8MMH&
Katolišk cerkven list«
Tečaj XIV.	V Ljubljani 23. velciga travna 1S61.	Kist 11.
Iii»t kos i ni (G7) psahn.
To vcličausko, mnogopomcnljivo spevanje se imenuje ..flagellum intci pretum" ..bič p r e s t a v I j a v co v," ker jim velja za naj težji /.med psalmov. Vesela pesem je zavoljo dobljene imenitne zmage, ki .»o jo Izraelci peli, skrinjo zaveze iz vojske na goro Sijon v slovesnim obhodu prena-šaje, ktero so tudi vojskini jetniki spremljali. V višjim pomenu se pa prav častitljivo prerokuje zmaga Krisusova, njegov slavni vnebohod iu spreobernjenje nejevernikov. Pobožni \Vittuianu pravi: „Po moji misli obsega (ta psalm) pogled v prihodnje mesijanske čase pobožnost v samoti in devištvo;" — tedaj posebno poveličevanje deviškiga življenja po samostanih v novim zavetu. Znamenit je \Vitt-inannov pristavek: „V tem psalinu je tinli rečeno, de bodo kralji na zemlji nezadovoljni z iniram tega kraljestva — in skušnja to kaže!"—Vemo, de naslednja pesniška prestava visokosti izvirne poezije nikakor ne doseže; vender pa utegne sai nekoliko pojasniti, kako imenitno petje so psalmi. Tudi bo morebiti včrnikam, ki ta visoki psalm večkrat molijo, ta prestava in kratka razlaga saj nekolik« pripomogla, de ga ložej umeli bodo. l)e tukaj ne more biti vse prav terdo po izvirni besedi, mende ni treba spominjati; vender upamo, de se od pomena nisino oddalili. Pristavljene razlage so po iMenochii S. J., po nov. prestavi slovcnskiga sv. pisma, po Wittmannu. iu Skariču.
1. V spomin zmage psnlinopctje Davidovo.
"i. Bog se bo mogočno vzdignil.
V	beg sovražniki se vlili;
S svojim prrstam bode mignil.
Vsi se bodo razkropili. ')
3.	Kakor dim bo grešnik zginil.
Stopil se ko vosk v plemeni:
In pred Bogam bo poginil.
Kdor se zoper njega vmeni.
4.	Dobri pa se veselili
V	zboru bodejo pravičnim,
Pred Gospodam se gostili
V	rado vanj i Icpotičnim.
5.	Poj te livalo. prepevajte
Previsoko iinc Gospoda.
Pot na Sijon pripravljajte.
Ki prihaja od zahoda. )
Je iiiu ime Gospod gospodov:
V	njega obličji sc rndvajte!
Grelniki pn vsili mirov
Se ga bojte, trepetajte!
') Tako so vselej zapeli, skrinjo zaveze vzdigovaje, jo kam drugam prenest.
) „Od zahoda, iz vojske od zahoda na Sijon. V višjim pomena, je znati, govori od kersanske vere. ki pustivši kraje jutrove Evrope se je vselila na zahod. V hebrejskim se namreč bere: Qui equitat in occasum. (Menoch.)
tj. Dii jc oče za sirote.
On «oduik za boge vdove. Bog iie/.iiierjeiic lepote. Ki sv Hiša so njegove:
7. Bog. ki daje cnovcrniiii Skupej sladko stanovati. Ki ve »u/.tijim tud prešernim z grobov greha pomagati. ')
S. D Bog! ti pred Ijudstvam liodiš. Ti en pelješ v sveti želji. Skoz pušavo tam ga vodiš P rut obljubljeni deželi: ')
f. Pred obličjem Božjim stresa Sina j se in krog dežela. Plohe lijejo nebesa Pred Gospodam Izraela, i
10.	Bog! obilna pač jc vlaga. K' si jo deležu odločil: lil če v sliši moč umaga . Boš na novo mu primoril. ')
11.	Tvoja reda v nji prebiva. Vbogimu. u Bog dobrote! Si pripravil jo. dc v živ a Tvoje hlagre in milotc. ')
1'J. Zmage močne oznanilo
Dal jc Bog »znanovavnim.
De veselje bi glasilo
\a »krog se v glasu slavnim. v)
) ki da Icraclcam v obljubljeni deželi. — katoličanam v katoliški Cerkvi. — čistim in ponižnim deviškim v samostanih prijazno med seboj prebivati. 4) Tudi s«znje ereha. terdovratnr grešnike reši. ako se na njegov klic k poboljsanju spreobernejo.
4I Sveti pevec ogovori Boja. so hvaležno oziraje na milost, ko je kakor vojvoda v podobi ognjenika oblaka Izraelce i z Kgipta skoz pušavo peljal v obljubljeno deželo in jim jc toliko dobrot in častitih zmag delil.
*) Ko Bo£ na Sinaju zapovedi daje. sc zemlja trese in med treski plohe hjejo: bi n kostni praznik, ko je Kristus po g v. II u h u postavo v serca pisal. sc je znotranji svet tresel po spreobračanji. Tudi zunanje pretresanja so sc godile vsled tc nove postavodaje.
') ..Svojimu deležu.- Izraelu, si dajal jesenski in spomladanski dež. od kteriga izvira rodovitnost na Jutru; dajal si mu mano v pušavi. Knako si deležu nove zaveze, svoji Cerkvi, odločil pohlevno ulago. mano nebeških dobrot: nestevilne milosti, darove sv. Duha. Kristusov nauk, sv. Kešnjc Telo (po \\ ittmaniiu še v posebnim ponu-nu rdelež.~ dedšino samostanskiga. deviškima življenja, nad kteriga je Bos izverstin blagoslov obljubil.) Ako pa udje tvojica deleža, verni, pešajo ali jih britkosti tarejo, boš svoj delež poterdil. in storil, de v vojski z britkostmi še bolj v čednostih in svetosti spod raste. Pac vesela obljuba za sedanji cas. Prav nepremišljeno in neumno je veselje rovarjev in sovražnikov sv. Cerkve, ki menijo, dc ji bodo z zatiranjem škodovali, pa ji nehote šc k veči moči in častilljivši zmaji pripomorejo.
V tej obilno napajani, rodovitni obljubljeni deželi, v sv. Cerkvi blagerno prebiva Jezusova čeda; v nji so ubogi v duhu naj bogatejši.
•) Ta delež, obljubljeno deželo, jc Bog svojimu ljudstvu dal | v
13.	Kralj vojenstev vsečastiti Prrljubljenca Izraela! Gospodinji daš deliti. Kar a« ropnile kardela. ')
14.	V svojih mejah bote spali. Kakor med golobjim' krili Iz srebr*. in lierhet zali
V	zlatim sije rumeaili. '•)
15.	Ko nebeški kralje bode
V	svojim deležu razdelil. Sneg o-»reče ne narode
Bo na Seluionu pobelil. ")
lii. Božja gora je visoka. Gora tolsta, plodovitna. (iora sirnata. široka. Gora blaga, rodovitna. I:)
17.	€ mu na druge se ozirati ? — Sijon zvolil Bog je zase: Tu mu ljubo je stan vati Zdaj in vse prihodnje čase. "J
18.	Božji voz so milijoni. Hadujoči so tisoči:
ko na Sinaj'. na Sijoni Bog med njimi je prič joči. >:)
velikih zmagali nad sovražniki. Take zmage so oznanovale posebne pevke, torej sc v hebrejskim izviru bere. de je Gospod dal oznanilo zmage _,oznanovavkam.~ Kristusovo zmago oznanuje deviški stan. ki je po Njem zadobil svojo ceno in lepou. Torej pristavlja \Vittmann. de iz te zmage izhaja so-sebno velik blagor za ženski spol.
Izrael je preljubljenec Božji. ..Ješurun,- izvoljeno ljudstvo. V višjim pomenu pa je Preljubljenec Božji Mesija. Sin ne bes k iga Očeta. Gospodinje. v izvirniku imenovane „hišna snaga** ali lepota, in hčere. >o na vojski pridobljeni rop delile. V višjim pomenu jc gospodinja sv. Cerkev, ki nevernikc b keršansko oliko v njih la-tni blagor in zveličanje premaguje, in deli rop. ker enimu zmed vojakov, apostelj nov. misijonarjev da Azijo, drugimu Afriko, tretjimu Ameriko itd. v delež djanja. v vinograd . de naj sa obdeluje. Gospodinja je delila zmagovino, ki jo je gospodar domu piinescl: Cerkev, nevesta Jezusova, deli milosti, ki jih jc Kristus pridobil premagavši satana in svet.
V hebrejskim se ta versta bere: -Kralji vojskinili trum bežijo, bežijo, in hišna mati deli rop,- \Yittmunn v oziru na devištvo v s v. Cerkvi pristavlja: ..Takrat (v mesijan-kim ea.-u) bo skupno neorozno življenje v samotnih slanicah z obilno milovšino,-
i .Spali." to je. počivali bote varni v vsili nevarnostih. linaki boste gol oba iii . ki imajo srebernato in zlatno perje, to je. bogateli bote. V duhovnim pomenu: Kadar bote vi verni dosegli svoj delež v luči (Kol. I, 12). bote v belim, častitljivim oblačilu (Skriv. rnz. 3. t; 6. II) enaki belim golobam in bogati T Vsih milostih. I'« latinskih in gerških očetih ste dve peruti dva zaveta ali testamenta, stari in novi, in pomen je: Ko bote besedo Bo/jo oznanovati. hote počivali med dvema zavetama na Božji resnici, od Bnga razodevam* prerokam in aposteljnam. Takrat bote obojni golobični peruti (vera in življenje sv. Cerkve) posrebi rnjeni s či-to modrostjo, in pozlačeni z zlatarn goreče ljubezni. ) \ poprejšnji (14.) versti je prerok popisal oznanovavce sv. vere v podobi med golobjimi perutimi spijočih. Cerkev pa v podobi golobice: v ti ver.-ti pred oci stavi oznanovavce v podobi kraljev, ki so od nar vikšiga Kralja Kristusa po raznih deželah ko vladniki duš postavljeni; Cerkev pa v podobi hriba Selnmna. (Pač prazno je torej pertenje posvetnih kraljev zoper nje. ki jih je postavil Kralj v>ih kraljev'.) Na Selmonu. to je. v Kristusovi Cerkvi, bodo narodi opravičevani. černota greha se bo v lepoto keršanske pravičnosti spreminjala in bodo -bolj beli. kakor (•neg.** Sclmon je visoka gora v rodu Kfraj-movim, torej na verhu s snegam pokrivana (Krim); ob znožji pa je rodovitna
i Božja gora. sv. Cerkev, se imenuje rtolstau zavolj obilnih darov sv. Duha; gora ,,sosirjenaker mleko Božje ne teče. temveč kakor sgosteno, sosirjeno zmirej v nji biva. 'i Pač tehtna versta za sovražnike katoliške Cerkve! Sijon. katoliška Cerkev, ta je edina gora, na kteri je ljubo Bogu prebivati; na nji ne bo za kak čas prebival, ampak „in finem,u .do konca.**
*) ko je prerok govoril od vstanovitve Božje cerkve aa zemlji io nje dobrotnosti. eastitljivosti in ljubeznjivosti. prestopi k vne-bohodu njeniga Začetnika. Sinu Božjiga. Strinja pa tukaj ve-
19.	Greš z jetniki na višavo. Za ljudi prejel darove. Pelješ sabo v večno slavo Tud 'z nevernikov sinove. ,s)
20.	Dan na dan Bogu bod' slava! On tud nam bo tek pospesil. De nas pelje steza prava.
Ki dobrotno nas je rešil. ")
21.	Naš Bog sam le Bog je pravi. On oteva. on rešuje.
On. Jehova na višavi. Tudi smerti zapov duje.
22.	Tre pa Bog sovražne glave. Ino las prevzetno teme: Njim. ki poti nočjo prave. Deva v nič hudobno seme.
23.	Bog v svetim serdu pravi: Z Bašana bom vcrnil gore Trop nezbožni. k' se mi stavi. V morske vtopil ga ponore. IT)
24.	Kri njih bodo tvoj' bojniki. Izrael, z nogo taptali: Tvojih psov bodo jeziki Njih sovražno kri lizali.
25.	Vidi prihod se zinagavni Tvoj. ki vojske predobivaš.
Ti naš Bog in Kralj preslavni. Ki ua Sij on u počivaš. '")
21). Spredej stopajo pervaki.
Sklenjeni so s peveov zbori: Krog deviee v versti enaki — Bobnaric izverstni kori.
27.	V zbirališib ga hvalite Zdaj. Jcliova in Gospoda. Enoglasno ga častite
z Izraelov ga naroda! '"j
28.	Benjaminček med pervaki
Je zamaknjen, z njim Judovel. Knezi njih tam med junaki. Tam so' Zahul — Neftalovci. • ")
ličanski prihod Božji na goro Sinaj (zavolj postavodaje stare zaveze) s častitljivim vnebohodam Kristusovim, ker je od on-d o d poslal sv. Duha b i n k o s t n i dan in novo postavo za keršanstvo. To primero je blezo prerok zato strinil, de bi pokazal, od kod je tolika obilnost mleka, tolika lepota cerkve Božje. Božji voz s tavženti in tavženti veselečilt je podoba Božje častitljivosti in sprcmljavstva z angelskimi trumami o njegovim prihodu na 2M*naj. (tlenoch.) Gospod je zdaj na Sijonu v svetišu med angeli, kakor je bil nekdaj na Sinaju. Sinaj je zdaj Sijon. (Slov. sv. pismo.)
''•) Sin Božji gre v nebesa z jetniki, ki jih je satanu vzel in rešil. Prejel jc darove od Boga Očeta za ljudi (Kf. 4, H). Tudi nevernikov, malikovavcov je pridobil za svojo vero, de so prebivališe sv. Duha, in jih potem v zveličanje pelje.
") Po naštetih milostih psalmopevec Božje otroke vabi, de naj Boga hvalijo, ki nas je rešil, in nas ne bo zapustil, temveč nas bo na poti za njim proti nebesam vedno varoval in nove dobrote skazoval.
'") Bašan je pašnata. rodovitna gora. Tedaj: S pašnate, prero-dovitne gore bom svoje sovražnike, prcganjavce svojiga ljudstva. svoje Cerkve, zagnal in jih pogreznil v morske globočine, kakor nekdaj napilinjeniga Faraona. Pomen: Kristus strašno strahuje svoje sovražnike, sovražnike svojiga ljudstva, svoje Cerkve. (Primeri tudi: Ps. 2. 9.; Skriv. raz. 2. 27; 12, 5; 19, 15) — Pač rezen premislik za toliko Cerkvi sovražnih sere današnjih dni! — Knak pomen ima naslednja versta. Bu-dobnež bo na zadnje premagan, grozno osramotenin strahovan.
'") Zdaj popisuje prerok, v kakošni slavni versti so imeli zmagoviti Izraelci, prenašaje skrinjo zaveze, svoj obhod na Sijon. V višjim pomenu: Vidijo se tvoje pota, tvoje dela, tvoje vojske in zmage, o kristus ! ki v svoji Cerkvi prebivaš. Te verstiee so mende pevci peli.
J0j Sveti pesnik razlaga, kteri so tisti pervaki (V. 26), ki gredo c obhodam. Benjamin je bil pervi zmed rodov, ki so spremljali skrinjo zaveze; del Jerusalema in veči del tempeljna je bil v njegovi okrajini (Gl. Moz. 33, 12). Z Benjaminam menijo ss očetje 6V. Pavla, ki je bil iz Benjaminoviga rodii, po starosti
29.	Zapovej. o Bog! svoj' moči, Naj bo pri vsim našim delu ; Pc dobroti vsemogoči Vterdi. kar si nam dodelil.
30.	S svetiga Jeruzalema
(ilej na svoje nas sinove! Kralje gnala bode vnema. Ponašati ti darove. ")
31.	VkrOti zveri v tersteniku. Junce incd juiiic glavami, Preganjavce skušenikov.
Ki dilite le za vojskami! ")
32.	Iz Kgipta naj poslani Pridejo k pogodbi mirni: Pervi' roke htjopljaui Dvignejo uaj k Bogu verni. :3)
33.	Vse kraljestva po vsi zemlji Čast in hvalo Bngii dajte. ") Spev Gospodu le dojemlji. Vedno Bogu prepevajte!
34.	Xa nebes nebo sc vzdiga. Proti vsliodu gre v višavo: Glej! on dal bo z glasa vsiga Svoj mu glasu moč in slavo. -s)
ro. Hvaljen hod' zmed vas Jchuva, Izrael! iz ust vsakih: Slavi naj sc moč njegova, Veličastvo na oblakih! ")
36. V svojih svetili čudoviten.
Dal Itog Ijudu moč ho tečno. Dc bo v dobrini rodoviten : \jcmti pojmu hvalo večno!
in poklicu naj mlajši in poslednji aposteljnov. Zamaknjen v tretje nebo. je bil tako zcdinji-n s pevajočimi v raju, de ni vedil. če je v telesu ali zunaj telesa (2. Kor. 12, 3). —-rJudovci ,u knezi ali pervaki iz Juda so aposteljni iz tega rodii. ki se v evangelii imenujejo Kristusovi bratje, namreč: Jakop. Simeon in Juda Tadej, sinovi Kltofa. brata sv. Jožefa. Aposteljni so pervaki. knezi ali vojvodi ljudstva Božjiga. Pervaki Zabulonovi in Neftalijcvi sc imeujejo drugi aposteljni: Peler in Andrej. Jakop in Janez. Filip. >latcj, in drugi, ki so bili iz Betsajde ali kafarnavma in bližnjih zabulonskib in neftalovskih mest. Pesnik imenuje tukaj samo 4 rodove namesti vsih 12. to je, Benjaminovima in Judoviga. ki sta bila blizo. Zabulono-viga in Neftalijeviga. ki sta bila deleč od Jeruzalema. (Jlenoch.) s'j Darove večne hvale bodo Bogii opravljali mašniki. ki so njegovi služabniki. ljud>tvo na Božjim mestu kakor kralji vladajo in Bogu darujejo visoki dar sv. maše. molitev, spreobračanja duš. 52) Zveri v tersteniku so imenovani Izraelu sovražni Egipcanje in drugi divjaški narodi ob rekah. -Junci med kravami ljudstev," kakor je v Vulgati. so razuzdani, serditi kralji s svojimi ljudstvi. Skušeniki, „skušeni kakor srebro.u so Izraelci, zvesti služabniki Božji, ki jih hočejo uni kralji iz njih dežele pregnati. V duhovnim pomenu so ^zveri v terstji* hudobni duhovi, ki se radi potikajo med terstjem vnemarnih in nečimer-nih ljudi. in po vlažnih krajih razuzdanosti in nečistosti. (Menoch.)
,J) Egip1 Eiijopija ste bili zmed pervih nevernih dežel, ki so keršanstvo sprejele. (Gl. Iz 19. 19. Sof. 3. 10. Dj. ap. b, 39.) Se bo spolnilo. ko bo en hlev in en pastir. J<1) Kristus je šel v nebesa z Oljske gore, ki je proti vshodu od Jeruzalema. Torej so tudi cerkve proti jutru obernjene. in kristjani moleči radi proti jutru gledajo. Dal bo oznanovavcam sv. vere v usta gromu enake pretresljive besede sv. evangelija. ki bodo ljudi z grešniga spanja k pokori budile. Latinski očetje. Hilarij. Avguštin. Jeronim. obračajo te besede na prihod Gospodov o poslednji dobi. Takrat bo Gospod dal naj izdatniši moč svojimu glasu . ko bo trobenta pela in bodo mertvi k življenju vstajali; ko bo pogubljenim rekel: ..Poberite se spred mene !~ izvoljenim pa: „Pridite blaženi!** •'■) bilna moč in veličastvo Božje se bo razodelo nad Izraelam na oblakih neba. ko bodo izvoljeni Kristusu naproti šli in bodo sedeli na oblakih kakor na kraljevih sedežih Sodnika ob desnici in levici.
i7) Prečadin je Bog v svojih svetih, ki jih prečadno vodi, de se zveličajo.
Nekoliko zastran ver kr eniga pe(ja in tnnzike.
( Dalje.),'
Kakor nam je prav dobro znano, je tudi bivše c. k. naučuo ministerstvo večkrat priporočevalo, de uaj bi se v nedeljskih iu vsakanjih šolah mladost peti učila. — je pa le-to spolnovalo? Še celo tam, kjer je bil že nauk petja vpeljan, kjer so cerkve učenikam v ta namen letno plačilo povikšale, ali kjer so srenjske denarnice take stroške plačevale, iu kjer se je prav pobožno in prilično v cerkvah popevalo, ee jc, ne povsod, vender pa v nekterih krajih to opustilo, nekaj zavolj terme in nekaj zavolj nemarnosti takih oseb, kterih dolžnost bi mogla biti, stvarstvo svojih spreduikov zvesto podpirati iu ohraniti. Kxempla suut odiosa.
Tudi cerkvena zgodovina nas uči, čc bi kdo se pre-derznil reči, dc so cerkvene pesmi, od ljudi zložene, ki se ne more spričati, de jim jih je sveti Duh vdihnil, in de zato, ker niso v svetim pismu zapopadaue, se tudi nespodobno namesti svetiga pisma rabijo; bi se ravno tistiga kri-voverstva deležniga storil, zavolj kteriga je zraven šc drugih napčnost po Kvzebijevi zgodovini (7. buk. 30. pogi.) Pavel Saniozačau pred poldrugim tisuču let dolžniga spoznan bil, ki se mu je očitalo, dc on navado pervih kristjanov zaničuje, ki so v čast Krisusovo čuda psalmov iu popevk zložili.
Taki bi se zoperstavil Toletauskina zboru, ki je pred več kot tisoč leti (can. 12) zapovedal, de se od svetih očetov zložene pesmi pri Božji službi ohraniti morajo, in de sc taki ljudje poslušati nc smejo, ki tc pesmi zato zaničujejo, ker jih v svetim pismu ne najdejo.
Koliko pa de so si svoje dui zastran cerkveniga petja in pa muzike prizadevali slavni možje, kakor sv. Ambrož, sv. Gregorij, Arečan G vido, opat Gerbert. in še drugi, zadosti spričuje zgodovina in nam torej od tega dalje govoriti treba ni.
Pa nc Ic samo katoličanain je cerkveno petje pri scrci bilo, tudi protestanti so za svoje moliša pesmi zlagali, med drugimi začetnik protestauštva, Martin Luter, Jost Jona/.. Gelcrt, Ilerder, posebno pa Pavel Gerhard.
S tem, mislimo, jc zadosti spričano. dc nc le sami katoličani, ampak tudi drugoverci so bili zatiram iu terdno prepričani, de sc Bog „v duhu in v resnici** tudi s petjem moliti iu častiti zamore.
Ali naj bo tega dosti. Vprašamo samo zdaj. kako dc bi se pobožno in cerkveno petje med ljudstvo znalo in dalo vpeljati ? —
To so nam častiti katehet gospod V. Lah lansko leto v ,,Novicah" v 23. in 24. listu bolj na tanko iu pa prav lično in mičtio povedali, iu ker smo ž njimi tistiga duha in pa tiste misli, nočemo dobro kuhane kaše. kakor pravijo, prekuhovaje osmoditi.
Terma in nemarnost ste pa, kakor smo že enkrat rekli, nar veči protivnicc ccrkvcniga petja, koliki al se naleti božjiga voleka. ki v cerkvi kaj druziga ne ve p«t«*eti. ko( zid ali pa kak steber podpirati, okolj sebe zejati. zehati, dremati, poletni čas več sežnjev od cerkve prec stati, ko dc bi se bati bilo, de «e bo cerkev vsak hip zrušila, pri po-vzdigvanji k veči in u na enim kolenu klecali, kakor lovec, ki jelena na hanžar pričakuje, med pridigo pa za cerkvenim zidam ali pa pod kakim bolj senčnim drevesa m v travo zavaliti sc iu spati! — Fnaki možici po svoji misli prav moško besedvajo: Me ni volja peti. in to se nam možakam tudi ne pristane, pa sej imamo ..šuuicstra.** naj pa on poje, sej je zaiti plačan ! Taki noče peli, — pa ker ne poje, morebiti Ii Boga „v duhu in v resnici" moli* —
Tudi ta je resnična, de so zraven umetnih |in verlih
tudi nekteri organisti termasti in pa nemarni. Takim ni
mar, de bi eno ali dve uri ua teden mladost peti učili in
a
ni tako svoje cerkveno opravilo polajšali, temveč mislijo, de je že dosti storjeno, če le s svojo ženico in pa s kakim otrokam na kor zlezejo iu pa tam krožijo kakor deteljica vlačugarskih harpenistev. I*okazati, de pa še znajo več, kot hruške peč', jo zasukajo o vekših praznikih po latinsko, to je, ,.Kyrie eleison" in ženejo svoj lalajsatn, de ljudem skušnjavo k razmišljenju delajo, posebno pa še zato, ker nekter organist gerdo navado ima, de se pri orglanji po svoji klo-pici sem ter tje guglja, kakor tkavec za svojimi statvami.
Tudi sestrice in druge osebe nekterih, ki so „secun-dum ordinem Melchisedek sc rade na kor vrinejo, zraven pa še svoje priserčne prijatlice seboj privlcčejo. Kmali pa se tudi prederznejo ..regentes chori" biti, in gorje ubogimu organistu! če nc bi hotel njih pesmi peti. — Pa kaj se veči del zgodi? — .Med tem, de se brez vsiga uma in torej brez vse pobožnosti kroži, oči takih pevskih modric ne gledajo. kar sc na allarji godi, serce nc ve, kdo dc je tam pričujoč, — serce je namreč tam. kjer je njegov zaklad (Mat. ti. 21.) — S tem takim obnašanjem se pa ne le samo Bog ne časti, temuč hiša molitve se v jamo razbojnikov spreoberne (Luk. 19. 4G.), in vstanejo, kakor že sv. Pavel I. U. I*. Koriiičanam očitujc, v sveti veži razpertije. nevidnost in sovraštvo. Ce pa ze ni spodobno, de se obojni spol pomešan pri službi Božji po cerkvi znajde. se še toliko manj spodobi žeuskimu spolu po kotili se plaziti. Kaj ta-kiga se ne najde ne pri Nemcih, ne pri l.ahiii, ue pri severnih iu južnih Slovanih, ampak samo le v mnogih krajih pri Slovenih. /c pa v starih dobah je bil obojni spol v cerkvi ločen, kakor nas cerkvena zgodovina uči, iu le sama mlačuost v veri je kriva. kjer sc jc to kadaj opustilo. Kako težko se pa tako vcepljena navada spet odpravi, hočemo z eno znadko pokazati.
Neki za dušno dobro svojih ovčic skoz in skoz vnet duhoven, ki se je zvesto deržal besed sv. Pavla, ki jih je svojimu ueeticu Timoteju III. 4. 2.) pisal, rekoč: ..Ozna-nuj besedo, ne jenjaj, bodi si priložilo ali nepriložno, prepričuj. prosi, svari z vsim poterpljenjem in ukani," je več-pot opominjal svoje faraue. dc bi se obojni spol v cerkvi ločil; pa se mu zmiram protivijo. Pa le jih neko leto tisto nedeljo pred god;.m obletnice posvečevanja vsih cerkev, kadar jim ta god ozuani, zopet prav po očetovo prosi, to nespodobno navado opustiti. Ali kaj storijo nckteri? Izvolijo eniga izmed sc. ki je kdej v šolo hodil, iu ki so ga prav zato tudi ..Jožeta Skolana" zvali. Lc-ta je hil sicer zastrau svoje učenosti nekoliko prevzeten, drugač pa ue slabiga serca iu pa še tudi pameten oče svojih otrok iu družine. Tega pošljejo k svojimu faruimu poglavarju ali duhovniku, in počne se med njima ta-le pogovor: (Dalje naj-led.)
Htagostorita aH žegni matere tinto-t trike Verkre.
(Dalje.)
P o s v e č e v a n j e cerkve.
3. Skof z duhovstvam stopivši v cerkev gre do sred cerkve, tam poklekne, in proti velikimu altarju obernjen začne sv. Buha ua pomoč klicati z navadno cerkveno pesmijo »Veni creator Špir it usu (pridi stvarnik sv. Duh). Ta ča.-j eden služabnikov uaseje pepela po cerkvi v podbo križa sv. Andreja, namreč od zadnjiga kota na eni strani do nasprotriiga sprcdupga koto ua drugi strani cerkve, in spet tako od druge strani. Molijo se litanije vsih svetnikov in denejo se vmes besede: „De ta kraj obišeš, te prosimo usliši uas; de ga varstvu svojih angelov zročiš, te prosimo, usliši nas; de to cerkev in altar, ki se ima v tvojo čast in na ime svetiga (ali svete) I. posvetiti, žegnati in blagosloviti blagovoliš, te prosimo usliši nas!" Pii tih be-
sedah škof trikrat naredi križ čez cerkev in altar oboje bla-goslovljevaje. V eni naslednjih molitev prosi škof Boga, de naj bo velik in poveličaven v svojih svetnikih, in naj pride v ta tempelj, ki je Njemu zidan, iu de naj to posebuo gnado dodeli, de bo ne-prenehama hvaljen tukaj v svojim deležu. — Poje se Caharijeva pesem „B e n e d i c t u s ,a in vmes se večkrat ponavljajo besede: »Strašili je ta kraj, tukaj zares ni druziga, kakor hiša Božja in vrata nebeške."* Med tem petjem škof s pastirnico piše po poprej potreseuini pepelu od eniga kota do nasprotniga greške čerke ali abecedo, in potem pa latinsko abecedo po drugi ridi potreseuiga pepela od kota do kota, tako de se abecedi križate in križ seže po vsi cerkvi.
Kaj vse to pomeni ?
Lahko je zapopasti, zakaj se pri tako svetim opravilu, kakor je cerkveno posvečevanje, sv. Duh na pomoč kliče; tudi katoliška Cerkev pri vsakim imenitnim opravilu svetnike Božje na pomoč kliče, torej se tudi tukaj molijo litanije vsih Svetnikov. — V pesmi Benediktus se Bog hvali, ki je svoje ljudstvo obiskal iu mu odrešenje dodelil itd. Vse se lepo poda v cerkveno posvečevanje. — Kar tiče abecedi, jc bila nekdaj navada, k greški iu latinski tudi hebrejsko abecedo pisati. Ta šega kaže, de so vse ljudstva in narodi poklicani po sv. evangeli v sveto Cerkev, trojna abeceda je namreč pomenila tri nar znatniši narode ob apostoljskih časih, Jude, Greke in llimljane.
Zraven tega nas ta šega opomni, de nova cerkev bo tempelj Božji, za vse posvečen, tukaj sem de bodo vsi smeli hodili pred trou Božje milosti, bodi si kdo visok ali nizek, bogat ali ubožin, kakoršniga koli naroda ali jezika, de le kakor pouižin kristjan pride, zakaj „v Kristusu u i razločka in e d Judam i u G r e k a iii , ker oni vsi imajo ravno tistiga Gospoda, kteri je bogat za vse, ki Ga kličejo (Bim. 10, 12).
4. Po tih opravilih škof posveti veliki altar in tudi druge altarje, ako jih je več treba posvetiti. V ta namen poprej blagoslovi vodo, ki se imenuje voda sv. Gregorja in je zmešana s soljo, s pepela m iu v i nam. Ta blagoslovljena voda, ki jo je bil papež Gregorij Veliki v t>. stoletji zapovedal pri posvečevanji allarjev, ima prav lep iu iuieiiitin pomen, ki se ozira ua Kristusa, kteri se na altarji daruje, in na verne katoličane, ki so pričujoči. Vino iu voda sta podoba zedinjene Božje in človeške natore v Kristusu. Pepel pomeni u merljivost, sol pa ue u m er lji vost, ker sol ima to lastnost, de truli-nobe obvaruje: pepel in sol tedaj pomenita človeka, ki ima u m e r I j i v o truplo in n e u m e r I j i v o dušo. Vino in voda pa pouieuite včlovečeniga Silili Božjiga, torej sc tudi pri vsaki sv. maši zmešate. Pepel in sol se skleneta z v i ii a in i u vodo, in nam seje v u o v o-p os večen i cerkvi po veri, ljubezni in gnadi ss. Sakra-mentov sklepati s K ris tu sam. Zlasti nam je po naj svetejši daritvi sv. maše na altarji v novi cerkvi s Kristusa m in v Kristusu takorekoč eno serce in ena duša. eno telo in duh, en duhoven in ena daritev bili, kakor je vino, voda, sol iu pepel zedi-njeuo in sklenjeno. To visoko daritev uamreč s Kristusam skupaj darujemo nebeškimu Očetu. Zato se s to vodo tudi altar in cerkveni zidovi pokropč;altar namreč pomeni Jezusa, cerkveni zidovi pa ljudstvo.
To je pa še le pripravljanje k silno imenitnimu posvete vanju altarja. Skof namreč, ko vodo sv. Gregorija blagoslovi , se še enkrat verne k velikim v r a t a in in s spodnjim končam škofovske palice zaznamnja na vrata križ pri verhu in pri dnu, in moli naslednjo prelepo molitev, ktero naj si vsako keršansko serce v spominu ohrani: »Bodi in ohrani nepremagljivi križ na tem pragu tukaj zaznamnjan;oba podboja naj bota z napisani tvoje gnade olepšana, in nad vse, ki to
hišo obišejo,uaj pride doli mir in o b i 1 n o s t, treznost in spodobnost, bogat blagoslov in usmiljenje. Ves nepokoj in stiska naj odstopi od tod! Pomanjkanje, kuga, bolezen, slabost in napad hudobnih duhov naj po tvojim obiskovanji od tod beži, in gnada tvoje pričujočnosti naj napolnuje vse prostore te hiše, in stanuje naj v nji veselje, mir in edinost, blagoslov, strah Božji in vsakteri blagor. Kolikor krat se tukaj kako sveto ime kliče, uaj lije nad nas doli obilnost tvojih dobrot; beži uaj od tod skušnjava hudobniga, in prebiva naj pri nas angel miru, čistosti, ljubezni in resnice, kteri naj nas vsiga hudiga varuje, ohrani in brani, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim."
(Dalje nasled.)
Ogle*t po Slovenskim in dopisi*
Iz Ljubljane. S v i 11 i cesar in cesarica sta se v ponedeljik zvečer podala iz Tersta in sta v torek popoldne prišla na Dunaj. — Mil. knez in škof so jih bin-koštno nedeljo in ponedeljik 1679 iz Ljubljane in od druzih krajev birmali.
Iz Ljubljane. (Verstice in reki za prodajavce in prodajavke slaščic in medenine ali lecta.) Dostikrat so sc že slišale pritožbe zavolj spotikljivih in zapeljivih verstic in rekov, ki se piilepljajo na medenino in mnogotere slaščice, ki se zlasti pri cerkvah o shodih in po Božjih potih prodajajo. Te pritožbe so pač pravične. Imeli smo polo enacih verstic pred seboj, kterih obseg je veči del le na eno stran meril, namreč na vnemanje in podžiganje tiste znane nevarne strasti, iz ktere toliko hudiga za dušo in telo izvira. De od vsiga druziga molčimo, so enake k strastni ljubezni vabljive verstice prav tečin pomoček k gerdiinu ponočeva-nju in pogostim pretepam, celo k pobojem in morijam, tako de se kovači, iu razširjavci tacih spotikljivih reči v dveh ozirih, dušnim in telesnim, smejo ubijavci imenovati. Hu-dimu sc mora dobro, gerdirnu lepo. nečednimu čedno nasproti postaviti. V ta namen naznanimo, dc se nove, prav lične enake verstice za medenino in enake reči po nizki ceni dobivajo pri Gerberji v Ljubljani. Bodi slehernimu, kdor more k temu pomoči, serčno priporočeno. v blagor slovenske mladosti poskerbeti in svojo veljavo v to obračati, de se po zatiranji in opušenji grešnih in nevarnih reči le dobre in poštene razširjajo. Med temi novimi versticami so mični in podučni reki za mnogotere priložnosti in stanove, ne pa le za spodbudovanje me-seuosti; na priliko:
Za otroke:
Kar so ata obljubili. So mi mama dans kupili; Pridin , pridin hočem biti. Vselej vbogat', rad moliti.
To-le hčerka bo dobila, Ce bo rada se učila, Čez vse Boga ljubila.
To za birmo bo spomin, Ce bo.š pridin. dober sin.
Botrica ti to dado. Moli za-nje, hči, lepo!
Vselej 6e razveselim , Ko odpustike dobim; Bog vam plačaj tavžentkrati. Ljubi oče, dobra mati!
Za mladost: Ni hujiga ognja, ko grešne oči, Preč so tvoje rožice, Kar one zažgejo, ko v peklu gori. Ce serce nečisto je: « ... . . . ...	Tič'ce ti ne pojejo.
Dostikrat je ze darilo	Krokarji ti krokajo!
Lepo dušo umordo.
_T .	...	Lepo je serce mlado,
Na svetu ni gers ga z .jata	ki jeZ0Ba
ima rado.
Ud pijanca in ponočnjaka.
Za god: Bog daj mnogo let V gaadi Božji doživet'!
Za pervo Obhajilo: V dan perv'ga Obhajila Sim se Jezasu iročila; Dušo dam Mu ia telo. Vse naj le Njegovo bo.
Za razuzdane: Ce ti je za dušo mar,	Kdor pred zakonam gerdo dela,
Duš ne zapeljuj nikar — nikar! Ga peklenska ica bode grela.
Za	s varjenje.
Kdor živi v nedolžnim petji,	Koder hodim, kjer stojim.
Hodi po nebeškim cvctji:	Zapeljivcov se bojim;
Kdor pa kvante kroka,	Veselje mi je preč.
Angcl-varh se joka.	Ce nedolžna nisim več.
Enacih razločnih verstic z mnogoterimi nauki iu nedolžnimi kratkočasicami je čez sedemdesetero iu vse je le v dobro obernjerio, kakor se poštenim ljudem in kristjanaiu spodobi. Kar darila sploh tiče. se samo po sebi razume, de jih delijo le starši, botri, strici, tete itd., svojim otro-kaui, birmancaru, žlahtnikam itd., ali prijatli prijatlani, pri-jatlice prijatlicam; ne pa razločna spola eden drugimu. kar se ue spodobi in je nevarno, če so tudi dobri napisi. Toliko ob kratkim o I te reči, od česar bi se še marsikaj dalo govoriti. Pristavimo samo še to. de kupčevavci z medenino gotovo ne budo s temi nedolžnimi versticami na zgubi, ampak zanesljivo na dobičku, ker so mnogotere okoliši-iic, zlasti za otroke, v ozir vzete. Zraven tega pa si ne bodo tistiga strašniga mlinskiga kamna na vest nakladali, od kteriga Jezus govori zastran unih, ki uedolžuost zapeljujejo.
Iz Ljubljane. Včeraj precej popoldne so na Mahu v Cerni vasi trem gospodarjem pohištva iu več drugim pa kozolci in šupe pogorele. Oginj je mende ob krušni peki na dan prišel. Ko bi kmalo ne bilo gasiluic iz Ljubljane, bi bil oginj še deleč dalje segel. Tudi nekaj živine je pogorelo.
Iz kraštijt'. .Sveta keršanska katoliška vera je vir prečisti, iz kteriga se zajema zaresno izobraževanje: brez vere je ni prave izobraženosti, ne omike veljavne. Ravno zato je pa ncogibljiva potreba, da vera ne samo um, spomin, ampak tudi serce obsega iu navdaja, da človeka tako rekoč vsega prevzame, iu pa da sc človek poglavitni zapovedi keršanstva: ..Ljubi Gospoda svojiga Boga čez vse — bližnjiga pa kakor samiga sebe." prostovoljno, popolnama in z veseljem podvcržc. lu sc li to zgodi, potem še le je človek v resnici pripraven, uapredvaii v izobraževanji s pravim vspeham iu sicer napredvati toliko, kolikor mu je v njegovih okolišiuah in pri njegovih dušnih zmožnostih mogoče. Sveta vera iu iz nje izvirajoča ljubezen keršanska ne poznate tukaj na zemlji uobeniga počitka, nju geslo (glasilka) je: „vcduo naprej ua potu popolnosti, toraj tudi ua potu praviga izobraževanja." ..Otročiči," je večkrat sv. Janez ponavljal svojim učencaui, ,,ljubite se med seboj." Učenci, slišati vedno eno in ravno tisto, so bili nejevoljni, in ga vprašajo, zakaj de zmeraj te besede ponavlja; apostelj pa odverne ter pravi, da jc to povelje Gospodovo, iu zc zadosti, če se le to samo zgodi. Ljubezen, sveta keršanska ljubezen, je potemtakim, jc po izreku sv. Janeza sama človeku zadosti, in zakaj? Zato, ker ljubezen, kakoršna izvira iz svete vere, nikoli ne počiva, ker je ncutrudljiva v napredvanji v vsem, kar je ua potu proti popolnosti; ker je zapopadek zarčstiiga življenja v nar blažcjšim pomenu, in prijatlica vsega, kar je v resnici dobro, blago in lepo, toraj kakor vera tudi ona prijatlica zaresne, veljavne izobraženosti. Človek je prosta, jc svobodna stvar, in ravno ko taki tudi zmožen, se mikati iu izobraževati, iu spet jc vera. ki je svobode perva in nar veči prijatlica. Vera brez svobode se celo misliti ne more, misli si svobodo preč, iu včra neha včra biti. Ali pa je mogoče brez svobode moralno kraljestvo? So li mogoče brez njč dobre dela? Se zamore govoriti od plačila iu kazni, od nebes in pekla? Bi bila mogoča cerkev in v nji vse naprave v Božjo čast in človeku v zveličanje? Sploh, bi bila mogoča vera za človeka, ko bi človek prost, svoboden ne bil? Nikakor ne. Ravno zato tedaj, ker je človek prost, svoboden, je tudi vera zanjga mogoča, iu ker vere brez svobode misliti ui, pa vender je
ravno to živo spričevanje nar tesnejši zveze med svobodo in vero, temeliti dokaz, da je vera svobode perva, neločljiva prijatlira. torej tudi prijatlica omike in izobraženosti. Vera pa tudi uči, koliko imenituiši dc je duša od trupla, kaže vir. iz kteriga izhaja popačenost natore človeške, naznanja dolžnosti, daje, in sicer edino ona le, prave pomočke ua roko, se vzdigniti iz te popačenosti, rešiti duha iz sužnosti telesne, ter tega unimu, truplo duši podvreči. In le-ta, kateri je pri svoji prosti volji za gospodovanje duha nad trupla m. ne pa trupla nad duhatn, in se trudi in bojuje in v tem trudu iu boju truplo duši podverže in pokorno stori, je zares prost, ui suženj svojih strast, temuč pravi zaresni junak. Taki ne streže lahkomišljeno svojim počutkam, ne živi po slepim nagnjenji spacene natore, se ne da vleči hudobnim strast i m, ne zapeljevati vabljivim »lastim, temne ravna po svojim spoznanji, se določi za to, kar mu pamet veleva, kar mu vest polerdi, kar mu vera odkazuje, kar je v resnici dobro, blago, tudi pred Bogam veljavno, ter to stori, nasprotno pa opusti, in ko bi ga še tako težko stalo; on ni mašiua. temuč prosta stvar, ni sužen. ampak sam svoj. častivec je pravice in resnice, kakoršni vera naznanja, ter je spolnovavec natank iu vsega, kar ga vera uči, kar snu vera ko pravo dobro in blago kaže iu terdi. to pa vse v duhu ljubezni keršanske. Bolj ko toraj človek gnave spacene natore kroti iu zmaguje, voljo pa krepča iu vnema za vse. kar ve.-l. kar vera poterduje in priporoča, bolj tudi je prost, bolj svoboden v svojim djauji iu ravnanji, zato pa tudi bolj pripraven za pravo omiko, za veljavno izobraženost. Izobraženost tirja prosto voljo in svobodno gibanje, in ravno ronične svobode, torej tudi prave omike perva in nar zveslejši prijatlica je sveta keršauska katoliška veta. Sicer ima ona zapovedi, dane vernim v spolnovanje. ali tč zapovedi ne morajo nikogar sirovo in silovito, človek živi po njih (ako mu je mar njegova lastna srečaj, ali pa ne | če jc vnemareii zavolj svoje lastne nesreče), kakor ravno sam hoče. so pa pot iz sužnosti telesne do svobode duha, toraj pot do tiste jasne višine, na ktero dospeli slednji gledati inora, kateri zel« izobraženosti ne le zunanje olike, ampak tudi /.notranje vrednosti in resnične veljave. Beseda ..mora** velja sicer tudi pri veri. vender ic pri otrocih, in v oziTU ua dobrote in duhovne dobičke, ki so z vero sklenjeni: za navadno vsakdanje življenje ji je le beseda ..naj" lastna. Ona ne sili nikogar, velikovec pusti ua prosto voljo, podvreči se cerkvi ter Bogu služiti, ker le pod to pogojo je dosezba srečne večnosti zagotovljena. Vera nc dela potem takim nikomur sile. se popolnama s svobodo strinja, in to je od ene strani vzrok, od druge pa ljubezen keršauska, de loči previden, živovercn kristjan greli, zmoto od o>ebe. osebo miluje. greli pa sovraži in zmoto zametuje, zato pa tudi brez sovraštva, v miru. v keršanski spravi iu prijaznosti z bližnjim živi, ali saj živeti si prizadeva, če prav ta ti ali uni napčnosti služi, ali se v verski zmoti znajde. Ne sirova sila, nc nadležnost. ne sovraštvo in zaničevanje. temuč edino le molitev, opomini, iz\irajoči iz ljube/.!.i. izgledi keršanski in piepricauje, posebno ua znanstvenim polji, so pota v cerkvi ko t.|naniieijici svete vere. greli zavračati in zatirati zmote. Tukaj popolnama vel|ii izrek Gosnodov: ..Vse. kar koli hočete, da vam ljudje store, tudi vi njim storile, zakaj to je postava in preroki." Cerkev želi ljubezen . zato pa tudi ljubezen skazuje iu ima ravno zavoljo tega tudi pravico, tiijali ljubezen nasprotno. S tem pa pridemo k drugi dolžnosti, ki nas veze. ako smo izobraženosti resnični in pravi prijatli. Ni namreč zadosti, skerb imeti, da vera um, spomni iu serce navdaja, da človeka tako rekot vsega prevzame, in »icer tako. da .-e človek poglavitni zapovedi keršanstva prostovoljno, popolnama iu z veseljem podverže. temveč sveta dolžnost je tudi, da se vera in cerkev, shraniteljica njena, ne zaničujete, da se ena kot diuga ne ctrti. ne psuje, ali celo sovražno ue napada. Kdor hoče in sp-štuje izobraženost. 011 mora spoštovati tudi
vire njene, in resuica in neoveržljiva resnica je, da kdor vero ali cerkev zaničuje in napada, on ui zastopnik, ampak zopernik in nasprotnik omike.
Iz Marburga. B in ko št no nedeljo. Danes so milostljivi kuez in škof v stoljni cerkvi pridigovali, veliko mašo peli iu po tem zakrament sv. birme delili. — Ročno popoldan so se podali na birmanje v šeut - lenarško dekanijo. — Preteceni teden so se opravljale tukaj farne poskušnje, kterih se je 11 gg. duhovuikov vdeležilo.
Iz Gorice 15. maja. — Dokler je dete nedolžno, se kaj rado šuli okoli svoje drage matere, ne manj rado pritiska svoje ustnice na materino lice, de ga serčno poljubi. Naj sladkejša beseda mu je „mati," iu zopet ,.mati" mu je ljubši od naj lepše igrače, prijetniši od naj okusniše jedi, dražši od naj blišečuišiga draziga kamna. Menim, da jo nikakor globoko ne zabredem, ko si mislim : Svet jih ni še popoluama popačil, greh jih ui še v svoje verige peklenske zarijavil lajistih vsih, ki radi zahajajo v Mariine cerkve, ki radi zdihujejo pred Mariiuimi altarji. ki serčno kušujejo Mariine podobe, ki se z veseljem in hrepenenjem vdeležujejo Mariinih pobožuost; kajti ..ljubezen do Marije jc pot človeka k Bogu" ( Avg.) l*o tej kratki, pobožni opazki se oglejmo na šmarniško pobožuost. Obhaja se letaš pri nas očitna šinaiuiška pobožnost v štirih cerkvah : pri fari sv. Ignacija ua Travniku in sv. Vita na Plazzuti, v kapelici „neoma-deževaniga spočetja" in pri čč. oo. kapucitiih. Pred altarji s cvetlicami okinčaniini iu razsvetljenimi z obilnimi lučmi se najpred popčva lepa pesem „o aniabilc Maria" in pa povsod z enakim napevaui. V imenovanih pervih treh cerkvah bere duhovnik ua odpevano pesem kratko premišljevanje v tali— janskem jeziku, ki ga dokonča s tremi „čast bodi Bogu" iu v sklep odmoli še z ljudstvain latinske litanije Marije device z dolicuiini latinskimi molitvami. Duhovnik odstopi in ljudstvo Marii v slavo drugo pesem odpojc. — Naj boljši iu naj lepši se pa Smarnice imajo pri čč. oo. kapucinih ob sedmih zvečer, letaš v pervo. Po odpeti omenjeni pesmici jc pridiga po talijansko v stranski kapelici, kjer jc na altarji izpostavljena lepa podoba Marije device. Pridigo ima č. o. Ar ha nge I Principi, kapucin iz jakinske krajine. Po doveršenim govoru, ki pol ure terpi, molijo v. č. o. gvar-tlijau s pričujočimi sv. roženkranc po latinsko. Med tem pa, ko duhovnik k velikimu altarju gre, se zopet glasi na koru Mariina pesem. Izpostavi se koj presveto Rešuje Telo in po odpetim „trikrat svetim" se podeli sv. blagoslov. Veseli smo pač, viditi z zgorej omenjeno opazko še vedno v sercu. kako de se dobri naši Goričani obilno vdeležujejo Mariine pobožnosti v vsih cerkvah; zlasti pa s hrepenenjem prihajajo iz celega mesta v kapucinsko cerkev poslušat očeta Arhaugela.
O. Aihaugel je že leta 1858 postne pridige imel v veliki cerkvi. Poslušavci ga pa tudi še vedno v hvaležnem sgominu imajo. Prišel je revni samotarec ob samostansko svobodo v deželi, kjer laški prenapetneži svobodo na vse geilo vpijejo iu jo tudi na vse korito odpirajo, tode strast-u i kam, ki so jim po volji in drugoverčanam, ki jim škerbijo sv. vero, naj veči zaklad ua svetu. Gostoljubno sprejet od tukajšnjih miroljubih čč. oo. kapucinov, ostane med njimi morde toliko časa, dokler prckucuhna povodenj nekoliko ue poneha iu golobica z oljkino vejco miru ne privihra. Mnogih Goričauov serčua želja je, naj bi jih o. Arhangel pred smertno uro več ue zapustil. Presoditi ga po zunanji telesni obliki, je o. Arhangel bolj reven iu slaboten, tode zmožen je v nmljivosti, mogočen v talijanski zgovornosti, plameč v sercu, v kterem ima globoko vcepljeni dve presv. iineni: „Jezus in Marija." O Jezusu iu Marii je pripravljen govoriti vsaki dan. K Jezusu in Marii pripeljati vsakiga človeka ua svetu, daroval bi vse svoje moči, dušne in telesne. Le gola prostovolja, je de se je po doseženim privoljenji svojih sedanjih prednikov poprijel omenjenih šmarniških govorov, ki jih bo vsaki dan iiepretergama skoz celi tekoči
mesec imel. — Ali kaj pomaga vsa skerb, ves trud, vsa zgovornost in modrost tudi Salomonova njemu, ki jo ima iu njemu, ki jo posluša, če Gospod Bog rašče ne prideva! Torej: Naj razlije Božji žegen se Nad Marii ne spoštovavce vse!
J. Furlani.
Razgled po heršanttkhn svetu.
Narobe - svet. Pošteniga gospodarja so tolovaji napadli, so se polastili njegoviga premoženja, poslopja, zemljiša, deržine in otrok; njega so pa oropaniga pregnali, rekoč: zemlja je naša, vse je naše, mi smo vse osvobodili, ti si trinog, ti nimaš nič pri tem posestvu! Pošteni gospodar pa je imel še mnoge zveste, ali prav reči, nar veči del vsi so bili zvesti; samo de so od tolovajev strašeui mnogi molčali, mnogi so se pa tudi očitno vojskovali zoper tolovaje, roparje in ubijavce, de bi pravi, dobri in pošteni gospodar zopet svoje pravice zadobil. Vse to so „1 i b e r a I n i časnik i*' po svetu vidili. In s kom so ti poganjavci za pravico in resnico (?) potegnili? Poslušaj vesoljni svet! Poganjanje zvestih prijatlov uniga pošteniga gospodarja za pravico so imenovali in imenujejo rop, punt, „(Tmtriebea itd. Ali se ne pravi to, pravici in resnici v zobe pljevati? — Kdor meni, dc je rečeno le pravljica, naj se ozre na Laško in na to, kar od tega pišejo širokoustni časniki, ki imajo pravico, ravnopravnost in kdo ve, kaj še, na svojim čelu, pod čelam pa sovraštvo katoliške cerkve iu pravice; časniki, ki hočejo vse bolje in vse drugač vero znati, kakor pa se iz ust njih sliši, ktere je Gospod za to postavil in jim oblast dal; časniki, kteri slepijo, de zdaj sploh velja pri ljudeh narodovnost in „Landerconfoderationen" več kakor pa vera. Se hujši pa jc, ker časniki z Lahi v rog trobijo iu lažejo, de je Rim „ognjiše rovarstev, kačje gnjezdo" itd. Ilvala lepa časnikam za take laži in obrekovanja! Saj vemo, ka-košuiga duha de so. De je Rim res ognjišč rovarstev, ki jih zoper sv. Očeta počenjajo Kavurci, Garibaldeži, Mazzi-neži v imenu Italije, tudi mi sami terdiiuo, pravi ,,Pozor* iz Prage. Tode ti časnikarji ne imenujejo Rima iz imeno-vaniga vzroka z unim primkam: Kavur, Garibaldi, Mazziui so (jim) domoljubi iu junaki...; kdor se njih derži, če bi tudi v kervi brodil iu ljudem strehe nad glavami palil, se imenuje domorodec, sin Italiiu. junak. Italijanski in po njih nemški malopridni listi sedež sv. Očeta samo zato s tako gerdim primkam pitajo, ker kralju Frančišku 11. pribežališe privoši, ker papež noče po volji Kavurjevi nesrečniga kralja od sebe zapoditi, iz Rima pregnati. Ko je bil Košut, ubegši iz Ogerskiga, v Carjigradu pod sultanovo hrambo pribežališe našel: kdo je podpiral in hvalil takratno avstrijansko ininisterstvo, ki jc na to gnalo, de naj Košut tako blizo nc ostane? In kdaj so dotični dnevniki Angličanam v zlo šteli, de vsakimu politiškimu pregnancu, tu kraljevcaui, tam republikancam francoskim, nemškim, laškim pribežališe dajejo? — Ravno nasproti časniki dostikrat tako djanje p »sebno angleško prednost imenujejo. Ali je tedaj treba Rim obrekovati iu sv. Očeta pikati, de je pri njem nesrečni kralj pribežališe našel? Recimo pa, de bi imenovani kralj res delal, kar sc mu podtika, dc bi sc s silo zopet svojiga kraljestva polastil, ki mu je s silo in izdajstvam ugrabljeno. Bodi si, de bi v Rimu svoje ljudi zbiral in jih v Ncapel pošiljal; bi vender ti ljudje ne imeli pravice, Rim s takim primkam pitati. Lani je Garibaldi v Turinu v Genvi itd. pred obličjem kralja, ki je bil v prijatelstvu z napolitanskim kraljem, za južno Italijo, za Sicilijo priprave delal: so mar takrat „Siecle" itd. Turin in Genvo imenovali ognjiše rovarstev, kačje gnjezdo itd.?.... Dotični listi radi zavra-čujejo na to, kaj k temu poreče zgodovina. Menimo, de se bo drugač obnesla, kot se čislarjem Kavurjeve politike in domoroduc ljubezni Garibaldovc dozdeva.... Zgodovina bo odgernila in po pravici sodila, ako Bog da, in zanesljivo se bo skazalo, kdo je bil resničniši ljubivec laškiga
naroda, Pij IX. ali pa Viktor Fmanvel; kdo ima na vesti več ljudske kervi in nesreče, Frančišk II., ali njegovi nasprotniki. Tako piše češki „Pozor" bolj obširno. — Je pa tudi to obrekovanje, de Frančišk II. iz Rima vojake pošilja na Napolitansko, temveč ravuo nasproti: Frančišk II. ne le de nič ne prizadene, temveč je že večkrat svojim zvestim prigovarjal, de naj boljših časov pričakujejo ter uaj zaderge sedanjih časov nikar še hujši ne zapletajo. ..Jest sim svojo dolžnost do konca spolnoval; nadaljno storiti je lložja reč,** je rekel kralj. Tudi poglavar v Rimu, mogr. Mattcucci. jc kraljeve prijatle, kar jih je v Rimu, k sebi poklical, in jih je v imenu Frančiška II. prosil, de naj se razširjanja v ti reči zderžijo. Vender rovarji Pija IV. in Frančiška II. z drugimi častitljivimi možmi vred svoj pot krivičijo. češ. de napolitausko ljudstvo zoper piemonteške roparje podpihujejo. Taciga podpihovauja pa tudi kar nič ui treba, ker jc ljudstvo brez tega zoper Pieinonteze silo razdraženo. V ..Kolu. III." pišejo od te reči, kar je morebiti prijatle rovarjev nar boli podkurilo. Neki Chiavone se je že delj časa v okrajini .,Terra di Lavoro" s Sardiuci vojskoval za kraljevo stran, pa na svojo roko in ue ua kraljevo povelje. Krog in krog je bil deželo kviško spravil in je v krajih: Fondi, Mon-ticelli, Lenola. ('astri in Catnpo di Mcllc Pieinonteze pregnal in vlado Frančiška II. oklical. Mogel se je pa pred močnimi sarditiskimi kardeli na Rimsko umakniti, potem ko je bil pri Campo di Melle še trop 300 Piemončanov v beg zapodil. Ko bi ne bilo zopet izdajstvo vmes prišlo, bi bil Chiavone piemonško topništvo iu vojskno robo pri Lori s spretnim zasukam v roke dobil. Tode možje osvobodovavci si z izdajstvam pomagajo, kakor lažnjivi časniki z lažmi.
V	gosposki zbornici jc grof Tliuu pri ncočitiiim pogovoru zastran pisma (adrese) tlo svitliga cesarja svoje prepričanje razodel, de Avstrija ima naravni iu zgodovinski poklic, biti hramba katoličanslva in jc svetoval, dc naj se ta misel tudi v pismu zaznamnja. Desiravno jc bil predlog od kardinala Svarcenberga podpiran. ga vender zhornica ni sprejela. Recimo, uaj bi bilo na Avstrijanskim toliko protestantov ali judov, kolikor jc katoličanov, in bi sc bilo unim v prid ravno to svetovalo, kdo ve. s kolikim ploskanjem bi se bil predlog sprejel! Prav primerno k temu ,,Volksfrd." opazuje, de sc ni pomišljevalo, iu sc šc dandanašnji po nekoliko zgodi, »le se Avstrija ..nemška moč" imenuje, desiravno jc le S milijonov Nemcov in 27 milijonov druzih narodov; kdo bo pa katoliško lastnijo ali značaj Avstrii tajil, ko je 27 milijonov katoličanov zraven S mi-lijonov drugovereov? Patre* couscripti, ki jim je za edino močno Avstrijo skerbeti, k temu zavmenu še niso dozoreli, dc edinost sploh je katoličanstvu, v krivoverstvu pa razpad. Zatajba katoliškiga značaja Avstrije zanesljivo ne bo močnejši storila; toliko je gotovo. Grofu Thunu pa slava in poštenje, ki je katoličanstvu očitno pričevanje dal.
V	sercu tirolske dežele, med Meran-am in Bocen-aiu. so 1. majuika veličanko skazovanjc v prid verske edinosti na znanje dajali. V večer tega dne so namreč po vsih gorah. verhih in starih gradovih veseli kresi goreli. Grad Tirol je bil obdan z venci lesketečih ognjev in na več mestih so se razločile čerke f«. K., (to je, Glaubcus-Fiuheit, edinost v veri), II. L. T., (to je, llocli lebe Tirol, slava preslava Tirolam) in druge z ognjem narejene pismcnkc. S hribov so možnarji pokali, dc sc jc po dolinah vse razlegalo in slovesnost močno povzdigovalo. — Bog živi Ti-rolcc, ki jim je mar za naj boljši blago!
Kolikor manj vere, toliko več morije. Zraven tega, de se je te dni ogerski grofTcleki, protestant, samiga sebe umoril, tudi dunajski listi prav pogosto morije in samomore naznanujejo. Pri taki luči vere. kakor jo dunajski dnevniki prižigajo, boljšiga sadti ni pričakovati. — Princa Napoleona tudi vedo jako pikati, dc se noče v dvoboj podati; mi pa menimo, ko bi mož čisto nic druziga dobriga nad seboj ue imel, je to nekaj, da zaničuje gerdo morijo.
ki je v sramoto ne le keršanstvu, ampak sploh človeštva? Od kod so se neki ljudje dvoboja učili? Morde od juneov in kozlov, ali pa od psov in mačk!
Obojni protestanški občini na Dunaji tirjate, de naj se pri mešanih ženitvah zagotovila (reverzi) za katoliško odrejo otrok opušajo, dc naj bi učenika za zgodovino in modroslovje bila zmirej zvcrstama en protestant in en katoličan, in de naj ee k vsim učilam protestantje in kato-ličanje enakomerno dopušajo, pri tem kaj pa de se je v nčmar pustilo, de je v nemškoslovanskih okrajinah le samo 300.000 protestantov. I»ri tacih prederznostih, pravi „M. Sonutagsbl.," se pa Tirolcam za zlo jemlje, de si prizadevajo. protestante manj ko je mogoče na vrat si pustiti.
Sa Laškim se godi in sliši zdaj vse, karkoli je pod solncam gerdiga in strašniga. Neki 20letin hlapčon laškiga rovarstva v Markah se jc v svoji prenesramnosti prederznil, v cerkvi očitno izpostavljeno sv. Kešnje Telo preklinjati. Tisti trenutek ga glava začne boleti in v malo dneh jc bil mcrlič. V smertnih brilkostih je iskal pri Bogu milosti in je bil previden s ss. zakramenti. Kako je vse prebivavstvo po okrajini stermelo. si jc ložej misliti, kakor pa zapisati.
kterim diši garibaldizem in kavurizem, naj bero, če hočejo, kar pripoveduje ..1'nita cattolica" iz Nca-pclna 27. mal. travna , kako so namreč karabinicri delali s prednikam oo. redemtoristov v mestu Rossano. Stotnik Grandinctta pride k prav pobožnimu duhovnimi! predniku in reče: ..Vi ste moj jetnik in morate umreti." Potem so po samostanu vse prevcrgli. kakor roparji znajo, in so pograbili denar, ki jc bil pobožnim mniham za živež prihranjen. Poveljnik o. prednika odpelje, in de bi ga ostrašil mu sabljo na vrat nastavi iu se dere: ,,1'mrcti morate!" Ko pa pater serčno odgovori: ..Tu me imate le," je orožje odmaknil. Potem so vjet iga v Kosenzo vlekli in ga po poti nadlegali, kakor so mogli. ..Olikani esvobodovavec" poveljnik je nalaš uhogimu slabotnimi! možu tako hudo tobačni dim v obraz puhal, de je poslednjič v omcdlcvicc padel. Ta tat je uhogimu mnihu tudi po žepih brodil, in ko jc našel škatljico zdravil (kininskih svalkov », jc kričal: „To je strup, s kterim jc nam vsim hotel zavdati." iu moral je o. prednika, vse svalkc na enkrat požreti. — O ti presrečna Italija, kako te tvoji možje osvoboduje tvoje svobode, tvojih otrok in tvojiga denara in premoženja!!
Duhov h he zadeve*
V	ljubljanski š k o f i i. Fara M e r n a peč je g. Jan. Kraško vic-u, duh. pom. v Semiču, podeljena.
V	La v a u t i n s k i škofi i. t', g. Andrej Sirk je izvoljen fajmešter za šeut-Lorenc pri Ptujem, — in č. g. Albert Nagi, fajmešter za C i r ko vee. — Prestavljeni so gg. kaplani: Martin Krainberger v Za vee; — Franc Klavžer v šent-Maks pri Ptujem; — Andrej Ferlan na spodujo P u Is kavo. — Umeri je č. g. S i ni o u To po lui k, fajmešter v Kemšniku. K. i. P.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta: L. D. fraucosk cekin sovren-dora); — II. K. veliki križev tolar.
Za afrik. misijon: S Studenca GO gld. — G. G.: cekin, t. j., 10 fr. — Dve ženski 2 gld. — Dobrotniki s Studenca so poslali velik zaboj prav žlahtniga sadja, ki srno ga ravnokar dalje odpravili. S tem dobrotnim daraiu so misijoiiu posebno vstregli; Ilog njim in vsim dobrotuikam njih darove obilno povračuj!
Vogovori z gg. dopiso v a v v i.
G. J. V.: Posebna hvala! kakor vselej. — G. J. P.:
Troppo tardo. — G. Fr. K.: Bog plati! — G. J. F.: Gra-tias! kakor sploh. G. —d—: Zdaj se ni moglo; drugo drujikrat.
MSG QW BA&KAM.
Nad Balkanam jasno ee nebo prostira,
Nad glavo mu svezde vžiga tiha noč; Mir izliva dol' iz vecniga se vira,
Serce vzdiga stvarnice neznana moč. Pod Balkanam mlad Bolgar otožno stoka,
Za lepoto rajske zemlje mar mu ni; Vre m j mlada kerv in hrabro serce poka, Desna zdaj za persi, zdaj za meč derži. Vidi polomesec k zvezdam kvišk moleti —
Znaminje ošabno grenke sužnosti — In hitrej mu jame vroča kerv kipeti,
Z večim serdam le za ojstri meč derži. Vidi kol'ko sere za večni Rim že bije,
Kofko bratov že v naročje mu hiti —: In le bolj še ran'jo dvoma ga harpije,
Hujši le vihar po persih mu dervi. Od zahoda čuje topov sc germenje.
Divjih se požarov zvezde rudeče — : In zabliska meč se — serca hrepenenje,
V boju pogasit zdaj prot' zahodu gre. — In 'z nar višji kope veličastno vstaja
Gorski duh Balkana — varli Bolgarije, Skerbin mu obraz, serce sc tuge taja.
Proti jugu dol' oko protivno zre. Zdaj se iz-za gore vzdigne luna bleda,
krasni vid odpre se krog in krog —: Sivi stare izdihne, gleda — gleda. In raz kope dol' se čuje mili 6tok:
..Kje so časi. kje so dnovi, kje prostosti zlati dar?
Kdaj balkanski vam bregovi Bo zasvetil sreče žar 'f4
„Kjc je sreča, kje jc petje. Kje veselja sladki glas? —
Naš'ga serca žlahno cvctje Je posmodil divji mraz!*4
.Prek Morave milo stoka Slavne zemlje hrabri sin;
Na zdertinah revne joka, Serce poka bolečin I*4
„Sužna mati ga rodila, V lastni zemlji ptujc živi;
Pesem mila obmolknila, Strah jo v persih zaduši !4
.Naših mater hrabre sine Zoper brate Turk podi;
Kerv junaške se mladine Za sovražnika cedi!4
.Kdaj minulo bo terpljenje, Kdaj minula tamna noč?
Oh! od kod nam bo rešenje. Oh! od kod nam bo pomoč?4 —
„t'uj ! — Previdnost kuje meče, In vam, Slave brambovci!
Koder bistra Sava teče, Se sočutje že budi!4
„'z lastne tudi domačije Sreče dar nam bo scvetel;
Seme že pod zemljo klije, Kmal' bo žetve dan prišel !4
„Glej! kar sreče vse preseže, Kar ne splača celi svet —:
Zopet vez nas z Rimam veže, Boj duha je že začet!4
.Ze je ^grestvo" ostarelo, In podstava mu trohni;
Serce mu je merzlo, velo, V truplu več življenja ni !4
„Ogenj pa. ki serca greje, Zdaj iz Rima nam žari —,
'z Rima duh prostosti veje — Duh življenja, duh moči!"
„Voljno zdaj se jarm nosimo. Kmal' osoda se prične;
Up k nebesam obernimo, Seme že vsejano je!4
.Ko zori t ve čas se bliža, Ko že klasje k tlam visi —:
Takrat kviško, znamnje križa! Da se v Stambolj zabliši!4
„Daljni svet se bo začudil, Ko se boj bo čudni vnel;
Polomesec bo v prah se zgradil, Sivi Štambolj se zavzel.4
„Sem k Balkanu pritecite,
Ko doni rešenja glas; Slave sine se skazite,
K slavi kliče Slava vas!4 —
Duh zdaj vtihne, zadnjikrat okrog pogleda, Hrib se trese, on pa v skalah se zgubi. Zopet žarno sije zvezd nešteta čeda,
Luna zopet mirno svojo pot hiti. kdor iz spanja pod Balkanam se je zbudil,
Ko pod zemljo se je čul potresa glas, Ta zavzel se je in jako se začudil,
Pa se vlegel spet zdihvaje: ni še čas! — —
L. Klinar.