je bila spolzka in avta ni mogel ustaviti. Z vso silo je žensko podrl na mokri asfalt. Pri tem se je močno pobila po obrazu in čelu, si pretresla možgane, iz ušesa pa se ii je ulila kri.
Z rešilnim avtom so žensko, 65-letno Margheriito Scaton por. De-cleva iz Ul. Vero 4 prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s nrotmozo okrevanja v dveh tednih. Po vsej verjetnosti bo ponesrečenka oglu šela na desno uho.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEL) VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA
l K S T
CERVO
Viale XX Settembre 16/111
SPD «IGO GRUDEN« in ŠD «SOKOL» iz NahrežiH'
vabita vse člane in prijaj bj Ije na DRUŽABNI VEČ6# p, ki bo v soboto, 11. t. if- kn ob 20.30 v društvenih Pr(Trtz štorih v Nabrežini.
Nastopil bo obnovljeni mOŠ'aLr>r pevski zbor «Igo GruderiT^
I za
Razstave
V umetnostni galeriji Torbah® Ul. di Tor Bande n a 1, razstavlja ' je grafike Umberto Bocclonl.
stava je odprta do 16. t.m. ob o i lavnikih od 10.30 do 12.30 in od >'e u do 19.30, ob praznikih pa od 1*' m. 13. ure.	,do(
se
ROJSTVA, SMRTI IN POROK®
Dne 8. Januarja 1969 se Je v Gapo rodilo 14 otrok, umrlo je 18 oSJ&h
UMRLI SO: 2 url star Mario^ ^ciji ni Giuseppe Sestani, 79-letni M*inj
0 .JFJ
masini, 76-letni Pietro Ricci, iGJbb Antonia Ferluga vd. Kramar, p
M*ni
Bišiani, 71-letni Antonio Carbonbjrn. letna Maria Bolzan por. De SW/l ^ 86-letna Olga Vecchl por. Stoneh j ri letni Francesco Rebecchi, 74-letn*Sevi pollonia Ventura vd. TerramotO' 5ars letni Giuseppe Sossi, 85-letna ^jjje nia Zeriav, 83-let.na Amalia Beseild ; 76-letni Enrieo Cevioli, 67-letni ,P. i
vanna Babich, 58-letni Silvio
grai, 58-letni Mario Hauser. S^Tčiji Giusto Corbatti.	*a
>,
DNEVNA SLUŽBA LEKAHN fcre (od 13. do 16. urel	(
Croce Azzurra, Ul. Commercia|eiUrn Dr Rossetti, Ul. Combi 19. DDJaij gr:ori, Trg Ospedale 8. Tamaro * ) s n, Ul. Dante 7	Ikat
NOČNA SLUŽBA LEKARN ?a (od 19 30 do 8,30) .ev, Godina, Čampo S Giacomo 1- jhin
golon. Trg Virgilio Giotti 1. At ^err
"■en
Mori, Trg Unita dTtalia 4. Nicoh-|en di Servola 80 (Skedenj)	® s
_^'ja i10! Jc,Ji
tifan
Darovi in prispevki
Ob drugii obletncii smrti Nade -- Q-vatin daruje v počastitev nj^LLT
spomina Stefi Tripcovich 1000 hjfc'
Dijaško matico .V isti namen daL i ta Marija in Alojz Sotvi 5000 lirI|.
V nnčactiitpu cnnmin'i nnlz LrT '
V počastitev spomina pok. ZJj ^
Kosovel darujeta Stelio in Gavagnm 5000 lir za sklad Se(W Tončiča.	frra,
V	počastitev spomina pokojnih Erigelberta Besednjaka m Zorke 7ja sovelove daruje dr. Slavko Tuta V' lir za sklad Sergija Tončiča. fL
V	počastitev spomina Zorke J^n sovelove darujejo Franc, ToriČ ||a Tončka Tomažič 5000 lir za OF
matico In 5000 lir za sklad Se
&
Tončiča .Dimitri in Sonja di l^'spre trio 3000 lir za Dijaško matico- «e| V počastitev spomina Zorke ri.gj velove daruje dr. ing. Milovan
j. Milovan Jvt ljevšček 2500 lir za Dijaško hiajkp in 2500 lir za sklad Sergija Ton“j0
V spomin pok, Zorke Kosovel
pleva
ne
ruje družina Jogan 1000 l!- za ško matico	.
Ob drugi obletnic! smrti drage 1 me Nade daruje družina HroVt",sI 3000 i r za Dijaško matico	dvj
Karlo Cok daruje 4000 Ur za 5P°ir no združenje Bor	1()
ZAHVALA
Ganjeni ob izrazih ljubezni zane našemu dragemu
iri®
Antonu Barutu
ne
Pt
*a
se zahvaljujemo vsem. ki so bjv bili ob strani v naši žalosti, tv sebna zahvala lastnikom in ' bencem podjetja Rtosa
Sorodni®1
Primarna Impresa Zlrnolo
m

Sporočamo žalostno vest, da nas te v starosti 86 tet za pustil naš dragi očka. brat in nono
KI
D)
JOSIP KOCMAN
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 9. t. m ob 15. uri hiše žalosti v Samatorci 25. na domače pokopališče.
Žalujoči: sinova ALOJZ, PAVEL, hčerki ZORA In MILENA z družinami, sestre ter drugi sorodniki Samatorca. Nabrežina, Koper, 9. januarja 1969.
— 5 —
9. Januarja 1949
^■morski
DNEVNIK
.uarja ISTNA POBUDA KMEČKE ZVEZE V TRSTU
atone 5 — ^ ob lOj
luarja
f
regled sedanjega stanja in predlogi i razvoj kmetijstva na Tržaškem
'fične značilnosti in važnost zaradi bližine mesta - Predloge, ki so jih sestavili s jvanjem strokovnjakov, je tajništvo KZ poslalo deželni ustanovi za razvoj kmetijstva
bika zveza v Trstu je s so- ke, ki mu jih je podaril neki prija-Injem strokovnjakov sestavili- *->:	"	-..........
jukeš: ret i j z Mi;
; Krst
njem strokovnjakov sestavila razložila predloge za razvoj stva v naši pokrajini v priti letih Predloge, v obliki ne študije, je tajništvo Kmečke pred nekaj dnevi poslalo i ustanovi za razvoj kmetij-ERSA). Kakor je poudar-zaključkih, je namen o-študije nakazati narav-iduktivna nagnjenja z druž-gospodarskimi predpostav-Posameznih področij v kaše razčlenjuje mnogovrstna ska realnost našega področ-“■ira je načelna In bo mo-podvržena z nadaljnji-jalitičnimi poglabljanji pri-®u pregledu in prilagoditvi, a se lahko razvije bolj raž-osnutek konstruktivnega za načrt kmetijske valori-. Posameznih področij naše ne- .Prikaz problemov kme-P°krajine je osnovan en“n ° predpostavkah kme-aohodkov, razvoja drugih carskih panog v prihodnjih terp^>Cfnah ° razmerju oko-in o gospodarskih, de-isKjn in socialnih razmerah. Predlog je povezan z Kani' možnostmi povečanja Ba dohodka in kmetijske ■ kl lahko dosežemo
itu!
Bgjnttlmi in sistematičnimi , Janji. Samo na podlagi pri-proučevanj in razvojnih t? PPsamezna področja, Lja-tčPečka zveza, bomo lah-
eeka zveza, bomo lah-i ".i,'t učinkovito načrtovali ®u*beno stabilizacijo.
■d pri’ sta£J= dfu študiie je kratek 'dPls^ja. kmetijstva na Trža-ah. i*	°Pis kmetijstva po
* te *	^ Panogah ter področ-
ji0 Pa so omenjeni smotri Preustroja in zaključki. ,_P;Uh Predlogih Kmečka zve-eavsem pripominja, da je v tržaški pokrajini prav ^u^imanjše v naši deželi, če h* njegove ozemeljske raz-toda bila bi velika napa-„ Prezirali njegovo važnost,
. ,P°&fPne značilnosti tukajš-^metijstva in ozemlja. Gre h Pr0,Lza kmetijstvo, ki je tipično Kiročja v najbližji okolici aatera predstavljajo na eni privlačnost zlasti za mlado silo, toda z druge stra-nenijo velika obljudena srs-za kmetijske pridelke trg osredništva, zlasti za žlahtne PO katerih je vedno večje
____ vanje.
rlhande&,'ile'ianske^a stan.ia izhaja ii. sC, č Ina sestava zaposlenih v i «"25 sektorju, ki jih je v onl-b J Pokrajini komaj okrog 2000 ’• ° lC Xeč kot 800 družinah, ka-1 n il 2udarjajo izključno s kme-oa '“v. Toda tem družinam je dodati še drugih 13.000 dru-Prostem času ukvarja-BosftiJStvom. Iz tega sledi, na Pokrajini vsaj 15.000 oseb,; iroK® °?st- aktivnega prebivalstva. „ v TCaih izključno, ali poleg dru-m nse©osktve, pri obdelovanju V C?.. Posestev, ki težijo k spe-77-KC.i!1'	-1e družbena sestava,
‘ 6jl°o gospodarskem in zaposlit,-
>režiDe
orijat®"
/EčEfl
moš#
-udeh'1'
tel j iz Gradeža. Prijatelju je zaupal, saj je iz ribiškega mesta in se na take stvari spozna. Čez nekaj ur so ga začeli zvijati krči v želodcu. Začel je bruhati in proti jutru je začutil, da mu moči pojemajo. Poklical je rešilni avto RK, s katerim so ga nemudoma odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. zdravniški oddelek. Zaradi zastrupitve se bo moral zdraviti 10 dni
torpedi v določeno bližino cilja, se sami preusmerijo vanj. Posadka podmornice bo štela 18 mož. Doslej so v «Italcantieri» zgradili okoli 70 podmornic.
Medtem se v «Italcantieri» nadaljuje stavkovno^ gibanje približno 500 varilcev. Včerajšnji ’ sestanek s predstavniki Inlersinda v Rimu ni rodil zaželenega uspeha; zato je pričakovati, da se bo Stavkovno gibanje nadaljevalo. '
NA ŽUPANSTVU NA VPOGLED DOPOLNILNI DAVKI
Na 4.1 milijarde prijavljenega dohodka bomo plačali 185 milijonov lir davka
Med najmočnejšimi davkoplačevalci so tokrat zdravniki ■ Imena davkoplačevalcev z obdavčljivo osnovo med 4 in 8 milijonov Ur
V Tržiču so izročili podmornico «L. Mocenigo»
V soboto dopoldne ob 11. uri bodo v ladjedelnici «Italcantieri» v Tržiču slovesno izročili predstavnikom italijanske vojne mornarice podmornico «Lazazro Mocenigo*, četrto iz serije štirih enakih plovil.
Podmornico so splavili 20 aprila lani ter jo bodo zdaj pridružili trem «starejšim» enotam, podmornicam «E. Toti», «A. Bagnolinl* in «E.
Dandolo». Tudi «L Mocenigoj meri 46 m v dolžino in 4 m v širino.
Popolnoma potopljena izpodriva 550 kub. metrov vode Opremljena je s štirimi cevmi za spuščanje vodnih torpedov. Smer torpedov uravnavajo med potjo kar iz notranjosti podmornice, brž ko pa pridejo
MLADI FRANCOZ V GRADEŽU
Na goriškem županstvu , so na Vpogled .dopolnilni davki, ki jih bodo morali davčni .zavezanci plakati v. letošnjem letu pa osnovi prijave «Vanani», ki so jo dali. o-■jvojih dogodkih v letu 19(57., Vseh davkoplačevalcev, je na seznamu li051 ter so skupaj prijavili za 4 milijarde in ’ 138 milijonov lir. Od tega dohodka bodo morali plačati nekaj , nad ,185 j milijonov lir davka; od te vsote pa gre nekaj nad 47 milijonov lir .za izterjevalnc stroške, tako da je čisti davčrjl
Sestanek v zvezi s središčem za tovorni;
promet na Krasu
V pripravljalnem delu za jutrišnji širši sestanek o posloynem središču za tovorni promet na Krasu pri Fernetičih so se sinoči na tr- dohodek iz tega naslova v Goriči govinski zbornici sestali elani odseka za promet pri pokrajinski, gospodarski konzulti. Na zasedanju, ki mu je predsedoval špediter in trgovec Sofianopulo, so naglasili pomen tega središča za gospodarski razmah našega področja ter po udarili zlasti potrebo po tem, da se «pribavijo» nove pobude o gradnji avtoceste na sosednem jugoslo vanskem področju i' bliže samemu središču pri Fernetičih.
138.133.230 lir. Pripomniti pa je treba, da ta vsota še ni dokončna, ker bo morala pristojna davčna komisija rešiti številne pritožbe in pregledati davčne prijave ter bodo v mnogih primerih davke tudi zvišali na osnovi višjih ugotovljenih dohodkov.
Na prvem mestu med goriškimi davkoplačevalci je primarij dr.
Salvatore Bancheri, ki je prijavi} vio Palin 4.7 mil. (266.000), 15.7 milijona dohodka in bo plačal 2.717.000 .............
V
Je
kajuti ribiškega čolna izmaknil 200 tisoč lir
Prijel ga je policijski agent, ki pa je vodil neko drugo preiskavo - Fant je denar seveda že zapravil
rti’ MdL^hanju med najtrdnejšimi Knni \ J Podvrženim raznim pre-,b sZe zaradi tega je potreb-*	} ** ji omogoči ohstoi in na-
toneM razvol l-letn jevna proizvodnja T ■ŠfS£va’ vllnogradn,Diva m »-a„,efte ,arije potrebe mesta v vi-
ji omogoči obstoj in na-
i -— k1 vi^uujcl vrtnarstva, AKSfva- vinogradništva in ži-krije potrebe mesta v vi ,u_ J? do 25 odst., ta odsto vio <lč ,Lle lahko Povišal, upo-60-lCii v®dno večji razmah spe-,„ Je kultur (kakor n.pr. vrt-, m cvetličarstva tudi na • * hN toda odstraniti je treba \AH Bre ovire, ki to težnjo za-,rnaie;iir^re Predvsem za ovire n 1»in2ga’ infrastrukturnega in m 11 amil značaja. Glede zem-r Ika7trVktur tukajšnje razme-ta Ujejo poostreno sliko dr-poprečja, razdrobljenost i	1 Da '° d'až> pro izvod-
° a! fi°80 večja od poprečne, jicoho"^ ,Pri, žlahtnih kulturah, a1“ b‘ W1 torej javni po-cija	kotnasacija in a-
AHN ?a
m
Pk;
Posestev.
iianv,,HSem ozemlju je spe-
Titanl« h fur’ z,ast> zarad,i P0-iade e nrt a de.lovne sile, strogo od-nJel,kmnfu1?ž^osti dohodov, upo-i llfk^f^jskjh strojev in dobava
1 in posegi adljo kme
n	d°hava vode za na
d serW Po,.znižani ceni
J ukren.) ^epa so Potrebni pri-oo 1 i; ,®P! jn posegi, da se ure-
k- zaeo?na? kmečke poti in plotovi dobava

Agenti letečega oddelka so te dni po golem naključju prišli na sled mladoletnemu ribiču Reneju Hoch-artu, Francozu iz Ars-sur Moselle, ki je bil nekaj časa zaposlen na ribiškem čolnu «San Michele* iz
' «San Michele* je običajno zasi-dran v sidrišču «Sacchetta» v Gra-dežu. Dne 12 decembra je ob njem bil zasidran drug čoln. Reneja je zamikalo. Na čolnu ni bilo nikogar, sam pa je bil tako zadolžen, da bi mu nekaj denarja prišlo prav. Splezal je na drugi čoln in se spustil v kajuto. Nad nekim ležiščem se je sušila suknja, ki jo je bil lastnik očistil. Iz nje je izmaknil denarnico z 200.000 lirami z ležišča pa ,radijski transistor.
Lastnik suknje je bil 41-letni ribič, domačin Angelo Lauto. Tatvine ni prijavil, toda ko je med ribiče zašel neki agent letečega oddelka javne varnosti, ki je Irdaj vodil neko drugo preiskavo, ni mogel molčati. Stopil je k njemu in mu povedal, kaj se je bilo zgodilo.
Lauto je že prej sumil Francoza in agent ni imel težkega dela. Reneja Hocharta je poklical v urade za tujce, kjer so ugotovili, da ni imel predpisanega dovoljenja za bivanje v naših krajih. Po zaslišanju pa je mladenič priznal tudi tatvino denarnice in radia
Vendar Lautu odkritje tatu ni kdovekaj pomagalo: denar je Rene Hochart že zdavnaj potrošil, radio, ki ga je vrnil, pa ni bil velike vrednosti.
Predavanje o cepljenju otrok v Ronkali
Predstavnik pokrajinskega proti-ttuberkuloznega konzorcija dr. Tulilo Tommasich bo v petek ob 15.45 govoril v kino dvorani Excelsior v Ronkah o cepljenju otrok pioti jetiki. Na predavanje so povabili vse starše otrok, ki obiskujejo o-snovne šole v Ronkah.
ti mostu čez Sočo V tem je privozil avto mini morris 850 iz Gorice preko mostu ter hotel zaviti proti Gradiški 38-letni Doss Alfio iz Gradiške, Ul. Roma 5. Na mostu je kolesarko podrl s svojim avtom z navedenimi posledicami. Zapisnik je napravila cestna policija.
Prijeli so tatiče ki so kradli v Tržiču
Policija v Tržiču je včeraj prijavila sodišču tri mlade tatiče, ki so od navembra dalje zagrešili šest tatvin z vlomi v nekatere bare v Tržiču, kjer so pobrali nekaj denarja iz fliperjev ter jedačo in pijačo. Škoda pri vsaki tatvini je zna šala okrog 40 do 50i.tisoc lir.
Prvih pet tatvin je prizna). samo 20-letni Edo Boscheh iz Tržiča, Ul. Pozzo. Pri zaripj^jjri^idbmu v bar Arena Azzurra preč nekaj dnevi pa sta sodelovala tudi 19 letni Claudio Grudina in 18-letni Almo Cusma, oba iz Ul. Valentinis. V stanovanju Grudine so našli tudi še nekaj blaga od zadnje tatvine, ki ga je skril pod podom v sobi.
Stavke v Tržiču
Ker so bila prekinjena pogajanja v Rimu na Tntersidu zaradi elek-trovarilcev iz ladjedelnice, so včeraj nadaljevali s stavko, ki se bo ponovila tudi danes Iz solidarnosti so stavkali dve uri tudi vsi o stali delavci v ladjedelnici Posebna delegacija clektrovarilcev je bila pri županu Romaniju, ki jim je zagotovil svoje posredovanje za poravnavo spora
lir dopolnilnega davka, i Sledi drugi zdravnik dr. Baldrati ! s 1.4 milijoni (2.280.000 davka); zdravnik prof. Renato Cažzola 11 6 milijona (1.65 milijona davka); ter zdravnik Paolo Mišni 10.8 milijona (1.55 davka); naslednji je gradbenik Remo Caselgrandi s 10.4 milijona in (1.7 milijona davka) ter gradbenik Pietro Protto s 9.9 milijona (1.575.000).
Na seznamu sledijo; dr. Gaetano Pivottii 9.6 milijona (1.491.000), zdravnik Rocco Rocco 9.1 milijona (518.000) . ter še en zdravnik dr. Sergio Brusili 8.9 milijona (1 milijon 119.000) in končno industrialec Ig.ino Comar 8.4 milijona (665.000).
Po teh desetih «veli’<ih» so na seznamu tisti, ki so prijavili davčna osnovo od 4 do 8 milijonov; prva številka navaja davčno osnovo, druga v oklepaju pa davek, ki ga je treba plačati.
Odv.; Baresi Silvano 6.8 (720.000), mesar Gilberto’ Barnaba 7.2 milijona (887.000), lekarnar Egone De Bartolomei 4.25 milijona (228.000), zdravnik Franco Basaglia 4.25 milijona (239.000); zdravnik Luigi Ba-der 6.3 milijona (617.000), uradnik Gualtie.ro Donardelli 4.75 milijona
(300.000)	, zdravnik Andrea Ber-gnach 5.8 milijona (489.000), uradnik Femiccio. Bertaardis 5.2 milijona (381U100), zdravnik Atirilbale1 Beviglia '4.2 mffijond (228.1100), Giuseppe Bis?jj. 6:8 . njilijona (871.000), zdravnik LiVio Brelli -T- milijonov
(829.000)	.
Dr. Giuseppe Caiazzo 4]2 milijona (225.000), bančni ravnatelj Car-lo Cappetli 5.9 milijona (481.000), uradnik Bruno Cargnel 4.15 milijona (308.000); Erminio Cargnel 5.4 miljena (374.000), direktor Bruno Chientaroli 5.8 milijona (520.000), uradnik Antonino Chiozza 4.25 milijona (233.000), Ralo Comin 4.6 milijona (374.000), direktor Bruno 5.1 milijona (327.000).
Onorato Del Piero, zdravnik, .4.8 milijona (295.000), zdravnik Filip-po Destro 7.5 milijona (773.000), posestnik Steno Donati 5.4 milijona
(556.0000)	, uradnik Luigi Fabbro 4.3 milijona (238.000), Salvatore Fazio 4.1 milijona (248.000), trgovec Benito Gandolfi 5.8 milijona
(629.000)	, dr. Leonardo Giuliani 6 milijonov (578.000), zdravnik Anto-
nio Gobbo 4 milijone (241.000), ing. Gelserino Graziato 5.1 milijona
(737.000)	, uradnik Luigi Grion 5.6 milijona (494.000), zdravnik Erma-no Grusovin 5.4 mil. (509.000), zasebnica Lidia Hornik 6.1 mil. (274 tisoč), Giustino Kusterle, avtoprevoznik, 4.9 milijona (383.1X10), uradnik lilo Leoni 4.3 milijona (226 tisoč), dr. Adriano Lipizier 7.7 milijona (922.000), ravnatelj SIP ing. Egone Lodatti 5 milijonov (297.000), uradnik Ervino Maniacpo 4.050.000
(195.000)	,’ uradnik Lino Marchi 4 milijone 150.000 (200.000), zdravnik Carlo Maresi 4.3 mil. (284.000), industrialec Bruno Marini 5.4 mil.
(456.000)	, zdravnik Marino Marti-nelli 4.1 mil. (205.000), uradnik Salvatore Monduni 4 mil. (210.000), zdravnik Alfredo Milano 6.5 mil.
(661.000)	, šolski ravnatelj Eugenio Missana 4.9 mil. (299.000), tovarniški ravnatelj Vittorio Monolo 6.3 mil. (593.000). občinski tajnik Ot.ta-
ing.
Adolfo Perco 7.2 mil. (957.000), zdravnik Alise Peresson 6.3 mil.
(634.000)	, uradnik Corradino Piaz-zesi 4.8 mil. (267.000), ravnatelj Guido Piccinini 4.3 mil. (277.000), zdravnik Renato Principe 4.5 mil.
(249.000)	, industrialec Giordano Rizzatto 6.7 mil. (849.000), zdravnik Ervnio Sorrentino 4.2 mil. (284 tisoč), Maria Spanghero 5.5 mil.
(506.000)	. zdravnik Teodoro Stori
6.5	mil. (633.000)), sodnik dr. Carlo Storto 4.2 mil. (224.000).
Uradnik Mario Tiberio 4.3 mil.
(256.000)	, zdravnik Ado’i'• Ugonr-ri 7.8 mil. (908.000), uradnik Luigi Valent 4.3 mil. (249.000), trgovec Stefani Viatori 4.1 mil. (282.000), komercialist Ugo Vit* er 6.9 mli.
(893.000)	, industrialec Ugo Volk 6.1 mil. (7*8.000), bančni ravnatelj dr. Pietro Zanei 4.6 mil. (269.000), podjetnik elemente Zaroli 4.2 mil. (313.(XXI), Primo Zorzenon, uradnik,
4.5	mil. (259.000), odvetnik Ram-baldo Zucalli 5.3 mil. (468.000).
GORIŠKO KULTURNO ŽIVLJENJE
Košičeri akvareli v razstavišču «Pro loco»
Gostovanje Stalnega gledališča i/, Acjnile v Gorici
Slikar Andrej Košič je pred dobrim mesecem razstavljal v Gregorčičevem klubu v Gorici, te dni pa nas je presenetil z 'razstavo v dvorani «Pro loco». Tokrat gre izključno za akvarele. Morda se motim, toda zdi se mi, da prvič vidim njegove akvarele. Če je to tako, je treba priznati, da se je ob prvem nastopu predstavil z zelo iz-brušeno tehniko.
Prehod iz njegovih prejšnjih olj v akvarel se je izvršil zelo naravno, skoro da so se mu olja polagoma razredčila in se naposled prelila v saino svetlobo.
Kot pri prejšnjih razstavah je tudi. pri tej izključni motiv pokrajina: tokrat pa je postal zunanji motiv le pretveza oziroma osnova za lirično razpoloženje, ki nam ga slikar razodeva v neverjetno prozornih barvnih skladih in mehkih kontrastih. Dejal sem, da se mu je barva prelila v svetlobo in prav v tem je. mislim, pristnost in očarljivost njegovih motivov. Posebno se mi zdijo posrečeni oni motivi, v katerih prevladujejo topli barvni toni. To velja že iz prejšnjih razstav in mu je torej že nekako pri-
iiiiiiiiiiiiii!iiii-) minil mi ii! t iiiiiii iiiiiimtmiiiiiiiiiriiiiiimmiiititmiiiiimiiiiimmiiiiimiiaiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiitiiiiiiui
V SPLOSNI GORIŠKI BOLNIŠNICI
Koristni preventivni ukrepi za zdravljenje sotialnih bolezni
Delovanje oddelka proti kužnim tvorbam - Po-trebna je še večja sanitarna vzgoja prebivalstva
Z odlokom deželne uprave so te dni preimenovali bolnišnico v Gorici, ki se bo odslej imenovala »Splošna pokrajinska bolnišnica«.
V zadnjih časih je ta bolnišnica zrasla in se razširila tako po svojem obsegu kot po svoji dejavnosti. Vedno bolj se uveljavlja tudi nično delovanje za preventivno zdravljenje, saj je ta ustanova med prvimi praktično začela uvajati tako imenovane «centre za socialne bolezni«. Danes delujejo v goriški bolnišnici trije taki centri:	proti
sladkorni bolezni, cardioreumatolo-gičen in center za kužne in druge podobne tvorbe.
• Ker pa se bolnišnica s svojimi ustanovami in oddelki vedno v večji meri bavi s preventivnim zdravljenjem, kar je tudi program sanitar-
Uvnemu zdravljenju bolezni srca in z njimi povezanega revmatizma.
Oddelek proti gnojnim tvorbam in oteklinam je začel z delovanjem proti koncu leta 1953 ter se je leta 1965 osamosvojil v preventivnem zdravljenju takih vrst obolenj. S tem v zvezi so tudi množični pregledi goriškega prebivalstva, kar je važno za preventivno zdravljenje. V načrtu imajo gradnjo nove palače za te oddelke pred glavnim vhodom v splošno bolnišnico in v njenih prostorih bodo uredili vse tri že delujoče oddelke za preventivno zdravljenje.
Kar se tiče zdravljeni UJflliHtkk* ku za gnojne tvorbe (turnore), ki ga vodi primarij dr. Bancheri, je v letu 1967 posvetil največ pažnje
ne reforme, bodo morali organizi- preventivnemu zdravljenju takih
rati v njej še druge oddelke; predvsem je potreben oddelek za ušesne ter za očesne bolezni (ta slednji že deloma deluje) in še nekateri drugi. Ustanovitev odnosno o-krepitev teh oddelkov narekuje po-
tvorb na maternici. Material za preglede prevzemajo v oddelek neposredno iz vseh bolnišnic odnosno njihovih oddelkov, iz ambulato-rijev materinskih oddelkov ter od specialistov ginekologov, ki so o-
treba prebivalcev Iz Gorice in vse1 Povili zadevne preglede'. Preglede goriške pokrajine.	‘akega materiala opravijo priznani
Oddelek za zdravljenje sladkorne bolezni je začel delovati že leta
specialisti za ženske bolezni. V letu 1967 so pregledali
3541
1949. V poznejših letih je razširil in I žensk, od katerih jih je bilo 3460 izpopolnil svoje delovanje ter do- j z Goriškega, 44 s Tržaškega in 19 rasel v avtonomni oddelek za pre-1 ki so prišle iz drugih italijanskih
ventivno zdravljenje sladkorne bolezni za vse goriško področje.
Oddelek za cardioreumatologijo je bil ustanovljen 23. januarja 1969. leta ter je postal samostojen Ista 1965. Posveča se predvsem preven-
|||llllllllllllll>*IIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllll||llllll||||t|||||||||||||||||||||||||||||||i|||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||llll|||||||||||||||||||||||||||||||lllllllltlllMIIIIIIIIIIIIIIII
«DAN EM1GRANTA» V BRDI) V BENEČIJI
orke ija'"	naivefij'Ih težavah ži- uu„mu, ------------------ ---------- r
Tuta fctnn	S°veJe živine se terj je bila huje poškodovana de
znižalo m po močnem , k, 44.iet.na Luigia Grandi iz Go-negotovem ravno- ^ UL del prato 17 Odpeljali so
jo v’ splošno goriško bolnišnico, kjer
,	* 1 v 1 : .. .. A f\ /It, 1	rw /1 Tl 1’
Avto podrl kolesarko na križišču pri Madonnini
Prejšnji večer nekaj po 22. uri se je pripetila na križišču pri Madonnini prometna nesreča, pri ka-
j •	• . u;i.
;a' i je zdaj T
urRc
T0"£;ja
„a° Jrt?,-Zaradi teSa- ker je tu-i>'ia:smar1,!'n„or?-ia skoraj izključ-
3 SefŠimnS? k proizvodnji mle-cu yeftS?liak mleka atico-
,!‘Ilclta pa niti ne
“m2” joj.
Tofiv’ Priznanje za to pobudo sovci |v .da b°do pristojni organi za "e predloge* utemeljitVe in
Irage i	■ —-——_.
Hro^trupitev s školjkami
u za večerjo pripravil školj
so jo pridržali za 40 dni na zdrav ljenju zaradi zloma leve noge ter številne druge poškodbe.
Grandi se je ob tisti uri peljala z dela v podgorski tekstilni tovarni ter ie na križišču hotela zaviti pro-
»iiii m
i2,2lepa ne bomo našli kotička na zemlji, ki ga ne oživljajo različno oblikovani in obarvani ptičiI ^♦iči so človeku od vseh živali še najbolj pri srcu, *ato pohitite in si nabavite
so
osti.
iD
)*>
usiP• KNJIGO iz prekrasne
oini* ilustrirane „ w enciklopedije
ŽIVALI
. ln
niki
PTIČI
Knjiga bo najlepše Darilo za vaše otroke, še Bolj pa za vas same i
tiiaika
TRSI - Ul. SV. Frančiška 20, tel. 61-792
pokrajin ali iz inozemstva, ki so bile v Gorici na prehodu Pri teh pregledih so leta 1967 ugotovili 51 i tvorb na maternici, 2 na jajčnikih, 37 na prsih in 32 na pljučih.
Zaradi omejenega števila pregledov žena še ni mogoče govoriti o splošnih preventivnih ukrepih proti takim kužnim tvorbam, za kar bo potrebna še nadaljnja primerna sanitarna vzgoja prizadetih, vendar se prav s tako vzgojo skuša doseči večje sodelovanje med zdravniki in pacienti.
«Dan emigranta« v Zadružnem domu v Brdu v zahodni Beneški Sloveniji je nadvse lepo uspel. Kakšnih 150 oseb, povečini emigrantov se je zbralo v domu ter v veselem razpoloženju preživelo večer. Udeležili so se ga tudi podtajnik poslanec Ceccherini, župan Sergio Sinicco lin drugi. Zabavno srečanje, na katerem so se prvič predstavili »Beneški fantje« Antona Birtiča, je otvoril dr. Viljem Cefno, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče ter še posebej tako ugledne predstavnike oblasti, želel je svojim rojakom prijetno bivanje v domačem kraju ter srečno vrnitev iz tujine.
Nato je spregovoril podtajnik
Ceccherini. ki je dejal, kako težavno je življenje emigrantov in kako srčno so navezani na svojo zemljo. Izrazil je prepričanje, da v tujini, kamor jih je gnala potreba po zaslužku, ne bodo nikoli pozabili .svojega ognjišča.
Albino Mlccotis je pozdravil vse prisotne, še posebej pa podtajnika Ceccherinija In župana Sinicca. »Danes je praznik za nas — je dejal — ker smo- združeni v toplem objemu domače vasi in ker nas plemeniti duh naših delovnih naporov. Kot zimske lastovke so se naši emigranti vrnili v svoj rojstni kraj, da bi srečali svojce, prav tako smo se mi sre-
čali z njimi, da bi jth pozdravih kot brate.« Govornik je nato 0-pozoril na številna nerešena vprašanja. Zgornje Terske doline, da bi preprečuj večanje Izseljevanja ter omogočili zaposlitev ljudem v domačem kraju. V tem smislu se je obrnil predvsem na podtajnika Ceccherinija ter ga zaprosil za posredovanje v prid potreb gorskih krajev.
Za vse udeležence dneva emigranta je bila pripravljena večerja. za zabavo pa so poskrbeli «Be-nešfci fantje«, ki so se ob njihovih zvokih udeleženci prireditve tudi zavrteli in pozabavati. (Slika Je bila posneta med prijetno zabavo v Brdu j.
V	Števerjanu so pokopali Dionizijo Maraž
V	ponedeljek popoldne so pokopali na pokopališču v Steverjanu komaj 54-letno Dionizijo Maraž poročeno Stanič, ki je po daljši zavratni bolezni zatisnila trudne oči v goriški bolnišnici, kjer je zadnji
čas ostala nepretrgoma šest mesecev.
Z možem in družino je živela na Bukovju, kjer imajo nekaj zemlje. Mož Jožef je bil hudo ranjen kot partizan, ko se je udeležil znane novembrske ofenzive v Beneški Sloveniji in je dobil strel v pljuča od katerega si ni več opomogel. Tako je glavno breme pri delu in vzgoji štirih hčera, od katerih sta dve še doma, padlo na mater. Pokojnica je z veliko energijo prena-
rojeno. Razstava bo odprta do 15. januarja.
* #, #
Pretekli torek je v veliki dvorani «Ginnastica Goriziana* gostovalo Stalno gledališče iz Aquile z Osbornovim «Poravnanim dolgom». To je bila tretja predstava letošnje dramske sezone. Igralci so tudi v Gorici doživeli uspeh, ki so ga bili že prej deležni v Trstu in drugod po dežeH.
Občinstvo, tokrat precej izbrano in številno, se je že od začetka ogrelo in drami z navdušenjem sledilo ter igralce s pogostim ploskanjem nagrajevalo.
Če bi o režiserju in igralcih dejali, da «so odlično odigrali svoje vloge* in podobno, kar se ponavadi reče v tolažbo diletantom, bi se zdelo, da je za poklicni oder neprimerna in skoro žaljiva šablonska fraza. Bilo pa je prav dobesedno tako: scena je bila skrajno poenostavljena in zelo pogojena, ritmično se je drama razvijala zdaj hitro zdaj počasi, zdaj je bila statična in skoro lapidarna, zdaj gibčna in hitra. To je najbolj zaleglo. Zelo težavno vlogo Leonida je Ugo Pagliai _ zelo dosledno izpeljal, ta-korekoč «izkričal» tragiko izprijenca (skoro narobe Ojdipa). Marcel-la (Mariangela Melato) je bila podobna. grškim ženskim likom. Skratka povsod prava doziranost tja do kostimov in glasbene spremljave.
Akustika pa obupna: človek ima vtis, da prisostvuje predstavi na kaki kašči, in če sediš v petnajsti vrsti moraš precej nategovati ušesa, da kaj ujameš. Ali ne bi bilo bolje v mali dvorani?
M. R.
Predavanje o slovenski nabožni umetnosti
V Katoliškem domu v Gorici le odprta razstava slovenske nabožna ljudske umetnosti, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete. V zvezi s to razstavo organizira SKAD (slov. kat akademsko društvo) ciklus predavanj, ki se bodo nanašala na slovensko ljudsko kulturo.
Prvo predavanje bo v mali dvorani Kat. doma v Gorici v petek 10. januarja 1969 ob 20.30. Preda-
Novi pokrajinski tajnik PSIUP
šala te in druge življenjske težave, val bo dr. Ivan Sedej iz Ljubljane dokler ni tudi njo strlo. Velika ude- o «Slovenski nabožni ljudski umet-ležba vaščanov in znancev ter pri- nosti». jajieljev tudi-Jz drugih krajev pri pogrebu je 'pričala, •'kako -je bila pokojnica pri vseh priljubljena;
Prišli so t;U(d^,ziHjygo^.bvianske strani v Brdih.	(joricu
Znanci in prijatelji izrekajo dru- CORSO. 17.15:	«Riusclranno i
Hnl sožalje, ki se mu pridružuje nostri eroi a ritrovare Varnico tudi naše uredništvo.	misteriosamente scomparso in
Africa?», A. Sordi in Nino Manfredi, italijanski film v barvah. VERDI. 17.00: «Tutti cadranno in trappola«, J. Lord in S. Knight; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.00; «Un dol-laro per 7 vigliacchi«, E. Marti-nelli in C. Romero. Italijanski kinemaskope v barvah. V1TTORIA.' 17.00—21.30: «Nuda per un pugno di eroi», S. Ashido in J. Kawazu; japonski kinemaskop-ski film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «OmicičUo a pa-gamento«, L. De Funes. Francoski
film.
Ir žir
AZZUKRO. 17.30: «L’ora del lupo«,
I Bergman.
EXCELSIOR. 16.00: «Serafino», A.
Celentano, I. Urzi; barvni film FRINCIPE. 17.30:	«Mayerling», O.
Sharef, C. Deneuve In A. Gard-ner Barvni film.
Nova Gorica:
«Soča» — Nova Gorica: »Odsev v zlatem očesu«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15.
bolniško pomoč in za družinske j »Svoboda« — Šempeter: »Prekleta doklade. Pritožbe proti eventual- i sreča» nim . nepravilnostim pri vpisu ali'
V nedeljo je imel novoizvoljeni pokrajinski odbor PSIUP svojo prvo sejo, na kateri so obravnavali razne probleme. Ob koncu so izvolili za pokrajinskega peptičnega tajnika stranke Rinaida Riz-zlja. Podtajnika sta Gianna Bigi in Ugo Martini.
Na prihodnjem sestanku bodo porazdelili tudi druga delovna mesta v Izvršnem odboru.
Seznam kmečkih delavcev na goriškem županstvu
Goriško županstvo sporoča, da je od 7. t. m. pa za dobo 15 dni na vpogled na goriškem protokolnem uradu seznam kmečkih delavcev, ki imajo stalno bivališče v gori-šk; občini.
Seznam pride, .v poštev za socialno zavarovanje vpisanih, za
opustitvi vpisa je treba predložiti na prefekturi v roku do 20. februarja.

DRUGI DAN PO TATVINI
Prijeli so tatu, ki je
kradel pri kapucinih
Odnesel je fotoaparat vreden 250.000 lir, ki so ga vrnili lastniku
Leteča četa goriške kvesture je dni zabeležila svoj prvi letošnji uspeh na lovu za tatovi in vlomilci. V torek 7. t. m. se jim je namreč posrečilo izslediti tatu, ki je na praznik treh kraljev okradel predstojnika goriških kapucinov P. Riccarda da Bassano, kateremu je odnesel fotoaparat s pritiklinami v vrednosti 250 tisoč lir.
P. Riccardo je tistega dne telefoniral policiji, da so mu neznanci kmalu potem, ko je zaključil sestanek združenja frančiškanske mladine, odnesli fotoaparat s flashem, ki Je bil vreden 250 tisoč lir. Pri zaslišanju je povedal, da je opazil med prisotnimi mladinci tudi nekega nepoznanega mladeniča, ki se mu je zdel sumljiv ter ga je tudi opisal.
Ze naslednji dan je policija opazila v kavarni Pošta v Ul. S. Chia-ra mladeniča, ki je bil podoben opi-
su. Ta je opazil, da mu sledijo ter se je umaknil v toaleto kavarne. Ko se je vrnil so šli tudi policisti tja ter tam našli flash ukradenega aparata. Takoj so mladeniča prijeli ter ugotovili da je 21-letni Luciano Coderin iz Gorice, brez stalnega bivališča. Po krajšem oklevanju je tatvino priznal in povedal tudi za skrivališče fotoaparata za neko okensko zaveso v igralnici za biljard, kjer so ga v resnici tudi našli To je bilo več kot dovolj, da so ga odpeljali na kvesturo, kjer je priznal še eno tatvino v drugem cerkvenem uradu Centro studium v Gorici, Verdijev korzo 84, kamor je vlomil 22. decembra in odnesel donu Silvanu Coccolinu nekaj denarja in drugih reči. Tudi to ukradeno blago so našli ter ga v obeh primerih vrnili zakonitemu lastniku. Mladega tatiča pa so prijavili sodišču ter ga izpustili na začasno svobodo.
ameriško-angleški barvni film — ob 18. in 20.15.
Prvačina: ((Hladnokrvni kaznjenec«, ameriški barvni film — ob 20.
Šempas: «Sok». ameriški film — ob 20. uri.
Kanal: «Camellotv>, ameriški barvni film — ob 20. uri.
Deskle: «Ubiti Johna Ringa«, ameriški barvni film — od 19.30.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’Udine, Trg S. Frančiška 5, tel. 2124.
TRŽIČ
Danes ves dan ln ponoči je v Tržiču odprta lekarna al »Reden-tore», dr. Fitz in Enneri, Ul. Ro-selil 23, tel. 72340
RONKE
Danes je odprta lekarna «All’An-
gelo» S. Olivetti, Ul. Roma 22 — tel 77019
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago mamo in ženo
Dionizijo Maraž por. Stanič
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala č. g. župnik«, osebju bolnišnice, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam stali ob strani.
Mož Pepe, hčerke Ve
Bruna, Rajka, Jadrank«-in sestri t ctruiiiuMM
števerjan, 9. januarja 1989.
PRIMORSKI DNEVNIK
9. januarja 1(
lil
—rrrriTri—
Spodrsljaj moštva Brega edino presenečenje kola
Šliri slovenska moštva so osvojila v preteklem kolu šest točk
Z nedeljskim zajstalim kolom , ko je moral celo vratar Cač pre-
je padsl zastor nad prvim delom 3. amaterske nogometne lige. V tem kolu ni prišlo do presenetljivih rezultatov. Izjemo predstavlja morda le prvi delni spodrsljaj Brežanov. vendar izguba točke ni prizadela položaja te ekipe na vrhu lestvice.
Union — Coop
Pomembna zmaga
Podlonjerci so v nedeljo prišli do čiste zmage, ki bo gotovo moštvu precej pomagala, da se bo izmotala iz psihične krize, v kateri se nahaja. Podlonjerci so v nedeljo zmagali predvsem zato. ker so ■aigrali z vso svojo voljo in so hoteli na vsak način zmagati. To pa nekako pomeni, da so tudi že premagali krizo. Tega sicer n.smo videli v večji meri v prvem polčasu, v drugem delu srečanja pa so igralci Uniona pritisnili na nasprotnikovo polovico igrišča in tako je njihova moč prišla do izraza ne le v igri sami. ampak tudi ■v rezultatu, saj je morai. nasprotni vratar kar dvakrat po žogo v lastno mrežo. S to zmago so Pod-lcnjerci osvojili v prvem delu prvenstva 11 točk, kar je - glsde na prejšnje prvonstvo — velik u-tpeh za to ekipo.
Libertas Prosek — Vesna
Vesna delno zadovoljila
Križan: sp v nedeljo kljub spremenjeni postavi odpravili svojega nasprotnika z 2:0. Zmago so povsem zaslužili, pa čeprav ekipa ni igrala ravno najbolje. Obr.ambg je sicer dobro opravila njej določeno dfio. v Jeri Iški vrsti pa so-zevale dokajšnje vrzeli. Orl nekaterih I-gralpev smo pričakovali vsekakor boljšo, igro. zlasti, ker je . bil nasprotnik pokaj šibak. Zelo slab'dan pa je 'imela, napadalna vrsta. Ra-busin in šyab sta zapravila,, več zelo lepih priložnosti,. Godemo pa sploh ni. prišel do izraza. Nasprotna ekjpa je bila zelo šibka, zato bi bila lahko zmaga Križanov vsekakor izražena precej višje. Toda ekipa Vesne je merila le na zmago In ker jo je dosegla so številne pomanjkljivosti stopile v o-zadje.
Inler — Zarja
Zaslužena točka
Bazovcj so v tej tekmi računali na točko in so jo tudi dobili. To |
vzeti zanj neobičajno vlogo prostega igralca. Kljub nepopolni postavi pa je bila skupna Igra zadovoljiva, čeprav smo zopet videli, da> napad preveč zadržuje žogo in jščejo posamezni igralci osebne akcije, medtem, ko je v bližini povsem prost soigralec v ugodnejšem položaju za strel.
To srečanje pa je imelo tudi senčno stran. Sodnik je moral namreč predčasno poslati v slačilnico kar tri igralce Interja: dva zaradi protestov in enega zaradi grobe igre. To Je seveda povzročilo po tekmi živahno reakcijo čianov Interja, ki so hoteli s sodnikom fizično obračunati.
Breg — Esperia Delni spodrsljaj plavih
V zadnji tekmi prvega dela prvenstva Brežanom ni uspelo priti do zmage, kot vedno doslej v de-Sftlh zaporednih tekmah. Vsi so pričakovali v tej tekmi gladko zmago Brega, saj je med obema moštvoma na lestvici velika razlika. Toda Brežani so zaigrali zelo slabo, naleteli’ so na slab dan. v katerega prej ali slej zapade
vsako moštvo. Ta spodrsljaj zato nogometaše Brega gotovo ne bo demoraliziral, saj izid te. tekme nikakor ne more biti odraz realne moči Brega.
SKUPINA «L»
IZIDI
Union - Coop 3:0 Gretta - Libertas Opčine 3:1 Libertas Prosek - Vesna 0:2 Inter SS — Zarja 1:1 Tecnoferramenta - Via ni 2:0 LKSTVICA
Primorje	11	9	2	9	26: 6	20
Vesna	n	9	1	1	24: 9	19
Inter SS	II	7.	2	2	19: 9	16
Ttcnoferra.	11	6	4	1	19: 9	16
Primorec	11	5	1	5	17:15	11
Lnion	11	5	1	5	20:18	11
Gretta	n	5	1	5	19:25	11
Viani	li	3	2	6	17:19	8
Zarja	li	2	3	6	12:19	7
Coop	n	3	1	7	12:24	7
Libertas P.	n	1	3	7	10:22	5
Libertas O.	li	0	1	ll)	11:31	1
SKUPINA «M» IZIDI
Koianese - Flaininio 0:2 Virtus - Giarizzciie 0:0 S. Sergio - Campanelle 0:1
predstavlja zanje seveda dokajžen \ Esperia - Breg 1:1
uspeh, plasti ker so morali na igrišče z zelo okrnjeno postavo. Ta-1
Zaule - Don Bosco 0:2 Edera II - Libertas Barkov. 1:1
Breg Klaminio Libertas B. Campanelle Giarizzole Edera B Don Bosco Virtus S. Sergio Esperia Zaule Koianese
LESTVICA 11 10 1 0 8 12 5 5 4 4 4 3 3 2 2 0
11
11
11
11
10
10
10
11
10
11
11
29:10 20: 6 21:12 10: 9 16:16 12:17 11:12 11:12 12:14 11:19 10:18 9:27
Bodo borovci zastavili pot moštvu tržaških gasilcev?
Ta tržaški derbi bo v soboto v telovadnici v Ul. del la Valle
Bruno Rupel
4 UDU
Zmaga Švedske
STOCKHOLM, 8. — V mednarodni prijateljski tekmi v hokeju na ledu je švedska premagala reprezentanco zahodne Kanade s 5:3 (0:1, 3:1, 2:1).
NOGOMET
Strelcov sovjetski nogometaš leta
MOSKVA. 8. — V Sovjetski zvezi so proglasili za najboljšega tamkajšnjega nogometaša v letu 1968 Edvarda Strelcova. Od 79 sovjetskih športnih časnikarjev je kar 00 postavilo tega nogometaša na prvo mesto ankete.
Strelcov je bil zaradi razvratnega življenja kaznovan z dosmrtno prepovedjo igranja in so mu to kazen šele pred kratkim preklicali.
Po premoru ob priliki novoletnih in božičnih praznikov so spet stekla odbojkarska prvenstva. Moška B liga, na katero odgovorni lorumi komaj letos začenjajo polagati in poudarjati določeno važnost, je že v soboto spet poklicala na igrišča vse ekipe, da odigrajo prvo povratno kolo. Naslednji dan pa so se že morali zbrati v Bologni kandidati za B reprezentanco, med katerimi so bili tudi štirje borovci.
Plavi so v soboto po dveurnem boju odpravili ekipo CRDA z minimalno razliko. Po prvih dveh setih so borovci gladko vodili in razpolagali z nasprotnikom po mili volji. Takoj nato pa je sledil neverjeten preobrat. Plavi so močno popustili, CRDA pa j« napela še zadnje sile, da bi ovirala Borovo igro. To ji je tudi uspelo, še več: lahko bi tudi zmagala in nihče ne bi smel oporekati tej zmagi.
Bor je v zadnjih treh setih zaigral zelo raztrgano. Jasno je bilo videti padec forme celotne ekipe, edini, ki je od časa do časa zaigral bolje je bil Fučka, ki je bil precej učinkovit na mreži. Nasprotni blok je delal velike preglavice Klavdiju Veljaku, Plesničar je slabo poklap-ljal, Uršič in Vodopivec sta bila prepočasna, Jurkič pa je zagrešil vrsto nošenih zog.
Po tej tekmi smo se vprašali: kaj bodo lahko pokazali naši predstavniki v Bologni na skupnem treningu B reprezentance? Predvidevanja so bila pesimistična. Vesti iz glavnega emihJanškega mesta pa so bile povsem pozitivne. Naši fantje so se dobro odrezali in nekatere
bomo morda kmalu videli v sinjem državnem dresu. Ta nastop je tako pokazal, da je bila sobotna tekma le slab dan celotnega moštva, ki je morda nekoliko podcenjevalo nasprotnika. Prihodnjo soboto čaka borovce tekma, katero vsi nestrpno čakajo. Derbi s tržaškimi gasilci je vedno zadovoljil prisotne navijače in Borova vrsta je odigrala v teh srečanjih svoje najlepše tekme. Tako upamo da se bo zgodilo tudi v soboto in da bomo pozdravili Bor kot zmagovalca.
Tržaški gasilci pa medtem kar haprej zmagujejo in so takoj za Celano na vrhu lestvice. V soboto so naleteli na trdega nasprotnika. Morali so se krepko potruditi, da so ugnali Mazzonija, ki stalno izboljšuje svojo igro. Rezultati so vidni na lestvici. Mazzoni je bil še pred nekaj tedni med zadnjimi sedaj pa ie v zlati sredini skupno z modenskim CIAM.
IZIDI
•Minelli — Godin/.
Bor — •CRDA
•Ravalico — Mazzoni LESTVICA
3:1
3:2
3:1
Čelana	9	9	0	27 8	18
Gasilci TS	10	9	1	29 9	18
Minelli	10	7	3	23 17	14
Bor	10	8	4	22 20	12
Pagnin	9	5	4	21 15	10
CIAM	9	4	5	17 18	8
Mazzoni	10	4	6	13 25	8
Scaiola	9	S	fi	12 24	6
CRDA	10	1	9	10 29	2
Godioz	10	0 10		9 30	0
Prihodnje kolo: Čelana — CIAM
IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII lili II Hill llllllll IIIIIMI Mili lllll llllllllll lllllll lllll lili 1111111 • 11111II llllllllllimilllMIIIII II11 • ••■ «1»11 • 111111111«1111111111111 •« 11 * • • • MIM111«« ■ I 111111H H ■ IIII ••
SMUČANJI
ŽENSKO TEKMOVANJE V GRINDEL VJALDU
Avstrijka G er trud Gabi zmagala tudi v veleslalomu
Svoje prvo mesto pa mora deliti s Francozinjo Florence Steurer
GINDELWALD. 8. — Avstrijska nem ženskem tekmovanju v Grin-
20-letna tekmovalka Gertrud Gabi se ni zadovoljila s svojo včerajšnjo zmago v slalomu na mednarod-
de!waldu, ampak Je danes na isti prireditvi osvojila prvo mesto tudi v veleslalomu. Tukaj pa ni tako prevladovala, kot v svojem včerajšnjem nastopu. V mladi. 19-let-ni Francozinji Florence Steurer je naletela na hudo tekmico in je morala z njo deliti prvo mesto. O-be sta namreč prispeli na cilj v povsem enakem času. Tudi sicer je bila bitka za boljša mesta danes ostrejša kot včeraj, saj ločijo tret-jeuvrščeno Avstrijko Jochum od o-beh zmagovalk komaj bore tri stotinke sekunde.
Na splošno je tekmovanje potrdilo odlično formo Gablove, ki si je priborila že četrto sezonsko zmago, Steurerovi pa je dovolilo, da se je bolje izkazala kot v O-berstaufnu, kjer je padla. Odlično sta. vozili tudi Američanka Cutter in Avstrijka Zimmermann, toda izpustili sta vratiča in sta bili diskvalificirani. Steurerova je imela v svoji vožnji tudi precej sreče. Tik pred ciljem je vse kazalo, da bo padla, pa je le na smučeh prevozila ciljno črto. Avstrijka Olga Pall se je uvrstila na odlično 5. mesto.
Ekipa Vesne .je v prvem delu prvenstva izgubila tri točke, vendar sledi še vedno vodečemu Primorju na lestivicl tik za petami, z eno samo točko zaostanka
Italijanke so vozile razmerama slabo., Demetzova je bila 17., med ostalimi pa je bila najbolje uvrščena Fasolisova, ki je bila 21.
1, Gertrud Gabi (Av.) in Florence Steurer (Fr.) 1’30”93
3.	Inge Jochum (Av.) 1’30”96
4.	Fernande Shmid - Bocha.tay (švi.) T31”13
5.	Olga Pall (Av.) 1'32”03
6.	Annie Famose (Fr.) 1’32”21 , 7. Judy Nagel (ZDA) 1'32”39
8.	IsatoeHe Mir (Fr.) 1’32”51
9.	Ingrid Lafforgue (Fr.) 1'32”82 10. Divina Galica (VB) jn Faer-
binger (Z. Nem.) 1'33'T7
NOGOMET
COMO, 8. — Italijanska nogometna zveza je dosmrtno diskvalificirala štiri nogometaše neke nižje lige, ki nastopajo v Comu za ekipo Junior Tavernerio.
To hudo kazen jim je izrekla, ker so preteklo nedeljo med neko tekmo napadli sodnika.
iiiiiii mi iiiiiii iiniiiiiiiiiiiiiiiii n iin iiiiiii iiiiiiiiiiiiiii
O B V l£ S I I L A
športno društvo Breg obvešča člane svoje moške odbojkarske še-Sterke, da bo redni trening danes ob 18.30 na stadionu «1. ma.j» v Trstu.
SPDT prireja začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj, ki bo vsako nedeljo od 12. januarja v Črnem vrhu nad I-drijo. Ob priliki tečaja bo vsa ko nedeljo tudi avtobusni iziet.
Prijave v Trstu, Ul. Geppa 9
Minelli — Scaiola Godioz — CRDA Bor — Gasilci TS Mazzoni — Pagnin
dr
f. v.
V nedeljo evropsko prvenstvo v Celovcu
CELOVEC, 8. — V soboto in nedeljo bo v Celovcu 19. evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu. Nastopili bodo tudi jugoslovanski kegljači, kd sodijo med najboljše na našem kontinentu.
PLAVANJE
Poraz Američanke Linde Gustavsson
CAFETOW!N, 8 — Na neki plavalni prireditvi v Južni Afriki j« tamkajšnja domačinka Karen Mulr zmagala na progi 220 jardov s časom 2’15”7 in je za 6 desetink premagala znano ameriško plavalko Lindo Gustavsson, ki se je u-vrstlla na drugo mesto.
Zaključen turni] za pokal «G. Pacco;
Union in Breg sta se uvrstila na zadnji mesti
V ponedeljek so v Miljah zaključili turnir za pokal «G. Pacoo«. Prvo mesto je zasluženo osvojila Triestina. ki je v šestih tekmah samo enkrat morala deliti točki, sicer pa je vedno zmagovala. Zaslu-ženost njenega uspeha dokazuje tudi dejstvo, da je to moštvo dalo poprečno v vsaki tekmi po dva gola in pol, v vsem turnirju pa je prejelo le enega.
Union in Breg. ki sta se tudi udeležila tega tekmovanja se nista posebno . izkazala: zasedla sta poslednji mesti z eno samo točko na končni lestvici. Huda poraza sta zabeležila tudi v zadnjem dnevu: Triestina je premagala Breg s 4:0, Fortitudo pa Union s 3:0.
Po zaključku turnirja so na sedežu organizatorja tega, turnirja, nogometnega kluba Fortitudo, razdelili lepe nagrade ob prisotnosti vdove bivšega miljskega župana, po katerem je tekmovanje poimenovano ter županov iz Milj in Doline.
Končna lestvica tega turnirja je naslednja:
6 5 1 6 4 1 6 0 1 6 0 1
TRIESTINA
Fortitudo
Union
Breg
16
12
2
2
1 11 3	9
18 1 18 1
V zaostali tekmi A lige
Simmenlhal premagal ekipo Snaidera 168:1
Jela
VIDEM, 8. — V zaostalem f so
Čanju italijanske moške A li#etn: nocoj Simmenthal premagal ped demski Snaidero	z razmeroma L?r
nim izidom 68:62, potem, ko ^ mačinj v prvem polčasu cel<>tavi dili z 39:35.	vezj
Pri Snalderu je bil najboljši^ 16 lec Amerikanec Allen s 23 2»PV> ki, pri Simmenthalu pa Bnwad z 31. Tržačan Jelliini je dal®nal
točk.	I S1
Jme
Po tem srečanju je lestvi^ Spr lige naslednja:	[ se
Jivor
Butangas, Noalex in SjnvVjih thal 10 točk, Eldorado, Igni^dnj: Fides 8, Oransoda, Camdy in *plji rjo 6, AirOnesta, Snaidero m '■ za
mazzottl 2 točki.
IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIilillliilllllllllMIllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIII1IIIIIMIIIIM1MII1I llllllllll 1111111111111111,1,111111111 IIIIMMIIII IIIIIII IIIIIII
i®
oh par,j 1 ne _ St' ten flovs
e,
I
Nov zimsko-športni pripomoček: «Uniskii
V zimskem športu pride le poredkoma do absolutnih novosti na področju operne. Običajno jo le izpopolnjujejo ter dopolnjujejo. Kaj novega iznajti je pa že skoraj težko.
Toda pred kratkim so v Italiji vendarle predstavili novo iznajdbo, s katero nameravajo obogatiti zim-; skošportno udejstvovanje. To je «Uniski» ena sama smučka, na kateri ima smučar pritrjeni obe nogi, podobno, kot pri vodnem smu-
čanju. To omogoča posebna majh- ] jeseni, ko so v bližini Mil^j
na plošča, ki jo lahko vsakdo sam pritrdi na navadno smučko. Ta plošča je 7 cm pridvignjena od hrbta smučke in na njej stoji smučar z obema nogama vzporedno.
Novo napravo je iznašel italijanski smučar - amater Giuseppe Grassi, izdeluje pa jo podjetje Bialetti iz Gozzana pri Novari. Cena izuma je 22.000 lir.
Novi «Uniski» so uradno prvič predstavili časnikarjem lani kasno
nekem smučišču najboljši iwl3V6 ski smučarski učitelji demon3*! uporabnost novega športne!?9 pomočka. Mnogi, ki so ((Uni^EO preskusili menijo, da je siflTga i z njim izredno prijetno in j haja no. 2e izurjen smučar se 1 Ižno; privadi tudi na eno samo si^ (nje ki sicer zahteva nekoliko v«|Wh vidnosti, zato pa tudi nudi	£
ka.
Na naši sliki vidimo, K9*5'8^ gleda «Un.iski» od blizu.
TAIMAGE
P01VELL
MORA
NEKDO
UMRETI
Na dan najinega prihoda v Mulberry ga nisem našel v uradu, prišel je tja šele po četrti uri. Slišal sem ga govoriti s tajnico, gospodično Sims. Nato je prišel v najin zasebni urad
«Salve, Enos! Sims mi je povedala, da si se vrnil.«
Mož je bil zalit, trebušast. Imel je mesnate roke, debel nos, obrvi in lasje so bili rdečkasti.
«Sims mi je rekla, da si bil zunaj po opravkih. Je kaj novega? Si kaj sklenil med mojo odsotnostjo?
Zlobno se je nasmehnil in rekel: «Mislim, da te morejo te stvari še zanimati?«
Pogledal sem ga. V njegovem obrazu nisem videl drugega kot škodoželjnost in nevoščljivost.
«Sem upal, da si se premislil.«
V odgovor se mi je zarežal v obraz.
«Ti veš, da jaz lahko poravnam v banki tisftih nekaj tisočakov dolarjev v teku enega tedna. Sam... vedno sva delala skupaj,... v kupčijah sva vedno...«
«Posli so posli, Enos,« me je prekinil in me zasmehlji-vo pogledal. «Moral bi pomisliti prej. Ko sva postavila to podjetje, sem potreboval družabnika.«
«In sedaj ga ne rabiš več?«
«Ne, nepoštenega ne. Takega družabnika ne potrebujem!« Sedel je za pisalno mizo.
«Kaj si torej sklenil?«
«Podpiši tiste listine ali pa v ječo, Enos!«
«Ne, Sam, nočem v past. V ječi ne bi mogel zdržati.«
«Ne!» je odgovoril z ostrim
glasom. «To sem vedel. Preveč ljubiš lepo življenje, da bi izbral tako rešitev. Preveč ti ugaja vesela družba.«
V tistem hipu sem se zavedel, da me sovraži, da me je vedno sovražil. V tem slučaju ne bi bila zadeva, kakor se je izrazil «posli so posli«, zanj je bil to zelo prijeten posel.
«Te prosim, potrpi vsaj še nekaj časa, preden...«
((Prihrani si nepotrebne besede, Enos. Povedal sem ti vse, kar mislim storiti.«
((Prosil bi te samo še eno stvar, Sam. Ti veš koliko je vreden moj delež v podjetju. Velja veliko več kot sem vzel.«
((Ukradel, Enos, to je prava beseda.«
Vzdihnil sem, medtem ko se je on naslonil na stol in me opazoval s škodoželjnim zadovoljstvom.
«Dobro,» sem rekel. ((Vendar mi moraš dati kakih tisoč dolarjev več za moj delež, se ti ne zdi?«
«Dobil si jih do zadnjega beliča tvojega deleža z vsotami, ki si jih spravil v žep. Ne pozabi tega. Nimam ti drugega reči. In sedaj se odloči! Ali
mi podpišeš dokumente, ali pa te javim sodišču.«
Sedel sem in ga nekaj trenutkov gledal. Ničesar več nisem imel odločati, vse je bilo že določeno. Kri mi je vrela v žilah in mi razbijala v možganih s prehitevajočim ritmom.
«Si komu omenil to zadevo,« sem ga vprašal.
«Ne!» mi je odgovoril.
«Ce doprinesem to žrtev, storim to zato, da ostane moje ime čisto. Jasno?«
«Vem, Enos! Vem tudi, da je to moje orožje. Si se torej odločil?«
Vstal sem in prikimal. ((Pridi k meni nocoj okoli osme ure. Jaz imam še neko pot, če bi me tedaj še ne bilo doma, boš našel Doreen. Pijta kozarček in se kaj pogovorita, dokler se ne vrnem. Mislim, da je najbolje, ako zaključiva to zadevo brez mržnje.«
«No, sedaj pravilno razsojaš. Zadovoljen sem, da si sprevidel.«
«Kaj pa naj drugega storim.«
((Ničesar, prav ničesar!« je odgovoril z veselim glasom. «Torej pridem k tebi in te
bom čakal.«
Proti večeru sem šel z avtom v Makon k bratrancu, ki je bil bolan. Iznenaden je bil, a zadovoljen, da sem ga obiskal. Dobro uro sva se pogovarjala o delu, o vremenu in o moji poroki.
Poslovil sem se in obljubil, da ga kmalu obiščem skupaj z Doreen.
Vrnil sem se v Mulberry okoli devete ure. Medtem ko sem vozil po samotni cesti skozi drevorede brestov in javorov, sem čutil, kako narašča napetost v meni, v grlu me je dušilo in roke so se mi tresle.
Ko sem dospel v mesto sem krenil v stransko ulico, ki je vodila v Vilo vrb žalujk, lepo in solidno hišo, ki sem jo kupil za Doreen. Vozil sem po ozki poti, obdani z vrbami. Odtod sva ji dala tudi ime. Z žarometi sem razsvetlil poslopje, široko verando in vhod z belimi strebrički. Samo del stopnišča je bil razsvetljen. Ob vhodu sem ustavil avto in ugasil luči. Nato sem vstopil in iz omare vzel samokres kalibra 38 in ga vtaknil v žep
suknjiča.
Sam in Doreen sta bila v salonu. Sam, prostaški in u-inazan kot je bil, je polil mizo s konjakom. Imel je težke oči in obraz zaripel od alkohola. Pogledal me je in rekel: »Dolgo si hodil, Enos!«
«A sedaj sem tu,» sem odgovoril. «Tako je vse v redu.«
Doreen je vstala in šla mirni Samovega stola ter mi dala znak z lahkim gibom glave. Sam je govoril, da je vse prav. Zame pa niso imele njegove besede nobenega pomena več, zame je bij važen samo Doreenin znak. Sam bo živel samo še nekaj minut. Nisem hotel misliti na to: v kolenih sem začutil slabost in usta so mi bila osušena, da sem se vprašal ali bom sploh mogel govoriti.
S težavo sem izustil: «Torej dobro. Pojdiva v knjižnico, da zaključiva to zadevo.«
Doreen je šla proti vratom: oči so ji sijale kot zvezde. Sam je za trenutek posedel, nato je stresel z ramo in nama sledil. Šli smo po hodniku in Doreen je odprla vrata v temno sobo. Vstopili smo in
za seboj sem z nogo zaprl vrata in nastavil samokres.
Doreen je prižgala luč. «K vragu,« je vzkliknil Sam, «to ni nobena knjižnica, ne salon, to je spalnica!«
Slišal sem Doreen vzdihniti: «Imaš prav, Sam!«
Obrnil se je k njej. tedaj sem sprožil. Samo še trenutek pa bi bil izgubil pogum. Zadel sem ga v glavo. A ni takoj umrl, živel je še kako sekundo. Trzal je in tesnobno dihal. Prevrgel se je na stran, nakar je mirno obležal, mrtev.
Doreen je napeto opazovala ves prizor, vsak hip, skoraj je pokleknila, da bi videla ugasniti zadnjo iskro življenja v njem. Nato je vstala in na njenem obrazu je bil izraz zamaknjenosti ; oči so se ji svetile od zadovoljstva.
Začutil sem voljo, da bi jo zgrabil in stresel in da bi zatulil. Obrnila je obraz proti meni-in me gledala z očmi, ki niso videle, bile so vročične in lesketajoče. Zdelo se mi je, da sploh ne ve, kje je v tem trenutku. Nato se je začela smejati, njen smeh je bil nizek, mehak, odbijajoč.
■ M
==%t t
«Nehaj, Doreen!« sem 20jn v, «Nehaj!»	ieu j
Z obema rokama si je ?vo, ( pravila svoje bujne lase lifeh \
kla:
srečna, sedaj. Si videl, si 'Tja~T kako ga je smrt počasi %esir:
la. Boril se je. Vsaka c< b°in( njegovega telesa je hote1*? dol
.zma
«Dragi Enos, sem neskoj
ul
veti. Toda midva sva bila nejša. Ali ne? Imela sva	^
in oblast v najinih rokah. Idaljt la sva možnost vzeti ml,*y ol:
Ivi ei
la sva možnost vzeti m11" c ljenje.« To je bil najgTži^?v mentar, ki sem ga kdai„ 1
šal. Čutil sem, Kako mi pot po obrazu. Zgrabil se%stj ;
za rame in jo udaril v Zdelo se mi je, da sploh ni čutila, le njer^i^.R so postale še svetlejše, j ^ trgal sem ji bluzo na rabijo n. jo zopet udaril, tako, d3iv, < ostale sledi mojih prsto^eda njenem licu. Doreen ni , ie ničesar.	i P£u
«Grem telefonirat,« seFju^ davil.	pesu
«Daj mi cigareto!« Da'^dalji ji jo in ko sem jo vleKf akc
sobe, ni mogla utrgati P°Tj^"m s Samovega trupla. »m Pp
(Nadaljevanje stanco
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHl 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800
vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškeg9i^ilc
—
100 rerl
'edse
diši
Trst 11-5374 Za SFRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, rinančno upravm 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi
beseda - Oglas! za tržaško In gOriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletd Publicitš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska ''založništvo tržaškega tiska Trst	J)šea
__________________________________________—-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.	-------- "	..................... ”	■	-------------------------------- ----------- ------------------------'' Pni