M DOLENJgmtIST Ustava poudarja meacDcinsuu sodelovanje ^Kn!fi^aste,i.c iz Žužemberka dela pri avtomatu, 2mogSvos,|iaT„rdenzatorje in iih razvršča P° berikl™ 1 T° £ *a seda* edin* avtomat v žužem-olaSi „°br.atU-4V bližn« Prihodnosti pa bodo delo večanl,, T'-.8*0,™*" in hkrati Pripomogli k po- "varno, bente na 3. strani današnje številke našega lista! Na VI. razširjeni seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je v razpravi sodeloval tudi sekretar OK ZKS ljubljanskega okraja tovariš Mitja Ribičič. V uvodu je poudaril, da je ustava osnovno izhodišče za politično akcijo komunistov. Družba kot svobodna skupnost proizvajalcev je z ustavo še bolj široko odprla poti za najsplošnejše obravnavanje pro blemov o našem nadaljnjem razvoju. Razširila je zahtevo po taki politiki, v kateri bi prišla pobuda proizvajalca in delovne organizacije še bolj do veljave. Kolektivno odločanje spodriva tradicionalne ozke okvire dela prejšnjih uprav in ožjih svetov. Mitja Ribičič je nato govoril tudi o nekaterih pojavih v posameznih občinah. Občina je naša temeljna družbena skupnost, ki ima izredno velike pristojnosti. To poraja na eni strani zdravo iniciativo in ambicije, na drugi strani pa tudi težnjo po avtarkiji, po zapiranju v upravno-teritorialne meje. Zato se prepočasi razvija koordinacija med ne- 19. februarja bo slavil Črnomelj 19. in 20. februarja 1941 Je bilo v osvobojenem Črnomlju prvo zasedanje SNOS, prvega slovenskega parlamenta. Pomembni zgodovinski dogodek so si črnomaljci zbrali za svoj občinski praznik in ga 19. februarja slavijo že vr-■to let. Letošnje praznovanje bo potekalo v znamenju 20-letnice zasedanja SNOS in bo 68 bolje organizirano kot PreJšnja leta. Pripravljalni odb<"' je določil takle program: *e nekaj dni pred praznikom bodo predvajali v Crno-lnUu, Dragatušu ta Semiču "Ime s partizansko vsebino, jazen tega se bo zvrstilo več »Portnih tekmovanj. 17. febru-arJa bodo domači izvajalci pripravili slavnostno akade-miJo, 18. II. pa bo v Črnomlju otvoritev avtomatične telefonske centrale z 200 priključki. Zvečer istega dne bo v republiški skupščini v Ljubljani sprejem za preživele udeležence prvega zasedanja SNOS. 19. februarja bo dopoldne slavnostna seja občinske skupščine, ki ji bodo prisostvovali člani SNOS, delegacija republiške skupščine, glavnega odbora SZDL, AVNOJ, Predstavniki delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Delegacija s tega zasedanja bo položila venec na grobnico padlih, zatem pa bo sprejem v dijaškem domu. Ob 16. Uri ho za udeležence seje dramsku predstava SNG Iz Ljubljane, zvečer pa bodo predstavo ponovili za prebivalstvo Črnomlja. Razen tega bo v dijaškem domu od M. do 20. H- •>dPr-ta razstava domače obrti. Namenjena je- vsem občanom, predvsem pa preprostim delavcem, ki bodo na tej razstavi lahko dobili kup koristnih napotil za izvajanje učnega programa v šoli. Vse institucije, ki so delovale na osvobojenem ozem-v Beli krajini, bodo le-'o« proslavljale 20-lctnico v tistem kraju, kjer so delovale. Tako bo gostoljubna Bela krajina skozi vse leto sprejemala bivše partizane. Na ta način bo laže organizirati posamezne slovesnosti, hkrati pa pričakujejo večji priliv turistov. katerimi občinami, n.pr. v Zasavju, v Beli krajini, med petimi občinami mesta Ljubljane, mnogo je nenačelnih prepirov o sedežih podjetij, pojavlja se odpor pri združevanju sredstev za ljubljansko bolnišnico, mnogo je tudi nesmotrnih lokalističnih investicij. Občine včasih želijo, da se občanov družbeni interes ustavi v mejah občine. Toda ustava nalaga občini nalogo usklajevalca občanovih in skupnih občinskih interesov s splošnimi družbenimi interesi. Ustava poudarja medobčinsko sodelovanje, združevanje sredstev, ustvarjanje pogojev za zadovoljevanje potreb skupnega pomena, skupnih organov in služb, skupnih akcij in izmenjave izkušenj. LokalistiSna praksa občinskih vodstev postaja vedno bolj anahro-nizem, ker občani nočejo živeti izven sodobnih go spodarskih, kulturnih in družbenih tokov. To je »medvedja« politika občine, ker ne zna svojih slabo razvitih proizvajalnih sil povezovati s proizvajalci izven nje, ovira skupne investicijske naložbe in procese naravne gospodarske integracije. Zvezo komunistov v občini je treba iztrgati iz občinske zaprtosti in familiarnosti. Zveza komunistov v občini mora postati nosilec in pobudnik moderne komunikacije vseh občinskih samoupravnih in družbe- nih činiteljev s sodobnimi1 gospodarskimi in družbenimi problemi. Ko je govoril o procesu nadaljnje demokratizacije v Zvezi komunistov, je Mitja Ribičič dejal, da včasih, ko sedimo na sestanku, ko pozivamo komuniste na formalno enotnost, na disciplino, na sklepe, ko sprejemamo in kaznujemo, pravzaprav nismo mnogo podobni celici tiste velike organizacije, ki je povzročila tako velike premike v življenju naših narodov, ki je tako močno demokratizirala vsa področja ljudskega ustvarjanja. Kot marksisti pa vemo, da smo toliko svobodnejši, kolikor bolj poznamo zakonitosti družbenega razvoja, vemo, da samo pristanek na skupne smotre, ki je odsev tega spoznanja, lahko pomeni resnično spodbudo, voljo in veselje v političnem delu. Za to moramo v Zvezi komunistov bolj razvijati notranjo razpravo, borbo mišljenj, strpnos« do nasprotnega mnenjef, moramo dati več možno? sti in mnogo širša pooblastila našim članom, da preizkušajo svoja stališča v praksi množic. Praksa množic pa je pri nas delo v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, delo y organih samoupravljanja. Drevi spominski večer Antona Sovreta v Novem mestu Drevi ob 20. uri bo v Domu ljudske prosvete v Novem mestu spominski večer, posvečen mojstru slovenske besede in prevajalcu iz antične literature pokojnemu Antonu Sovretu. Na večeru bodo Sovretovo delo predstavili: književnika Božidar Borko in dr. Franjo Smerdu, prevajalca Silvester škerl in dr. Kajetan Gantar in Mara Cerne (RTV Ljubljana). Glasbeno spremljavo bo izvajala harfistka ljubljanske radiotelevizije šte-fica žužek. Obiskovalci večera bodo rokopise in književna dela Antona Sovreta lahko videli v avli dvorane DLP pred začet- kom prireditve. Izredno mikaven in nedvomno kvaliteten večer mojstra slovenske besede Antona Sovreta prireja v sodelovanju z Zavodom za kulturno dejavnost v Novent mestu Društvo prevajaj* cev Slovenije. Večer jI posvečen tudi kulturnemu prazniku, ki ga vsako leto slavimo na dan smrti največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Posvet dolenjskih gradbincev Občinski sindikalni svet v Novem mestu pripravlja bazenski posvet sindikata gradbincev, katerega se bodo udeležili predsedniki sindikalnih podružnic in predsedniki DS gradbenih podjetij iz Dolenjske z grosupeljsko občinA vred. Razpravljali bodo 0 produktivnosti dela in ekonomskih rezultatih ^ gradbeništvu in industriji gradbenih materialov tef o pripravah na volitve o£ ganov delavskega samoupravljanja, ki bodo leto«. Posvet bo 20. februarja pri SGP Pionir v Novem mestu. Predvsem bodo govorili o težavah, ki se pojavljajo v gradbeništvu in v industriji gradbenega materiala v zvezi z uvajanjem 42-urnega tednika in odpravljanjem kategorije osebnih 'dohodkov do 25 tisoč dinarjev. Sezonski značaj obeh panog zelo otežkoča ukrepanje v tej smeri. NOVI KADRI - NAŠA BODOČNOST Samoupravnim organom delovnih organizacij in občinskim skupščinam Naš sedanji, še bolj pa prihodnji razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti nujno terjata čedalje večjo in trajno skrb za vzgojo strokovnjakov, visoko kvalificiranih delavcev na vseh področjih našega življenja. Dosežki dosedanjih izobraževalnih prizadevanj višjih, visokih, srednjih, strokovnih šol in vseh drugih načinov vzgoje tem potrebam nikakor ne zadoščajo. Zaostajanje, ki se še očitneje kaže ob prizadevanjih za večjo produktivnost dela, za uvajanje moderne organizacije, tehnike in tehnologije in za učinkovitejše in kvalitetnejše delo družbenih služb, je mogoče odpravljati z zavestnejšo akcijo celotne družbe, še posebej pa vseh delovnih organizacij in občin. Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije zato poziva vse delovne organizacije in občinske skupščine, naj nemudoma analizirajo dosedanja prizadevanja za vzgojo strokovnjakov, v zvezi s tem posebej in vsestransko prouče politiko štipendiranja in na podlagi temeljitih analiz sprejmejo ustrezne sklepe. Analize štipendijske politike v zadnjem času kažejo celo upadanje števila podeljenih štipendij, zaostajanje njihove višine za rastjo življenjskih stroškov. Ti podatki mimo tega opozarjajo, da zlasti v komunah pri štipendijski politiki ni dovolj razumevanja za skladen razvoj vseh področij. Prav tako kažejo podatld, da delovne organizacije niso storile dovolj za strokovno usposabljanje članov kolektiva, še očitneje se vse te pomanjkljivosti izražajo ob dejstvu, da delovne organizacije niso v celoti izkoristile sedanjih olajšav za financiranje izobraževanja. Delovne organizacije in občinske skupščine bi morale v zvezi s tem zlasti upoštevati: — da je potrebno razvijati veliko skrb za vse oblike izobraževanja; pri tem je treba razvijati tesnejše medsebojno sodelovanje delovnih organizacij in občinskih skupščin s šolskimi ustanovami tako glede vsebinskih kakor materialnih vprašanj; pri povečanju števila štipendij je treba zajeti skladno vsa področja, vse vrste šolanja, in voditi takšno politiko, da bodo vsestransko razvijale sposobnosti delovnih ljudi, zlasti naj-nadarjenejših; posebno pozornost bi morale gospodarske in druge delovne organizacije posvetiti šolanju tistih, ki so se že izkazali z delom (študij na vseh vrstah in stopnjah šol — redni in izredni študij ipd.). — da je potrebno znatno zvišati višino štipendij, ki se morajo prilagajati rasti življenjskih stroškov; iskati je treba različne diferencirane oblike, ki bi spodbujale štipendiste za kvalitetnejši In hitrejši študij in upoštevale različne življenjske pogoje; kot eno izmed dopolnilnih oblik pomoči bi morale razvijati kreditiranje, pri čemer je možno kredit v skladu s študijskimi uspehi študenta in dijaka odpisovati; — da je potrebno trajno razvijati tesnejši in pristnejši stik štipendistov z dajalci štipendij; — da je potrebno hitreje razvijati tudi družbeno materialno bazo študirajoče mladine (domove, internate, menze itd.). Za to nalogo bi morale skrbeti tako družbeno-politične skupnosti kakor delovne organizacije. Delovne organizacije bodo imele letos na razpolago znatno večja sredstva za izobraževanje. To jim bo narekovalo in omogočilo širšo in smotrnejšo uporabo teh sredstev, pri čemer bodo morale upoštevati tako interese lastnega napredka kakor tudi širše skupnosti. Delovne organizacije in družbeno - politične skupnosti naj v pripravah za perspektivne plane še podrobneje prouče celotno problematiko vzgoje strokovnjakov in z ustreznimi programi začrtajo dolgoročnejšo politiko usposabljanja svojega kadra. Trajna skrb za uresničevanje te pomembne družbene naloge bi se morala ustrezno izraziti tudi v njihovih statutih. Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije ponovno poziva delovne organizacije in družbeno - politične skupnosti, naj takoj ustrezno ukrepajo, vendar pa naj te naloge ne pojmujejo samo kot enkratno in kampanjsko, pač pa kot izredno pomembno in trajno usmerjenost, ki je od nje odvisen naš hitrejši družbeni razvoj. Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije Ta mesec bo posvet o sezonskih delavcih Okrajni sindikalni svet v Ljubljani je na nedavnem plenuimi razpravljal o sezonskih, delavcih in zadolžil ob-činske svete, naj pripravijo posvete predstavnikov prizadetih delovnih organizacij. Občinski sindikalni svet Novo mesto pripravlja takšen posvet v februarju. Na nJem bodo načeli predvsem vprašanje, kako sezonske delavce aktivno vključiti v delavsko samoupravljanje, pa tUdI T družbeno-poliitično In kulturno življenje kolektiva in okolja v katerem živijo. VREME OD 7. DO 15. II. 1964 Sredi februarja padavine « ohladitvijo, sneg do nižin. V ostalem pretežno suho lil milo. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Opustimo odvečne fraze Nekje na Dolenjskem. Sedim na sestanku in poslušam referat. Sprva z zanimanjem, nato se čedalje bolj dolgočasim. Preveč napihovanja in fraz. Le čemu? Organizacija, katere poročilo poslušam, se Ima s čim pohvaliti, le da bi morala biti beseda o doseženih uspehih stvamejša. Ljudje, ki sedajo na sestanku, niso prišli z Marsa. Tudi sami so bili priča dejavnosti svpje organizacije. Se več: tudi njihovo delo je tvorilo to dejavnost. Zato prav dobro vedo, da niso bili doseženi »največji« uspehi in da organizacija ni storila »vsega, kar je družba od nje pričakovala«. To so Iraze, ki naj bi garnirale poročilo, ga naredile privlačnejšega in zanimivejšega, v resnici pa zmanjšajo verjetnost tudi vsega tistega, kar je bilo z dobro voljo in tru- NAŠ AKTUALNI KOMENTAR dom zares storjenega in doseženega. Sploh bi morali prekiniti e prakso, da dajemo raznim letnim konferencam in sestankom manifesta ti vni značaj. Res je tega vse manj, povsem pa mitingarstvo in parolarstvo še ni izginiro iz našega življenja. Se zmeraj bo ljudje, ki pozabljajo, da socializma ne gradimo le z »živio« in »horuk«; s tem pravzaprav najmanj. Graditev socializma je vsakodnevno, često tudi zelo drobno delo, in to vsepovsod: na delovnem mestu, v šoli, pri razgovoru o proizvodnji in delitvi, v medsosedskih odnosih in tako dalje, žal pa se pogosto dogaja, da spravljamo na papir, v načrte deila organizacije krasne ideje o tem, kako bomo v okviru stanovanjske skupnosti urejali razne probleme, kako bomo skrbeli za človeka, kako bomo pomagali socialno ogroženim in podobno, ko pa je treba vse to uresničevati, naenkrat zmanjka uresničevalcev. Le ko bo treba spet sestavljati poročilo o preteklem delu, bodo prišli spet skupaj, da bodo zapisali, kako so urejali razne probleme, da je veljala vsa skrb človeku, koliko da je bilo storjenega za razvoj socialističnih odnosov itd. Kadar gre za organizacijo v občini ali celo v enem izmed mestnih naselij, človeka nujno motijo take splošne fraze, ki nič ne povedo, če je organizacija prispevala k razvijanju socialističnih odnosov — in nedvomno je, če je količkaj živahnosti v njej — je treba izraziti to konkretneje, tako da bo vsakomur jasno, kje in v čem se manifestira napredek socialističnih odnosov. Razumljivo, da je to težko izmeriti brez ostanka, toda to še ni razlog za to, da si pomagamo s frazami. Ko dajemo obračun o svojd organizaciji — najsi bo taka ali drugačna — se je treba ozreti okrog sebe, pa bo mogoče zapisati o socialističnih odnosih tudi kaj konkretnega. Poglejmo na primer, koliko so v podjetju, kjer smo ugotavljali rani nevšečne motnje v odnosih med ljudmi, krenili naprej — k boljšemu. Ali smo storili vse, da bodo člani kolektiva resnično imeli občutek, da so neposredno sodelovali pri izdelavi svojega statuta in da je to zares njihov statut? Kaj vse smo storili, da bi stanovanjska skupnost zaživela tudi v zavesti prebivalcev naselja, ne pa le v glavah posameznikov, ki zmeraj znova načrtujejo to in ono, naredijo pa bolj malo? Na sestankih porabimo preveč časa za obveščanje, ki pogosto izzveni kot šolski pouk. Mar ni že čas — spričo napredka tehnike, množičnih sredstev obveščanja itd. — da v čedalje večji meri obveščamo ljudi po drugi, krajši, učinkovitejši poti, sestanke in seje pa porabimo za to, da se bomo pogovarjali, izmenjavali mnenja, če treba, kritizirali in seveda odločali, namesto da samo poučujemo? človeka, ki se čedalje bolj zaveda svojega družbenega položaja, moti razprava o družbenem planu, v kateri občinski možje neutrudljivo govorijo, kaj bodo vse naredili, če bodo na voljo sredstva. Morali bi drugače: raz-govarjati se, kaj bomo storili, če bomo vsi skupaj napeli vse sile, poiskali vse rezerve, V sodobnem svetu niso vojaški udari nič nenavadnega. V nekaterih delih sveta so celo nekaj običajnega. Toda najsi bodo nevsakdanji ali običajni, zmeraj pomenijo, da tam, kjer do njih pride, nekaj ni v redu. To velja tudi za Južni Vietnam, kjer je pretekli četrtek po treh mesecih spet prišlo do vojaškega udara. Prvega novembra lani so južnoviet-luunski generali ob prikriti podpori ZDA strmoglavili diktatorja Ngo Din Diema, ki je skoraj deset let vladal v Južnem Vietnamu ob podpori Američanov. Washington se je nadejal, da bo z odstranitvijo Ngo Din Diema v Južnem Vietnamu krenilo na bolje, da se bo vojna proti gibanju Vietkong, ki ima svoje korenine tudi v Severnem Vietnamu in celo na Kitajskem, nadaljevala z večjim uspehom kot doslej. V Južnem Vietnamu divja že skoraj deset let državljanska vojna med vlado v Sajgonu in gibanjem Vietkonga, ki se je utrdila na deželi in si v precejšnji meri — zlepa, a tudi zgrda — zagotovila sodelovanje kmetov. Vlada v Sajgonu ni tako spretna kot Vietkong. Ta je v glavnem skušala strahovati kmete, pri tem pa dostikrat kazala skoraj popolno nerazumevanje za njegove potrebe in psihologijo. Čeprav ZDA in generali, ki so prvega novembra lani izvedli vojaški udar, niso pričakovali, da bo ta korak v Sajgonu v kratkem povzročila občutne spremembe na bolje, so vendarle upali, da se bo začel položaj polagoma obračati na bolje. Toda položaj se je začel obračati na slabše. In to občutno. Vietkong je zelo spretno izkoristil zmedo, ki je vladala v deželi več mesecev pred odhodom Ngo Diema in po njegovi smrti. Se bolj se je utrdil po vaseh, posebno v nepreglednih močvirjih na območju delte, ki jo tvori vele-tok Mekong ob izlivu v morje. Januarska velika operacija proti Vietkongu na območju delte, pri kateri je sodelovalo 50 helikopterjev, ki so prepeljali Brezkončna vojna da je prav kmet tisti, ki na svojih plečih najbolj čuti to nesmiselno državljansko vojno. Težko je reči, kaj si misli, ker se boji tako vladnih čet kakor tudi Vietkonga. Eden in drug sta neusmiljena in veliko vprašanje je, če so tudi cilji Vietkonga tako čisti, kakor trdijo. Obstaja upravičena bojazen, da Vietkong le ni tako zelo domače gibanje, ampak da preveč posluša navodila od zunaj. Naj bo tako ali drugače, eno je gotovo: južnovietnamsko ljudstvo je sito krvave in nesmiselne državljanske vojne, ki se vleče že skoraj deset let in ji ni videti konca, vojne za tuj račun. To razpoloženje je čutiti celo v Sajgonu in najnovejši vojaški udar, ki ga je izvedel Njugen Kan prbti triumvira-tu generalov Min, Don in Kim, pomeni ukrep proti »malodušju« in »nevtrali* stičnim tendencam«. Tisti ljudje v Južnem Vietnamu, ki so jeli razmišljati 0 nevtralizaciji tega dela sveta, so nenadoma našli oporo v diplomatski akciji francoske vlade oziroma generala de Gaulla, ki je s svojim priznanjem LR Kitajske in s svojo podporo nevtrali-stičnim tendencam kamboškega voditelja princa Sihanuka začel akcijo za nev-tralizacijo nekdanje Indokine. To seveda ne pomeni, da so bili pravkar odstavljeni južnovietnamski generali že zreli za takšno politiko. Res pa je, da so začeli čedalje resneje razmišljati tudi o taki rešitvi, saj postaja čedalje očitneje, da je državljanska vojna v Južnem Vietnamu, prav tako kot nekoč v Alžiriji, zašla v slepo ulico: ni ji videti konca, to pa pomeni, da ne more zmagati ne ena ne druga stran. dva tisoč vojakov na bojišče, medtem ko se jih je tisoč izkrcalo z morja, ni imela pričakovanega uspeha. Prvi nalet helikopterjev, ki so bili oboroženi z raketami, je res nekoliko zmedel viet-kongovce. Toda ti so se kmalu znašli in začeli divje streljati po helikopterjih s protiletalskim orožjem: sestrelili so dva in poškodovali sedem helikopterjev. Baje so vladne čete ubile 40 upornikov in pripeljale nazaj v Sajgon nekaj ranjenih vietkongovcev, menda zato, da so jih lahko pokazali fotografom in novinarjem. Boji v nepreglednih močvirjih in džunglah niso samo vojaške narave. V tem boju je najvažnejše to, kdo ima na svoji strani kmeta. Resnici da ljubo je treba povedati, izrabili vse možnosti. Zbor občanov ni samo za to, da nekdo nekaj občanom pove, marveč da jih vpraša, če soglašajo, ali so za tako ali drugačno rešitev, ali pa se s predlagano rešitvijo sploh ne strinjajo in predlagajo čisto nekaj drugega. Še se zgodi, da na kakem občnem zboru, kjer sploh ne bi smelo zmanjkati snovi za konkreten razgovor in dogovor o delu, namenijo polovico referata »zunanjepolitičnemu nregledu«, ki je v resnici le slaba, zelo slaba kompilacija časopisnih poročil. To je, milo rečeno — naj md oproste tisti, katerih se to tiče — podcenjevanje in zasmehovanje razumnosti ln razgledanosti našega delovnega človeka, ki gotovo nima radijskega sprejemnika in časopisa zato, da mu krasita dom. AH pa je to morebiti bezanje od resničnih problemov, o katerih bi bilo treba spregovoriti? Prav smešno je, če kaka organizacija, ki ima na svojem terenu obilico resnih problemov, pokaže več skrbi za zunanjepolitične dogodke kot pa za dogajanje na svojem območju. Če smo zaupali rubriki, ki nosi tako »aktualen naslov«, problem prevelikega posploševanja in frazarjenja tam, kjer bi morali govoriti konkretno, je to zato, ker smo prav v tem času priča številnim sestankom in med njimi tudi takim, kakršne smo opisati v tem sestavku. J. B. mezne liste vodstva podjetij premočan vpliv. V takšnih primerih seveda družbene organizacije tt organi samoupravljanja tovarniškega tiska ne uporabljajo kot svoje orožje. Tovarniški tisk na tehtnici Tovarniški tisk se je tudi v novomeški občini zadnja leta precej razširil. Brez dvoma je nastal in zrasel zaradi potreb po večji obveščenosti v delovnih kolektivih. Občinski sindikalni svet v Novem mestu pripravlja podrobno analizo tovarniškega tiska, v kateri bodo skušali ugotoviti njegovo uspešnost. Gre za to, ali Je tovarniški tisk zgolj infor- mator o dogodkih, ki so se že odigrali, ali pa morda deluje v mobilizacijski smeri tako, da proizvajalce vnaprej obvešča o pomembnejših dogodkih in jih s tem vključuje v odločanje in samoupravljanje. Analiza bo skušala ugotoviti tudi to, če so tovarniški časniki pri obravnavanju problemov dovolj samostojni, ker je videti, da imajo na posa- rKRATKL |:| IZ RAZNIH STRANI | TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED • Minuli teden je bil poln važnih dogodkov, ki jih bo kar težko dovolj tehtno in izčrpno osvetliti, ko pa smo tako na tesnem s prostorom. Vsekakor se nam zdi pomemben plenum CK Zveze mladine Jugoslavije, ki je z vsem svojim delom izzvenel v težnji, da se je treba boriti za demokratizacijo odnosov znotraj mladinske organizacije in d\ je treba bolj upoštevati želje, potrebe in težnje mladih ljudi. To so iako pristne, iz konkretne stvarnosti izvirajoče pobude, da ne more biti dvoma v njihov učinkovit odmev med mladino, ki si bo morala urediti življenje v lastni organizaciji bolj sproščeno. Zanimivo misel je povedal mladim udeležencem plenuma generalni sekretar SZDLJ Milentije Popović, ko je govoril o dveh smereh naše demokracije: prek skupščinskega sistema in prek Socialistične zveze. Dejal je, da sta na sedanji stopnji razvoja bistvena zakonitost in logika naše demokracije v temle: v okviru samoupravnega organizma odločati o lastnih zadevah, dogovarjati se o skupnih poslih in političnih akcijah; to predpostavlja našo sposobnost, visoko stopnjo politične dejavnosti delovnih ljudi. Druga pot, ki ne ustreza objektivnemu razvoju, je pot brez neposredne demokracije, družbeni posli se upravljajo prek administriranja, pisarniški prakticizem čedalje bolj odloča in konec koncev družbeni odnosi degenerirajo k etatizmu in birokratizmu. Organizirane zavestne sile morajo preprečevati vsakršne možnosti take poti, ker resničnemu napredku in socializmu ustreza samo ona prva pot, po kateri uspešno korakamo in ki nas doslej ni razočarala. • Prejšnji teden nas je presenetil še z eno novico, ki smo jo vsekakor dolžni posredovati našim bralcem: predsednik CS Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Viik- manovič je pred svojim odhodom na obisk v Romunijo napovedal bližnji kongres ZSJ. Povedal je, da bodo dobile sindikalne organizacije okrog 30 referatov, ki obravnavajo aktualna vprašanja našega družbenega in gospodarskega razvoja. To bo uvod v širšo razpravo med članstvom, ki naj sproži še druge probleme in tako prispeva k plodne- NEPOSREDNA DEMOKRACIJA - TO JE POT V SOCIALIZEM V NAŠIH POGOJIH mu delu kongresa. V središču pozornosti na samem kongresu bo problematika delitve dohodka. Kongres si bo po besedah predsednika Vukmanoviča zastavil in seveda tudi odgovoril na naslednje vprašanje: Ali smo v naši praksi do kraja uveljavili načelo, da vsak delovni človek prejema od družbe sorazmerno s svojim deležem v družbenem produktu? • Tokrat je bil na rešetu republiškega in gospodarskega zbora problem nadaljnjega razvoja obrti. Zasebni obrtniki, ki so gotovo z zanimanjem sledili tej razpravi na straneh dnevnega časopisja, so se zdaj končno prepričali, da ima tudi zasebna obrt lepo perspektivo, seveda če ostaja v mejah dovoljenega in moralnega. Poslanci, ki so v lepem številu diskutirali o prihodnosti obrti, so načenjali tudi vprašanja, v katerih se kaže človeška skrb za položaj obrtnikov. Tako je posalnec Edo Komočar razpravljal o potrebi no uvedbi pokojninskega zavarovanja zasebnih obrtnikov in o dovoljevanju kreditov. V razpravi so tudi poudarili, naj bi industrijska podjetja ob modernizaciji izločila vso tisto proizvodnjo, ki jih bremeni, se pravi majhno proizvodnjo, ki ni serijska. To naj prevzame obrt, s tem da se tudi ta čedalje bolj otresa ročnega dela in da tudi sama osvaja sodobno tehnologijo. Naglasili so tudi pomen kooperacije med zasebnimi obrtniki in družbenim sektorjem 0 Glavni odbor Socialistične zveze je naslovil odprto pismo samoupravnim organom delovnih organizacij in občinskih skupščin, v katerem jih poziva, naj nemudoma analizirajo dosedanja prizadevanja za vzgojo strokovnjakov. V pismu je nadalje poudarjeno, da je treba z zvezi z večjo skrbjo za vzgojo strokovnjakov, brez katerih ni modernizacije proizvodnje in večje produktivnosti, vsestransko proučiti tudi politiko štipendiranja. Na podlagi vsestranskih analiz tega vprašanja je treba sprejeti ustrezne sklepe. Teh nalog pa ne gre razumevati kot enkratne, kampanjske, marveč kot trajno usmerjenost. • Družbenemu sektorju kmetijstva se odpirajo nove možnosti. Banka mu namreč ponuja kredit brez soudeležbe, če izpolni določene pogoje. S kreditom, ki ga dobi, mora namreč plačati zemljo po ceni, ki jo določi banka za posamezne razrede zemljišč. Za hektar zemljišča prvega, drugega ali tretjega razreda je določena cena 110.0(111 dinarjev. • Vse, ki so poznali revolucionarja, idealom delavskega razreda do kraja zvestega Toma Brejca, člana CK ZKS, je močno pretresla vest o njegovi siniti. Podlegel je hudi bolezni. Z njim smo izgubili človeka, ki je žrtvoval vse svoje življenje za lepšo prihodnost delovnega človeka. Njegova pot v vrstah Partije se je začela zelo zgodaj In do zadnjega trenutka svojega življenja je korakal po njej. Za to smo mu hvaležni! Slava njegovemu spominu! • Ciprska kriza se je še poslabšala. Po neuspehu londonske konference na; bi prišle n» otok oborožene sile NATO. Predsednik Makarios pa odloi-no nasprotuje Izkrcanju teh čet ln poudarja, da bi prišle v pO* štev edlnole mednarodne sU* OZN. • Tudi glede panamske kri** ni dobrih novic. Panama W prisiljena kmalu se spet obrniti na Varnostni svet, ker je J< obupala nad tem, da bi Org* nizaciia ameriških držav (OAP) podprla njene zahteve po reviziji pogodbe o Panamskem pr«" kopu, • Jugoslavija utegne intern*' clonaliziratl vprašanje nemSK* odškodnine žrtvam nacističnega terorja, to se pravi, da utegn' predložiti vso zadevo medn* rodnemu sodišču v Haagu pa Združenim narodom. • Po obtožbah, da je bil drugo svetovno vojno Član P* sobnega nacističnega sodišča *J Poljskem, kjer je obsodil «* smrt aH prisilno delo števiin* Poljake, je suspendirani zah"*' nanemški minister za begune« Hans Krilger odstopil. • V Alžiriji in Maroku so 1* le zadnje dm katastrofalne pj plave, zaradi katerih je izguojf lo življenje prece.' ljudi. Tu* gmotna škoda Je velika. Po pj plavah na Jugu v Maroku. K)** Je ostalo 85.000 ljudi brez etf*' he, so v vzhodni Alžiriji privfj šali s hribov hudourniki, ki *" tudi povzročili hudo škodo. Solist »Chlcago American« J* v komentarju ob francoske^] priznanju LR Kitajske zapis*" »Kdor Ima de Gaulla za »ve*-nlka, temu niso potrebni vražnikl.« V ponedeljek na sejmu Kmetovalci so na novom* škj živinski sejem pripclj*" pretekli ponedeljek 562 p>* šlčcv, ki so jih vse, razen 2™ prodali. Cena se jc gibal* med 7.500 in 12.000 din. V* zen tega so se odvijale kulr čije za 207 glav jroveje živin*' ki pa ni šla posebno dobro * promet, saj je bilo proda«'' le 79 glav. Voli so veljali č pri članih in sprejete naloge sproti tudi uresničeval! Na posebni množični konferenci je seznanil člane z vsem, kar zadeva skrb organizacije za pravice članov; zvedeli so vse, kar mora vedeti član ZB o uveljavljanju delovne dobe in upokojitvi borcev, pomenili pa so se tudi o perečih problemih posameznih članov organizacije. Tako je odboru uspelo urediti številna stanovanjska vprašanja svojih članov, saj je vedno znal poiskati tudi pravilno pot do delovnih organizacij, v katerih delajo njegovi člani. Lani novembra so popisali 95 otrok padlih in živih borcev, ki so še v šolah ali v uku. Obiskovali so bolne in onemogle člane organizacije, zlasti pa so skrbeli, da so bili pogrebi nekdanjih borcev dostojni. Zveza borcev v Bršlinu je delala tudi lani predvsem prek aktivov ZB v treh večjih kolektivih. Zlasti je bil delaven aktiv ZB železničarjev, ki ima kar 211 članov, od tega samo v Novem mestu 118. Člani sodelujejo v številnih Organizacija ZB v Žužemberku je dajala obračun dela Skrbno pripravljeni nedav-' ni občni zbor je potekel v plodnem delovnem vzdušju. Poročila so pokazala vrsto uspehov' in problemov, ki tarejo organizacijo. Člani so sodelovali pri vseh akcijah in proslavah in so se jih udeleževali v polnem številu. Mnogo skrbi so posvetili onemoglim tovarišem, družinam in njihovim otrokom. Več jih nima dobrih stanovanj, zato so sklenili, da bo do v letošnjem letu zastavili vse sile in jim pomagali preskrbeti stanovanja. Kritizirali so brezbrižnost občinske skupščine, ki je varuh spomenika - in grobnice v Cviblju, saj se obnovitvena dela vlečejo že od poletja. Vsi so bili mnenja, da bodo morali posvetiti spomeniku, ki je prerastel krajevni okvir, več pozornosti. Drugače bo potrebno urediti okolico in lastništvo zemlje, ker stoji spo- menik. Bili so tudi mnenja, da je bilo že dovolj raznih komisij, ki so prihajale samo po dnevnice ... Ob koncu so ponovno izvolili stari odbor ira več kome-sij. Kekčev rekord Dobro se še spominjamo, s kakšnim prijetnim presenečenjem smo decembra sprejeli v Novem mestu premiero »Kekca«. Obisk Je bil nadvse dober, še večje presenečenje pa je prvi slovenski celovečerni mladinski barvni film dosegel v Ljubljani. Tam si ga je od 16. do 31. decembra v kino KOMUNA ogledalo že 110.752 gledalcev, kar je prav gotovo svojevrsten slovenski rekord. MALI OGLASI V NAŠEM LISTU VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEH organih samoupravljanja, posebno agiini pa so bili z gradnjo planinske partizanske postojanke na Karlovcih pri Hmeljniku. V celoti so uredili stanovanjska vprašanja, skrbe za izobraževanje članov itd. Zgledna je tudi skrb aktiva za grobove in spominske plošče padlih borcev NOV. — Aktiv ZB v Novnteli.su ima 40 članov; tudi tu so dokončno uredili vsa- stanovanjska vprašanja, skrbe za člane ln imajo dober stik z vodstvom tovarne. — Aktiv ZB pri PIONIRJU je uredil delovno dobo vsem svojim članom, sodelovanje med podjetjem in organizacijo pa je tudi tu zelo dobro in plodno. V organizaciji so tudi lani pobrali vso članarino. V načrtu imajo, da bi tudi v novi tovarni ISKRE ustanovili aktiv svojih članov. Organizaciji je bil lani priključen krajevni odbor ZB Kamence (s 119 člani) in KO ZB Prečna (32 članov), tako da je zdaj v bršlinski terenski organizaciji ZB združenih že 315 članov. Člani so na občnem zboru živahno posegali v razpravo in zasluženo pohvalili tudi delavni odbor, ki ga je lani vodil major JLA Jože Intihar z zvestimi sodelavci. — Ni odveč ugotovitev, da se je organizacija ZB v Bršlinu z aktivnim in vztrajnim delom povzpela med najdelavnejše v novomeški občini. Priprave za progo Presnica-Koper V Ankaran je prišla skupina strokovnjakov iz Ljubljane, ki bo vodila pripravljalna dela za gradnjo 31 km dolge železniške proge Presnica— Koper. Verjetno bodo prve skupine delavcev že prihodnji mesec začele prebijati predor pri kraju Dol. Najprej bodo po novi progi vozili samo tovore iz koprske luke, ki obeta postati ena največjih luk severnega Jadrana, pozneje pa jo bodo usposobili tudi za potniški promet. Gradnja bo veljala okoli 4 milijarde dinarjev in naj bi bila končana do konca prihodnjega leta. Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari In novi naslovi Kri, ki rešuje življenja Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Viktorija KoSir, gospodinja lz Dolnje Straže; Jože Kastelic, član kolektiva Novoles, Novo mesto; Franc Slmonclč, delavec lz Javoivoviee; Anton Pavlic, posestnik lz Vratna; Marija 2ullč, gospodinja lz Vratna; Fani Zagore, gospodinja lz Vratna; Jožefa Zagc-rc, gospodinja iz Javorovice; Jožefa Slmončič, gospodinja lz Javoroviee; Stanko Blatnik, delavec lz Gornjega Vrhpolja; Ivan Bratkovic, posestnik lz Apne-nika; Marija Bcccle, gospodinja lz Gornjega Vrhpolja; Alojz Skrbeč, upokojenec lz Šentjerneja; Martin Gru-bar, član kolektiva Komunalno podjetje Novo mesto; Marija Bratkovic, gospodinja lz Apncjilka; Anton Con-ta, elan kolektiva Kremen. Novo mesto; Ana Kuhnr, gospodinja iz Gornjega Vrhpolja; Boza Potočnik, gospodinja lz Cornjega Vrhpolja: Jožefa Bratkovic, gospodinja iz Gornjega Vrhpolja; Marija BrlSar. gospodinja lz Gornjega Vrhpolja: Ludvik Grozdnlk, član kolektiva Kmetijsko pos<*tvo Šentjernej; Jože Bobi«, posestnik iz Sel; Ciril Hudoklln, Štefka Ban, člana kolektiva Splošna bolnišnica Novo mesto. Morilcu Vinka Koletiča: 7 let in pol strogega zapora Lani 4. julija so ljudje opazili, da leži na poljski poti v bližini Soteljskega ves v krvi 82-letni Vinko Koletič iz Vidma-Krškega — Na kraju nesreče so organi LM našli sekiro — Kdo ga je ubil? Dogodek je močno razburil vse okoliško prebivalstvo in je vzbudil toliko večje ogorčenje, saj je slo za nasilno, smrt starčka, ki so ga ljudje poznali in so vedeli, da nikomur ni hotel ni zalega. Ko so domačini povedali preis-kovalnim organom, da so slišali ponoči na cesti Vpitje in da so se iz brestaniške veselice vTačali pijani delavci iz Krškega, se je preiskava obrnila v pravo smer. Morilec Jusui Gromilič, 33-ietni delavec iz okolice Prijedora, zaposlen pri »Pionirju«, obrat v Krškem, je bil kmalu odkrit. Obravnava, ki je bala pred kratkim na novomeškem okrožnem sodišču, je osvetlila dogodke tiste usodne noči. Jusui Gromilič je bil na večer pred praznikom 4. julija z rojaki na veselici v Brestanici, kjer je bilo tudi zanje vina in žganja dovolj. Ponoči je šel sam domov proti Vidmu-Krškem, za njim pa je šla večja družha, ki je prepevala dn kričala. Gromilič Je pod vplivom alkohola začel razmišljati o tem, kako so ga nekoč napadli ljudje in ga pretepli, zato se je iz bojazni oborožil s kolom, ki ga je našel ob cesti. V strahu pred družbo za njim, ki je bila vedno glasnejša in živahnejša, se je kmalu umaknil s ceste v breg in prišel do Kovači-čeve hiše, kjer je videl na vrvi viseti perilo. Na misel mu je prišlo, da bi si spel hlače, da si jih ne bi uma-zal, zato ;'e stegnil roko proti ščlpalkam na perilu. V tem je zakričali nanj lastnik Gromilič pa jo je še v večjem strahu ucvrl po hribu navzdol čez često na kolovozno pot. Tu je nenadoma na-, letel na moškega, ki je imel nekaj v rokah. Pozneje je videl, da je to sekira. V prepričanju, da ga hoče.'o orkaliti, je moškega, 82-letnege "Vinka Koletiča, udaril s koJoLi, nato pa še ležečega na tleh potolkel do kraja. Sodišče je ugotovilo, da Je splet dogodkov povzročil pri obtožencu čezmeren strah pred napadom, pod vplivom alkohola pa se je ta sprevr-gel v nasilje. Vinko Koletič se je znašel tudi v usodnem jutru na cesti zato, ker ponoči ni mogel spati in je imel navado vstajati ob treh zjutraj, nakar se je odpravil iskat dračje ob Savi. Zato je imel v rokah sekiro. Senat je odmeril Jusufu Gromiliću 7 let in 6 mesecev strogega zapora. Pri odmeri kazni je upošteval, da obtoženi še ni bil kaznovan, da je oče petih nedoletnih otrok, da je rasel v izredno težkih in zaostalih razmerah, predvsem pa dejstvo, da se je na obravnavi zpkal nad storjenim dejanjem in ga iskreno obžaloval. Bencin še preveč rad gori! Okrajno sodišče v Novem mestu je konec januarja obravnavalo kazenski spis Aleksandra Barto-lja, mlekarja iz Brežic. Obtožen je bil skrajno lahkomiselnega in malomarnega ravnanja z lahko vnetljivimi snovmi. 6. avgusta lani je okoli NESREČE ' ■-■ - ' ......-' Na poti z lova zdrknil s ceste Italijanski voznik osebnega avtomobila Annibalc Drobnig (1928) iz Trsta se je IS. januarja okoli 17. ure vračal i lova v Veliki Dolini. Na ozki in poledeneli cesti Velika dolina—Koritno ga je v dolinskem Jarku zaneslo s ceste in avtomobil se je prevrnil. Sopotnika Bruno Belto in Obaldo Kosutti, oba Tr-Eačana, sta se laže poškodovala, ur. Bcnigar, ki je bil z njimi na J0«"., ju je odpeljal v Ljubljano. Voznik prevrnjenega avtomobila je počakal na Obrežju do naslednjega dne, da so avtomobil postavili spet na cesto. Na vozilu je bilo za 100.000 din škode. Vožnja na svori vpirež-nega voza ni varna V vasi Zakot pri Brežicah se Je 18. januarja pripetila lažja prometna nezgoda. Voznik konjske vprege Martin Strgar se Je ob 11.15 vračal iz Brežic proti domu v Se-lah. Zadaj na svori se Je peljala na vozu tudi sedemletna Stanka Deržlč lz Bukoška. Cesta Je bila Poledenela, in ko je za voznikom Pripeljal iz Brežic osebni avtomobil LJ-172-71, ga je pri prehitevanju zaneslo v zadnji del voza. Pri 'em je Stanka Deržič padla po tleh jn se udarila na bok. Odpeljali so J° v bolnišnico. Poškodba ni bila "Uda, vendar bi se padec lahko »ončal bolj nesrečno. Voznik osebnega avtomobila Branko Smerkej Je utrpel za 30.000 din materialne škode. Ta nesreča naj bo v opozorilo voznikom konjske vprege in otrokom, ki se radi obešajo na vozove. Starši naj bi pred to razvado še posebej svarili šolarje. Pa tudi voznikom ne sme biti vseeno, če otroci sedajo zadaj na voz, saj se je to če večkrat slabo končalo. Prikolica na boku Na avtomobilski cesti pri Karteljevem se je 30. januarja ob 5. uri pripetila manjša prometna nesreča vozniku tovornjaka s prikolico RI 16-27 Mariu Rastorju. Ko je Rastor zavil s ceste v nezoran sneg, se mu je prikolica prevrnila. Škodo so ocenili na okrog 50.000 dinarjev. Slabo zavrto vozilo 28. januarja ob 5. uri ;e vo?il Nov-ak Lemajlc po avtomobilski cesti tovorjak ZG 58-83. Pri Je-seru blizu Trebnjega je nenadoma vozilo ustavil, ker je v hladilniku zavrela voda. Ker je bil tovornjak premalo zavrt, je začol drseti nazaj, pri čemer se je prikolica prevrnila. Škodo so ocenili na 80.000 dinarjev. Kamen padel pred avtomobil 2. februarja ob 19. uri je pri Peči na avtomobilski cesti pred osebni avtomobil LJ 147-66, ki ga je vozil Milan ngo, padel večji kamen. ligo se je peljal proU Ljubljani, ko je peljal mimo vseka, pa se je pred njegovo vozilo zvalil kamen\Ne-srečl se je hotel izogniti, vendar je vozilo kljub temu zadelo kamen in ga zdrobuo. Pri tem se je poškodovala Hgova žena Darinka. Škodo so ocenili na 100.000 dinarjev. 16. ure popoldne, na dvorišču mehanične delavnice IMV v Novem mestu vajenec Franc Tutin pretakal bencin iz rezervoarja tovornjaka v vedro, obtoženec pa je bil zraven. Naenkrat je ta zajel z rokami iz vedra bencin, ga odnesel okoli 2 metra vstran in ga z vžigalicami zažgal. v hipu se je vnel tudi bencin v vedru, goreti je začela vajenčeva obleka, tovornjak pa je bil ves v plamenih. Obstajala je nevarnost, da bi se ogenj razširil še na poslopja v okolica, pri čemer bi nastala nepopisna škoda. Mehanik Jože Kraljic, ki je vse to videl, se je na srečo takoj znašel in je goreči avtomobil odpeljal na perišče ter ogenj na njem pogasil z gasilskim aparatom. Franc Tutin, kateremu se je vžgala obleka, pa se je valjal po tleh in tako preprečil hujše opekline. Na avtomobilu je nastalo za okoli 400.000 din škode, lahko pa bi je bilo tudi 69 milijonov, če ne bi prisotna tako hitro reagirali. Pred sodniki je Aleksander Bartolj, ki je nesrečo povzročil, povedal: — Rad bi dobil bencin za očetov vžigalnik, zato sem se hotel prepričati, če je dober in če gori... Svojo lahkomiselnost pa je skesano obžaloval. Sodišče je ob upoštevanju vseh okoliščin in pa dejstva, da obtoženec še ni bil kaznovan, izreklo sodbo: 10 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Ta primer pa je ponovno opozorilo, da bencin še preveč rad gori in da je treba z njim povsod zelo previdno ravnati, naj bo v gospodarskih organizacijah, kjer imajo opravka z njim še mladi ljudje, ali pa v zasebnih gospodinjstvih. Dolgi prsti so mu samo v napoto... Alojz Jakobčič, delavec z Belčjega vrha, je poleti vzel iz Benčevega skednja bicikel, mu snel zadnje kolo in dinamo in ga odnesel. Ko je Stane Benc svoje kolo in dinamo prepoznal na kolesu neke tretje osebe, je to javil miličnikom. Ti so kmalu izsledili tatu, vendar se je ta izgovarjal. Rekel Je, da se mu Je z njegovim kolesom pripetila nesreča in da si je pri Benčevdh samo izposodil zadnje kolo, pa je bilo vse besedičenje iz trte izvito. Ja-kobčiču je prav takrat tekla pogojna kazen zaradi enakega kaznivega dejanja, kar pomeni, da se ni prvič lotil tuje lastnine. Občinsko sodišče v Črnomlju, ki je pred kratkim ta primer obravnavalo, je Alojzu Jakobčiču pogojno kazen preklicalo in izreklo novo, enotno kazen: mesec zapora in plačilo 10.000 dinarjev. Na podlagi odločb št. AB-8/1-64 in AB-14/1-64 sta Filip in Alojzija Bilobrk s Ceste herojev 17 v Novem mestu izgubila delo pri Cestnem podjetju. Bilobrkova sta se zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja pritožila pri ustreznih organih. Filip in Alojzija Bilobrk sta bila pri Cestnem podjetju od vsega začetka, pred reorganizacijo cestne službe pa pri Tehnični sekciji. Alojzija je najprej delala v vložišču splošnega sektorja, kasneje pa kot strojepiska v strojnem obratu. Od 22. novembra do 31. decembra lani je imela zaradi telesne šibkosti skrajšan delovni čas na 4 ure dnevno. V tem času je izkoristila tudi zadnje dneve svojega rednega letnega dopusta. Ker se ji je zdravje poslabšalo, je šla 2. januarja v novomeško bolnišnico. Tam je ostala do 6. POTEPTANA ZAKONITOST januarja. Od tedaj naprej je že bila v seznamu bolnih. O vzroku njene odsotnosti je najprej povedal Filip, nato pa je še sama odšla v podjetje, kjer je opravičila izostanek pri Stoparju in Radu Tataloviču. Nekaj dni kasneje je bila ponovno pri Tataloviču in mu med drugim povedala, da je še vedno v staležu. Filip Bilobrk je bolehal in ni delal od 10. do 24. januarja, ko je prenehal biti v staležu bolnih. V podjetju Je bil štiri leta zaposlen kot strojnik v strojnem obratu. Pričakovali bi torej, da so bila to dovolj močna opravi, čila za izostanek z dela. Toda to, kar se'je pripetilo Bilo. brkovima, presega vse meje normalnih odnosov med ljud. mi. Zgodilo se je, da je Alojzija Bilobrk dobila 28. janu. arja po pošti odločbo, s katero vodja strojnega obrata pri Cestnem podjetju Branko Ahčin ugotavlja, da je Alojzija 3. januarja samovoljno zapustila delo in neopravičeno izostala do 20. januarja. Na podlagi odločbe AB-14/1-64,' kt jo je podpisal vodja strojnega obrata Ahčin, ji je delovno razmerje prenehalo že 31. decembra 1963. Omenjena od-ločba je v nasprotju z določili 317. člena zakona o delovnih razmerjih, ker je bila Alojzija Bilobrk v odsotnosti T bolniškem staležu. Tudi njen mož Filip Bilobrk je bil na podlagi odločbe AB-8/1-64 ob delovno mesto pri Cestnem podjetju. V obrazložitvi je rečeno, da je neopravičeno izo-stal z dela od 13. do 20. januarja. O vzroku Filipove odsotnosti je bil pravočasno obveščen vodja avtoparka Jože Uhan. Prav gotovo je novica, ki je prispela po pošti, dala slutiti, da v celotni zadevi nekaj ni v redu. Prvič zato, ker je odpoved prišla adniinistrativno, drugič zato, ker se je pod skopo »obrazložitev« podpisal samo Branko Ahčin. Najbolj presenetljivo pa je, da so vsi, ki so vedeli, zakaj sta Bilobrkova izostala, molčali pri pisanju odločb o odpovedi. Zakaj so molčali, nihče ne ve, čeprav se zdi, da je vmes (vsaj do zdaj) dobro ščitena roka. Prav gotovo je ta roka vplivala tudi na spremembo od delavskega sveta potrjenega sklepa, da se Bilobrkovima dodeli stanovanja v novem bloku. Po izteku ustreznega roka ni bilo pritožb, le upravni odbor, ki je zatem zasedal, je spremenil sklep delavskega sveta. Upravni odbor je šel pri tem mimo vseh zakonitosti, ker v nobenem primeru ne sme sam spreminjati sklepov delavskega sveta. Spet se je treba vprašati, pod čigavo taktirko je to storil. Krnjenje zakonitih pravic delovnih ljudi na način, kot se je pripetilo pri Cestnem podjetju, je vredno vsega obsojanja. In spet se je treba vprašati, zakaj: ali zaradi nepoznavanja zakonitosti, ki v takih primerih ščiti zaposlene, ali zavoljo osebnih interesov (da se nekoga po najkrajši poti znebimo). Oboje je v zadevi Bilobrk možno. Kaznovano nasilje Ciganov Brata Marjan in Janko Braj-dič iz okolice Novega mesta sta domnevala, da ima njun rojak Janez Brajdič puško. Onadva pa bi jo rada imela. Ukvarjala sta se z mislijo, kako bi prišla do nje, 13. julija pa sta se odločila. Okol: tretje ure po polnoči sta vdrla v šotor Janeza Brajdiča na Kačjih ridah in zahtevala puško. Napadeni je trdil, da puške nima, zato sta Marjan in Janko Brajdič podrla šo- tor, po Janezu pa udarjala S ročajem sekire ter ga močno poškodovala. Novomeško okrožno sodi« šče je pred dnevi Marjanu in Janku Brajdiču prisodilo vsakemu po leto dni strogega zapora. Kazni sta precej strogi zato, ker so v zadnjem času zelo porasla ka? zniva dejanja nasilnega obračunavanja pri Ciganih, razen tega pa obtoženca nista bila prvič pred sodiščem. 5 Kosoman upre oči v tla, precej pa se skloni pokonci in nekako odvažno pravi: »Stric, lagal ne bom, po resnici vam povem, kaj mislim. Nikar me ne pregovarjajte. Zastonj-je. Glavo za glavo! Jaz moram enega tistih v roke dobiti, ki so mojega očeta mučili. Glavo za glavo, to sem se zarotil.« Kakor bi treščilo vanj, zgrudi se stari duhovnik na stol. Nobene besede ne more spregovoriti. Srpo gleda stričnika. »Enega, ln sicer poglavitnega, imam že na sledu in gotovo mi ne uide. Kadar bom svojo dolžnost izvršil, potlej se bom vrnil k vam in videli boste, kako bom pohleven postal. Zdaj pa svojega očeta ne smem pozabiti. On bi tudi ne bil kar tako pustil, ko bi bil kdo meni kaj prizadel.« »Moj Bog!« vzdihne stric. »Lahko noč, pri vas ne smem ostati,« pravi Kosoman odhajaje. »Baltazar!« kliče fajmošter, ko so 'se vrata za Ko-somanom zaprla. Ali Kosoman ni slišal tega klica ali ga ni slišati hotel, ne vemo. K stricu ga nazaj ni. Da ubogi starec to noč ni očesa zatisnil, to si Je lahko misliti, iujev sin pak je, prišedši iz stričeve hiše, pod plaščem skriti meč bolj priročno opasal, zavil se in krenil od Sv. Križa proti Srajbarskemu turnu, ne zmene se veliko za dež in vihar, ki mu je okoli ušes pihal. Nedaleč od grada je stala samotna koča, kjer se je še luč svetila. Tam potrka Kosoman na okence in zakliče: »Martin, odpri!« Vrata se od-Pro, Kosoman stopi v vežo. Ne dolgo potem ugasne luč in sliši se iz koče le polglasen pomenek. V. ZMENJENA ŽENITEV Gospodar v šrajbarskem turnu je bil vdovec. Imel je eno samo hčer, Heleno, katera je bila v tem času, ko se naša povest godi, blizu dvajsetih let. Njej Je bila namenjena po očetovi smrti dediščina vsega posestva šrajbarskega turna, želel je tedaj oče zeta dobiti, da bi mu bil po volji, vreden naslednik njegovega rodu, podpora njegovi hčeri in njegovi starosti. Ker je bila lastnija precej velika, ponujalo se je zetov obilo in starec je imel kje izbirati. Tudi Jošt baron Turen je prišel ravno s tem namenom, da bi svojega mlajšega sina Viljema ponudil. Mudil se je v gradu že več tednov. Med tem časom je grajski gospodar in gotovo z njim vred tudi njegov gost zapazil, da se je med lepo Heleno in mladim baronom prijateljstvo sklenilo, o katerem ni nobeden mogel dvomiti, kam meri. Graščak, kateremu se je mladi Turen vedel močno prikupiti, ni bil nejevoljen te zveze in pogodba med očetoma je bila hitro gotova in sklenila sta za-ročitev. Ker se je pa mladenič obema še premlad zdel za tako važen korak, ki človeka veže za vse življenje, in ker je graščak po pravici dejal, da je v tedanjih nevarnih časih treba trdnega, izvedenega gospodarja na gradu, pobogala sta se, da se poroka še za dve leti odloži. Med tem časom pak je bil Jošt Turen namenjen poslati sina iz dežele, da se kaj priuči, značaj utrdi in bolj možat postane. Ker se zaradi te pogodbe med očetoma, katere sta se tudi sin in hči veselila, ni več prav spodobilo, da bi mlada dva namenjena zaročenca pod eno stre- ho stanovala, sklene baron Jošt Turen zapustiti s svojim sinom gostoljubnega starega prijatelja na šrajbarskem turnu in vrniti se na eno svojih po-sestev, katerih je več imel. Debel sneg je bil zapadel. Popotovanje je bilo tedaj tačas, ko še ni bila dežela s cestami preprežena, prav težavno. Silil je graščak gosta, naj še nekoliko časa ostaneta, da sneg odkopni ali da se- vsaj pota razhodijo. Vendar, ker se je že božič bližal in iz gori orne njenih razlogov, ostane Jošt Turen pri svojem skle pu in določen Je bil dan slovesa in odhoda. Bilo je mrzlega meglenega jutra. Hlapci so imeli konje osedlane v dvoru, stara dva si sežeta v roke, nevesta se jokaje od mladeniča poslovi in koj potem odjahata plemenitaša, oče in sin s svojim hlapcem in dvema oboroženima služabnikoma, katera jima Je bil graščak za spremstvo do pol pota vsilil, rekoč, da morda vendar ni tako varno potovati po samotnih potih, kakor bi si mislil. Kmalu je gosta megla zakrila odhajajoče krdel ce očem starega graščaka in njegove hčere. »Zdaj bova zopet sama, Leniča,« pravi oče in se obrne v grad. Te besede izvabijo vnovič solze iz oči nevestinih. »No, dve letd bo kmalu preteklo in potlej bosta združena za zmerom; saj tudi popred nisi jokala, ko ga še poznala nisi,« pravi starec smejć se. »Jaz se bojim, da se ne bi kaj hudega pripetilo.« »Ne bodi neumna,« pravi oče in oba gresta lz dvora v grad. VI. V VINSKEM HRAMU Ravno to Jutro navsezgodaj je'bila v samotnem vinskem hramu nedaleč od pota, ki drži od SraJb"' skega turna proti Savi, zbrana druščina devetih mos. Po zastoju, nastalem zaradi sovražnega izpada, se je brigada s podvojeno silo vrgla na rušenje železnice Grosuplje—Kočevje. V nekaj dneh je bil ves Odsek med Predolami in Zdensko vasjo uničen. 13. februarja je sovražnik zopet poskušal z izpadom, to pot s pomočjo oklopnega vlaka, ki je pripeljal do Predol. V celodnevni borbi je bil sovražnik odbit. 15. februarja ponoči se je brigada pripravila za napad na sovražno postojanko pri cerkvi na Kopanju. Že prej so se Nemci in domobranci podnevi večkrat zadrževali pri cerkvi in obstreljevali z zvonika naše enote. Nazadnje so se v cerkvi in šoli naselili tudi ponoči. Zaradi svojega položaja je bil Kopanj precej važen, saj obvladuje vso železnico med Predolami in cušperkom in dohode k njej. Brigadi so bih dodeljeni trije topovi. Toda prišla je pred prazno postojanko. Sovražnik se je pičle pol ure pred napadom umaknil pod zaščito oklopnega vlaka in se odpeljal v Grosuplje. Brigada je cerkev in šolo zažgala, zjutraj 16. februarja, pa zasedla položaje nad Slivnico. 18. februarja je sovražnik zopet izpadel iz Grosuplja. Dva dni so trajali boji okoli Ilove gore, Kočevja in Cušperka. Sovražnik je uporabljal topove, nemško letalo tipa »Storch« pa je bombardiralo položaje. Po odbitem sovražnem napadu se je brigada umaknila v Kriško vas in Novo vas na počitek. 27. februarja zvečer je brigada odšla k Zdenski vasi in jo napadla. V vasi se je namreč utrdilo nekaj nad 200 Nemcev in domobrancev, ki so imeli tudi en top in tank. Vso noč je trajala borba na pristopih k vasi, v meter debelem vlažnem snegu in še po močvirnatem terenu. Zaradi megle je bila topniška priprava slaba, in tako napad prvo noč ni uspel. Podnevi 28. februarja se je brigada umaknila tla rob gozda okoli vasi, na pomoč je prišel tudi ba-aljon 12. brigade. Zvečer se je napad ponovil, to pot uspešneje. Topništvo je z nekaj dobrimi zadetki prisililo k molku utrjeno sovražno točko v cerkvi šv. Antona nad Zdensko vasjo. Z jurišem je bil nato sovražnik iz cerkve pregnan v vas. Položaj je tudi v vasi postal za nemško-domobransko posadko brezupen. Zato je sovražnik 1. marca okoli 2. ure zjutraj pobegnil proti Vel. Laščam. Pri tem je izkoristil slabo zvezo med prodirajočimi bataljoni, meglo in obliko zemljišča, štab 15. brigade je napravil resno napako, da je v smeri verjetnega sovražnikovega umi- RUDI PUSENJAK-URAGAN: _ 6 ka, tj. proti Velikim Laščam, pustil ob cesti dve četi, ki pa sta bih oddaljeni več kot kilometer ena od druge. Zato so Nemci in domobranci za pobeg lahko izkoristili jarek ob cesti. Kljub temu pa se računa, da so v dvodnevnih bojih imeli okoli 25 mrtvih in okoli 30 ranjenih. Brigada je imela 6 mrtvih in 20 ranjenih. Zaplenila je skupno z bataljonom 12. bri- fade 2 kamiona, top, tank tipa »Renault« brez kiju-ev ter večjo količino hrane, obleke in drugega vo-jaškega materiala. Kamiona in tank so naslednji dan minerji uničili, ker ni bilo bencina ^n ker zaradi visokega snega ni bilo mogoče plena odpeljati. Napad in zavzetje sovražne postojanke je za 15. brigado vsekakor predstavljal velik uspeh. Prvič je brigada sodelovala v večji akciji s sodelovanjem topništva, na izredno težkem ozemlju (za napadalca), v visokem snegu in hudem mrazu, dva dni brez hrane. Zato je bil komisar brigade kazensko prestavljen za komisarja diviziona v artilerijsko brigado 7. korpusa. Po izgubi Zdenske vasi so sovražne sile na tem delu "železnice izgubile iz rok iniciativo, 12. in 15. brigada pa sta zbrisali železnico še dalje proti Velikim Laščam. Od 12. do 16. marca je brigada skupno z oddelki VOS čistila ozemlje med železnico Grosuplje—Novo mesto in tako zvano »nemško meja«. V tem prostoru se je kretala Črtomirova skupina skrivačev ali »Crna roka« oziroma slovenski četniki. Do spopadov ni prišlo, ker je sovražnik vedno pravočasno opazil premoč in se umaknil. Po končani očiščevalni akciji se je brigada premaknila na sektor Polica—Grosuplje. S tem je varovala osvobojeno ozemlje v okolici Višnje gore in Stične pred vpadi iz Grosupljega. 20. marca v jutranjih urah pa jc sovražnik napadel 2. bataljon v vasi Polica. V partizanskih uniformah se je pretihotapil skozi položaje drugih bataljonov pred Grosupljem, druga skupina pa se je spustila od nemške meje v dolino in zasedla rob gozda za vasjo. 2. bataljon je bil v rezervi, zato je bila v vasi samo 3. četa, pratež, štab in 4. četa (minometalska), 1. in 2. četa pa sta bili v patrolah in zasedah, čeprav je bila nakana domobrancev opažena precej pozno, je delom bataljona vendar uspelo prebiti se iz obroča. Padli so 4 borci, 7 j_e bilo ranjenih, 4 pa so se vdali, oziroma so bili ujeti. Izgubljenega je bilo tudi nekaj orožja in opreme. Padel je namestnik komandanta bataljona, {»o imenu Franci, kar pa je bilo njegovo partizansko me. Bil je eden preživelih borcev iz Rašiške čete leta 1941. Pravega imena mu takrat ni nihče vedel. Konec meseca se je brigada zadrževala v neposredni okolici Grosupljega. Prvi položaji so bili na Bostanju m Lobčku, tako da se je ponoči slišalo, kako domobranci in Nemci ustavljajo straže na bloku. Sovražnik ni poskušal z izpadi, patrole 15. brigade in intendanti pa so ponoči prihajali do žice okoli postojanke. V tem času je brigado obiskala tudi misija ZSSR pri Glavnem štabu. V misiji sta bila podpolkovnik Bogomolov in neki kapetan. Ogledali so si prednje položaje in se nekaj časa pogovarjali s člani štaba brigade. Člani sovjetske misije se niso dolgo zadržali na položaju in so nas kmalu zapustili. Obisk sovjetske vojaške misije je pri borcih naredil dober vtis, pa tudi mi smo ga politično izkoristili. PROF. JANKO JARC 6 že 18. aprila je bilo sklenjeno poslati deputacijo in so bili nje člani že izbrani, »ali žal so sklep in izvedba sklepa za naš občinski odbor dva le preveč ločena pojma«, na čemer da se je razbil že marsikateri sklep. Zato apelira vsaj na čast tistih, ki so se prostovoljno prijavili za člane deputacije, in upa, da bo v kratkem mogel poslati razveseljivo poročilo, sklepajoč z željo, da bi se število »resnično liberalnih in neodvisnih« glav v mestnem svetu pomnožilo, občinstvo pa da naj bi z večjim obiskom občinskih sej dokazalo, da je njegova moč postala dejanj polna resnica. »Kar je javnosti odgovorno, je tudi javni kritiki izročeno...« V Novem mestu, kjer takega javnega obravnavanja in kritiko van j a sploh niso bili vajeni, je marsikdo prebiral ta dopis z mešanimi, občutki, posebej mestni očetje, ker jih dopisnik 31. julija ljubeznivo tolaži, da je tisti čas, o katerem tako srečni sanjajo in v katerem so mestni očetje med štirimi stenami, ne da bi jih kdo videl ali slišal, sklepali najprej o tem, kar je bilo zanje koristno, potem šele o tem, kar bi bilo v prid javnosti, že davno prešel in da velja sedaj pač delati javno, ker, »kar je javnosti odgovorno, je tudi javni kritiki izročeno«. Ob koncu šolskega leta 1862/63 je gimnazijsko ravnateljstvo izdalo letno poročilo, v katerem so bila vsa slovenska krajevna imena navedena v slovenski obliki in ne v nemških prevodih in spa-kedrankah. To je zbudilo pri nadrejenih šolskih oblasteh vihar, ki bi Novo mesto kmalu veljal višje razrede njegove gimnazije. Dopisnik Zorko, ki je ob smrti Primičeve Julije našel tako tople besede za Prešerna in njegovo ljubezen, je zdaj prvi javno udaril po uvajanju slovenske pisave slovenskih krajevnih imen v sicer nemški pisanem gimnazijskem poročilu in še po gimnaziji sami ter se ustil, da sedaj, ko je sama po sebi prenehala gimnazija »zu Neustadtl« in se preselila nekam v »Novo mesto«, za njo ni potrebno nobenega razširjevanja gimnazijskega poslopja več, ne skrbi za učila, kar vse bi se sicer imelo izvršiti v okviru jubilejne proslave. »BODI LUČ!« - za prodane hraste Občinski odbor pa se za vse to nd zmenil, in ko se je že jesen primikala, je sprožil Zorko svojo drugo mino na občinski odbor oz. župana. V dopisu z dne 8. septembra najprej obširno graja slabo razsvetljavo v mestu, kar da je postalo skoro usodno 18. avgusta, ko so kazina in strelci na strelišču proslavljali cesarjev rojstni dan, pa jih je sre- di noči razgnala nenadna nevihta. Častivredni slavil-ci so iz razsvetljenega ve-seličnega prostora prhnili v z gluho temo zavite in kot nalašč slabo nasipane mestne ulice in uličice, pri čemer je marsikdo nemilo treščil v kar sredi ulic nastavljene vozove in drugo ropotijo, dame pa da so si komaj upale premikati noge. Pot domov da je bila ravno tako velika nevarnost, kakor je bil prihod domov brez nepri-lik naravnost bajna sreča. Zato interpelira na občinski odbor, naj vendar že izreče odrešilno besedo »bodi luč!« in naj že vendar namesto redkih oljnih svetilk namesti večje štetilo petrolejskih in naj poleg tega že poimenuje vsaj prometnejše ulice, da ne bo mesto kot najpreprostejša vas in da ga pet-stoletne svečanosti ne zatečejo v tem — praštanju. Saj so hraste prodali in si to lahko privoščijo! Pa že je začel dopisnika razjedati dvom o uspehu tega poziva, zakaj občinski odbor sam se mu zdi kot ponosno in neupogljivo drevo, na katerem so izredno redki sadeži izredno visoko in je zato treba dolgotrajnih naporov, da človek kaj sklati. Zategadelj ponovno dreza zaradi izvršitve sklepa z dne 18. aprila: »Niti korak dalje se ni premaknila stvar, za katero ss celo mesto zanima in ki je postala za nas pereče vprašanje. Kako se naj to brezdelje opraviči? Kaj nima naš občinski odbor čisto nobenega ozira na javno mnenje? Ali ga misli odpraviti s ponosnim ignoriranjem?« Eno in drugo bi bila napačna taktika, zakaj on in njegovi prav nič ne dvomijo o uspehu ni odšla, ker cesarja večinoma na Dunaju ni, saj ima tam vendar svoje namestnike! Za prihodnjo sejo občinskega sveta, na katero morda ne bo treba dolgo čakati, pa zahteva objavo datuma in programa, zakaj če se dnevni red samo odbornikom pismeno javi, se pravi to onemogočiti zakonito priznano javnost sej, občinstvo pa prepustiti slutnjam in ugibanjem. Tri dni kasneje je mestnim očetom zopet dal lekcijo iz politične vede, grajajoč neiniciativnost županstva pri požaru v Kan-diji, češ »na eni strani hoteč biti avtonomen, na drugi pa, ko bi bilo treba odločevati celo v primerih lastne kompetence, zabarikadirati se za hrbtom politične oblasti in samo njo potiskati naprej, ne izpriča prav nič politične zrelosti našega občinskega predstojništva in nas sili k sramotni zgotovitvi, da ima konstitucionalizem pač dobro oblikovan vrh, pri nas pa žal še dolgo ne primernega temelja. Pred vsem se mora okrepiti občinsko življenje in mora pač tu pognati korenine svobodna samostojnost, če naj kdaj resnica postane stavek, da je svobodna občina osnova svobodne države«. Ko tudi ta udarec ni na rotovžu prav nič zalegel, je dopisnik začel že skoraj obupavati in je v dopisu z dne 6. okt. 1863 re-signirano spraševal občinski odbor, če misli resno prespati 500-letnico. In ali bi bil morda enkrat pripravljen izdelati lastni občinski statut in ga predložiti deželnemu odboru in po ustavi določeno obravnavo, da bi se v bodoče vsaj v nečem ločili Zorku in njegovi firmi je postalo malo vroče. Mestni očetje se izmotavajo Vendar je malodušje, s katerim je dopisnik Zorko zaključil svoj dopis kmalu skopnelo. Da odvrne od sebe nevoljo meščanov, ki si jo je nakopal s svojimi nesrečnimi napadi na gimnazijo in da pozornost meščanov ponovno obrne na razmere v novomeški mestni hiši, je napisal obširno poročilo o poteku seje občinskega zastopa, ki je bila 14. oktobra 1863. Za sejo je vladalo med meščani dosti veliko zanimanje, saj je bilo na dnevnem redu vprašanje ukinitve višje gimnazije in dana v razpravo vloga meščanov na občinski odbor z vprašanjem, kako daleč je že dospelo razpravljanje o predlagani jubilejni loteriji in z njo zvezam deputaciji na Dunaj. To vlogo so meščani gotovo vložili na osebno iniciativo dopisnika Zor-ka in s tem dokazali, da njegov bobneči ogenj v stolpcih Lajbaherice vsaj pri njih ni zgrešil svojega cilja, če ga je že na rotovžu. Vedelo pa se je tudi, da bodo na isti seji razpravljali o novi razdelitvi posojil iz vsote, ki jo je občina prejela za prodane hraste v Rasnem. To razdeljevanje posojil je meščane zanimalo vsaj toliko kot reševanje njihove vloge o jubilejni loteriji, ker je bilo ravno podeljevanje posojil v juliju takšno, da občinskemu odboru med. občani gotovo ni pridobilo simpatij: za razpoložljivih 3.000 goldinarjev se je potegovalo šest prosilcev in želelo posojila v višini 7.000 goldinarjev, odbor pa je Glavni trg z vodnjakom leta 1875 ob razvitju zastave meščanske garde deputacije in zato vprašuje, kako bodo mogli gospodje pred meščani in svojo vestjo opravičiti nastalo škodo, ko jo bo mesto gotovo utrpelo zaradi nerazumljivega zavlačevanja stvari, ki bi mestu prinesla trajne in vidne koristi. »Quousque tandem?« (Do kdaj še?) kliče ves razvnet in preti, da bodo možje, ki so to idejo spo-čell, sami osnovali svoj odbor in bodo prek občinskega odbora, če se že ta tej sramoti izpostaviti hoče, pod lastno firmo napravili vse, kar je potrebno za nje izvedbo. Smešen je izgovor, pravi dalje, da deputacija samo zato še od kakšne podeželske občine. Pa menda je teh zahtev že preveč, ko niti poslovnik za občinski odbor še ni sestavljen in tako ta parlamentarno organizirana korporacija že tretje leto brez njega životari. In obupan toži dalje, da novomeški občinski odbor nima prav nobene Ahilove pete in Je vsak, tudi javni napad brez uspeha: ne zadene, temveč se gladko odbije. Zato tega nenvaležnega dela ne bo več dalje opravljal. V tem pa se je v Novem mestu sprožil vihar zaradi ukinjenja višje gimnazije in tudi dopisniku dovolil posojilo le trem od prosilcev, pač pa ga dal v višim 1.050 goldinarjev tudi občinskemu svetovalcu J. Pollaku, ki zanj vsaj formalno prošnje sploh vložil ni. Tako postopanje je seveda moralo zbuditi nezadovoljstvo v meščanstvu, katerega so ravno v tem času trle skrbi za obstoj višje gimnazije, ki je v gospodarskem oziru pomenil za nje važno postavko. Zato so tudi z razumljivim zanimanjem zasledovali razvoj loterijskega vprašanja, verujoč, da jim njega srečna izvedba prinese morda le kake materialne koristi. KDO BO NAPOLNIL MOŠNJO ZA KULTURNO DEJAVNOST? Kultura ne živi samo na papirju ... Vsak rod je zajemal in bo zajemal iz Prešernove zakladnice tisto, kar mu je potrebno za pogon na poti izpopolnjevanja in napredka ... Prešeren je v vsem pravem, res naprednem prizadevanju slovenskih ljudi vedno in povsod pričujoč. OTON ŽUPANČIČ 0 Novomeščani se prav go-0 tovo še spominjajo lanske 0 republiške revije dram-0 skih skupin, na kateri so 0 domačini dosegli prvo me-0 sto, s tretjim mestom na 0 Hvaru, kjer je bila zvezna 0 revija gledaliških amater-0 jev, pa svoj doslej naj-0 večji uspeh. Živo so v spo-0 minu tudi razstave v pro-0 štorih študijske knjižnice, 0 ki jih je bilo 12. Ta usta-0 nova pa je kot matična 0 knjižnica preskrbela nove 0 prostore za ljudsko knjiž-0 nico v Novem mestu, 0 knjižnico te vrste v Šent-0 Jerneju pa je opremila. 0 Precej od tal je tudi že 0 dolenjska galerija, ki so 0 jo lani pričeli graditi po-0 leg muzeja v Novem me-0 stu. Dolenjski muzej je 0 nadaljeval svojo dejavnost 0 tudi s tem, da je v kar-0 tuziji Pleterje odprl kra-0 jevno muzejsko zbirko. Iz-0 redno važno pridobitev 0 preteklega leta pa je ne-0 dvomno tudi Zavod za 0 kulturno dejavnost v No-0 vem mestu. če te uspehe samo na hitro pregledamo, so vredni, da bi jih vpisali na vidno mesto kulturne kronike na Dolenjskem. S posebnim ponosom jim stoji ob strani tudi svet za kulturo pri, skupščini novomeške občine, ki je v svoji mandatni dobi marsikaj pri- Statuti kulturnih ustanov V razpravah so premalo poudarjeni družbeno-ekonomski odnosi — Ponekod Čakajo na vzorec — Posebno vprašanje: sofinanciranje medobčinske kulturne dejavnosti speval k hitrejšemu reševanju kulturne problematike v občini. Nič manj pomembna pa ni njegova nadaljnja eflcrb za delo na kulturnem polju, o čemer se je sam svet izrazil na svoji 2. rednd seji pretekli teden (29. januarja). Med drugim je na tej seji obravnaval letošnji plan dela v kulturni dejavnosti. Na podlagi dosedanjih u-spehov sestavljeni plan nalaga poleg ostalega študijski knjižnici Mirana Jarca, da uredi ljudske knjižnice v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah in Straži, v Novem mestu pa odpre pionirsko oziroma inladinsko knjižnico. V Mirni peči, Straži in drugje, čakajo na ureditev prosvetni domovi, ki jih je treba usposobiti za kulturno življenje. Novo mesto bo dobilo najkasneje do občinskega praznika Dolenjsko galerijo, v kateri bodo vse pomembnejše umetniške in druge razstave. Menijo, da tudi dom ljudske prosvete ne ustreza sodobnim potrebam. Predlagali so razširitev sedanje zgradbe, ker bi bila dela cenejša, kot če bi gradili novo stavbo. Nove potrebe zahtevajo od Zavoda za kulturno dejavnost, da uredi letos (oziroma kasneje) vprašanje kinematografov ter potujočih kino predstav, gledaliških prireditev in servisno službo za kulturne in prosvetne u-stanove. Občinski svet Svobod in PD ima nalogo vsako leto prirejati dramsko revijo v Novem mestu kot stalno kulturno manifestacijo v tem kraju. To je, razumljivo, okvirni program letošnjih del na področju kulturnega delovanja. Splošna želja vseh je, da bo tudi uresničen. Za uresničevanje tega-so potrebna sredstva. S temi pa letos ne kaže preveč dobro. Ker ugotavljamo, da so tudi v kulturi želje večje kot možnosti, bo treba tudi letos odločneje načeti vprašanje denarja. Ob tem se vedno bolj pojavlja potreba po u-stanovitvi sklada za kulturno dejavnost, ki ga novomeška občina še nima, ima pa že vrsto skladov za druge dejavnosti. Letošnja proračunska sredstva občine pa prav gotovo ne bodo tolikšna, da bi lahko že letos dobili ustrezen sklad. Vendar kulturna dejavnost kljub temu ne sme prenehati. Zato so bili člani sveta na zadnji seji mnenja, da bi lahko težavo ublažile gospodarske organizacije, ki naj bi prispevale določen znesek Zavodu za kulturno dejavnost, v okviru katerega se bo odvijalo kulturniško delo v občim. Posebna zvrst kulturne dejavnosti je spomeniško varstvo. Z njim se je do zdaj ukvarjal Dolenjski muzej. V občini je množica, kulturnih, zgodovinskih, etnografskih in drugih spomenikov, ki jih je treba obvarovati uničenja. Poleg neštetih spomenikov iz NOB so v občini zgradbe ve- like vrednosti, z obnovitvijo teh pa bi imeli dvojno korist: povečal bi se turizem, spomeniki pa bi bili ohranjat ni še za pozne rodove. Objektov, ki bi jih bilo vredno obnoviti je več. Med najpomembnejšimi so vsekakor naslednji: gotska cerkev V Pleterjah, mlin na Krki v Zar gradcu, žužemberški grad, grad Hmeljnik itd. Precejšnjo pozornost ja svet pretekli teden posvetil tistemu delu osnutka občinskega statuta, ki govori 0 kulturni dejavnosti, njenem razvoju in financiranju. Posebej je svet obdelal poglavja, ki govore o delu svetov za kulturo. K vsemu je imel nekaj manj bistvenih prt pomb. V počastitev Prešernovega dne Letošrnjo proslavo Prešer-novega dne v Ribnici je prire« dil prizadevni mladinski aktiv obrata Torbice v Sodra-žici. Nastopili so trikrat: 5. februarja zvečer v Sodražici, naslednji dan pa dvakrat V Ribnici; popoldne je bila prir reditev za vojake, zvečer P* v domu Partizan za prebivat ca Ribnice. Naš tudi rani program je bil v ceSoti posvečen našemu velikemu pesniku Prešernu. Po podatkih republiškega sekretariata za delo delovne organizacije kulturnih usta-noti pri izdelavi statutov zaostajajo za gospodarskimi or-Oanteacijami. Tako sta do konca leta 1963 izdelali svoja statuta samo dve kulturni ustanovi — (1,4 odstotka od vseh), 20 jih je obširneje razpravljalo o statutih in kon-ialo nekatere priprave, 59 (43,5 odstotka) jih je sprejelo teze za statute, a nekatere ustanove so Sele pričele de-to na tem torišču. Ponekod *o za osnutek statuta upora-oili dosedanja pravila, kar Pa ni v skladu z zakonskimi določili in nekaterimi spremembami v upravljanju in fi-nanciranju ustanov. V vseh delovnih organizacijah kulturno prosvetne in umetniške dejavnosti so ko-misije za izdelavo statutov Imenovali pravočasno, vendar je bilo nekaj primerov, da se te komisije niso takoj *n resno lotile dela. Nihče jih W poklical na odgovor. Kot *e je dogajalo ie pri Izdelavi Pravilnikov in pozneje pri se-stavljanju osnutkov za občln-*fce statute, tudi pri izdelo-Vanju statutov delovnih organizacij ponekod čakajo, da bi statute sestavile druge podobne organizacije in bi tako *obi;i vzorec. Pri tem pozab-njo da bi vsako prepisovanje statuta pomenilo veliko škodo za delovno organizacijo, saj so možnosti, zmogljivosti in sredstva kulturno prosvetnih in umetniških zavodov tako različna, da bi vsaka posnemanje pri sestavljanju statutov povzročalo težave v njihovem delovanju. Posebno pomembno določilo slehernega statuta bo urejanje pravic ustanoviteljev in soustanoviteljev. Iz prakse vemo, da se nekatere občine izven kulturnih središč branijo .prevzeti soustanovitelj-ske pravice in dolžnosti do zavodov za spomeniško varstvo, gledališč, glasbenih ansamblov, umetniških galerij itd., ker smatrajo, da to niso izrazito njihove ustanove, čeprav nastopaijo, raziskujejo in razstavljajo tudi na njihovem območju. Sofinanciranje je vsekakor vprašanje, ki ga bo nujno ustrezno reševati v statutih delovnih organizacij, a tudi v republiškem merilu. Posebno mesto v statutih bi naj imelo programiranje dejavnosti. Delovni programi morajo postati osnova za financiranje zavodov kulturno-prosvetne in umetniške dejavnosti. Pogodbeni odnosi oziroma financiranje programov niso samo jamstvo za kakovostno delo, ampak obenem oblika sodelovanja, ki odpravlja mnenje posameznikov, da gospodarstvo kulturi »da- je« sredstva. Seveda pa financiranje prosvetno kulturnih in umetniških ustanov ter samoupravljanje v teh ustanovah ni predvsem stvar statuta, marveč zakonov, ki bi naj podrobneje določili nekatere obveznosti družbe do kulture. V statutih kulturno prosvetnih in umetniških ustanov bodo zajeti tudi lastni dohodki, kar pa ne bi smelo vodi v komercializacijo kulturne in umetniške dejavnosti. Za opravljanje pomembnih družbenih nalog, je družba dolžna zagotoviti tem ustanovam primerna sredstva. Zato bi naj določila o delitvi osebnih dohodkov čimbolj temeljila na kakovosti opravljenega dela. Nova ustanova daje komisijam za izdelavo statutov velike možnosti za rešitev nekaterih perečih vprašanj, in samo od zavzetosti in sposobnosti delovnih kolektivov je odvisno, kako bodo te možnosti izkoriščene. PROF. MIRO KUGLER: O BARVAH Tretji zelo pester sklad je sklad treh barv. Ti skladi I— 5—9, 2-6—10, 3—7—11 in 4—8—12, so označeni v barvnem krogu. Tudi tu vedno lahko uporabimo belo, sivo, srebrno in črno. Siva (srebrna) je zmes bele in črne. Narisana maškara je primer uporabe pravila sosednjih barv in pravila trojnega sklada. Osnova je* bila s srebrom (sivo) in tudi črna se pojavi. Nadvse je živahen sklad dveh nasproti ležečih, dveh, kot pravimo, dopolnilnih barv: 1—7, 2—8, 3—9 itd. Smiselna sestava tega pravila s prejšnjimi da nešteto novih skladov. Dve dopolnilni barvi pa nudita še dve možnosti: enojno in dvojno razstavljeni dopolnilni sklad. Označil bom ti dve možnosti s številkami. 5 je sestavljena od 4 in 6; dopolnjuje jo barva 11. Sklad se glasi 4—11—6 oziroma 6— II— i. Dvojno razstavljeni sklad za dopolnilni barvi 1 in 7 pa je videti takole: 12 —6—2—8 oziroma 6—12—8 —2. Navedem naj še dva primera slabega barvnega sklada, ki ju pri nas često vidimo. Izid velikega nagradnega žrebanja Prešernove družbe (Žrebanje je bilo 30. januarja 1964) Dobitke prejmejo: televizor: srečka štev. 15351 moped: srečka štev. 38.641 „ 10 transistorjev: 30-623 01.745 37.162 12.060 ».887 11.455 13.040 26.303 ^"rae 00.405 ' radijskih sprejemnikov: f-654 13.878 22.012 29.890 00.663 15 foto aparatov: 08.610 25.275 30.286 S-142 04.428 16.490 18.983 *-692 35.307 34.842 13.044 17.002 13.211 24.924 10 zapestnili ur: 14.781 04.223 10.116 01.461 32.265 00.620 07.019 20.871 14.454 23.536 1 moško kolo: 22.847 1 žensko kolo: 05.647 Lastniki Izžrebanih srečk naj prevzamejo nagrade v u-pravl Prešernove družbe, Ljubljana, Gradišče 12 (dvorišče) najkasneje do 1. marca letos, ko bo srečkam potekla veljavnost. »rcšernova družba Primer pravilno izbranih barv, ki se tudi lepo skladajo z ljudsko umetnostjo Tako je z vsako barvo ... Najprej si jo zamislite, nato pa zmešajte posamezne odtenke. Ne bo uspelo takoj! Uspelo pa bo, upam, ko bomo končali naše pogovore o barvah Sklad tako imenovane živo zelene in živo rdeče je tak primer. Kje sta ti dve barvi v barvnem krogu? Živo zelena je v pclju modro zelene proti rumeno zelem. Živo rdeča pa na oranžno rdečem nekje v sredi. To nista sosednji barvi niti dopolnilni. Za trobarvni sklad so potrebne tri barve, ki jih v barvnem krogu kaže središčni trikotnik, katerega lahko vrtimo kot trokraiki kazalec. Enako slab sklad je »radionu sklad 4—9. Prav gotovo o New Yorku ali Moskvi, pa tudi o Beogradu ne bi mnogo vedeli, če bi v nJem prebivali le dan, dva. Takemu bežnemu ogledu lahko primerjamo naše pogovore o barvah. Povedana pravila so le nekaka znaka smeri, v kateri je iskati barvno skladnost. Da nam bo to uspevalo, moramo vedeti še marsikaj. Dosedaj sem imel v mislih le čiste mavrične barve. Ble-dill in temnili smo jih z be- lo in črno. Seznanili smo se torej z bledimi, živimi in temnimi mavričnimi barvamL Poleg teh imamo še ugašene ali motne, razne sive in rjave barve. Ako te barve pazlji-vo ocenimo, bomo vsaki lahko določili mesto v našem barvnem krogu (Dolenjski list štev. 1/719). Imamo zeleno modro sivo in oranžno rdečkasto sivo; zeleno rjavo, pa tudi škrlatno rdeče rjavo., V jeseni in konec marca vidimo take barve. Barvnih odtenkov je torej res nešteto. Mislimo zopet na tkanine. K modrikasto sivi moški obleki bomo oblekli belo srajco ali pa srajco, ki bo rahlo nadihnjena z dokaj motno in zelo bledo oranžno rjavo barvo. V prvem primeru bomo zavezali rdečo črno kravato s kako motno zlato rjavo nitjo ali piko. V drugem primeru je kravata lahko srebrno siva z bledo okrasto — (motna oranžna barva) nitjo ali piko. Carstvo ugašenih bledih in temnih mavričnih barv je carstvo, v katerega mora prodreti naš smisel za barve. Te barve vladajo v sobosli-karstvu in pleskarstvu, v tekstilu in naši umetni obrtdj to je barvno ljudstvo v upodabljajoči umetnosti. (Se nadaljuje) Morda ni dobro... Nfa sem modni ustvarjalec^ Vijoličasta barva vzne« mirja ln pomlad tudi. -! Kaj je tvoja želja — n* vem Robert Merle SMRT JE MOJ POKLIC 8 Takoj sem pričel z gradbenimi deli. Hkrati sta obe začasni napravi v Birkenauu še vedno obratovali, in to pod vodstvom Setzlerja. Temu sem prav tako poveril skrb, da odpre nekdanje jarke in sezge pokopane. Nagnusen smrad, ki sem ga bil prvič začutil v Kulmhofu, se je kmalu razširil tudi po vsem našem taborišču, in opazil sem, da celo takrat ne izgine, ko veter piha od zahoda. Kadar pa je zavel veter od vzhoda, se je smrad razširil še dlje, tja do mesteca Auschvvitz in celo do Bobitza. Razširil sem govorice, da so v bližini postavili tovarno usnja in da od tam izpuhteva ta smrad. Toda prav nič si nisem delal utvar, da bo ta moja zgodba imela kakšen uspeh. Zatohli duh živalskih kož, ki jih strojijo, zares nima nič skupnega s smradom po pripaljeni maščobi, po sežganem mesu in laseh, ki se je dvigal iz jarkov. Z nemirom sem pomislil, da bo smrad še hujši, ko bodo plavži mojih velikanskih štirih kre-matorijev noč in dan bruhali v pokrajino svoj kužni dim. - Vendar pa nisem mogel izgubljati kaj dosti časa s takšnim razglabljanjem. Po vse dneve sem prebil na gradbiščih in Elsie se je začela resno pritoževati, da me sploh več ne vidi doma. Da, zares sem Odhajal že ob sedmih zjutraj in se vračal šele ob desetih ali enajstih ponoči; potem sem se takoj vrgel na zložljivo posteljo v svoji pisarni in zaspal kakor ubit. Toda vsi ti napori so kmalu začeli kazati svoj sad. Približeval se je božič leta 1941 in dela pri prvih dveh krema tori jih so že močno napredovala; po pravici sem upal, da bodo dokončana do postavljenega roka. Vendar nisem prav nič popustil. Sredi vsakdanjih skrbi, ki sem jih imel z nenehnim razširjanjem obeh taborišč, z vsakodnevnimi transporti in z disciplino splošne vojske SS (ob katerih se mi je bolj ln bolj tožilo po mojih nekdanjih »mrtvaških glavah«, ki so bile neprimerno boljše), sem vendar vsak dan našel toliko časa, da sem večkrat skočil pogledat na gradbišča. V začetku decembra je eden izmed mojih lager-fuhrerjev hauptsturmfiihrer Hageman prosil za razgovor z mano. Takoj sem ga dal poklicati k sebi. Pozdravil je in rekel sem mu, naj sede. Na njegovem rdečem, lunastem obrazu se je zrcalila zadrega. »Herr Sturmbannfiihrer,« je rekel s svojim venomer zasoplim glasom, »nekaj... nekaj bi vam rad omenil... glede Setzlerja...« Ponovil sem: »Setzlerja?« Videl sem, da ga je prizadelo in zdaj je imel še bolj raztrgan obraz. »Tako je, Herr Sturmbannfiihrer... Ker pa... Obersturmfuhrer ni pod mojo komando... temveč neposredno pod vašo... bi morda res bilo lepše, če...« In pripravljal se je, da bi vstal. »Gre za službene zadeve?« »Službeno, Herr Sturmbannfiihrer.« »V tem primeru vam ni treba imeti nikakršnih pomislekov.« »čast« esesovskega oficirja »Seveda, Herr Sturmbannfiihrer, tudi sam sem si že tako rekel... Po drugi strani... pa je zadeva tako delikatna... Setzler (še bolj je zasopel) je namreč moj prijatelj, dober prijatelj... Zelo cenim njegove umetniške sposobnosti...« Rezko sem rekel: »To nima s stvarjo nič opraviti. Če je Setzler napravil napako, je vaša dolžnost, da mi jo poveste.« »Seveda, Herr Sturmbannfiihrer, tudi sam sem si Se tako rekel...« Zdaj mu je za spoznanje odleglo. »Seveda,« je nadaljeval Hageman, »saj Setzlerja Osebno ne mislim grajati... Službo ima zelo težko in lahko si mislim, da se mora malce razvedriti... Vendar pa je to narobe... Nasproti ljudem je, kako bi rekel... takšna stvar nečastna ... Seveda, če bi šlo za kakšnega navadnega scharfiihrerja, stvar ne bi bila tako težka... Ampak o-oficir!... .Dvignil je roke, na njegovem obrazu, podobnem luni, se je poznala užaljenost, in v eni sapi je rekel »Prav zato se mi je zdelo potrebno in prav...« »No?« sem nestrpno vprašal. Hageman si je s svojim velikim, negovanim pr-oknu-**1 Vrat' zavrtel Je Slavo in pogledal proti »Slišal sem praviti... Seveda, Herr Sturmbann-ruhrer ... brez vašega dovoljenja si nisem drznil... poizvedovati kaj več... Vendar prav nič ne dvo-inim...« »Skratka,« je zasopel, »dejstva so tale: kadar s kakšen konvoj sla« pred provizoričnim objektom ... « T-"" ;^eveda' s.a-* Je tam zrave" Po službeni dolžnosti... Nic mu ni zastran tega očitati... Skralka takrat potegne v stran... kakšno judovsko dekle ponavadi najlepše... in ko se spravi ves konvoj v dvorano ... odvleče dekle. Ne pozabite, dekle je gola... tako da je vsa stvar videti še bolj nemogoča... Odvlece dekle v neki prostor zraven.. in tam...« Spet si je vtaknil prst za vrat in zavrtel z glavo. «... tam jo priveze... za zapestje na dve vrvi, ki visita pod stropom... Sam sem videl tiste vrvi, Herr Sturmbannfiihrer... Skratka, dekle je gola, za roke privezana na vrvi... in Setzler jo ustreli s svojim revolverjem... Seveda, vsi esesovci že vedo za te storijo...« 18 let življenja med Črnomaljci — Tovariš ravnatelj ima pouk na gimnaziji, je povedala tajnica osnovne šole> medtem ko je . moški osebi izplačala manjšo vsoto denarja. Ni bilo treba dolgo čakati poleg kupa skodelic za »turško«, ko se je izkazalo, da je medtem prispeli tovariš urnih korakov in živahnih kretenj ravnatelj Petek. — Ste že dolgo v Črnomlju? — Septembra 1946 sem prišel s kovčkom v Črnomelj, da bi učil in organiziral pouk, kakor se je takrat reklo. Partizanska gimnazija, ustanovljena med vojno, je v III. stavbi sekcijskih blokov pri postaji znova zaživela. Za Belo krajino je bila v resnici velika pridobitev, saj je mladini odprla možnost izbire poklica. Učencev je bilo bolj malo, denarja za šolo tudi, pa nismo dosti tarnali. Med poukom, sestanki in pevskimi vajami so minila leta rav-nateljevanja na gimnaziji od leta 1951 do 1958. Ob šolski reformi sem postal ravnatelj na osemletki. — V čem vidite največji napredek na področju šolstva? — Na naši šoli se kaže napredek zadnjih let v tem, da imamo največ učiteljev in profesorjev iz vrst bivših u-čencev. Večina mladine, ki se šola, tudi po končanem študiju na višjih in visokih šolah prihaja nazaj v Belo krajino in se tu zaposluje. Bazen tega smo dosegli velik napredek pri miselnosti staršev in učencev. Prva leta je bilo neznansko veliko izostajanja iz šole, kadarkoli je bilo delo doma; v zadnjih letih pa tega skoro ni več opaziti. Pomembna pridobitev se mi zdi tudi to, da šolarjem ni treba več hoditi po več kilometrov peš. Občina je organizirala prevoze otrok iz Gribelj, Adflešič in Petrove vasi. — Kakšne so razmere na vasi šoli? — Imamo 1012 učencev, 30 oddelkov, pouk v dveh izme- nah in v dveh stavbah. S tem je dovolj jasno povedano, v kakšni stiski smo s prostori. Prihodnje leto bomo imeli 34 RAVNATELJ ANDREJ PETEK učne uspehe, saj smo bili lani pri testiranju iz matematike najboljše ocenjeni v vsem bivšem novomeškem okraju. — Kako preživljate prosti čas? — O njem bi-težko govoril, ker ga je tako malo, da ni vredno besede. Vsa leta sem se v prostem času zabaval s pevskimi zbori, v zadnjem času pa sem postal navdušen fotoamater. Zdaj se zapiram v temnico. Do pokojnine mi manjkajo še štiri leta. Te bom že nekako pretolkel, potem pa bom o prostem času lahko več povedal. R. B. Zvonko VoljoiK: DEČEK DUB V VESOLJI REKRUTSKI POZDRAV »Zdravo, tovariš desetar!« »E, čakaj — lepo po vojaško pozdravi!« »Saj sem.« »Nisi!'Ne veš, kaj je treba narediti z roko?« »O, zakaj pa niste rekli? Evo vam moja roka!« 13. Prav t£ se je daleč na nebu pokazala žareča bela točka. Postajaf ve ki n*50 veS™ Pa radi bili, na ves pustni karneval v Ribnico, ki bo v torek popoldan »okul trjetje ure popoudan, končou se buo pa, kdr buo glin bug dau in buo pijače zmanka-lu«. Pridite! F. G. 2teecev zakona - 20 otrok jfška zakonca Francis . fn Bardsiev, ki sta se Z3 pred 28 meseci, sta Pitkim vsa srečna iz-?/ aprila pričakujeta 3 c dv&jsetega otroka. Lj8* to nenavadno šte-i&konca s^a že dru-,jr°čena, 454etni mor-Lf.OIicir je pripeljal v za* °trok' ^e8°va 33"let" na žena pa je imela v prvem zakonu 8 otrok. Julija 1962 se je rodil prvi otrok iz njunega zakona. Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov! S taborniškega tečaja za vodnike čebelic in medvedkov, katerega se je udeležilo na Planini tudi 20 vodnikov in vodnic iz raznih dolenjskih taborniških enot: iz snega so delali za zabavo razne figure. Razen veverice (na sliki) je komisija najvišje ocenila tudi lepo izdelano želvo. Skratka — taborniška domiselnost in neizčrpna iznajdljivost! Nič ni tako skrito... Ribničani so dali že lani d°V, jJ^orožili so se prej ko vse velesile tega ' ' (Foto: Mohar) Med skupino pobožnih pevcev so se v Oklahoma Citvju pomešali strogi uslužbenci kriminalne policije, in ne brez uspeha. Aretirali so enega desetih najbolj iskanih zlo- čincev ZDA, dvaindvajsetletnega morilca Thomasa Had-derja. Fant se ni niti najmanj upiral. Zaprl je Svojo knjigo s psalmi in poslušno sledil pohcajem. FB-h"*■ fcftil'\-\r;,l7 Tlita »Saj ta ni nič kriv.« »Nič ni kriv.« »In nikjer ni rečeno, da bo tak, kot so.'..« »Oprostite mi, gospa. Cas bo, da se vrnem v Pariz.« »Premislila bom o tem.« »Nikar ne premišljajte preveč. Zdaj si očitam, da sem vam to omenil.« »Nikar, prav ste storiji. Ali bi ga lahko videla? Povejte, ali bi mi to dovolili?« »Dovolite mi še eno vprašanje. Albert mi je po telefonu rekel, da me poznate. Ne spominjam se, da bi vas kdaj videl.« »Jaz pa sem vas videla, to je bilo že davno, ko ml je bilo komaj dvajset let. Mama je bila še živa in bili sva na počitnicah v Dieppu...« »V hotelu Beausejour...« je vzkliknil. Tam se je mudil petnajst dni z gospo Maigret. »Vsi gostje so govorili o vas in vas na skrivaj pogledovali.« Prav veselo se je počutil v taksiju, ko se je pe- ljal nazaj v Pariz skozi pokrajino, preplavljeno z jasnim soncem. Po živih mejah so se že začeli prikazovati popki. »Kar prijetno bi bilo, ko bi si vzel počitnice,« je pomislil, morebiti zaradi pravkar zbujenih spominov na Dieppe. Vedel je, da iz tega ne bo nič, ampak kdaj pa kdaj so ga obhajale take želje. Bile so nekaj podobnega kot prehlad, ki se ga je zmerom znebil s trdovratnim delom. Predmestja... Joinvillski most.. j »Peljite po Charentonskem nabrežju.« Albertov bistro je bil odprt. Chevrier je bil videti v zadregi. »Dobro, da ste prišli, načelnik. Telefonirali so mi, da je vse končano, in žena se sprašuje, ali naj gre nakupit,« »Kot se ji zdi.« »Ali vse to ni več potrebno?« »Sploh ne.« »Povprašali so me tudi, ali sem vas videl. Kot kaže, so že telefonirali k vam na dom in vsepovsod. Boste poklicali Nabrežje?« Maigret se je obotavljal. Tokrat je bil zares pri kraju in si je želel samo enega: svoje postelje, da bi s slastjo zdrknil v globoko spanje brez sanj. »Stavim, da bom spal štiriindvajset. ur nepretrgano.« To ni bilo res, žal. Nadlegovali ga bodo prej. N& Zlatarskem nabrežju so bili preveč navajeni — ln on l^teiai?4 so navadili — da so ob vsaki ma- .iS&te Maigretu!« •ozarcet iVam postrežem, načelnik?« kalvart?,»alvadosa, prosim.« i tuđi,01« Je pred nekaj dnevi začel. Torej letalni j*a konec, je' g*0. me kliče?« k n5°ain. Nanj je že pozabil. Najbrž je po-strn n?kaJ drugih, ki še zmerom po nepo-'-^ilsfivi-10 kod na raznih koncih Pariza. wpism°. načelnik.« isto, ^.P/smo?« a! sa!Je b*10 na poste restante.« 'ogi £J res. Prav.« ,isreč„°đin. Zdaj se komaj zmenijo za to, da je PTete rtnasel! /« • o-a ga odprem in vam povem, kaj je v Ran8611-« /fta,,,Jie- Aha. Nič ni napisano. Samo železni-lisii^eli?« d«^1^«1 Si' Povratna karta za prvi razred Go- iMttil^^ata dva postajna načelnika.« r^ita* ?0l°mbanija.« „j nl,Je srkal kalvados ln se lahno smeh-W potezo lahko doda osebnosti malega Al- berta, ki ga živega ni poznal, vendar ga je tako rekoč po kosih na novo sestavil. Kot nekateri stalni gostje dirkališč, tudi Albert ni mogel drugače, kot da se je oziral po tleh, posutih s stavnimi listki Mestnega zavarovanja za športne stave, ki so jih lastniki odvrgli, ker niso nič zadeli. Včasih pa se zgodi, da kdo pomotoma odvrže na tla listek, ki je zadel. Albert tisti torek ni našel listka, ki je zadel, pač pa železniško karto. Ko bi te navade ne imel... Ko bi ne videl moža, ki mu je padla iz žepa... Ko bi se ob imenu Godef-ville ne spomnil takoj na pokole pikardijske tolpe... Ko bi se mu na obrazu ne poznalo razburjenje... »Ubogi Albert!« je vzdihnil Maigret. Se bi živel. Vendar pa bi gotovo še nekaj starih kmetov in kmetic umrlo, potem ko bi jim Marija najprej opekla podplate. »žena bi rajši takoj zaprla,« je naznanil Chevrier. »Kar zaprita.« Potem je šlo še skozi nekaj ulic, taksimeter je kazal velikansko številko, gospa Maigret Je bila videti malo manj ljubezniva, potem ko je človek spoznal Nino, in je po svoji volji odločila, medtem ko je Maigret že ležal pod odejo: »Tokrat bom snela telefonsko slušalko in ne odprem nikomur.« . KONEC SMEH STOLETIJ Srbski humorist Branislav Nušič je bil že v mladosti duhovit in odrezav. Ko je učitelj v šoli razlagal ljudske izreke in pregovore, je po razlagi vprašal malega Nušića: »Ali mi lahko poveš kak pregovor?« »Seveda. Na primer: Norec lahko vpraša več, kot mu more odgovoriti deset pametnih.« Učitelj se je rahlo ujezil, ker je mislil, da to leti nanj, in je hotel vedeti še kak pregovor. »Pametnemu zadostuje beseda,« je odgovoril Nušič. Tedaj je učitelj odšel po upravitelja. Ko sta se vrnila, je hotel učitelj slišati še en pregovor. »Nesreča ne pride nikoli sama,« je Nušič izpopolnil svojo zbirko. Na vprašanje, kaj je telegraf, je Nušič dejal: »Predstavljajte si veliko mačko, ki ima rep v Vranju, glavo pa v Beogradu, če jo potegneš za rep v Vranju, zamijavka v Beogradu. »Kaj pa je radio?« so ga vprašali prijatelji. »Ista stvar, samo brez mačke.« Hudomušnež je vprašal Nušića: »Gospod Nušič, po zakonu o neuničljivosti materije se v naravi nič ne izgubi. Povejte mi torej, kaj se zgodi s tistimi leti, ki jih ženske tako skrbno prikrivajo in taje?« »Kaj? Tega ne veste? — Ta leta navadno dodajo starosti svojih prijateljic« Med prvo svetovno vojno stojijo v solunskem pristanišču Francoz, Anglež in Srb ter se prepirajo o tem, kateri narod ima pogumnejše ljudi. Sredi najhujše debat« o tem se zaslišijo klici na pomoč: neka ženska je padla v morje. V splošni gneči in zmedi nenadoma ljudje zagledajo, kako plava sbrski vojak proti ženski in jo skuša rešiti. Po daljšem naporu priplavata oba k bregu, od koder ju nato potegnejo na suho. Vsi se seveda zgrnejo okrog junaškega in mokrega vojaka, ta pa le jezno gleda okrog sebe in kolne skozi zobe: »Boga mi, če bi le vedel, kdo me je pahnil v vodo!« Na solunski fronti so na nekem sektorju izdajah vojaški list, ki so ga razmnoževali s pisalnim strojem. Da bi se povečalo zanimanje za list, je uredništvo razpisalo nagradni natečaj za najboljšo zgodbo iz življenja v strelskih jarkih. Zgodba pa ne bi smela obsegati več kot tristo besed, ker je bil prostor v listu zelo omejen. Prvo nagrado je prejel avtor naslednjega prispevka: »V našem rovu imamo — oprostite — poljsko stranišče. Nekdo se je hotel pošaliti in je nažagal tram za sedenje ... Do tu obsega pripoved osemnajst besed. Ostalih dvesto dvainosemdeset besed je izgovoril naš kaplar, ko je umazan prilezel iz luknje.« •» Neki ženski »las sprašuje, ali je njen mož tu! Kmetje - gre za našo korist! Kaj moramo vedeti o občinskem odloku o agrominimumu v kmetijstvu? - število živine je padlo, zato bo treba letos pridelati več krme za vzrejo mladih živali - Umetnih gnojil zdaj ne manjka! Izkušnje, s katerimi se je obogatilo kmetijstvo v zadnjem času, (predvsem izkušnje o sodobni agrotehniki, v katero sodi uporaba umetnih gnojil, uporaba boljših se-Vnen, pravočasno in učinkovito zatiranje rastlinskih bolezni ter škodljivcev), so dobra 'osnova za izvajanje odloka o obveznih agrotehničnih ukrepih na obdelovalnih zemljiščih v državljanski lastnini. Ne samo izkušnje, temveč tu-"Si gospodarska nujnost nas "sili, da Izboljšamo svojo proizvodnjo v kvalitetnem in jkvanHtetnern pogledu, ustvarili bodo večje proizrvodne presežke, katere bodo prodali na tržišču. Smo kmetijska občina, imamo dobre talne in klimatske pogoje za razvoj kmetijske proizvodnje na družbenem, a tudi na zasebnem sektorju. V brežiški občim je 4.869 kmečkih gospodarstev; vsako gospodarstvo ima približno 4 ha zemlje. Od tega je 52 odst. obdelovalne zemlje. Z odlokom bodo zajete nižinske kata-fctraike oz. nižinski deli tistih katastrskih občin, ki so delno hribovite, delno nižinske. Od teh so odštete tiste družbeno interesantne površine, ki bodo v letu 1964 vključene v socialistični sektor oziroma v arondacijski okoliš. Za izvajanje odloka o obveznih agrotehničnih ukrepih ostane še 6.000 ha obdelovalne zemlje. Kot obdelovalne površine se štejejo njive, sadovnjaki, vinogradi in travniki. Sprejeti obvezni agrotehnični ukrepi so: 1. letna uporaba 400 kg u-metnlh gnojil na hektar, 2. zamenjava semena pšenic vsaka štiri leta, 3. pravočasna košnja travnikov, toda najkasneje do 10. junija, razen če v dobi od 25. maja do 5. junija nastopi deževje, 4. zatiranje plevela na posevkih, 5. pravočasno zatiranje nevarnih rastlinskih škodljivcev In bolezni na njivskih posev- Matični urad Dobova V Januarju ni bilo rojstev izven porodnišnice. — Poročili so se: Milan Lazanski, klepar iz Velike Doline, in Bernarda Zaje, poljedelka lz Dobove; Alojz Vranetlč, tesar, Iti Alojzija Krulc, šivilja, oba iz Zupelevca. Umrli so: Marija Vučajnk, gospodinja lz Sel pri Dobovl, 72; Drago Marn, železniški prometnik h Dobove, 33; Franc Ari, kmet lz toč. 71; Gustav Urek, upokojenec lz Mosteca, 71. Matični uiTad Brežice Rojstev izven bolnišnice ni bilo. «- Poročila sta se: Anton Ajster, avtomchanik lz Krške vasi, In Darinka Ferenčak, uslužbenka lz Bre-tine i mrli so: Antonija Omcrzu, gospodinja iz Starega gradu. 60; Marija KostomaJ, gospodinja lz Gor. Ptjavškega, 74; Marija Ptntarič. gospodinja iz Cemehovca, 72; Jožefa Levstik, lz Doma počitka v Impoljci, 60; Janez Kralj, upokojenec lz Brežic, 80; Alojz Kovači«, kmetovalec iz Osredka, 53; Katica Brnčič, kmetovalka lz Brd. Prigorja, 78; Suzana Binkovski, otrok iz Lešnice, 1 leto; Peter Kranjčič, kmetovalec lz Blatnega, 65; Anton Jane, upokojenec lz Loskovca, 70; Ana Kovačlč, gospodinja z BazelJ-skega, 65; Vladimir Zorko, delavec is Dolenje vasi, 33; Alojz Tergla, upokojenec lz Brežic, 87; Martin Zurko, kmetovalec lz Kamene, 66; Marija Zorko, upokojenka lz Trnja, 70; Jože Novak, čevljar lz Krške vasi, 72; Terezija Jalovec, gospo dlnja lz Mrzlave vasi, 74. Matični urad Artiče V Januarju ni bilo rojstev izven porodnišnice. Poročila sta se: Franc Hotko, rudar lz Malega vrha, ln Sofija Kostevc, poljedelka lz Dečnlh sel. - Umrl je: Anton Černelič, preužitkar lz Dečnlh sel. BS. kih in v sadovnjakih. Prvi točki tega odloka se je posvečala že pred leti velika pozornost. Le da niso bile tako močno naglašene vse obdelovalne površine, temveč travniki in površine, posejane s pšenico. Poudarek je bil na povečanju živinorejske proizvodnje, a stanje proizvodnje krme je bilo tako, da ni moglo kriti potreb povečanega števila živine. "januarski popis goveje živine je ugotovil, da je število goveje živine v naši občini znatno padlo. Zato je tudi v bodoče za povečanje staleža živine potrebno zagotoviti poleg stroge prepovedi klanja telet povečanje pridelka krme. A to dosežemo s pravilnim, pravočasnim in zadostnim gnojenjem površin pod krmnimi kulturami. Akcije gnojenja travnikov v preteklih letih ni bilo mogoče zadovoljivo izvesti, ker je primanjkovalo umetnih gnojil. Sedaj pa so na razpolago zadostne količine, kar bo omogočilo temeljito izvedbo akcije gnojenja travnfikov in vseh ostalih obdelovalnih površin. 400 kg umetnih gnojil na hektar je dejansko res minimum za te čase, ko mnogi napredni kmetovalci porabijo 1000 ali pa še več kilogramov na hektar. Najdejo se pa tudi kmetovaloi, ki nočejo spoznati koristi uporabe gnojil to drugih agrotehničnih ukrepov. Premagati pa moramo vse ovire, da bomo dosegli napredek v kmetijski proizvodnji. Zato bo potrebno v primerih, če ne bo mogoče doseči sporazuma s kmetovalcem, uporabiti zakonske ukrepe, ki so -sprejeti z odlokom. Sprejeti odlok bo omogočil kmetom večjo proizvodnjo in rentabilnost ter dvig življenjske ravni. O. M. Simpatični »Brežiški fantje« so poželi obilen in prisrčen aplavz na prireditvi »PESEM ZA VOLANOM«, ki jo je priredila mladina tovarne TOMOS 7. in 8. decembra v koprskem gledališču. Na prireditvi so sodelovali, kot smo poročali tudi mladi proizvajalci avtomobilov IMV iz Brežic V Pišecah urejajo lovski dom V Pišecah imajo prizadevno lovsko družino, zato seznanjamo z njenim delom tudi bralce Dolenjskega lista. Predstavlja nam jo njen tajnik tovariš STANE OSTRE-LIC, ki smo ga te dni obiskali to zaprosili za intervju. »Se že dolgo ukvarjate z lovom?« »Pet let to od takrat sem tudi tajnik lovske družine. Pred tem sem bil deset let ribič. Ljubim naravo to lov je zame nepogrešljivo razvedrilo. Narava me privlači v vsakem letnem času, saj je lepa spomladi v zelenju in cvetju, jeseni s svojimi čudovitimi barvami, pa tudi pozimi, ko je prekrita s snežno odejo.« . »Je vaša lovska družina številna?« »Da, 38 članov ima. V njej se srečujejo kmetje, delavci ta uslužbenci. Prijetno je, kadar smo skupaj.« »Kako ste poskrbeli za divjad v letošnji zimi?« »Kot pretekla leta Vsako krat še pred jesenjo zgradimo krmišča, kamor pozimi prinašamo hrano prezebli divjadi. Marsikdo vidi lovca le takrat, ko strelja. Lovec pa je v prvi vrsti gojitelj divjadi. Njegova skrb zanjo pride do veljave zlasti pozimi. Pri nas krmimo v snegu in mrazu predvsem fazane, Jerebice to srnjad.« »Zvedeli smo, da lovci v Pišecah razmišljate tudi o lovskem turizmu. Kakšne načrte snujete?« »Zadnje čase res razpravljamo o možnostih za razvoj te turistične veje, Začeli smo z totenzivnejšo gojitvijo divjadi to poskrbeli za osvežitev krvi. Ni še dolgo tega, kar smo spustili v lovišča več zaj-' cev, ki smo jih s posredovanjem Lovske zveze Videm-Krško dobili iz Novega Sada. Vložiti bo treba še več fazanov in poskrbeti za osvežitev krvi pri srnjadi. Čimbolj na kratko pa bomo morali držati vse vrste roparic, od psov klattežev do lisic to kraguljev. V zvezi z lovskim turizmom moram omeniti tudi gradnjo lovskega doma v Pišecah. Naša lovska družina je dobila iz splošnega ljudskega premoženja v last ln upravljanje poslopje, ki ga v sodelovanju s turističnim društvom od lani preurejamo v lovsko — turistični dom. Vlo žili smo vanj nad 500 tisoč lastnih sredstev, od tega okoli 200 tisoč dinarjev v obliki prostovoljnega dela. Za dokončno ureditev bi potrebovali še tri do štiri milijone. Ce bomo te načrte uresničili, bo naš lovsko — turistični đom prav gotovo privabljal številne lovce in turiste na oddih v rodni kraj znane pi-šečke kapljice.« »Za konec razgovora pa še kako lovsko za dobro voljo!« »Prav, pa zapišite tale dogodek! Pred dvema zimama smo za Draanljo priredili po gan na divtje svinje. 2e smo mislili prenehati, ko so psi nenadoma dvignili celo družino ščetinarjev. V tem hipu je pokalo od vseh strani. Kar štirje so obležali na dlaki. Tedaj prisopiha mimo mene divja svinja. Pomerim in — ck — naboj odpove. Pa mi pravi tovariš: ,Zakaj pa nisi streljal?' ,Veš, sem mu odgovoril,' sem videl, da je samica, pa sem jo pustil za pleme, sicer drugo leto ne bi imeli več po kom streljati!'« Jt. Pečice in Veliko Dolino bo obiskat potujoči kino Kino Brežice bo uvedel filmske predstave z ozkotrač-nim kinoprojektorjem v Pečicah in Veliki Dolini, ker sta ta dva kraja najbolj oddaljena od stalnih kinematografov. V obeh krajih si bodo prebivalci lahko ogledali po osem celovečernih filmov. Občinski sklad za kulturnoprosvetno dejavnost bo moral kriti izgubo, ki bo za teh 16 predstav znašala približno 100.000 dinarjev. Letos spet zanimiva gostovanja Zavod za razvoj kulture in prosvete v Brežicah planira za letos več gostovanj. V Brežice bo povabil dve poklicni gledališči: iz Celja to iz Ljubljane. Predvidenih je pet dramskih predstav ln ena opera. Vse te predstave si bodo lahko ogledali tudi okoličani; zanje bo zavod organiziral avtobusne prevoze. Izgubo naj bi kril občinski sklad za kultuno-pro-svetno dejavnost; to bi znašalo nekaj nad pol milijona dinarjev. 2eljo za ponovno uvedbo gostovanj so izrekli številni občani, pa tudi predstavniki kulturno-pro-svetnega življenja in družbenih organizacij na nedavnem posvetovanju o kulturi v občini. Za 1964. leto so predvidena tudi štiri gostovanja glasbenih ansamblov, ki jih bo posredovala koncertna direkcija iz Ljubljane. Nastopili bodo znani slovenski glasbeniki in pevski umetniki. Brežicam lahko, pričakujejo nastop Slovenskega okteta, Invalidskega pevskega zbora, večer opernih arij to instrumentalni koncert. Tudi za ta gostovanja bo treba zagotoviti sredstva v skladu za kulturo to prosveto. Smučarski tečaj pri Brežicah Od 20. do 26. januarja je bil na Čatežu pri Brežicah smučarski tečaj, ki ga je organizirala občinska zveza za telesno kulturo Brežice. Namen tečaja je bil naučiti začetnike smučanja in omogočiti šolski mladini med počitnicami dober pouk te Športne panoge. Udeležili so 6e ga predstavniki športnih dru-Stev iz Pisec, Velike Doline, Bizeljskega in Dobove ter povprečno 50 pionirjev dnevno iz Brežic. Pionir.'i, doma izven Brežic, so imeli celotno oskrbo v dijaškem domu. Stroške bivanja v Brežicah je krila ObZTK. Dnevno vadbo na snegu so vodUl: učitelj smučanja Marija Veble. vodnik smučanja Polde Rovan in dva vodnika — dijaka lz Kakcl, ki 6ta se poprej udeležila smučarskega tečaja pri Ceškl koči. Zadnji dan Je ObZTK organizirala tekmovanje v smučarskih disciplinah, katere so tečajniki v okviru tekmovanja predelovali. Tekmovanja so se udeležili tudi pionirji, ki temu tečaju niso prisostvovali. ObZTK je vsem prvoplasiranim podelila nogometne žoge ln diplome. Vsi udeleženci so dobili potrdila o opravljenem smučarskem t«"ča-'u za začetnike. Zaključno zr-klisko v dijaškem domu Je po- V Brežicah precejšen promet s prašiči 1. februarja je bil v Brežicah prašičji sejem, na katerega so kmetovalci pripeljali 790 pujskov, prodanih pa je bilo 760. Manjše so prodajali po 500—600 din kg, večje pa po 330-350 din kg žive teže. zdravila predsednica ObZTK Brežice Mimica Avsec, ki Je bila hkrati tudi vrhovni sodnik pri tekmovanju. Akcijo ObZTK Je potrebno pozdraviti, saj to ni bila samo lepa športna manifestacija, ampak tudi rekreacija pionirjev, ki do sedaj niso Imeli v zimskih počitnicah priložnosU uči-ti se smučanja pod strokovnim vodstvom. Posebno pohvalo zasluži ObZTK, ker je omogočila tudi pionirjem lz okolice Brežic ln oddaljenih športnih društev udeležbo in brezplačno preskrbo. Tudi uprava dijaškega doma zasluži pohvalo, ker je z razumevanjem pomagala ObZTK pri organizaciji ln zaključku i • n. REZULTATI: smuk (pionirji do 4. razreda): 1. Drago Verlič, 2. vlado Hrastovšek, 3. Edo Ver-stovšek; slalom: 1. Ošlna, 2. Les, 3. Hlačar; veleslalom (mladinci): 1. Osina, 2. Les, 3. Kosirnlk; veleslalom (5. in 6. razred): 1. De Gleria, 2. Živič, 3. Novak: tek 80» m: 1. Galič, 2. Stan- gelj. 3. Pavlin; skoki: 5. in 6. razred: 1, Zbonlar 13 m, 2. Ostrelič 11 m, 3. De Gleria 7 m; 7. In 8. razred: 1. Gorjup 11 m. 2. Grame 11 m, 3. Stangelj 9,5 metra; mladinci: 1. Dcržič 15 m, 2. 2bontar 12 m, 3. Bric 12 m; veleslalom: (7. ln 8. razred): 1. Rožič, 2. Galič. 3. Blatnik; tek 500 m (5. ln 6. razred): 1. De Gleria, 2. 21vič, 3. Zbontar. Tml. TA TEDEN V BREŽICAH ... Priprave za pustni karneval so v teku. Poleg tradicionalnega pohoda mask po mestu turistično društvo pripravlja trodnevni pustni karneval, ki bo ostal tradicionalen. ... Okrajna zveza za telesno kulturo je v Cerju organizirala seminar za vaditelje odbojke, katerega Je vodil znani telesnovzgojnl delavec Srečko Podlogar. Seminarja so se udeležili (udi brežiški odbojkarjl. Ugotovitev, da so Brežlčan. ke bUe edina dekleta na tem seminarju, ne daje veliko možnosti, da bi se v Spodnjem Posav'u ta šport razvil tudi med dekleti. ... Po mestu so na vseh vidnih mestih razobešenl plakati, ki vabijo na pustno zabavo. V Domu JNA bo zapet tradicionalna pustna zabava v režiji trgovskega podjetja Krka iz Brežic. Tudi ostala zabavišča pripravljajo pustno veselje in Bre- Preskopo odmerjena sredstva za izobraževanje Delavska univerza v Brežicah in njeno delo v lanskem letu SPODNJE Delavski univerzi v Brežicah Je v letu 1963 občinski sklad za šolstvo prispeval za vzdrževanje in delo 1 milijon dinarjev, celotna realizacija pa Je znašala 5,359.000 dinarjev. Pomoč sklada za šolstvo Je bila očitno premajhna. V obeh posavskih občinah, v Sevnici ln v Vidmu—Krškem, pa tudi drugod so se pri tem bolje odrezali. Znatnejša finančna sredstva bi bila potrebna zlasti za izobraževanje na podeželju, ki ga dosedanje dejavnosti skoraj niso zajele. Najboljša zveza z vasjo so bila predavanja iz ciklusa obrambne vzgoje. V 14 krajevnih centrih je poslušalo po dve takšni predavanji nad 1100 prebivalcev. Ljudje so predavanja z zanimanjem spremljali, saj se Je tudi v manjših krajih zbralo dovolj poslušalcev. Z drugim delom predavanj lz tega ciklusa bo delavska univerza nadaljevala v tem letu. Pregled lanskega izobraževalnega dela prikazuje sicer pestro dejavnost, vendar Je še vedno preveč zadovolje- vanja trenutnih potreb ln premalo načrtnosti. Prav je, da se delavska univerza vključuje v vse akcije, ki so aktualne to potrebne, vendar bi bolj kazalo usmeriti se v organizacijo stopenjskih oblik izobraževanja, torej takšnih, ki bi začele z osnovami ln se lz leta v leto dopolnjevale z nadaljevalnimi seminarji ln tečaji. DRUŽBENA VZGOJA Na področju družbenega izobraževanja zavzema najvažnejše mesto politična šola. Lani je zavod organiziral skupno z občinskim komitejem ZK dva oddelka. Prvi se Je končal v aprilu to maju. Slušatelji so opravljali izpite v dveh skupinah. Od 32 obiskovalcev Je napravilo končni izpit 28 slušateljev. Med njimi je bilo deset tovarišic. V oktobru 1963 se Je pričel nov oddelek politične šole, ki ga obiskuje 30 slušateljev, dola bo zaključena marca letos. Lani Je delavska univerza priredila tudi sindikalno šolo, ki Jo je dokončalo 27 slušateljev. Program je obsegal 72 ur predavanj, na katerih so dobili slušatelji najpotrebnejše družbenoekonomsko znanje ter znanje o vlogi to nalogah sindikalne organizacije, v kateri delajo. V gospodarski organizaciji je bil en seminar. Poglavitna tema je bilo delavsko samoupravljanje ln s tem v zvezi dolžnosti in pravice samoupravnih organov v podjetju. V okvir družbenega izobraževanja lahko prištejemo tudi seminar o pripravi statutov delovnih organizacij- STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Na področju strokovnega izobraževanja je med najbolj množičnimi oblikami večerni oddelek ekonomske srednje šole, ki ga Je obiskovalo v 5 oddelkih 120 slušateljev. V šoli poučujejo v glavnem predavatelji z visoko strokovno Izobrazbo. Šolo je dokončalo V zadnjih letih že precej slušateljev, od katerih so Imeli nekateri bogato de- Še o šolstvu v sevniški občini V. sevniški občini pripravljajo na podlagi analize dosedanjega stanja in bodočih potreb občine sedemletni perspektivni načrt o razvoju šolstva. Da bi bralci našega lista zvedeli kaj več o teh problemih in načrtih, smo prosili za nekaj pojasnil tovariša JOŽETA PE-TANČICA, pedagoškega svetovalca medobčinskega zavoda za prosvetno - pedagoško službo v Krškem. »Kakšno razvojno pot je i šolstvo v občini Sevnica že napravilo in kam ga usmerja sedemletni plan?« »Za izhodišče vzemimo šolsko leto 1957/58 in si oglejmo razvoj od tedaj dalje. Takrat se je začel Proces preobrazbe osnovnih šol, ki ga je narekoval naš družbeni sistem. V osnovnem šolstvu je do tedaj vladala dvotirnost izobraževanja, kar ni bilo V skladu z duhom in načeli ustave, po kateri imajo vsi državljani enake Pravice ' do kvalitetne osnovne izobrazbe. Zakon o osnovni šoli je to odpravil in uveljavil enotno obvezno osnovno šolanje. Za vse osnovne šole je bil Predpisan učni načrt, ki ie predvsem od 6. do 8. fazreda zelo zahteven in ie zanj obvezen predmetni Pouk. Napredek v organizaciji V občini Sevnica je bilo }eta 1957 14 osnovnih šol *n dve nižji gimnaziji (Sevnica in Tržišče). " V osnovnih šolah je bil pouk večinoma kombiniran ta razreden. V višjih razredih o predmetnem pouku torej ni bilo sledu. učni načrt je bil skromnejši kot v nižji gimnaziji ter brez tujega jezika. Od tega leta dalje smo postopoma razvijali organizacijsko strukturo našega šolstva in danes imamo 6 Popolnih osnovnih šol 'Blanca, Studenec, Boštanj, Šentjanž, Tržišče, Sevnica). 7 podružničnih ln 3 nerazvite (Telče, Razbor, Primož). Od 1957. leta smo torej napravili velik napredek-"azvili smo 4 popolne osnovne šole (Blanco, Šentjanž, Boštanj in Studeč), ukinili osnovno solo Podvrh in Ledino ter Ucence prešolali v Sevni-c°- Učence 7. in 8. razreda osnovne šole Kal in Zabune smo vključili v "snovno šolo Šentjanž In ^evnico, učence šole Podaje od 4. do 8. razreda £a prešolali v Sevnico. Na *e'čah, kjer so se učenci »seh štirih razredov istočno ueiii v majhni kmečki sobi, smo oblikovali dva ^elka od 5. do 8. razreda. Napredek je predvsem v organizaciji, medtem ko se v vsebinskem pogledu z uspehom ne moremo pohvaliti. V organizacijsko strukturo našega šolstva smo uvedli podružnične šole zaradi tega, da vsem učencem zagotovimo kvaliteten pouk na višji stopnji. Letos se šola v popolnih osnovnih šolah 2.582 učencev (91 odstotkov), v nerazvitih osnovnih šolah pa 236 učencev (9 odstotkov). To je razmeroma ugodno in kaže na pravilno dosedanjo šolsko politiko občine v organizacijskem pogledu. S tem pa se ne smemo zadovoljiti.« Na osnovnih šolah manjka 35 predmetnih učiteljev »Kakšna je strokovna zasedba učnih mest?« '»Letos manjka na naših šolah 35 predmetnih učiteljev ali 76 odstotkov. To pomeni, da računamo na 24-odstotno uresničevanje učno - vzgojnega procesa glede na število strokovnega kadra v višjih razredih in da kvaliteta pouka ne bo na zaželeni stopnji. Naš učitelj se sicer trudi bolj, kot bi bilo to potrebno v normalnih razmerah, vendar pa le ni usposobljen za predmetni pouk in učni uspehi ne morejo biti zadovoljivi. Da bo pouk zares uspešen, potrebujemo ustrezen kader, ustrezne prostore in ustrezna učila. Centralne osnovne šole, ki delujejo v najbolj naseljenih krajih, morajo biti odslej v središču pozornosti'. Predmetno učno osebje na teh šolah je lahko ustrezno zaposleno, pa tudi oskrba z učili je na njih bolj ekonomična. Analiza gibanja prebivalstva, števila rojstev in gibanja učencev na posameznih osnovnih šolah od 1956. leta do danes narekuje nadaljnjo reorganizacijo šolske mreže v občini. Ti podatki kažejo jasno sliko razvoja za prihodnjih 7 let. Popolnih osnovnih šol bo pet, in ne šest, kot smo jih našteli prej. Osnovna šola Studenec bo zaradi upadanja števila otrok postala podružnična šola. Vseh podružničnih šol bo devet, nerazvita šola pa bo ostala samo na Telčah. Podružnične šole bodo morale biti vezane na centralne šole pedagoško, finančno in administrativno. Osnovna šola Podgorje nima več pogojev za obstoj. Studenec in Bučka bosta podružnični šoli lahko samo v primeru, če bo občinska skupščina kupila še en avtobus za prevoz otrok.« »Kolikšne investicije planirate za razvoj šolstva v prihodnjih sedmih letih?« »Za osnovno šolo v Sevnici 350 milijonov, če bo šlo vse po sreči, bo končana do 1. septembra 1965. Zatem bi bila potrebna gradnja šole na Telčah, ki bi imela le dva razreda. Drugih novih gradenj ne predvidevamo, pač pa nekaj adaptacij in dograditev.« »Kako ureja občina kadrovsko vprašanje?« »Do sedaj je štipendirala večinoma učiteljiščnike, v bodoče pa bo treba rešiti vprašanje kadra z višjo strokovno izobrazbo. Prizadevati si moramo, da bodo predvsem sedanji učitelji študirali na višji pedagoški šoli in dopolnili manjkajočo izobrazbo z izrednim študijem. Učnih moči v občini po številu ne manjka, in če se usposobijo za predmetni pouk tisti, ki so kot učitelji že zaposleni, nove nastavitve ne bodo potrebne.« V Sevnici ni rešeno varstvo šolskih otrok »Ali je v občini kaj poskrbljeno za varstvo učencev?« »Ta problem je trenutno najbolj živ v Sevnici. Tamkajšnjo osnovno šolo obiskuje 850 učencev. Starši mnogih izmed njih so zaposleni, otroci pa so bolj ali manj prepuščeni ulici. To slabo vpliva na učni uspeh pa tudi na celotno vzgojo bodočega državljana in občana. To vprašanje bo rešljivo z zgraditvijo nove šole. Tedaj bi v eni izmed starih zgradb lahko organizirali varstvo šolskih otrok. Urediti bo treba tudi vprašanje vozačev. Osnovna šola Sevnica bo od prvega septembra dalje vključevala učence petih šol in tudi zanje bo treba organizirati nadzorno službo v času, ko čakajo na avtobuse za povratek domov. Trenutno tega problema ni bilo mogoče rešiti, ker ni nikjer prostora. Učenci se po končanem pouku v šoli ne morejo zadrževati in cesta jih je polna ob lepem in grdem vremenu.« Pustovanje v Sevnici Največja predpustna prireditev v Sevnici bo maškara-da 8. februarja. Igral bo priljubljeni sekstet »HAP« iz Hrastnika. Ob 22. uri bo sprevod pustnih mask. Pričakujejo, da bo v tem sedanja prireditev prekašala vse prejšnje. Maske bodo ocenjevali, najboljše pa bodo nagrajene. Na pustno nedeljo bodo imela vsa sevniška gostišča zabavne prireditve. Na pustni torek zvečer pa bo v gasilskem domu še pustna veselica. —osti NAS OBISK »Tudi sin bo iditear!« Miro Kuulcr: MAMA BERE (tuš, 1953) vno prakso, nekaterim pa Je to •• "jjnjkalo. Na matični šoli v Novem - J?stu- so bili z uspehi slušateljev ob *k'jučnih izpitih zadovoljni, kako pa iM .^dovoljni z njihovim delom v pod-fJih in zavodih, bi lahko prikazala W!*bna analiza. mv brežiški bolnišnici se je lani v aJU končal tečaj za pridobitev naziva ^dicinska sestra in medicinski teh-bol ki so ga obiskoval* bolničarji in kso¥?rlte z najmanj osemletno pra-Jil rti 8ram ie Dil obse2en in je tra" lem Ur' Kandidati so po opravljeni • teilaJu opravljali izpite pred ko-li s'Jo sveta za zdravstvo SRS v Ljub-i-crt .' Dulttvska ""'verza je nadalje prl-nj^la dva seminarja o higienskem mi- 'Jev1""' Izpit ^e opravil° 79 slušate- tj5*°stinski delavci so obiskovali tri-o^ni tečaj za strežno in kuharsko Sotv ter PreJeli vec praktičnih na- Bferi del° s turisti' kar naj bl Q°ei fem Pomagalo razvoju turizma v tr0 nl- Obiskovali so tudi tečaj za hi-lahu priPravo toplih obrokov, da bl stii,.^ tudi najbolj skromna vaška golt^ * Postregla gostu s čim drugim salamo in sirom. Ne trnzpis delavske univerze za te-tuJlh jezikov odziva skoraj nl bilo. Organizirala je samo tečaj za nemški jezik, v katerem je osemnajst slušateljev prejelo osnovno znanje. V nadaljevalni tečaj se niso vpisali. Tudi za tečaj slovenskega jezika z osnovami korespondence ni bilo prijav, čeprav znanje metarinščine v administrativnih službah ni zadovoljivo. Izredno zanimanje so pokazali uslužbenci finančne stroke za knjigovodski tečaj, ki ga obiskuje 39 slušateljev. Tečaj je namenjen predvsem tistim, ki že delajo v knjigovodstvu, pa nimajo za to potrebnega teoretičnega znanja. Slušatelji so zelo prizadevni in bodo po končanem tečaju I. stopnje nadaljevali izobraževanje v tečaju II. stopnje. V novembru je delavska univerza organizirala na pobudo Singerjevega predstavništva v Ljubljani tečaj za šivanje in krojenje v treh Izmenah. Vpisalo se je okoli 50 kandidatk, od katerih nekatere obiskujejo tudi nadaljevalni tečaj. ZA SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE NI SREDSTEV Splošno izobraževanje je bilo lani bolj skromno zasnovano. Sem sodijo poljudnoznanstvena predavanja, šola ža življenje, izobraževanje staršev, večerna šola, javne tribune in podobno. Kmečko prebivalstvo si želi predvsem z diapozitivi in filmi ponazorjenih predavanj, ki jih pa zavod zaradi velikih prevoznih in drugih stroškov ni prirejal. Bilo je nekaj predavanj za starše, za mladino pa je delavska univerza priredila dve šoli za življenje. Obiskovalo ju je 59 slušateljev. V prihodnje bi bilo treba več teh šol organizirati na vasi. Večerna osnovna šola je bila razpisana, prijavljencev pa ni bilo niti za en oddelek. Pri izobraževanju v lanskem letu je sodelovalo 30 honorarnih predavateljev. Vsem tem sodelavcem bi bilo treba nuditi širše znanje o metodiki izobraževanja odraslih, vendar teh tečajev ni bilo. Predavatelji so se udeleževali raznih posvetovanj in seminarjev, na katerih so dobili napotke za svoje delo. Zal zaradi prezaposlenosti ne utegnejo na daljše seminarje. Delavska univerza v Brežicah nima potrebnih delovnih prostorov in s svojimi tečaji gostuje vsepovsod. Zavod še vedno računa na dograditev prosvetnega doma, kjer je zanj predvidena učilnica in kjer mu je bil nekoč ohliublien tudi upravni prostor. Jt Na semanji dan v januarju je bilo, ko sem se ustavila pri prodajalcu lončene robe na trgu v Sevnici. Ura se je bližala poldnevu in kupčija je usihala. Zđaj bo menda že pri volji za pomenek, sem si mislila in nagovorila lončarja LEOPOLDA SALOBIRJA: »Bo še kaj posla danes?« »Kaj prida že ne. Pozno je in še mrzlo povrhu.« »Od kod pa ste?« »Z Rake pri Krškem. V Sevnico prihajam vsako drugo soboto v mesecu, ker je tu živinski sejem. Na ta< dan pride sem veliko ljudi.« »Od Rake do Sevnice imate dolgo pot. Koliko kilometrov je to?« »Nekako IS do 20. Pripeljem Matični urad Bučka Rojstev v januarju ni bilo. — Porok ni bilo. - Umrla je: 64; Janez Marušič, soc. podpiranec počitka v Impolci, 75; Helena 21-bert, gospodinja iz Vel. Hubajnice, Ana Svajgar, upokojenka lz Bučke, 74. Matični urad Šentjanž Izven bolnišnice ;e bila v januarju rojena ena deklica. — Porok ni bilo. — Umrli so: Marija Kovpar, oskrbovanka iz Svinjskega, 74; Marija Jontez, gospodinja iz Hinj 65; Terezija Papež, gospodinja iz Podbor-šta, 57. Matični urad Boštanj V januarju ni bilo rojstev izven porodnišnice. - Porok ni bilo. — Umrli so: Ana Novšaik, preužitkarica iz Konjskega, 70; Jožefa Knez, kmetovalka lz Krlža,64; Ana Zeleznik, kmetovalka z Vrha, 77. Matični urad Studenec Rojstev izven porodnlčnice ni bilo. — Umrli so: Ana Cvelbar, oskrbovanka Doma počitka v Impolci, 96; Janez Sušin, oskrbovanec Doma lz Brezovega, 83. sa s konjem. Zjutraj odrinemo zgodaj od doma, pozimi že ob dveh ponoči. Voznika moram najeti.« »Vidim, da niste edini prodajalec lončenih izdelkov. Je konkurenca velika?« »V Sevnici smo lončarji dobro zastopani. Danes smo trije, včasih pa tudi štirje. Ce smo z malim zadovoljni, je kupcev za vse dovolj.« »Prodajate svoje izdelke Še kje drugje?« »Na Bučko tudi hodim, ne ravno na vsak sejem, trikrat na leto pa zagotovo.« »Kateri izdelki gredo najbolje v prodajo?« »Povpraševanje je v različnih letnih dobah različno. Od jeseni do novega leta prodam največ loncev za kuho prašičem, v času kolin pa zanimanje za take lonce ponehuje. Na pomlad se začne sezona za cvetlične lonce, vaze, razne sklede in latvice za mleko. Poleti prihajajo sem turisti, ki zelo radi kupujejo vaze za cvetje in tudi čisto navadne lonce in sklede. Največ lončene posode pokupijo kmečki ljudje. Zanje izdelujem lonce za kuhanje, sklede, latvice za mleko, modele za potice, modele za pečenje kokoši, posode za krvavice, lonce za mast, posode za pečenke in poličke za vino.« »Je tod okoli še dosti lončarjev?« »Zdaj že mnogo manj kot prejšnje čase. Veliko jih je prenehalo z delom. Nekaj nas je ostalo, ki še vztrajno rinemo naprej.« »Kje dobite glino?« »Blizu doma. Izredno dobra je. Sicer pa je v naši okolici na stotine jam, ki so jih prekopali nekdanji lončarji.« »Delate sami ali vam pri tem kdo pomaga?« »Imam 20-letnega sina in S-letno hčerko. Fant se je ie izučil za lončarja in bo nadaljeval moj poklic. Letos bo Sel k vojakom in dve leti bom moral delati sam.« »Se je sin rad oprijel tega poklica?« »Nekaj časa se je kujal, ker je to grdo delo. Rad bi imel manj blaten posel. No, zdaj je tudi kot lončar zadovoljen.« JOŽICA TEPPEY Novice iz Podbočja 22. januarja smo v Podboč-ju pokopali najstarejšega gasilca Franceta Turka, starega 78 let. V gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1902, je vstopil leta 1910. Ves čas Je bil eden najbolj aktivnih in delavnih članov, tudi potem, ko se je vrnil iz prve svetovne vojne kot invalid. Ko so pred desetimi leti gradili gasilski dom, je bil vedno med prvimi pri kopanju temeljev, strežbi zidarjem itd. čeprav Je bil star že 68 let. Dokler ga ni bolezen priklenila na bolniško posteljo, ni nikoli manjkal na seji ali se- 507 glav pitanih goved so prodali v Brestanici Posestvo kmetijske zadruge v Brestanici ima v hlevih 360 stojišč za pitanje goved. Lani so spitalt in prodali 507 goved, ki so šla največ v Izvoz. Posestvo kmetijske zadruge se je lani povečalo za 150 hektarov in ima zdaj skupno 290 hektarov površin. Gozdov je od tega 92 hektarov. Na posestvu se ukvarjajo z živinorejo. stanku. Republiška zveza ga je za nesebično in požrtvovalno delo odlikovala s tremi odlikovanji. Gasilsko dru> štvo Podbočje je njegov spomin počastilo z žalno sejo, krsto pa so nosili gasilci ob spremstvu častne straže. Pred grobom mu je spregovoril v slovo predsednik društva France Pisanskd. 23. januarja smo pokopali 76-letno Ano Jarkovič iz Zab-jeka. Mnogo je pretrpela v življenju, saj je bila celih 6 let priklenjena na posteljo. Tudi med okupacijo je mnogo pretrpela, saj je bila proga« njana, dva sina pa sla bila internirana v Italiji. Gasilci pripravljajo zimsko veselico. Radi bi napeljali vodovod v gasilski dom ter so si že nabavili cevi. Zmanjkalo pa jim je »špage«, zato upajo, da jim bo veselica nekaj »vrgla«, da bodo svoj načrt izvedli. Lani so dobili motorno brizgalno ter si nabavili nove cevi in ostalo opremo, letos bodo dobili pa še vodo v gasilni dom. Podprimo njihovo prizadevahje za napredek, saj bo to v korist vsej okolici. J. S. POSAVJE Brez sredstev krajevne skupnosti ne bodo zaživele 30. januarja je v Črnomlju zasedal plenum občinskega odbora SZDL in razpravljal predvsem o nekaterih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo občinski statut in družbeni plan za leto 1964, ter o problemih občanov, s katerimi se srečuje Socialistična zveza. Ko so člani plenuma pretresali družbeni plan, so bili mnenja, da bi bilo treba Ie-tega uskladiti z določili občinskega statuta, ki predvideva ustanovitev krajevnih skupnosti in njih delovanje. Kot vir dohodkov krajevnih skupnosti je na prvem me- NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE stu navedena dotacija občinske skupščine, družbeni plan pa te pomoči ne predvideva. Upravičeno obstaja bojazen, da krajevne skupnosti ne bodo mogle brez sredstev delovati, zato bo nujno družbeni plan spremeniti in zagotoviti vsaj minimalna sredstva za delovanje krajevnih skupnosti. Na plenumu so med drugim analizirali tudi zbore občanov ter ugotovili, da so bili letošnji zbori bolje obiskani in tudi vsebinsko boljši od zborov v lanskem letu. Posebno dobro so uspeli v Kotu pri Semiču, v Zapudju, Petrovi vasi, 2uničih in Zi-ljah, manj uspešni pa so bili v Črnomlju, Dragatušu to Stari Lipi. Na zborih so občani kritizirali neenotne cene pri odkupu goveje živine in prašičev ter nepravilno obdavčitev obrtnikov. Dogaja se, da imajo posamezni obrtniki z enako zmogljivostjo delavnice in z enakimi dohodki predpisane zelo različne družbene dajatve. Prebivalstvo je pohvalilo prizadevanje občine za napredek posameznih krajev in za odpravo zveznega prometnega davka na les. Ponovno pa so izrazili že večkrat povedano željo, naj bi bili občani oproščeni družbenih dajatev za les, ki ga potrebujejo doma, vsaj za enega ali dva kubična metra. Pred občani so na teh zborih prvič nastopili novoizvoljeni člani občinske skupščine. V Pavičičih - Zastavi so ljudje toplo pozdravili oba družbena delavca, ki sta pri- Adlešicani za krajevni vodovod Pred kratkim je tudi krajevna organizacija Rdečega križa v AdUešičih na letnem občnem zboru pregledala svoje delo. Članom v čast je treba zapisati, da so prvi med organizacij ami v občini zbrali znaten znesek za ponesrečeno Skopje. Čeprav Je to pasiven kraj, kjer je malo priložnosti za zaslužek, je odbor zbral 91.300 dinarjev, kar Je prav gotovo lepo spričevalo srčne kulture domačinov. — Odbor je delal tudi med letom, tako za teden boja proti tuberkolozi in v tednu RK, žal pa lani ni bilo nič zdravstvenih predavanj. Lepa udeležba je bdla tudi prt krvodajalstvu, saj Je decembra oddalo kri kar 45 ljudi iz nase vasi. Spominjamo se tudi lepe proslave ob stoletnici RK in desetletnemu jubileju krvodajalstva. Na proslavi smo sklenili pomnožiti naše vrste, člani pa so ponovno izrazili željo, da bi naše vasi dobile pitno vodo. Zda;', imamo samo kapnioo, v suhih mesecih in pozimi pa moramo voziti vodo več kilometrov daleč iz Kolpe. Dohod k reki je zaradi strmih bregov težaven, pozimi pa zaradi poledice nevaren za ljudi in živino. Zato bi radi iz studenca ob Kolpi speljali krajevni vodovod; vsi okoliški vaščani smo pripravljeni prostovoljno opraviti vsa težaška dela, občinsko skupščino pa prosimo, da bi nam pri tem pomagala. V. P. OBVESTILO 0 VLAGANJU PROŠENJ ZA SEČNJO LESA Komisija za sečna dovoljenja pri občinski skupščini Črnomelj obvešča vse lastnike gozdov, da je rok za vlaganje prošenj za sečnjo lesa v gozdovih in prijav za sečnjo na negozdnih tleh za gospodarsko leto 1964-65 od 1. februarja do 1. maja 1964. Prošnje za sečnjo za lastno porabo so takse proste, za prodajo lesa morajo biti vloge kolkovane z 250 din upravne takse. Prošnje je treba vlagati na sedežih Krajevnih uradov, za Črnomelj z okolico pa na Gozdnem obratu v Črnomlju. šla na sestanek, saj že več let ni bilo med nje nikogar iz občine. V razpravi so govorili tudi o občinski dokladi, ki je bila znižana kmetovalcem v višinskih predelih, medtem ko bodo morali manjkajoči del družbenih sredstev prispevati pa še zdaj ne deluje. Zato je plenum naložil trem tovarišem, da bodo zadevo v najkrajšem času izpeljali. Ker se občani pritožujejo nad slabimi avtobusnimi zve-vami iz Adlešičev in Draga-tuša, z železniškim voznim redom pa niso zadovoljni ti- Vsak dan preživijo po tri ure v črnomaljski kolodvorski čakalnici kjer pišejo naloge, se učijo ali pa tudi ne, otroci iz Otovca, Semiča in Rožnega dola, ki se vozijo v šolo. To so Danilo Košele, Jure Zaje, Fančka Vrščaj, Rozika Stezinar, Andrej Sever - in še drugi. kmetje v nižini, ki imajo boljše pogoje. Zaradi tega je pri slednjih nekaj hude krvi, Socialistična zveza pa se bo zavzela za to, da bi nekatere nepravilnosti odpravili. Plenum SZDL je grajal nekatere uslužbence občinske skupščine, ki nimajo pravega odnosa do strank, saj včasih prav grobo nastopajo, v splošnem pa je dobro ocenil delo občinske uprave. Precej se je pomudil ob prioritetnem redu komunalnih gradenj, ki ga je predlagal svet za urbanizem in komunalne zadeve, končno pa so se člani zanj zedinili in ga v celoti sprejeli. Med pomembne točke dnevnega reda lahko štejemo tudi dedeljevanje dotacij organizacijam in društvom, ki delujejo v občinskem merilu. Kljub temu da je letos zanje 4 milijone dinarjev več kot lani in je za dotacije organizacijam in društvom namenjenih 22,641.000 din, je to še vedno premalo za uresničitev programov, ki so jih izdelale posamezne organizacije in društva. V Črnomlju se že dalj časa govori o lastni radijski postaji (napovedana je bila že za-minuli 29. november), Preložitev tekem na 16. februar Občinska zveza za telesno kulturo v Črnomlju obvcSča vse svo-je organizacije, da v nedeljo, 9. februarja, ne bo tekem v sankanju, smuku in slalomu. Omenjenega dne bo v Črnomlju medobčinsko prvenstvo v slalomu ln tekih. Prijave sprejema ObZTK Črnomelj in ObZTK Novo meslo. M—K Gradac : Metlika 5:0 2. februarja je bU v Metliki namlznoleniski dvoboj med domačim moštvom ln ekipo Gradca. Zmagali so gostje s 5:0. -Rezultati: Tone Stlpanlč : Marjan Matekovič 2:0, Rudi Favli-nlč : Ivan Gašperšlč 2:1, Marjan JakSa : Andrej Gabrljan 2:0, Ivan Pezdiirc : MIlan Pre-dovi« 2:0. Marjan Erjanec : Stane Gašperlč 2:1. Prvotmeno-vanl so Igralci Iz Gradca. P. R. Matični urad Semič V Januarju Je bila rojena izven bolnišnice. — Poročil] so se: Mah-mud Baktr.",jvlč, električar lz Črnomlja, in Tirezlja Vrtin, kuharica iz Semiču. Pavel Pečaver, krojač iz Stranke vasi, in Terezija Luzar, delavka iz Semiča. Umrli so: Ana Ogulin, preužttka-karica s Krvavčjega vrha, 70; Ana Slmonlč, upokojenka lz Kota pri Stmiču, 81; Marija MalenSek upokojenka lz Sel pri Semiču, 91. Matični urad Gradac V preteklem mesecu rojstev nI bilo — Poročila sta se: Anton Jandrlič, mizar iz Ljubljane, in Ana Segina, delavka lz Gradca. l.nirli so: Ana Rozman, užitka-rlca lz Borita, RB; Marija Križan, užitkarlca z Otoka, iii: Franc Ren-ko. upokojenec iz Kloštra, 63. 50 skupnih let Janeza in Katarine Konda 9. februarja bosta slavita 50 tet skupnega življenja zakonca Janez in Katarina Konda iz Trnovca 12. Njemu je/74, nje) pa 70 let. Kot mnogim drugim tudi njima življenje ni bilo postlano z rožicami. Imela in vzgojila sta 10 otrok, od tega jih 9 še živi. Med NOB sta bila v neprestanih skrbeh za svoje otroke, saj so kar trije sinovi odšli v partizane. Eden je padel in zapustil 6-letnega sina in 4-let-no hčerko, dva pa sta se vrnila domov ranjena. Oba sta bila še mladoletna. Zdaj so vsi otroci preskrbljeni in imajo svoje družine. Sin Martin živi začasno v Nemčiji, ena hči pa fe v Kanadi. V nedeljo se bodo spet zbrali in proslavili dolgo skupno pot Jal neza in Katarine. METLIŠKI TEDNIK sti, ki potujejo s prvim jutranjim vlakom v Črnomelj, so člani občinskega odbora SZDL razpravljali o možnosti za spremembe voznih redov. Med nalogami, s katerimi se bo SZDL ukvarjala v najbližji prihodnosti, so priprave na proslavo 20. obletnice SNOS, ki bo v Črnomlju za občinski praznik. S tem v zvezi naj bi krajevne organizacije v vseh središčih sodelovale pri organizaciji proslav, razen tega pa naj bi pomagale pri pripravah za zbore občanov v februarju, ko bodo tekle razprave o občinskem statutu in družbenem planu občine Črnomelj za leto 1964. Le še dva meseca nas ločita od sprejetja note najvažnejše listine — občinske ustave, ki bo uravnavala življenje občanov. Kljub temu je opaziti, da občani o statutih marsikje kaj malo vedo ali pa nft Mnogi občinski statuti so, ker so jih pripravljale konrf sije, ki niso imele dovolj stikov z občani, z družbenimi organizacijami in z vsemi, ki jim je statut nT menjen, postali bolj statuti občinskih skupščin. 'H trditev na srečo ne velja za črnomaljski statut. Nekfj občanov — ustavili smo jih kar na cesti — je na nal vprašanje: »Kaj veste o statutu občine?« zlahka odgovorilo. Izkazalo se je, da so vsi osnutek statuta pf znali, da so ga videli in celo imeli v rokah ter prt birali. B Pepca Kranjc, uslužbenka katastra: — ObčinsJ statut smo obravnavali v osnovni organizaciji ZK, raze! tega ga imamo v uradu. Podrobneje od člena do člen ga še nisem predelala, v glavnem pa ga poznam in se i njim strinjam. Nameravam pa posebej pregledati tis) POZNATE OBČINSKI STATUT? del, ki govori o krajevnih skupnostih, ker vem, da 1 poslej le-ta skrbela za standard občanov. Podrobnos bodo zajete šele v statutu krajevnih skupnosti, tea osnutka pa še nisem videla. HI Matija Žalec, trgovski pomočnik v poslovalnici Tekstil: — Osnutek statuta občinske skupščine imaij doma. Mladinci so ga raznašali po kolektivih, tako snV ga dobili tudi v naši prodajalni. Ravno včeraj sem S odnesel domov, da bi ga zvečer natančneje pogledal, k« sem slišal, da bomo te dni o njem razpravljali v kolel tivu podjetja. H Anica Brus, upravnica frizerskega podjetja: — C poznam statut? Saj ga imamo v podjetju! Z občine i ga poslali. Zadnje čase se povsod govori samo o teii To je važna stvar, zato jo moramo občani dobro poznat Na prvi pogled se mi zdi statut v redu, malo bolj p si ga bom ogledala danes aH jutri. O njem bomo ras pravljali v delovni organizaciji, pa tudi na zborih obfl nov, ki bodo, kot sem slišala, v začetku februarja. gl Franc Cimerman, načelnik oddelka za gospoda stvo pri občinski skupščini: — Sodeloval sem v komisil ki je pripravljala gospodarski del statuta, zato sem i tem dobro poučen. Statut nalaga občinski skupščini velil obveznosti, vprašanje pa so materialne osnove za uresij čitev teh določil. Naša komisija je imela nekaj priponi glede odnosov med občinsko skupščino in gospodarski!) organizacijami s sedežem izven občine. Spremembe, ! smo jih predlagali, so bile upoštevane. Po mojem mišlj nju je osnutek kar v redu in menim, da večje spremenil niso potrebne. Sicer pa bodo o tem rekli svojo bese« občani na zborih, ki se bodo začeli že čez nekaj di Vsaka druga hiša je dobila osnutek statuta, tako da j na zborih ne bomo brali, pač pa samo pretresali in tU rebiti popravili posamezne člene, če bo to potrebno. Uspešni skoki v Črnomlju V Črnomlju je 2. februarja 1964 občinska zveza za telesno kulturo organizirala medobčinsko in občinsko prvenstvo v smučarskih skokih* za pionirje, mladince ln člane. Pred približno 200 gledalci, ki so se zbrali 2 km lz Črnomlja proti Vranovlčem, se je zvrstilo na 15-metrski skakalnici kar 26 pionirjev. Vsi so skakali zelo lepo in daleč. aZ prvo mesto sta se morala pognati čez most Se četrtič Ovnl-ček in Stampohar, ker sta oba imela v prvih treh skokih enake dolžine. Rezultati: Ovniček 12,5 — 12,5 -13 m, Stampohar 12,5 — 12.5 — 13 m, Plevnik 12 — 12 — 12,5 m, Svajger 11 — 12,5 — 12 m, Škof 11 — 11,5 — 11 m. Kralj 10,5 — lt — 11 m. Mladinci in člani so preskušali svoje znanje na 20-metrski skakalnici, nastopilo je 16 mladincev ln 2 člana. Prireditev je zelo uspela, bilo je — 18,5 — 19,5 m, Cemas 16 — 14 — 15,5 m, Skedelj 14 — 14 — 15 m; člani: Urbas 18 — 18 — 19 m. Bajt 17 - 17 — 18 m. Proredltev Je zelo uspela, bilo veliko tekmovalcev in gledali*' ki so dajali priznanje vsakej uspešnemu skoku. Padcev je m' zelo malo in Se ti so bili vami. S številom skakalcev (44) »j lahko povsem zadovoljni. UdeJ ba kaže, da je treba tekmoval* nuditi več pomoči in v blij Črnomlja urediti primerno ska< ' nico. Obe skakalnici sta bili J rejeni z iznajdljivostjo ln pozi* valnostjo domačih pionirjev J mladincev, saj so vse svoje p« dni v šolskih počintlcah marlf delali pri ureditvi zaletišča, ' skočne mize in doskočišča. M-j Gospodarstvo metliške občini Leto 1964 — brez strahu mu lahko rečemo leto velikih naporov in uspehov — je za nami. že v prvih tednih 1964 smo na zborih volivcev razgrinjali pred občani in proizvajalo! nove načrte. Ko smo načenjali pogovore o osnutku družbenega plana za 1964, nam je zaradi obsežnosti gradiva, pa tudi zato, ker vsi poročevalci na zborih niso bili dovolj vešči, ušlo marsikaj, kar bi morali vedeti in poznati. Družbeni plan je veliko več kot samo sveženj papirjev. To je veliki načrt, ki je zrasel iz dosedanjega dela vseh občanov, in prav njim določa nove naloge. Vsak odrasel človek zelo dobro ve, da se preživlja z delom. Uresničitev družbenega plana je odvisna od dela vsakega posameznega občana, ki s svojim delom povečuje osebno blaginjo in blaginjo vseh občanov. Kaj nalaga osnutek družbenega plana občine Metlika za leto 1964 občanom in kakšni so cilji, za katerimi si prizadeva? Industrijska proizvodnja rekordno raste V želji za hitrejšim razvojem je naloženih največ bremen industriji. Delavci v »Beti«, v »Novoteksu« in »Ko-met« so ustvarili lani za približno 2 milijardi 600 milijonov dinarjev vrednosti, letos pa bodo svoj delež v družbenem planu povečali na 4 milijarde dinarjev. Pri »Beti« so lani opravili prvo stopnjo rekonstrukcije, zato se bo proizvodnja letos povečala za 1 milijardo dinarjev. Ko lektiv je porabil lani vsa razpoložljiva sredstva za nakup sodobnejših strojev. Lani je bilo v »Beti« zaposlenih 427 ljudi, letos pa jih bo 608. Nadaljevali bodo z drugo stopnjo rekonstrukcije in v ta na men porabili 67 milijonov dinarjev. »Beti« bo proizvodnjo počasi preusmerja la od volnene trikotaže na pletenine iz svilenih in sin tetičnih vlaken in bo delala najkvalitetnejše Mp-ke. Letos'bodo naredili za 2 milijardi 16 milijonov dinarjev izdelkov, 1. 1965 pa za 3 milijarde. Lam so izvozili za 44.000 dolarjev (plan je bil 10.000 dol* jev) izdelkov, letos pa | bodo izvozili za 2470 dolarjev. V Novoteksovi predilj ci so lani zamenjali 2 sti1 ja in uredili klimatske t-prave. Proizvodnjo b* letos povečali za 18 odst' kov in ustvarili 1 milijj do 600 milijonov dinarj' Invalidski zavod 9 met« se je v zadnjih le' zelo razvil. Leta 1961 -bilo v njem 31 ljudi, ki1 ustvarili 39, milijonov ' nar jev, lani so pove* proizvodnjo na 250 mil" nov, letos pa bo M0-& ski kolektiv naredil za' milijonov Izdelkov. De' ni prostori so že prem': ni, zato bo treba nove. Ker bodo proiz*1 njo povezovali z on" »Beti«, bodo nove del0' prostore gradili v 0j bližini. Beti se loteva V lave sintetičnega, svitf ga in bombažnega skega blaga in jim bo. jala surovine. »Ko-#j se bo v prihodnosti n&Ji spojil z »Beti« in P0"« njena proizvodna k°'!j cijska enota. Za grajo nove stavbe, nakup ™ šivalnih strojev in TA, polnitev strojne oW Ugodna ocena za medobčinsko inšpekcijo Na 7. skupni seji obeh zborov skupščine ^J^«*?^ je bila 31. januarja, so v razpravi med drugim ■^Jj^gJ Franc vec, Franjo Bule, Janez Gartnar, inz. Branko Volje^ Tone Sl»0^F.r^ Režun, Franc Krhin, Ivan Gole, inž. Slobodan Rajic, Nace Dezman in drugi. Seja se je začela z obravnavo sklepa o določitvi vplivnih območij in rokih za izdelavo urbanističnih projektov v občini. Občina je na ta način dobila troje takih območij, katerih središča so: TREBNJE, MIRNA in MOKRONOG. Urbanistične programe za vplivna območja bodo pripravili do 30. septembra, ureditvene načrte pa do 31. decembra letos. Sklep je obrazložil Ciril Bukovec. % Poročilo o delu občinskega sodišča v Trebnjem je nato dopolnil Janez Gartnar, ki je poleg ostalega ugotovil, da sodišče rešuje le še okrog 50 odstotkov tipično pravdar-skih zadev. Število teh zadev se je zmanjšalo zaradi uspešnega dela poravnalnih svetov. Ker pa prihajajo občana na sodišče tudi po pravno Pomoč, je predsednik sodišča Gartnar predlagal, naj bi oblina ustanovila službo pravne pomoči, »že tako obremenjeno sodišče ne more nuditi občanom in drugim interesentom pravne pomoči,« je Potem dodal. S to ugotovit-se je strinjal inž. Voljč, ta j« poudaril, da bi vsi pozdravili ustanovitev pravne Posvetovalnice. Glede vzdrževanja take službe pa je me-nu. da ne bi bilo večjih te-zav, ker bi bile za pravno Pomoč zainteresirane tudi gospodarske organizacije, več diskutantrav se je kasneje štrikalo s tem, da bi morali sodnike porotnike za občinsko sodišče izvoliti občani na zborih volivcev. Mladoletnikom nobenega alkohola • Sodnik ia prekrške Tone Smole je zatem poročal, °a je lani naložil občanom, k' niso spoštovali javnega re-T *n miru ter ostalih pred-^ov. 1 milijon 163.000 dinarjev kaand in 516 dni zapora, razpravi so rekli, da je ta-0 Prav, hkrati pa so se ob j*«aterih primerih tudi za-?m Med drugim je Franc ugotavljal, da bi bilo C*v gotovo manj prestop-' 06 bi imeli ljudje v pro- stem času kam iti. Tako pa jim ostanejo le lokali. Franc Krhin je dejal, da je težje vprašanje pri tistih mladoletnikih, ki se zaradi pomanjkanja primernega razvedrila tudi zatekajo k alkoholu. Odborniki so soglašali z njegovim predlogom, naj bi skupščina občine z ustreznim odlokom prepovedala točenje alkoholnih pijač mladoletnikom. Predlog je podprl tudi predsednik skupščine Ivan Gole in dodal, da bo treba v ta namen izdelati temeljito analizo. Inšpektor naj ukrepa in hkrati svetuje! O Delo medobčinske inšpekcijske službe v trebanjski občim je bilo od lanskega junija uspešno, to so v razpravi pohvalili tudi odborniki. Tržni, sanitarni, veterinarski, delovni, gradbeni, cestni in gozdarski inšpektorji so trebanjsko občino redno obiskovali in prišli do naslednjih ugotovitev: skoraj vsa področja, s katerimi so imeli opraviti med svojim obiskom, so precej zanemarjena. Zato prekrškov in seveda tudi kazni ni bilo malo. Odborniki so pozdravili tak način urejevanja razmer, naj bo to v gostinstvu, trgovini ali kje drugje. Za poostritev ukrepov inšpekcijske službe se je posebej zavzel odbornik Franc Krhin. Menil pa je, da bi morali inšpektorji tu in tam upoštevati tudi objektivne težave, ki nastanejo zaradi hitrega izmenjavanja predpisov, ki so večkrat tudi nerazumljivi. Gospodarska organizacija, ki jo tak predpis zadene, ne ve, kako naj ukrepa, da je ne bi preganjal inšpektor. Iz teh čudnih štren pa bi ji lahko marsikaj pomagal tudi sam inšpektor s tem, da bi dal odgovornim v delovnem kolektivu pojasnila. Tak obojestranski način delovanja inšpekcijske službe bi bil nedvomno učinkovit in koristen. Načelnik oddelka medobčinskih inšpekcijskih služb inž. Slobodan Rajič je zatem poudaril, da sami inšpektorji ne bodo rešili vseh problemov. Prek odbornikov je pozval vse občane, naj pomagajo pri odkrivanju prekrškov in kršitelje prijavljajo na ustreznem mestu. Načrti posameznih svetov 0 Predsedniki svetov pri Občinski skupščini so nadalje prebrali delovne programe svetov za leto 1964. Tako bo svet za socialno varstvo in / varstvo družine izdelal analizo stanja tistih kmetov, katerih zemlja je bila oziroma bo arondirana, in priporočil skupščini, naj ustanovi poseben sklad za pomoč »arondirancem«. Večjo pozornost bo posvetil tudi organizaciji otroškega varstva vn socialne službe, ki se bosta vključili v dejavnost krajev- TREBANJSKE NOVICE nih skupnosti. Svet za industrijo in obrt bo zbral podatke o obrti in napravil plan za razširitev storitvene obrti, ustanovitev uslužnostnih servisov pa 1)0 predvidel na Mirni in v Trebnjem. Vso pozornost pa bo ustrezni svet posvečal izvozu in krepitvi gospodarskih organizacij s posebnim poudarkom na kadrovski perspektivi. Svet za blagovni promet, gostinstvo m turizem bo obravnaval mnoge tekoče naloge in posebej razpravljal o spremembi delovnega časa v trgovskih poslovalnicah. Med drugim bo najtesneje sodeloval z inšpekcijsko službo, turističnimi društvi in drugimi činitelji ter poskušal skupaj z r^jirni doseči čim boljše uspehe. Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve bo letos poleg ostalega priporočil skupščini, naj sprejme odlok o urejanju mestnega zemljišča, sklep o upravljanju vodovodov m odlok o zavarovanju objektov ter zemljišč, ki so bili pomembni v NOB, oziroma so v očeh družbenega plana 1964 J^0 letos potrebovali jev 100 milijonov dinar-c • Za najetje tolikšnega 3£9 bo treba zbrati w rruiij0n0v dinarjev last- m sredstev. JaSlSri, dalJnovod, ki dova-rnetn«ktrično energijo v Sadne* občino, le stežka 2j£Sča velikim potrebam, daiin« lani zgrajeni novi CiTior^ Novo mesto— do lfctj,jktreba podaljšati vinogradi, sko klet, posestvo Grm-otok naav?ftijska zadruga bo obnn ^vala 2 lar" začeto hekh, ,vm°gradov na 65-Vinr^skem k°mpleksu na mnT.meru- °d skupno 100 ^ "Jonov dinarjev, potreb rahnZa to- DOdo let0s P°-]0011i 43 milijonov. Obeta- lt6rSe težave pri posojilih, tw Je polovico od celot-lcrP zneska treba zbrati Je Udeležbo. Zadruga se rniiii Vezala Prispevati 15 lij0r|°nov. občina 15 mi-blvjj • 20 rnilijonov pa tjubll novomeški okraj. *itvt t~nski 0kraj ob združi '„obveznosti ni pie-' zato se je bati, da bo 20 milijonov dinarjev primanjkovalo. Zadruga bo letos izdelala program za novi proizvodni kmetijski obratna področju Grma in Otoka. Obrat bo zajel del steljnl-ških površin ln okoliške orne površine, ukvarjal pa se bo z živinorejo in poljedelstvom. Z odkupom, zakupom ln arondacijami bo treba na tem področju zajeti približno 200 hektarov zemljišč. V zvezi z obnovo vinogradov bo treba rešiti vprašanje vinske kleti v Metliki, ker je dosedanji upravljavci niso ne dogradili ne proizvodno usposobili. Klet bi po predlogu občinske skupščine prevzele KZ Metlika ter jo v prihodnjih letih dogotovila tako, da bo Imela proizvodne naprave. Kmetijska zadruga bo letos potrebovala za uresničitev naštetih načrtov približno "0 milijonov dinarjev. Turizem, gostinstvo In trgovina Doslej samostojno trgovinsko podjetje se Je s 1. januarjem pripojilo k podjetju Mercator iz LJubljane. S tem so zagotovljeni pogoji za hitrejšo modernizacijo prodajaln, ker občinski sklad v ta namen ni mogel zagotoviti sredstev. Letos bo za modernizacijo trgovine porabljenih okoli 40 milijonov dinarjev. Promet v trgovini se bo povečal za okoli 10 odstotkov. Turizem postaja zaradi modernizacije gorjanske ceste pomembna panoga. Pri hotelu Bela krajina bo letos urejeno okolje stavbe ter vrtne restavracije s približno 70 do 80 sedeži. V ta namen bo potrebnih okoli 10 milijonov dinarjev. Letos bodo začela dela pri urejanju tabornega prostora ob Kolpi, kjer bo urejeno kopališče z gostiščem. Vse skupaj bo veljalo okrog 42 milijonov dinarjev, letos pa bo porabljenih 20 milijonov. Razen tega se odpirajo lepe možnosti za razvoj lovskega ln ribolovnega turizma. Zato je potrebna sodobna bencinska črpalka, ki bi omogočila tujcem oskrbo z gorivom. Dogovori z morebitnimi investitorji, — ti bi prispevali za črpalko 55 milijonov dinarjev — že potekajo? zdaj važni za turistični razvoj Svet za kmetijstvo in gozdarstvo bo imel letos precej opraviti pri arosriHcJ.ji kmetijskih zemljišč. Ob tem bo priporočil odlok o preživninskem varstvu kmetov ter odlok o preživninah. Obravnaval bo možnosti za odlok o vodnih zemljiščih, predvsem pa razpravljal o podružbljanju kmetijske ta gozdne proizvodnje. Svet za zdravstvo bo -et >s načel razpravo o popo'.nem zdravstvenem varstvu imeč-ke rmadine do 15. le*a in hkrati proučil predlog za laz-širjeno kmečko zavarovanje. Svet za šolstvo bo le'« z vsemi napori pomagal r>šs-vati težave šol, pri čemer bo posebej skrbel za stanovanja učnega kadra, ureditev teio-vadnic na Mirni, v Mokronogu itd. Razen tega bo prv učil možnosti, ali Je v teh V hudem mrazu teh dni, ko je skoraj vsako jutro živo srebro 10 C ali več pod ničlo, je zamrznila tudi Temenica. Trebanjski otroci so večkrat na njeni ledeni površini, ki je dovolj močna tudi za drsalce dveh krajih potrebno in možno ustanoviti vzgojno-var-6tvenc ustanovo za predšolske otroke. . . Svet za kulturo si Je med drugim naložil skrb za poživitev kulturnih prireditev, zlasti amaterske dejavnosti. Daljši delovni program ima tudi svet za delo, ki bo skušal letos vplivati na izboljšavo razmer v delovnih organizacijah. Na vsak način pa bo zahteval, da dobi vsako podjetje korndsijo za higiea-sko-tehničho varstvo. „Postal bom živinorejec" Bil je hud januarski mraz, ko je Jože Zupančič iz Trebnjega vpregel konje in se namenil v vinograd. »Pot tja gor v vinograd je pozimi manj naporna kot tedaj, kadar ni snega. Bojim se le, da ni ledena, ker bl se morale živali navkreber preveč naprezati. Peljem precej težko«, je rekel. Pred najinim srečanjem sem zvedel, da je Zupančič »So vas morali dolgo prepričevati?« »Kmalu sem pristal.« »In zdaj?« »Obdeloval bom le 2 ha. Pri zamenjavi sem dobil pretežno košenine. Sejal bom pa koruzo.« »Verjetno se nameravate posvetiti reji živine?« »Postal bom živinorejec. Za to imam dovolj pogojev. Re- Trebanjski kooperant Jože Zupančič edini pravi trsbanjski kmet. Tak videz daje tudi njegova domačija blizu Springerjeve gostilne: urejena Je, pravšen dom naprednega kmetovalca. To sem mu omenil. »Seveda«, je rekel in pome-žiknil v soncu, ki je predrlo meglo In posijalo v trebanjsko dolino V kmetijski zadrugi, s katero Zupančič kooperira že od vsega začetka, pravijo, da bi bilo lahko delati, če bi bili vsi kmetovalci taki, kajti »to je mož beseda«. Tudi to sem mu omenil. »Seveda,« Je spet kratko odgovoril, namrščil obrvi in nadaljeval: kmetje, nd jih malo, vidijo v kooperaciji slab račun. V zmoti so. Kdor upošteva strokovna navodila in uporablja predpisana umetna gnojila, pri pospravljanju pridelkov ne more biti razočaran. Mislim, da' bi morali tudi kmetje kdaj pa kdaj vzeti svinčnik v roke in računati. Dandanes, ko vidimo na' poljih traktorje ln druge po Ijedelske stroje, je to še celo potrebno.« »Zakaj?« »Zato, da se bodo naučili ceneje pridelovati.« »Kaj vse ste pridelovali pogodbeno?« »Pšenico in krompir. To do zdaj. Kakšni so letošnji pogo-goji, ne vem. Vsekakor se bom pozanimal.« »Je vašo zemljo že zajela arondacija?« »Dal sem 3,2 ha obdelovalne zemlje. Zadruga mi Je na drugih mestih vrnila lha. Razliko so mi plačali.« dil bom molznice, teličke in prašiče.« »Zase ald za zadrugo?« »Kooperiral bom z zadrugo.« »Koliko nameravate letos prodati?« »Zdaj lahko rečem le za živino, ker ne vem, kako bo a pogodbenim pridelovanjem pridelkov. Zadrugi bom prodal troje glav goveda in prašiče, mlade prašičke pa kmetom.« »Se bo to obneslo?« »Bo, se bo.« Seveda se bo obneslo, ker je začel Jože Zupančič med prvimi (pri gospodarjenju) uporabljati svinčnik in papir. To, do česar Je prišel,' so rezultati nalog, ki si jih je sam zastavljal. Reševal jih je ob razmišljanju, katera stran kmetovanja mu lahko bolj koristi. Zato vsi pisani in nezapisani računi niso nastali zaradi same potrate časa. Zupančič je s tem spodbudil še marsikoga, da se bo morda odločil za tak način, ko mu bo arondirana zemlja. Dobre posnemovalnice bi lahko dobil v Merenski dolini, kjer bo letos arondaciija zajela števil^ ne zasebne parcele. Nastali bodo veliki kompleksi kot temelj za sodoben način izkoriščanja dobrin, ki jih nudi zemlja v tem predelu. Premnog kmetovalec se bo lahko na svoje oči prepričal o koristnosti oziroma pravem namenu takih agrarnih posegov, IVAN ZORAN Cigani - družbeno breme V okolici Velike Loke. Dobrnlča in ostalih krajev trebanjske občine prebiva večje število Ciganov, od katerih pretežna večina še nima zaposlitve. Tudi v tej občini živijo nomadsko življenje, kar pomeni, da ne upoštevajo (vsaj vsi ne) družbenih norm oziroma zakonov. Zato prestopki, ki jih delajo s tatvinami bi prekrški zoper javni red in mir, niso redki, pa tudi ne lahki. Spričo tega so Cigani trebanjski občini v breme, katerega pa ne gre reševati samo z enostranskimi ukrepi. Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki ugotavljali, da za Cifta- Matični urad Dolenja vas V Januarja sta rodili: Ivana Campa, gospodinja lz Prlgorice — Marijo; Marija Klun, gospodinja iz Prlgorice — Marijo. V Ljubljani so se poročila: Anton Boje, zidar, ln Marija Tomšič, kmet. delavka, oba lz Prlgorice; Rafael Setnlkar, avtomehanlk lz Setnlcc, In Olga Pahulje, gospodinjska pomočnica lz Dolenje vasi. Umrli so: Janez Nosan, kmet lz Blat, 74; Janez Lovšin, kmet iz Prlgorice, 77; Eoza Mrhar, pre-uzilkarica lz Lipovca, 78. Razveselite znance ln prijatelje z DOLENJSKIM LISTOM! ne v resnici ni bilo narejenega kaj omembe vrednega, zato je problem iz dneva v dan težji. Ne kaže pa vprašanja odlagati,- če hočemo, da bodo tudi Cigani enakovredni ostalim občanom po pravicah in dolžnostih. Matični urad Trebelno V januarju nl bilo rojstev izven porodnišnice. — Porok nl bilo. - Umrla Je: Ana Dragani užiucarica lz Cešnjlc prt Trebel. nem, 79. Matični mrad Velika Loka V januarju nl bilo rojstev izven porodnišnice. — Porok ni bilo. — Umrla sta: Štefan Arzenšek, upokojenec iz Krtine, 86; Ana Bukovec, gospodinja lz Velike Loke, 69. Matični urad Dobrnič V decembru je rodila Olga Ka-stelic lz Rdečega kala dvojčka Vinka in Marinko; v januarju ni bilo rojstev izven porodnišnice. Poročila sta sc: Jože Gore, delavec iz Luže, in Hema Korelc, kmetovalka iz Gorenje vasi; Frano Kužnik, kmetovalec lz Podlisca, in Amalija Pekolj lz Dobrnlča. Umrli so: Anton Jarc, kmetovalec lz Vrbovca, 72; Frančiška Smollč, kmetovalka iz Vrbovca, 65; Neža Marlnčič, kmetovalka iz Železnega, 92; Ana Trlep, uzilkarica lz Gorenjih Selc, 84; Marija Spe-lič, užitkarica lz Korit, 92. Matični urad Mirna t V januarja Je bil Izven porodnišnice rojen en deček. — Porok nl bilo. — Umrla je Alojzija Spen-dalj, učitkarica iz Brezovice prt Mirni, 93. »AVTO KOČEVJE« DOSEGA LEPE USPEHE Uveljavitev v mednarodnem prometu Ko so pri podjetju »Avto Kočevje« pričeli razmišiljaibi o skrajšanem delovnem tednu, so po temeljitih analizah ugotovili, da sedemumi delavnik že velja v tovornem prometu. V posebnem elaboratu so na podlagi delovnih nalogov voznikov" ugotovili, da so vozila (z dvema voznikoma) v preteklem letu na poti povprečno sedem ur in pol na dan. še nekaj podatkov: vozni dnevi so bili izkoriščeni 81-odstotno, izkoristek prevožene poti znaša 83 odstotkov, izkoristek nosilnih kapacitet pa 96 odstotkov. Na prvi pogled se zdi, da Boferji vozijo noč in dan. če bj bilo tako, bi pri Avtu potrebovali za uvedbo 42-ur-nega delovnega tedna (prosta sobota in nedelja) vsaj še deset novih voznikov. Stvarna analiza rezultatov in vloženega efektivnega delovnega časa pa je pokazala, da efektivni delovni čas voznikov, vštevši režijske ure, ni znašal osem tu, pač pa sedem in pol (avto z dvema voznikoma) ali 3,45 ure na voznika (če ne upc&tevamo še izgube časa pri nakladanju, razkladanju, urejanju prevozne dokumentacije itd.). Pri Avtu skrajšani delovni čas že imajo (pri tovornem prometu), posebna komisija, v kateri so predstavniki organov samoupravljanja, organizacij in strokovnjaki, pa proučujejo možnosti za uvedbo sedemurnega de- lavnika v vsem podjetju. Komisija je s posebno anketo povabila k sodelovanju vse člane kolektiva. Precej jih je na anketo odgovorilo, dali pa so tudi veliko koristnih predlogov za izboljšanje dela v posameznih obratih. Mnenja so, da bodo lahko tudi v mehanični službi z boljšo organizacijo dela, uvajanjem norm in drugih oblik nagrajevanja dosegli v sedmih urah najmanj za tretjino boljši proizvodni re^ulbat. Lepe uspehe je dosegla preteklo leto mehanična delavnica. Za izboljšanje meha- KOČEVSKE NOVICE nične in servisne službe so preteklo leto investirali okrog 20 milijonov dinarjev, letos pa bodo vložili še blizu 40 milijonov dinarjev. Pridobili bodo večjo halo za popravilo avtomobilov, uredili avto ličarski, karoserijski, strojni, motorni oddelek in druge oddelke. Ze doslej se je močno izboljšala kvaliteta dela in delovni učinek, usluge pa so poceni (ura največ 650 dinarjev). — še boljše rezultate pa dosega podjetje zadnja leta v tovornem prometu. Predvsem se je Avto uveljavil na mednarodnih cestah, tako da vsaj 60 odstotkov ponudb niti ne morejo ustreči. Čeprav v zadnjih treh letih število prevoženih ton in s tem realizacija stalno naraščata, se zmanjšuje število kamionov. Izrabljena vozila so prodali in pričeli graditi svoje načrte na novih težkih tovornjakih. Pri uvozu pa se je zataknilo; tovornjakov iz Italije ni ali pa jih jr le nekaj. Lani so na primer kupili le dva vlačilca TAM, letos v prvem tromasečju pa bodo morda dobili sedem vozil OM in do konca leta — tako upajo— še trideset. Šele tedaj bodo njihove kapacitete dovolj velike, da bodo lahko zadovoljili povpraševanje v domačem • in inozemskem prevozništvu, kjer imajo, kakor zatrjujejo, velike možnosti za uspeh. Vozila bi se jim izplačala že v poldrugem letu. Poglejmo še, kako je v zadnjih treh letih podjetje dosegalo realizacijo: 1961. leta je znašala nosilnost vozil 953 ton, realizacija pa 683 milijonov din, od tega 248 milijonov v mednarodnem transportu. 1962 se Je nosilnost tovornjakov zmanjšala na 877 ton, tovorni promet pa Je realiziral 637 milijonov din, od tega mednarodni 230 milijonov. Preteklo leto so imeli le še 759 ton nosilnosti; realizacija se Je dvignila na 703 milijone, mednarodni transport pa že na 370 milijonov. Iz tega vidimo, da sta v zadnjih treh letih nosilnost in kvaliteta stalno padala, kljub temu pa se je z boljšo organizacijo dela in ekonomičnostjo poslovanja poslovni rezultat vidno dvigal, zlasti v mednarodnem prometu, kjer se je lani v Kolona avtomobilov podjetja AVTO KOČEVJE na poti primerjavi z letom 1961 dvignil za 57,5 odst. (Izjema Je leto 1962, ko je bila realizacija nižja od 1961, to pa predvsem zaradi novih instrumentov obračunavanja v mednarodnem prometu). Celotna realizacija podjetja je 1961. leta znašala" 857 milijonov, 1962 843 milijonov in lani 865 milijonov dinarjev, medtem ko se je število zaposlenih zmanjšalo približno za tretjino. Zanimivi so tudi podatki o osebnih dohodkih voznikov. Povprečen osebni dohodek Šoferja je lani znašal (enajstmesečno povprečje) 51.150 din, 37 voznikov pa je v li mesecih z dnevnicami prejelo od milijon do milijon 300 tisoč din. Od voznikov je lani največ potegnil Alojz Ličen. Ličenov povprečni mesečni osebni dohodek brez dnevnic je bil 78.728, z dnevnicami pa seveda veliko več. Vozniki pri Avtu so dosegli lepe rezultate in tudi razmeroma lep osebni dohodek, vendar v podjetju menijo, da zaradi napornega in odgovornega dela ni visok in želijo, da bi ga z boljšimi rezultati še popravili. Zanimivo je tudi to, da je za podjetje zelo ugodno razmerje med delitvijo bruto dohodka in bruto osebnega dohodka, ki znaša 80:20, medtem ko je povprečje v ljubljanskem okraju 67:33. Prepričani smo, da se bo prizadevnemu kolektivu posrečilo dobilti že letos težko pričakovane nove tovornjak« in da bo poslej finančni uspeh še hitreje naraščal, i tem pa tudi ugled kočevskega Avta na naših in tujih cestah. (VEOfl Zaradi dobrih pregledov manj požarov Čimprej: nov hotel, samopostrežnico in blagovnico! Zapiski s seje sveta za blagovni promet v Kočevju Lepe jesenske nedelje oktobra in novembra lani, takoj po dograditvi nove ceste, so pokazale, kako na tesnem so v Kočevju z gostinskimi kapacitetami. Ko so bili polni parkirni prostori (teh Je bilo lani veliko urejenih), so bili gostinci v zadregi, kam z gosti. Veliko Jih je odšlo, ker niso mogli bili postreženi. Resda imajo v Kočevju razmeroma dobro urejena gostišča, vendar zahtevam sodobnih turistov ne ustrezajo več ne po funkcionalnosti ne po kapaciteti. Se bolj pa se bo to pokazalo v bližnji turistični sezoni, ko upravičeno lahko pričakujejo rekorden obisk domačih in tujih gostov (gostinsko podjetje Hotel Pugled namerava letos kar za 25,7», povečati usluge tujim gostom!) In kaj je bilo za razvoj gostinstva v občini storjenega doslej? Bore malo, saj Je ta sicer precej pomembna panoga nekje na zadnjem mestu! Lani je bilo npr. od vseh investicij v občini vloženih v gostinstvo le 0,9 odst., kar nI skoraj nič v primeri s potrebami. Tudi za letos ne morejo pričakovati kdo ve kaj ln že sedaj se lahko upravičeno sprašujejo, kako bo. O vsem tem so govorili na zadnji seji sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem pri občinski skupščini v Kočevju, ko so pregledovali družbeni plan za to leto. Spoznali so, da Je gradnja novega hotela nujno potrebna, toda sredstev ni kje dobiti. Končno so sklenili, da Je treba čim prej preskrbeti dokumentacijo za gradnjo hotela, v katerem bi naj bila še kavama, slaščičarna, morda kino itd., skratka nekak gostinski center. Ko bo idejni projekt, bo pa že nekako šlo, samo začeti je treba. Se bolj je pereče vprašanje družbene prehrane, ki je pravzaprav ni. Gostinsko podjetje bo morda že februarja prešlo v obratih družbene prehrane na ekonomske cene, če bi ne mogli kako drugače kriti predvidene izgube. Svet je sklenil predlagati skupščini, naj podjetje oproste za obrate Kmet, Rog in hotel 10 odst. neobveznega dela prometnega davka, ker bi se, če bi prešli na ekonomske cene, postavilo vprašanje družbene prehrane v mestu z vse ostrino. Vsekakor pa bo treba t bližnji prihodnosti misliti v Kočevju na obrat družbene prehrane (le-ta naj bi bil morda v sklopu novega hotela). V prihodnje bo treba gostinstvo podpirati z ugodnejšimi dajatvami, gostinci pa moraj* poskrbeti za Izobraževanje in vzgojo kadrov. V precej podobnem položaju je trgovina. Lani je bilo od vseh investicij vloženih v trgovino le 3,4 odst., s čimer se nudili nekaj lokalov v Kočevju ter t Stalcer-jih, Banji Loki in Papežih. Vendar so razen nekaterih vsi lokali stari, novih gradenj pa ni. Trgo-promet bo letos vsa sredstva in del občinskih namenil za dograditev skladišča pijač (65 milijonov). Člani sveta so menili, da bi morali biti v vseh novih večjih stavbah v spodnjih prostorih lokali, o čemer je bil nekoč že izdan odlok, toda upošteval ga ni nihče, zaradi česar so v Kočevju same stare trgovine. Opozorili so tudi na dolgoletno željo potrošnikov po samopostrežni trgovini in blagovnici Za samopostrežno trgovino naj bi že letos pripravili načrte in se prihodnje leto lotili gradnje. Trgovina bo morala letos posebno skrbeti za primerno založenost (predvsem s sadjem, zelenjavo in poljskimi pridelki) ter za preskrbo podeželja s kruhom in mesom, kar je v glavnem že urejeno In kako zadržati turiste čim dalj v Kočevju? O tem so se podrobneje pogovarjali na posebnem posvetu ln pripravili obširen program. Tako naj bi v Kočevju organizirali stalno razstavo del akademskega kiparja Staneta Jarma, uredili muzej, ki naj bi pripravljal občasne tematske razstave, poskrbeti bo treba za čimveč športnih prireditev ter ureditev turistične koče v Kostelu, na Mestnem vrhu in na Frldrilištajnu. Pospešiti bo treba raziskavo in ureditev kraških jam, ki jih na Kočevskem ni malo, napraviti markacije do vseh izletniških točk, v mestu pa čim prej zgraditi kopališče. Za to trenutno m denarja, morda pa bi pripravljalna dela lahko opravili s prostovoljnim delom? Poskrbeti jc treba za lovski in ribiški turizem, predvsem za inozemske gotte, in izpopolniti kanping v Dolu ob Kolpi. V Kočevju ho potrebna tudi menjalnica denarja. Vse to so lepi načrti, in če bi Jih uresničili le polovico, bo zaenkrat kar dovolj. Jasno je, da se zamujeno ne da popraviti v enem letu, jasne pa so tudi velike potrebe na drugih področjih (npr. 1 zdravstveni dom, šola, investicije v gospodarstvo itd.). (vec) Te dni potekajo, v gasilskih društvih kočevske občine občni zbori, na katerih poročajo gasilci o svojem delu. Dosedanji zbori so ugotovili, da je bilo lani zlasti uspešno preprečevanje požarov. Veliko je bilo namreč rednih in občasnih pregledov gospodarskih poslopij in drugih objektov, zato je bilo znatno manj požarov. Spričo tega so na gasilskih zborih v Podpreski, Osilnici, Fari, Predgrađu, Ozlju, Stari cerkvi in drugod sklenili, da bodo s tem nadaljevali. Na vseh občnih zborih so se gasilci zavzemali, da bodo svoje delo prilagodili organizacijskim oblikam, ki so bile sprejete na zadnjem republiškem kongresu slovenskih gasilcev. Gasilcem v občini manjka marsikje oprema, pa tudi članov nd nikjer preveč, razen tega pa so društva tudi v finančnih stiskah. Občni zbori kažejo — to pa so potrdili tudi zadnji zbori volivcev — da bi morali tej družbeni službi v prihodnje nameniti več sredstev. Pomembno vlo- go pri tem naj bi imel tudi lani ustanovljeni gasilsSi sklad, v katerega pa se zdaj stekajo sredstva samo še i* novomeške medobčinske z*f varovalrtice. —vd f Dve iz Predgrađa I 0 Pred kratkim so Blažev- čani popravili splav, s katerim bodo redno vzdrževali po. Kolpi promet med sosednji' ma republikama. 0 Trem posestnikom * nostne dejavnosti; na račun predviden«' ga povečanja turističnega prometa bo obseg gostinstva v zasebnem sektof Ju povečal za skoraj 16 odstotkov. Z uresničitvijo družbenega plana tekoče leto se bo lahko narodni doW dok na prebivalca povečal za 13,7 ods''1 to Je od 387.681 na 418.230 dinarjev.. ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNO*"* Zaposlenost v gospodarstvu se bo ff večala le za 1,1 odst., ker ni Pređv!?«. nih večjih novih kapacitet v gospod1^ stvu. Produktivnost, ručunana z dr1-"* bonim proizvodom, pa se bo povfč». za 13 odst., kar bo moč doseči pi*, vsem z nadaljnjim IzpopoljnevanJ' sistema dohodku, boljšo orKanl«l('J Osnutki statutov: premalo konkretni! Na plenumu občinskega komiteja ZKS v Ribnici so prejšnjo sredo obravnavali vsebinske pomanjkljivosti v statutih gospodarskih organizacij. Ugotovili so, da se komunisti pri sestavljanju statutov niso posebno angažirali, predvsem pa niso organizirali poglobljenih razprav o posameznih poglavjih statutov; stanje se je izboljšalo šele na posredovanje občinskega komiteja. Vprašanja in problemi, ki so se pojavljali pri izdelavi statutov, kažejo, da so bile statutarne komisije pri gospodarskih organizacijah vse premalo seznanjene z gradivi in napotki, ki jih, to lahko trdimo, ni bilo malo. Ugotovili so tudi, da nekateri osnutki statutov še naprej dopuščajo uporabljanje stare prakse pri sprejemanju raznih sklepov, skratka, da vse preveč dopuščajo najrazličnejše oblike forma-Iazma v samoupravljanju. Po drugi strani pa je v statutih vse premalo govora o organizacijskih enotah, ekonomskih enotah, obratnih delavskih svetih itd. Statuti bodo morali točno določiti mesto in funkcije le-teh, nakažejo pa naj tudi način, kako so vse te enote med seboj povezane v organsko celoto. Na plenumu so govorili še o materialni in delovni disciplini. Menili so, naj bi statuti točno definirali, katere kršitve delovne ali materialne discipline pridejo pod kazenski postopek, pri tem pa ne bi smeli gledati, če je povzročitelj delavec ali uslužbenec, kar se je doslej vse prepo- gosto dogajalo. Navadna proti delavcu uvedejo disciplinski postopek, proti uslužbencu pa ne, čeprav je morda zagrešil več! V primerih, kjer je npr. vzrok odpovedi delovnega razmerja disciplinski, je potrebno uvesti disciplinski postopek. Doslej se je navadno dogajalo tako, da je tudi tak član kolektiva dobil redno odpoved, zaradi česar so mu morali dati nekajmesečno »odpravnino«, podjetje pa je imelo, če ga je potem kazensko preganjalo, precejšnje stroške. Statuti tudi premalo govorijo o perspektivi delavca v gospodarski organizaciji, o skrajšanem delovnem tednu in o osebnih dohodkih. Statuti bi vsekakor morali načeti in tudi do neke mere rešiti vprašanje sezonskih delavcev, kar pa v dosedanjih osnutkih pogrešamo. Prek sindikalnih organizacij bo treba organizirati čim več razprav o važnejših problemih, načenjati ta vprašanja in do njih zavzeti primerna stališča S čim širšo in poglobljeno razpravo naj bi v vsaki gospodarski organizaciji skušali nadoknaditi zamujeno. Plenum je tudi priporočil, naj bi gospodarske organizacije vzpored- KESETO no z obravnavanjem svojih statutov ali delov statutov obravnavale tudi določena poglavja občinskega statuta, ki se nanašajo na njihovo dejavnost. Poleg tega bo treba poskrbe- ti za to, da bodo imele statute tudi majhne gospodarske organizacije. (vec) 75 milijonov za ribniško šolo šolo v Ribnici in podružnične šole v Dolenji vasi, Gr-čaricah, Sušju in Poljanah obiskuje 1062 otrok. V prvem polletju je bil uspeh 64,6 odst. Ribniška šola pa terja nujno adaptacijo že več let. Učilnic ji sicer ne primanjkuje, pač pa prostorov za tehnični pouk in kabinetov, skraijno izrabljena je pa tudi vsa oprema. Da bl prišli do prepotrebnih prostorov, bodo šolo (bivšo gimnazijo) dvignili za eno nadstropje, uredili sanitarije, napeljali centralno kurjavo in obnovili električno napeljavo. Ker je to precejšnja investacija (potrebnih je okrog 75 milijonov dinarjev), bo adaptacija šole trajala več let, z deli bodo pričeli že letos poleti. (g) Največ razgovorov o gozdarstvu in kmetijstvu Volivci v ribniški občini so na zborih volivcev v večini primerov govorili največ o problemih kmetijstva in gozdarstva, ker jim j<_ to pač najbližje. Zanimali so se za gradnjo gozdnih cest, za cene v gozdarstvu ter sklepanje kooperacijskih pogodb za gozdove. Zanimalo jih je tudi, za kaj je to dobro in zakaj bi ne što lahko tudi tako kot doslej. Vse te razprave dokaj jasno kažejo izredno zanimanje ljudi za gospodarske pojave, ki zadevajo nje same, in želijo o njih še in še razpravljati. Posebno ostro so ljudje v dolinskih predelih reagirali na plan arondacij na tem področju. Volivce v Nemški vasi, Dolenji vasi in drugod je zanimalo, kako bo arondacija potekala. Opozorili so, da je treba ponekod za večjo proizvodnjo predvsem izboljšati zemljo, to je meliorirati jo, in šele potem pričeti z arondacijo. Marsikomu tudi še ni jasno, kako bo urejeno lastništvo, drugod pa so se zanimali, kako bo poskrbljeno za ljudi (predvsem stare), ki bodo oddali zemljo. To naj bi urejevali prek sklada za preživnine, vendar preživnine ne bi smele biti premajhne. Na zborih volivcev so ponekod govorili tudi o veterinarski službi in izrekli marsikatero pikro na njen račun, o zdravstveni službi ter o raznih komunalnih vprašanjih. O željah in mnenjih ljudi, predvsem kar zadeva kmetijstvo in gozdarstvo, bo razpravljal v kratkem plenum obč. odbora SZDL Ribnica. Na njem bodo govorili tudi o pripravah občinskega statuta, ki ga bodo dali v kratkem v razpravo. GORA: televizor je vse, kar imamo... Pod imenom Gora poznamo pet vasi v hribih med Sodra-žico in Loškim potokom. To so Kržeta, Kraćali, Petrinci, Janezi in Betonovo. Gorniki so gostoljubni, prijazni ljudje, ki se iz dneva v dan borijo s skopo gorniško zemljo za vsakdanji kruh. »Na Gori nimamo nič drugega kakor televizor, kd smo ga dobili pred leti,« mi je pripovedoval gomiški študent medicine. Res, razen televizorja nimajo nič, niti gostilne. Tako jim ne preostane drugega, kot da se ob večerih sestajajo v klubski sobi pred malim ekranom in vsaj prek njega potujejo po svetu. Na Gori pa imajo, to je treba priznati, odličen sprejem, saj »lovijo« avstrijske oddaje celo bolje kot ljubljanske. Na zadnjem zboru volivcev, ko so obravnavati plan občine Ribnica, so spregovorili tudi o svojih potrebah in željah. Te sioer niso majhne, v marsičem pa bi Jam olajšale življenje. Tako bi nujno potrebovali vodovod, vendar bi gradnja zahtevala precej sredstev. Vodovod, za katerega bi Rimo Ortaka in Velikih Poljan tenst Jože Matej vodi z napravo, ki jo vidite j.a shki, hlod v najsodobnejšo žago, kjer ga žagini j 1 v nekai minutah razžagajo v deske. Inlesov pj^ski obrat v Ribnici je sodobno opremljen, 'florjnje leto pa ga bodo še bolj modernizirali. Grmada je turistična točka v Ribniška dolini, primerna za letni, zimski, lovski in ne-.deljski turizem. Na Grmado se pride iz Ortneka, ki ima top park in drevored tak modernizirane ceste Ljubljana— Kočevje, razen tega avtobusno ln železniško postajo. Ko je letos stekla nova cesta, se je močno povečal tudi avtobusni promet, tako da so vsi kraji z občinskimi središči dobro povezani. Ce bomo hoteli, da se bo tod turizem še bolj razvil, pa bomo morali popraviti še to in ono, o čemer ljudje že razpravljajo. Tako bi morala komunalna uprava posuti cesto Vel. Poljane — Ortnek, ker jo je mladina s sankami tako zgladila, da postaja nevarna pešcem in živini. Na MC'a» večjo izkoriščenostjo osnovnih *r&dstev in z uvajanjem sodobnih teh-. O'oskih. postopkov. S tem v zvezi se _? spremenila tudi struktura zaposls-jT? Po strokovnem in kvalifikacijskem ^•ptavu v prid strokovnosti. Prav zara-ni^T?? oo*0 morale gospodarske orga-kr™?ie Posvetiti vso skrb vzgoji stro-6rak delavcev. Pri tem bo lahko odi-^ * Pomembno vlogo delavska univer-prclsvojtmi strokovnimi šolami. Njen rrajk?1 strokovnega izpopolnjevanja stva Prilagojen potrebam gospodar-občini. &kih kadrovski sestav v gospodar- p°daiS8ariizaoiian 5e zel° 'aeie6' kaže stihvt" da so na veliko delovnih me- teobra u J8 Potrebna višja ali yisoka jo vT208- ljudje, ki te izobrazbe nimajo Wa skupščinski seji so se zavzeli, ■ovnih 101,1 spregovore tudi statuti de-Pravti or5anizacij, podjetja pa naj na-Govf! ■ tudi Plane kadrovskih potreb. Pri rut 50 tum 0 •Jude", ki napravijo Pa iT "strežno strokovno šolo, ko Jo .Končajo, se v podjetju le redkokdo 'eai zanje. lovr,se gospodarstvu. V razpravi o đelu, opravljenem pri sprejemanju statutov delovnih organizacij, se je pojavilo vprašanje, v kakšni meri obravnavajo statuti ponovni izbor (reelekcijo) kot obliko in sredstvo za normalno obnavljanje ln vključevanje novih kadrov na vodstvenih in odgovornih delovnih mestih, ki imajo ekonom-sko-družbeni značaj (direktor, vodji sektorjev, obratov, oddelkov itd.). Pri tem je bilo ugotovljeno, da dosedanji osnutki statutov delovnih organizacij tega vprašanja ne ob Novomeška kronika ■ Danes zvečer ob -0. uri bo v Domu ljudske prosveie spominski večer mojstra slovenske besede Antona Sovreta, ki ga prireja Društvo prevajalcev SHS. Na prireditvi, ki bo v po časUtev Prešernovega kulturnega praznika, bodo sodelovali književniki in prevajalci, za glasbeno spremljavo na harfi pa bo poskrbela članica RTV Ljuoljana. Obiskovalci te za Novo mesto nenavadne prireditve si bodo v avli dvorane lahko ogledaU tudi razstavo Sovretovih knjižnih- del ln rokopisov, ki jo je pripravila Studijska knjižnica v Novem mestu. ■ Društvo za raziskovanje Jam Slovenije, klub v Novem mestu, je pred dnevi odprl v vitrini pred poslovalnico »»Astre« lično razstavico, posvečeno spominu narodnega heroja Vinka Paderšiča, po katerem se zda' imenuje novomeški klub. Poleg fotografij so razstavljeni tudi barvni diapozitivi z mednarodnega simpozija jamarjev v Rakovem Skoc-lanju. Oglejte si! ■ Jutri bo pustna sobota! Po vsem svetu, pa tudi v nekaterih naših krajih pripravljajo na ta dan in pa na pustni torek karnevale in velike zabave. V Novem mestu pa smo postali preveč resni, saj že nekaj let mineva pustovanje brez pravega razpoloženja. In vendar so No-vomesčanl lepo organizirali pustne prireditve že takrat, ko o turizmu še nismo kaj dosti govorili. Razen v Izložbi Mladinske knjige ln letaka hotela Kandija, ki vabi na zabavo, V Na vrsti je kinoteka V želji, da bi tudi Novo-meščani lahko ponovno v':dell svetovno znane umetniške filme, je Zavod za kulturno dejavnost povabil v gostovanje kinoteko. V prihodnjih dneh bo možno videti več filmov, ki so pred leti polnili največje filmske dvorane na svotu. Med drugim so to »Poštna kočija« (vvestern), »NotredamsM zvonar«, »Fran-kenstein« z Borisom Karlof-fom in Meo Clarke (13. in 14. februarja) in drugi. O naslednjih filmih bomo pravočasno pisali tudi v našem listu. šf— mestu 5 dni pred pustom ni nobenega znaka, ki bi dokazoval nasprotno. Skoda! ■ Šolske zimske počitnice so pri kra.iu. V mestu se je to že v prvih dneh tedna močno poznalo, sa- je bilo zjutraj po cestah spet živahno. Kadar so šo. le zaprte in na cestah ne srečujemo mladine, je mesto kar nekam prazno in ptisto. Zdaj pa z novimi močmi v drugo polovico šolskega leta! ■ Živilski trg je bil zadnji ponedeljek bolj klavrn, saj je bilo naprodaj le malo stvari. Prodajali so le fižol po 230 din kilogram, jajca po 33 din ln jabolka po 120 din. Tu in tam Je bilo opaziti skodelo smetane (120 din), kislo ' zelje bi repo (fiO din merica), korenino hrena (100 din) ler hrano za perutnino. ■ - ib.m.ir prebivalstva: rodile so: Vida Ban iz Kotarjeve 6 - Andreja. Antoni'a Drobnlč iz Zagrebške - stolpič A — dečka. Danica Bergar Iz Volčičeve 11 - dečka. Poročili so se: Anton Ilar, kmet s Potovrha, ln Martina Pavlin, kuharica z-Glavnega trga 6; Marijan Kraus, strojni tehnik lz ZiigrebSke ceste, ln Marija Skof, učiteljica z Otočca Umrla sta: Frančiška Ipavec, gospodinja lz Zagrebške 7. 77 let. ln Neža Kopar, gospodinja Iz Kurirske poti 12. <-tara 90 let. Ni vstopa med tednikom! Po svetu in ludi v nekaterih Jugoslovanskih mestih je v kiiHMnru«i;ra:ih vp I ,m tak red, da vstop med predvajanjem kratkega filma ali tednika ni dovoljen. Ob si o-vald kina Krka v Novell mestu lega načelu ne spo. stujejo. čeprav so bl'1 opozorjeni, da od 1. Jamiarja dal|o nlmafo vstopa med predvajanjem t-dnika. Od. slej ne bo pomagalo nobeno trkanj* na vratr-. Vsak, kdor bo ztmuiil, l>« pač moral počakati rto hasled. nleci odmora. O'clnlrl ki so prihajali k prrdsiavam to*no, so imeli prav malo od tednikov, vedno sn morali vstajati zamudnikom. - Novi ukrep (e zato popolnoma pravilen. Tudi vlak ne čaka. nmnak odne'je po »vojem voznem redu. sf- ravnavajo širše (omejili so se le na delovno mesto direktorja, pa tudi tu na podlagi zakonskih določil). Poudarjeno je bilo, da bi se morali komunisti v delovnih organizacijah zavzeti, odvisno od položaja in organizacije podjetja, d'a dobi reelekcija tisto mesto v statutu, ki ji z druž-beno-političnih vidikov pripada. Integracijski procesi v gospodarstvu in izven njega nastopajo kot posledica spremenjenih pogojev proizvajanja in tržišča, ki terja večjo ekonomičnost poslovanja. Na tej podlagi in zaradi tega je v zadnjih nekaj letih prišlo tudi do združevanja v gospodarstvu (trgovine, kmetijstvo, farmacevtsko-kemična industrija, gospodarstvo itd.) in negospodarskih dejavnostih (npr. v zdravstveni službi) na območju občine Novo mesto. Pri tem so se pojavile kot posledica tako z ekonomsko-finančnega kakor tudi z orga-nizacijsko-strokovnega vidika slabo pripravljenega združevanja (KGPK, Krka) nekatere napake, ki so povzročile nezadovoljstvo v delovnih kolektivih, ki so se združevali. Te napake je potrebno spoznati in jih pri nadaljnjih integracijah odpravljati. Ob sedanjem stanju in spričo predvidenega razvoja se kaže potreba po nadaljnjem združevanju nekaterih delovnih organizacij. Tako je seja nakazala potrebo po združevanju v kmetijstvu in trgovini. V kmetijstvu nastaja zaradi spremenjenega ekonomskega položaja ZK in kmet. posestva (po izvršeni ločitvi kmetijstva in gozdarstva) ter zaradi enotnega izvajanja programa kmetijskega razvo ja v občin: potreba po eni ali dveh delovnih organizacijah, ki bi skrbele za razvoj na tem področju. V trgovini pa se kaže potreba po združevanju zaradi nadaljnje specializacije in modernizacije trgovske mreže v Novem mestu. Medtem ko se komunisti v kmetijskih organizacijah lotevajo razprav o združevanju z ekonomskih vidikov in splošne koristnosti, pa pote kajo razprave pri združevanju trgovine v smeri subjek tivnega gledanja in osebnega prestiža. To velja predvsem za komuniste v trgovskem podjetju Dolenjka, ki postavljajo pri razpravah o združe vanju v ospredje vprašanja formalno pravne narave, pri čemer zanikajo vse pozitivne ekonomske rezultate, ki bi jih dosegli z združitvijo v trgovini. Na seji je bilo poudarjeno, da takšno pojmovanje združevanja trgovine kaže na kratkovidnost in ozkost ter eko nomsko-politično nerazgleda-nost tistega dela kadrov v trgovini, ki takšna stališča zastopajo ln iz njih izhajajo. Zato je skrajni čas, da komunisti uvidijo nesmisel takšnih diskusij, ki se sedaj vodijo v osnovnih organizacijah in organih upravljanja, ter da v svojem lastnem interesu in interesu širše komunalne skupnosti združijo svoje ekonomske, strokovne in organizacijske zmogljivosti za razvoj trgovine. F. B. Krvodajalci, ne pozabite! Transfuzijska postaja novomeške bolnišnice potrebuje v torek, 11. februarja, in v torek, 18. februarja, 100 krvodajalcev. Poledenele ceste ovirajo redni dovoz krvodajalcev s podeželja, ki bi sicer v teh dneh nudili bolnišnici dovolj krvi. /<• nekajkrat smo se z javno prošnjo obračali na krvodajalce iz Novega mesta in bližnje okolice in vedno naleteli na razumevanje. Tudi tokrat vas prosimo: pridite na transfuzijsko postajo in ponudite svojo kri, ki bo reševala življenja! Zlasti apeliramo na krvodajalce iz Industrije motornih vozil, iz Industrije obutve, No-voteksa, občinske skupščine, gozdnega gospodarstva Novo mesto, kmetijskega posestva Novo mesto, tovarne zdravil »Krka«, Dolenjke (Mirna peč) in ostale, ki so doslej v takšnih trenutkih pokazali izredno mero humanosti in razumevanja! Ne pozabite, da so od vaše pripravljenosti nuditi svojo kri odvisna človeška življenja! OBČINSKI ODBOR RK NOVO MESTO Januarja v žužernberšks zadrugi V januarju so v žužem-berški zadrugi odkupili 36 giav mladih goved za izvoz. 14 giav je bilo lastne proizvodne, ostale pa iz pogodbene. V marcu letos bo prodanih približno 20 telet, težkih 180 do 200 kilogramov. Tudi ta teleta so iz pogodbeh&ga pitanja in so namenjana za izvoz. H Za domači trg je bilo prodanih 145 prašičev iz pogodbene reje, razen tega pa je zadruga odkupila tudi nekaj krav in mlade plemenske živine. S Odkupa krompirja zaradi_ mraza ni bilo, pač pa računa" jo, da bodo lahko z njim nadaljevali, brž ko bo mraz prenehal. Menijo, da bo odkupljenih še okrog 100 ton • krompirja. H Prodaja umetnih gnojil je bila v januarju malenkostna, čeprav je kmetijska služba obdelala celoten teren in se s kmetovalci po- S posveta staršev in mojstrov V nedeljo je bil na novomeški vajenski šoli posvet staršev, mojstrov in vodstva šole, na katerem so zabeležili prav lep uspeh. Razvoj kaže, da prehaja ta učni zavod v poklicno šolo, za kar ima zdaj tudi že'po zakonu vse potrebne pogoje. Postala naj bi središče izobraževanja strokovnih kadrov obrtnih strok za kovinsko in avtomehan-sko stroko širše Dolenjske. O uspešnem posvetu bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali več v prihodnji številki. govorila glede gnojenja. Pričakujejo, da bo prodaja u-metnih gnojil večja v februarju. Ker ni na razpolago skladišč, ima zadruga na zalogi le eno tretjino gnojil, potrebnih za zimsko gnojenje in spomladansko setev. Kratki iz šmarjete 9 Na sestanku šolskega odbora v šmarjeti so obravnavali polletni učni uspeh. Več učencev ima slabe ocene, kar pa bodo morali v drugi polovici šolskega leta ob pomoči staršev popraviti. Ni vedno kriv učitelj, če učenec ne izdela. Na seji so pregledali tudi proračun šole za leto 1964 0 V februarju, marcu in aprilu bo v Smarjeti Singer-jev tečaj za krojenje in šivanje. Gospodinje in dekleta bodo spet imele priložnost, da se nauče kaj koristnega za gospodinjstvo. Matični urad Mirna peč fžven porodnišnice je bii v januarju rojen en deček. — Porok ni bilo. - Umrli so: Marija Lokar. preužitkarica iz Gore-njega Karteljevega. 80; Franc StariC, preužitkar iz Goren-ega Karteljevega. 87: Jože Jare, preužitkar lz Malenske vasi, 77; Ivana vire. kmetovalka iz. Dolenjega Clobodola. 77: Marija Rapuš gospodinja iz. Mirne peči. 66' Zadavila je novorojenčka M P. iz Gorenje Straže, delavka pri tamkajšnjem gozdnem obratu, je 21. januarja okrog 3. ure kmalu po porodu zadavila svojega otro ka. M"tvega novorojenčka je kasneje odnesla na podstrešje. Dejanski vzrok za to dejanje še ni znan, ker je pre-izkava še v teku. Kako bo s soglasji k statutom? Komisija pri občinski skupščini Novo mesto je dala v strokovno obdelavo le nekaj statutov delovnih organizacij, ki so jih že predložile. Ta strokovna obdelava se odvija vse prepočasi, zato nastaja vprašanje, kako bo potekalo dajanje soglasja k statutom delovnih organizacij ob koncu za predložitev predpisane dobe? Ker so priprave statutov v delovnih organizacijah še vedno sorazmerno slabe, je pričakovati konec marca velik pritisk. Vse namreč kaže, da večina kolektivov odlaša priprave na zadnjo uro. Nastaja torej resno vprašanje, ali bo občinska skupščina sposobna dati verodostojno soglasje? Matični urad šmarjeta V januarju ni bilo rojstev izven porodnišnice. Poročila sta se: Metod Kermc, kmetovalec iz Vinice, in Alojzija Kermc. poljedelkn iz Ra-dovlje. — Umrla je: Terezija Bračika kmetovalfca Iz Orešza, 80. Matični urad Otočec V Januarju sta bila izven bolnišnice rojena 2 dečka. — Umrl Js Jože Selak, kmelovalec iz Duhovoga, 63. Matični urad Žužemberk V januarju ni bilo rojstev izven porodnišnice ena deklica. Poročili so se: Franc Ivane'ič, avlomelianik Iz Slraže. In Marija Anžlln. kuharica lz Mačknvea pri Žužemberku; Stanislav Vidmar, čcA-ljor iz Smihela pri Žužemberku, ln Marija Muhič, kmetovalka i* Kleceta; Frane Pele. kmelovalec I* Ix:pate, in Ana Hribar, kmetovalka iz. Gradenca. Umrli so: Ana Kuhelj, kmotoval-ka Iz Gornjega Ajdovca. 75; Ana Vidmar, kmetovalka iz Podlipc. 85; Janez Vidmar, užitkar lz Stavca vasi, 88. Četrtič pretresali iste stvari Občinski odbor SZDL Novo mesto je 3(1. januarja sklical razširjeno sejo odbora in občinskega odbora DPM, vabljeni pa so bili tudi predstavniki večjih gospodarskih organizacij. Dnevni red jc obsegal eno lamo točko: problematiko otroškega varstva in varstvenih ustanov v občini. O tcin pa je v isti dvorani In v glavnem med istimi ljudmi iv četrtič tekla beseda. 2e lani avgusta je bilo ha širšem posvetovanju o otroškem varstvu ugotovljeno, da so se pokazale posledice dol gotrajnega zanemarjanja to:^a področja Kompleksno obravnavanje otroškega varstva Je odkrilo probleme malih otrok, za katere nimamo organizira noga varstva, družbo pa Je opozorilo na podhranjene otroke, vzgojno in duševno prizadete ln na vejiko število tistih malčkov in šolarjev, ki v prostem času nimajo mož nosti za smotrno igro na pro stem NE SME NAM BITI ZAL DENARJA! Ob koncu preteklega leta je bilo anketiranih 725 zapo slenih mater. Njihovi odgovo ri so pokazali, da je od teh v vrtcu le 54 otrok, 571 Jih Je v oskrbi babice ali drugih sorodnikov, 203 otroci pa so brez vsakega varstva med materinim delovnim časom. Na vprašanje, zakaj žene ne oddajo otroke v varstvene ustanove, so auketlrankc odgovorile, da varstvene usta nove ni v kraju- njihovega bi vanJa, ali pa, da je vzdrževal nina v vrtcih predraga. Ekonomska vzdrževalnlna v varstveni ustanovi Je ikoli 7000 din, starši pa prispevajo le dobro polovico tega zneska — premnogi še to stežka dajo. Ugotovitev, da so itr icJ brez varstva navadijo pohajkovanja, grdega obnašanja in da imajo v šoli slabe uspehe, vedno bolj potrjuje. Vse to pa v doraščajoči dobi lahko povzroči lztirjenje mladoletni kove osebnosti Navadno take mlade ljudi oddajamo v vzgojne zavode, kjer stane oskrbovalnina 40.000 din na mesec. Ali ne bi bilo ceneje preprečevati prestopništvo ln plačati otroku le 7000 din mesečno v varstveni ustanovi, dokler je za to še čas? Prav gotovo tu ni kaj razmišljati! PONEKOD SO MOŽNOSTI, PA... Udeležnci te razširjene seje so v razpravo živahno posegali, pri tem pa se je odkrilo, da že nekaj let sklepamo o teh in onih možnostih, včasih so celo resnične možnosti, pa jih ne znamo Izkoristiti. Na Črti zvodeno po krivdi ozkega kroga ljudi. O otroškem vrtcu v Bršlinu so tamkajšnje gospt>darske organizacije že razpravljale, podjetje 2TP jo celo odobrilo večjo vsoto denarja za varstveno ustanovo, nikogar pa ni bilo, ki bi to akoijo organiziral, Vrtca še zdaj nimajo. zTP pa je denar seveda porabilo v druge namene! Vendar so predstavniki podjetij z br- \ šlinskega konca pokazali naj-lepše razumevanje do nove skupne akcije za vrtec. N* seji je bilo sklenjeno, da st> bo SZDL organizacijsko lotila zadeve in jo v najkrajšem ča* su Izpeljala. V Dol. Toplicah so prebival* j oi govorili o otroškem varstvu na vseh sestankih zad' njih let. Pokazali so velik0 pripravljenost, da bi sami pO' magali pri gradnji Igrišča -* vse zaman. Njihovi otroci s« še vedno Igrajo na cesti! Di* rektor zdravilišča trdi, da so Toplice turistični kraj fzaS* ten 2 ali 3 km naokoli), kjy* želel pritožno knjigo, da pregledal opazke gostov, njej ni bilo o tem ne duh* ne sluha! V Toplicah se >o zgodilo celo to, da so ed-i' zunanje Igrišče za odbojk -ki so ga šolarji uporabi)9 S Frate na jeseniško Planino Taborništvo na Dolenjskem Ima le močno tradicijo. Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Šentjernej in Trebnje so kraji, kjer javnost že pozna razne oblike taborniške dejavnosti. Tudi v • Straži so bili taborniki zelo poznani. Trenutno kaže, da počivajo. Bila bi huda napaka, če bi v Javnosti s tem vzbudili vtis, da Jih nI več. V preteklih Šestih letih so se v času zimskega Šolskega odmora redno vršili na Frati tečaji za taborniške vodnike. Ti tečaji so mnogo pripomogli k izboljšanju dela v dolenjskih taborniških enotah. Po razlormlranju okrajne zve-*e tabornikov v Novem mestu v preteklem letu Je odpadel finančni *ir, potreben za izvedbo vodniških tečajev na Frati. Ljubljanska okrajna zveza tabornikov, v katero so vključene tudi taborniške enote na Dolenjskem, razen Posavja, Je letos priredila na Kanini nad Jesenicami dva Štiri- dnevna tečaja za taborniške vodnike. Udeležilo se jih je 20 vodnikov in vodnic iz" območja Dolenjske, in sicer: 4 iz Metlike, 3 iz Črnomlja, 3 lz Šentjerneja, 1 lz Trebnjega ln 9 lz Novega mesta. Pogrešali smo udeležence iz Straže. Program tečajev Je bil podoben programu, ki se je po izkušnjah oblikoval na tečajih na Frati. Bližina meje in visokogorski svet nista dovoljevala takih terenskih vaj in izletov kot na Frati. Velik del časa v delu na prostem je zato odpadel na sankanje in smučanje. Kol smučarji se Dolenjci razumljivo niso Izkazali. Uveljavili pa so se v sankanju, kjer je Ferlič lz Novega mesta dosegel najboljši čas. Udeleženci obeh tečajev, ki so prišli iz 20 različnih krajev, so se pri 4-dnevnem skupnem delu od ranega Jutra do poznega večera med seboj spoznali ln postali prijatelji, kar se je pokazalo ob slovesu. V črmošnjicah se bodo spet zbrali smučarji V nedeljo, 9. februarja, bo v črmošnjicah medobčinsko smučar-•ko prvenstvo v veleslalomu in tekih. Snežne razmere so ugodne, "j so številni smučarji lz Ljubljane, ki so prišli v nedeljo v Crmoš-"j'ce, trdili, da Je tam več snega kakor v Kranjski gori. Pričakovali «o, da se bodo lahko vozili z vlečnico, vendar ta ne dela. Toda to bi morali objaviti, da ne bo toliko razočaarnja, kakor Je bilo zadnjo nedeljo. Na medobčinskem smučarskem Prvenstvu se bodo zbrali najboljši dolenjski smučarji. Pričakujemo tudi udeležbo smučarjev iz Krškega "> Kočevja. Domači smučarji, ki športni dan v Podzemlju Zadnji dan pouka v I. polletju Je bil na osnovni Soli v Podzemlju •Portnl dan. Mladi tekmovalci so pomerili v sankanju, smučarskih tekih, smuku in smučarskih sko-J-n Učenci so pokazali veliko borbenosti in tudi znanja. Uvrstitev: ' Dekleta (sankanje): 1. Marija Kuhar (5. r), 2. Darinka Pezdlrc r.), 3. Majda Matkovič (6. r.). Dečki (sankanje): 1. Jože Ne-manič (6. r.), 2.-3. Jože Stipanič (6. r.) ln Milan Sopčič (4. r.). Smučarski teki: i. Marjan Jak-*a <6. r.), 2. Anton Stipanič (8. r.), J. Anton StareSinič (7. r.). Najboljši čas je dosegel upravitelj šole Mitja Udovčl Smuk: 1. Julij Stampohar (8. p, 2. Marjan JakSa (6. r.), 3. Anten Stipanič (8. r.). Smučarski skoki: 1. Julij Stampohar (8. r.) (16, 16,5, 16), 2. Anten Suštarič (7. r.), 3. Jože Ste-'»nič (6. r). O mladih športnikih lz Podzemna bomo Se slišali! —ere Tečajniki so tekmovali v črmošnjicah 31. januarja so imeli udeleženci •jnučarskega tečaja zaključno tekmovanje v Črmošnjicah. Tekmo-25 •» dekleta in fantje, ki so bili Jr^lenl v dve skupini. — Tek-RfW* Marjan Pavlin, Janez Do-Nace Sila, Bogdan Murn, f°Man Kozina, France Smerdu, »j-nez BorStnar, Marko G rum, To-JP42 Solmajer, Boris Zupančič, An-**j Bukovec. Sergej Thorfevskij, Bojan Potočnik; Irena Glonar, Malj Glonar, Milojka Končar, Ida Kotnik, Maja Rajlč; Metod Fer-nar, Janez Koient, Miha Legan. so sodelovali na prvnstvu gozdarjev v črmošnjicah, ps se bodo spoprijeli še z ostalimi smučarji Dolenjske, vendar imajo nekaj prednosti, ker progo že poznajo. Medobčinsko smučarsko prvenstvo bo istočasno tudi šolsko prvenstvo, posebej za osnovne in srednje šole. Vozili bodo veleslalom in tekmovali v teku na 1 km. To medočinsko šolsko prvenstvo bo tudi izbrano za republiško srednješolsko prvenstvo, ki bo 1. marca v Kranjski gori. Tudi med našo šolsko mladino imamo nekaj dobrin smučarjev, ki bodo tokrat lahko uspešno zastopali Dolenjsko. Iz Novega mesta bodo ob 8. uri Izpred avtobusne postaje vozili avtobusi tekmovalce, tako da se bo lahko že ob 10. uri začelo v črmošnjicah medobčinsko tekmovanje v veleslalomu in tekih. J. G. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ivan Jurkas, delavec iz Mi-halovca, Je padel s kolesom in si poškodoval desno nogo; Josip Požar, delavec iz Laduče, je padel na pot! in si poškodoval desno nogo; Stjepan Pernar, posestnik iz Krf ža. se je zbodel z vilami v desno nogo; Stanko Tomše, zidar iz Obrežja, je padel po stopnicah ln si poškodoval rebra; Rozalija Brce, posestnica iz Breganskega sela. Je padla ln si zlomila desno nogo; Alojz Grgič, uslužbenec lz Skratka, je padel na poledeneli cesti in si zlodil desno nogo; Karel Jakše, delavec iz Crnca, Je padel z lestve ln si poškodoval glavo; Zvonka Marinč, hči delavca iz Krškega, Je padla pri sankanju in si poškodovala glavo; Franc Radič, strojni ključavničar iz Veniš, je padel in si poškodoval glavo in levo roko. Izredno so na obeh tečajih uspela nočne vaje, ki so bile za večino udeležencev prvo tako doživetje. Uspešna je bila tudi izdelava ročnih del in snežnih figur. Za sankače pa je bila svojevrsten užitek vožnja na sankaškl progi od Savskih jam do bližine taborniškega dema. Skioptične slike alpskega rastlinstva, ki jih je razlagal prirodoslovce prof. Fabjan, so vzbudile veliko pozornost. Močno je prevzelo udeležence tečaja pripovedovanje tov. Koširja o NOB v Jeseniški okolici. Zlasti najmlajši udeleženci tečaja so hoteli zvedeti vse podrobnosti, kako so jeseniški kurirji držali med vojno zvezo prek Save in na Koroško. Udeležba na obeh tečajih je bila zelo številna. Na drugem tečaju je celo presegla zmogljivost taborniškega doma jeklarjev, kjer sta se vršila tečaja. Priporočljivo bi bilo, da bi v bodoče bili vzporedno tečaji za vodnike na Planini nad Jesenicami in na Frati. Tako bi izkoristili svoj-sko ugodnost obeh okolic teh postojank in omogočili še številnejšo udeležbo kot doslej. V preteklih letih je samo iz Dolenjske bilo vsako leto 40 do 50 udeležencev. Letos pa je ves ljubljanski okraj dal 80 udeležencev, kar je bilo za dva tečaja preveč, za velikost ozemlja, ki sega od Triglava do Kolpe, pa premalo. S. J. S tečaja za vodnike medvedkov in čebelic na Planini nad Jesenicami (januar 1964). Na sliki: odhod skupine tečajnikov v dolino. — Golica (v ozadju) je bila že skoraj brez snega... NOVE OBLIKE DELA DRUŠTEV PARTIZAN (Iz Sarajeva smo dobili pismo našega sodelavca, v katerem primerja položaj PARTIZANA pri nas ter v Bosni in Hercegovini) Sarajevo, januarja ... Ko sem imel nedavno priložnost pogovarjati se z nekaterimi vid-oimi predstavniki organizacije »Partizana« v metropoli BiH, so mi misli nehote ušle domov — na Dolenjsko. Tam se zadnje čase v delu društev Partizan čuti nekakšno mrtvilo. Ko sem bil pred nedavnim v Novem mestu, sem v razgovoru z nekaterimi telesnokul-turnimi delavci zvedel, da društva »Partizana« izgubljajo svoj položaj in vodečo vlogo, ki so jo še pred nedavnim imela v telesnokul-turnem gibanju Dolenjske. Prej so bila nosilec napredka, gonilna sila, sedaj pa so se žal marsikje predala životarjenju. Kje tiči vzrok? Marsikje so starejši telesnovzgojni delavci popustili ali celo izpustili vajeti iz rok, še preden so si našli, oz. vzgojili primerne naslednike. Kot vzrok preranega umika navadno navajajo, da jim ni bila všeč reorganizacija v telcsnokulturnem pokretu Slovenije .. . Kaj res Uči zajec v tem grmu: Kakšne spremembe so oi-le takrat vpeljane? Veliko bi--.uw..„ m b.lo, vsekakor pa se je bilo treba prilagoditi novemu času, novemu položaju, novi vlogi in specifičnim nalogam Partizana, ki jih terja sedanji čas. Nujna je specializacija - razmejitev v nalogah, ki jih opravljajo posamezne telesnokulturne organizacije. TVD Pariizan naj bi v prihodnje skrbel le za množično telesno kulturo, za uvajanje predšolskih otrok v telesno vzgojo, za delo s kmečko ln delavsko mladino ter za rekreativno dejavnost starejših državljanov. Obisk pri sarajevskem Partizanu Dom največjega sarajevskega društva, ParUzan je v metropoli Bosne tn Hercegovine splošno znan. »FIS«, (tako ga na kratko Imenujejo, kratica pa pomeni fizkulturni dom) je center telesnovzgojnega ln športnega udejstvovanja, obe-nombno vlogo tudi v družabnem življenju sarajevske mladine. V veliki dvorani »FIS- namreč vsako soboto in nedeljo prirejajo plesne večere, ki 6o vedno zelo dobro obiskani. (Na kaj podobnega bi lahko poleg mladinske organizacije mislil tudi novomeški Partizan ln tako privabljal mladino.) V »FIS» se mladi rod za 100 dinarjev vrti ln razglblje po mili volji (tudi ples je neke vrste šport), poleg tega pa uživa ob izbranih melodijah znanega plesnega orkestra ln najboljših sarajevskih pevcev zabavne glasbe S kolegom, ki me Je z vsem tem že prej seznani], sva imela takrat namen najti koga, ki bi lahko kaj več povedal o delu druStva Partizan ln celotne partizanske organizacije v bo. san!*o-herce#o-v"ski republiki. Imela sva srečo. Dobil sem priložnost seznaniti se s sekretarko republLške zveze Parli-zana tovariSito Lucijo Vilic, ki j« rade volje postregla i odgovori na vsako vprašanje. V BiH: splošen napredek partizanskih društev V razgovoru sem omenil, da se ponekod pri nas v Sloveniji čuil v partizanski organizaciji nekakšen zastoj, mrtvilo ln celo nazadovanje. Društva, ki so bila So pred leti zelo aktivna, stagnlrajo, tavajo ln se ne znajo prilagoditi novim zahtevam in novim oblikam dela. Temu se je tovariSlcaVilićeva začudila. Omenila Je, da ji je znano, da so v Sloveniji težave, ker Je marsikje se močan vpliv starih »sokolašev«, a vseeno ni mislila, da so to v or-ganjzaclil kaže tako močno. -Nato je nadaljevala: ■ Pri nas Je drugače. Partizan ■ Je najbolj množična telesno- ■ kulturna organizacija v BIH. ■ Čeprav ae glede razvitosti ■ še ne moremo primerjati • ■ Slovenijo ali Hrvatsko, smo ■ iz leta v leto močnejši. Dala nes imamo že 197 društev ■ Partizana z nad 40 000 člani! Veliko skrbi smo posvetili realizaciji osnovnega programa Partizana, ki po svoji kompleksnosti zajema vse starostne in socialne skupine prebivalstva. Predvsem nam Je uspelo vklju. čevanje predšolskih otrok v te-lesnovzgojno aktivnost, razen tega pa tudi vključevanje tl-sUh, kj zapuščajo šolske klopi in je nevarnost, da popolnoma Izgubijo stik s telesno kulturo. To velja posebno za delavsko in kmečko mladino, razen te- Športno pismo iz Sarajeva ga pa tudi za starejše ljudi, ki Jim je telesnovzgojna in športna aktivnost (v obliki rekreacije) nujno potrebna za čim daljšo ohranitev telesnih mo. ct Nato naju je tovarišica Vili-čeva seznanila s tem, da je lani v okviru prvenstva v partizanskem mnogoboju nastopilo nad sto tisoč prebivalcev BiH vseh starostL Zaključna prireditev v Foči je bila krona vsega. Republiško prvenstvo je tako uspelo zato, ker so na občinskih ln okrajnih prvenstvih nastopili prvikrat tudi učenci ln dijaki, pripad- niki JLA in vaška mladina v ekipah mladinske organizacije itd. Poudarek je na osnovnem programu -Osnova vsega dela v drur šivih,« tako je nadaljevala tovarišica Viličeva, »je osnovni program Partizana, ki obsega splošno telesno vzgojo, tekmo, valno aktivnost in razne oblike rekreacije. V veliki večini naših društev so opustili stari način dela. SprejeU so program razvoja telesne kulture, ki ustreza pogojem in možnostim razvoja onih dejavnosti, katere je možno uspešno uvesti v okolju, v katerem posamezno društvo dela. Jasno pa je, da izvrševanje programa zahteva tudi določene ukrepe za zagotovitev boljših pogojev za delo. To so v prvi vrsti objekti in strokovni kadri. Sedanji domovi Partizana (v celi BiH jih je le 40!) lahko le delno zagotovijo izva. janje programa. Zato smo se usmeriill na graditev cenenih telovadišč in manjših Igrišč, ki dajejo vsaj najnujše pogoje za delo. Dobro sodelovanje s športniki Konflikti Partizana s športnimi kolektivi so bili v Sloveniji še pred nedavnim nekaj običajnega. Tudi v Novem mestu ln v nekaterih drugih krajih Dolenjske, kjer so obstajale samostojne športne organizacije, odnosi Partizan : spor. tnlkl niso bili ravno najboljši. O tem smo slišali mnenje to-varišice Viliceve: »Vprašanje sodelovanja s športniki Je pri nas zadovolji, vo rešeno. Kaže se čisto v športnem pogledu - v organizaciji skupnih akcij in manifestacij. Pomembno je tudi to, da smo dosegli precej tesno sodelovanje s političnimi organizacijami v skoraj vseh občinah ln okrajih.« Na koncu emo ee pozanimali še za najvažnejše naloge Par- tizana v letu 1964. Dobili smo naslednji odgovor: »Ce gledamo s stališča, da so društva Partizan poleg šol. skih organizacij za telesno kulturo osnovni nosilci množične telesne kulture, potem moramo brez dvoma poskrbeti v prvi vrsti za to, da društva opustijo preživele oblike dela in da se prilagodijo željam in interesom okolice, v kateri de. lujejo. Osnovna naloga društev v letošnjem letu bo v tem, da se še naprej borijo za čimveč-jo množičnost, da skrbijo za formiranje novih organizacij Partizana v krajih, kjer Jih doslej nI bilo, a za formiranje obstajajo osnovni pogojL Ppu. darek je torej na množičnosti, prva naloga pa je vključevali v telesnokulturno aktivnost predšolsko mladino, kmečko ln delavsko mladino ter starejše, katerii . je treba omogočiti pestro rekreacijsko dejavnost.« Tako je v Sarajevu in na celotnem področju bratske republike Bosne in Hercegovina, Partizanska organizacija je tu na zdravih, močnih nogah, vo. dijo jo starejši in mlajši, toda v prvi vnsti sposobni in prizadevni ljudje, zato ni čudno, da žanje iz leta v leto večje uspehe. Običajno Je Slovenija zgledi kako je treba stvar prijeti v roke, da bo najbolj prav. — Ne bi bilo napak, če bi se to. krat nekateri vodilni ljudje partizanske organizacije v posameznih krajih Dolenjske zgledovali po svojih kolegih v bratski Bosni in Hercegovini. Odveč je tarnanje in obujanje pt-- gibanem obdobju, ki vsak dan prinese kaj novega in se Je zato treba temu primerno ravnati. Prilagoditi se Jc treba no. vemu položaju, sodobnejšim prijemom ln obUkam dela, krepko pljuniti v roke in potem prav gotovo ne bomo mo» Kli govoriti o mrivilu, zastoju Itd. FRANC M1KEC • Ameriška vesoljska raketa »Banger 6« je 2. februarja ob 10.24 padla na Mesec v tako imenovano »Mirno morje«, vendar pa njene televizijske kame-re niso posredovale na Zemljo niti enega izmed predvidenih 3000 posnetkov Mesečeve površine. Baje se niso mogle segrete, preden je raketa padla na Mesec. • Pekinški tisk Je objavil doslej najostrejši napad CK KP Kitajske na sovjetsko vodstvo. To Je hkrati najdaljši »dokument«, saj obsega 30.000 kitajskih znakov na celih štirih straneh časopisa. Prt telovadbi, preorali s traktorjem. Tor^čanl so prepričani, da "a goste naredi Igranje na ^ti dosti slabši vtis, kot organizirano varstvo na za to ^točenem prostoru. Precej jstrth je padlo tudi na račun ^^rtiev, ki so poverjeni, da J*2J za topUski urbanistični Kljub obljubam in ba-f velikim vsotam, izdanim v » namen, načrtov Se ni, »-ff54 tet« pa trpi celotno živ-Uenje občanov. SZDL BO PRESEKALA POT DOSEDANJI PRAKSI Več tovarisov ln tovarišic 1« razpravljalo o možnostih, bi bila vrata varstvenih stanov Široko odprta zlasti °tl,okom iz neurejenih družin. Bul so mnonjn, da Je treba ^oeno prenehati dosedanjo Prakso ter preiti h konkret-n"n nalogam za razširjeno organizacijo otrogkega varstva. v Novom mestu bodo pod »krajorn kanddjskega vrtca J^Prti vec oddelkov po nase- oddelek že pripravljen), "^oče pa bi bilo treba z ustreznimi predpisi s strani skupščine zagotoviti, da Investitorji ne bodo smeli graditi stanovanjskih blokov brez posebnih prostorov, določenih za otroško varstvo. Na podeželju pa naj bi krajevne organizacije (vse, ne samo DPM in SZDL!) pregledale možnosti za ustanovitev vrtcev, zlasti v Straži, Dol, Toplicah, Žužemberku in Otočcu. Ti kraji naraščajo po številu zaposlenega prebivalstva, za varstvo otrok pa nI prav nič poskrbljeno. Občinski odbor SZDL bo na podlagi koristnih predlogov, ki so jih na tej seji dali posamezni udeleženci, izdelal sklope in jih posredoval občanom, organizacijam SZDL in skupščini občine Novo mesto. Prepričani smo, da bo otroško varstvo v občini poslej hitreje napredovalo, saj so vsi prisotni pokazali za to največje razumevanje. Hkrati pa so poudarili, da so tudi v otroškem varstvu skrite rezerve za večjo delovno storilnost zaposlenih žena ob uvedbi 42-umega delovnega tedna. Ka RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 15.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. SOBOTA, 8. FEBRUARJA: 8.05 Vedre melodije za konec tedna. 9.25 Mladina poje. 10.15 Nekaj domačih z majhnimi Instrumentalnimi ansambli. 11.00 Pozor, nimaš prednost« 12.15 KN — inž. Mihael Leonardi: Zaključni rezultati štiriletnih gnojilnih poskusov v vinogradih. 12.25 Ob zvokih zabavne glasbe. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 NaSl poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 19.09 Glasbene razglednice. 20.00 »Iščemo nove talente«. NEDELJA, 9. FEBRUARJA: 8.00 Mladinska radijska Igra — Aleksander Marodlč: »Zacoprana koza«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši... 11.50 Solistična zabavna glasba. 12.05 NaSl poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — II. 13.30 Za naso vaš. 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov. 15.05 Virtuozne skladbe s koncertnih odrov. 16.00 Humoreska tega tedna _ Leopold Suhodolčan: O Igri. 17.15 Radijska igra — H aru Friedrich Klihnelt: En dan z Edvardom. — 18.33 Dvoje novosti lz arhiva zabavne glasbe. 19.05 Glasbene raz- glednice. 20.00 Izberite svojo popevko. PONEDELJEK, 10. FEBRUARJA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Pojeta sopranlstka Vanda Gerlovlč ln tenorist Rajko Koritnik. 10.55 Glasbena medigra. 11.00 Pozor, nimaš prednosti; 12.15 KN — vet. Vlado Vrečko: Načrt za povečanje teletnosti krav. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Iz opernega albuma. 18.45 Pota sodobne medicine. 19.05 Glasbene razglednice. 20.38 Glasbena panorama. TOREK, 11. FEBRUARJA: 8.35 Pisani zvoki z Dravskega polja. 9.25 Majhni Instrumentalni ansambli. 10.15 Ciganski napevi. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 RKU — Inž. Jože Sile: Glavne ugotovitve poljedelskih raziskav Iz lanskega leta. 12.25 Domače pesmi ln napevi za prijetno opoldne. 13.30 Iz baletov Petra Iljlča čajkovske-ga. 14.35 Štiri Jugoslovanske rapsodije. 15.30 V torek na svidenje. 16.000 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih krlžpotjlh. 19.05 CIcsbene razglednice. 20.20 Radijska igra — Norman Cerwin: Dvojni koncert. SREDA, 11. FEBRUARJA: 8 55 V paviljonu zabavne glasbe. 10.45 Pisani svet pravljic ln zgodb. 9.25 človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 RKU — Jože Kregar: Vrtni škodljivci. 12.25 Popevke ln ritmi. 13.30 Od solistov do orkestra. 14.35 Od Sofije do Moskve. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Iz fo-noteke Radia Koper. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lepe melodije. ČETRTEK, 13. FEBRUARJA: 8.05 S koncertnih ln opernih odrov. 9.25 Iz jugoslovanske zabavne produkcije. 10.15 Pihalni orkester JLA. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 RKU — Inž. Htlarlj Kosta: Organizacija sadjarske proizvodnje v KG Gorica. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Turistična oddaja. 18.10 Maj-hen koncert domače glasbe. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 četrt* kov večer domačih pesmi In na-pevov. PETEK, 14. SEPTEMBRA: 8.30 Nekaj domačih. 9.25 »Povabilo na ples . . .« 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Janez Milavc: Novi perutninarski obrati pri Agro-komblnatu Ljubljana. 12.26 Domače pesmi ln napevi za opoldne. 13.30 OJ rožmarin! 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Popoldne pri skladatelju Lui-glju Boccherinlju. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Igra zabavni orkester Roger Wllliams. V TEM TEDNU VAS ZANIMA ________ - ' ' . _______ n - i ' Sobota, 8. februarja: Janez Nedelja, 9. februarja: Polona ponedeljek, 10. februarja: Dušan Sorek, H. februarja: Pust Breda, 12. februarja: Damijan Četrtek, 13. februarja: Katarina Petek, 1*. februarja: Valentin ČESTITKI Vinku in Rezki Bojane iz Norega mesta za bližnji praznik mnogo sreče ln medsebojnega razumevanja želita sin Vinko ter hčerka Cvetka z možem Lojzetom. Frančiški Slabetovi iz Crmosnjic pri Stopičah za praznovanje rojstnega dne veliko zdravja, sreče ln Jeselja Sa mnogo let želi družina Fakobčičeva, posebno Romanca. Ob Izgubi našega dragega moža, Očeta ln brata IVANA DEBEVCA Czahvaljujemo vsem, ki so nam težkih trenutkih stali ob strani, r vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo podjetju »Kovinar — Kočevje« ter tovarišema Jožetu Roguletu in Sta-ftetu Mauku, ki sta rešila sina. Žalujoči: žena Lenka, otroci , Jani, Roman ln Boris ter brat ' Lado. Ob nepričakovani izgubi mojega moža STANETA ZALETELA iz Dol. Kamene fe najlepše zahvaljujem vsem, ki lo sočustvovali z menoj in izkazali »Bliko pozornost ob času nesreče. Najlepša zahvala železniškemu kolektivu, pevcem ln govornikoma tovarišema Mrazu ln Korenu za ganljive besede, darovalcem vencev ln vsem, ki so počastili njegov kpomln, vsem, ki so se udeležili pogreba ln ga spremljali na zad- Eji poti. Žalujoča žena Angela i otrokoma Darkom in Stankom. Ob Izgubi naše dobre mame, stare mame NE2E KOPAR Izrekamo vsem sorodnikom, znanjem, prijateljem ln sosedom, ki so 16 spremili na zadnji poti. Iskreno (»hvalo. Družina Kepar. Ob težki izgubi našega ljubega inola, očeta ln starega očeta FRANCA RENKA || Kloštra pri Gradcu v Beli krajini ffrekamo posebno zahvalo vsem so- sedom, znancem, prijateljem, vsem organizacijam in ustanovam, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Neža, sinovi Slavko, Jože, Pepca z družinami ter sin Franci ln hčerka Ivanka. (DCOMMUD »Kaj se pa sekiraš, saj je - državno!« Stanovanjski blok je bil dograjen pred slabimi Štirimi leti. Ce pa stopiš v stavbo, boš mislil, da je stara precej več. Zidovi so popackani, omet odkru-8en, ponekod v zidu velike luknje, ki so jih z do-kajšnjo prizadevnostjo in »strokovnjaštvom« izvrtali mladi nadebudneži. Vse pod geslom: Kaj mi mar, •aj ni moje, je državno! Se bolj žalostno je, če veš, da v hiši stanujejo izobraženci, ljudje s precejšnjim družbenim razgledom, katerim pobalinstev ali razposajenosti njihove mladeži ne bi prisojal. Pa je tako. Predsedniku hišnega sveta, recimo, se trga srce, ko opaža take stvari. Opozarja stanovalec, da Je to sicer res državno, Je pa tudi njihovo, saj oni upravljajo i zgradbo. Kdor ga nrorda slučajno sliši, se mu, žal, rahlo posmehne, odmahne z roko ln za-mriura: Kaj me boš ti učil! Stanovanjska gradnja ni poceni in tudi hitra ni, saj dobro vemo, koliko ljudi iz leta v leto upa in sanja o udobnem novem stanovanju. Žalostno je, če nekateri taki srečneži potem tako neodgovorno postopajo z družbenim premoženjem. Okvare na stavbi mora potem hišni svet odstranjevati s sredstvi od najemnin, se pravi z družbenim denarjem, tako da povzročitelj v nobenem primeru nl »oškodovan«. S temi sredstvi pa bl hišni svet lahko napravil marsikaj bolj koristnega, koristnega za slehernega stanovalca. Kdaj bomo prenehali s tako prakso? Kdaj bomo ■poznali, da Je tisto, kar Je »državno«, tudi naše, da Je prav tako plod naših prizadevanj, plod dela naših rok ln naših žuljev? Slučajno sem zvedel, da se s podobnimi težavam) bori precej hišnih svetov v Ribnici, da v nekaterih »državnih« blokih stanuje veliko takih stanovalcev, lz Izkušenj pa vem, da je podobnih primerov in takih ljudi dovolj tudi drugod. Se ne bi morda nekoliko zamislili nad trm? Oa namreč s tem, ko hote ali nehote uničujemo »državno«, krepko škodujemo vsaj naši skupnosti! F. GRIVEC Kočevje — Rudnik: 12. in 13. februarja francoski film »Divjad je spuščena«. Kočevje — Jadran: od 7. da 9. februarja ameriški barvni film »Oborožen rop«, 10. in 11. februarja ameriški film »Pot v središče zemlje«, 12. in 13. .februarja itali-janskofrancoski film »Esterina«, od 14. do 16. februarja ameriški barvni film »Tarzanove največje pustolovščine«. c Metlika: 12. in 13. februarja ruski film »Evgenlj Onjegin«. Novo mesto — Krka: od 7. do io; februarja ameriški barvni film »Zadnji vlak iz Gun Hulla«, 11. ln 12. februarja francoski film »Polnočni sestanek«, 13. ln 14. februarja gostovanje kinoteke — ameriški film »Frankenstein«. PltODAM SKORAJ NOV ŠTEDILNIK »Gorenje« i nepregornim steklom (34.000). Pauček, Kočevje, Seškova 9. PRODAM zidanico in vinograd v Cerovcu pri Stranski vasi. Pojasnila se dobe pri Janezu Jak-šu, Rakovnik 1, p. Novo mesto. PRODAM 50 arov zemlje v bližini avto ceste in avtobusne postaje —Lešnlca. Naslov v upravi lista. (51-64) PRODAM rabljeno kuhinjsko omaro in otroški košek. Medved, V Ragov log 4. PRODAM rabljen levi štedilnik. — Bencik, Novo mesto, Vrhovče-va 1. PRODAM otroško posteljico s predalom. Lovko, Kmetijska šola, Novo mesto. STANOVANJSKA HIŠA (tri sobe, kabinet, dve kleti itd.) naprodaj v VidmuKrškem. (49-64) KIPIM manjšo stanovanjsko hišo z vrtom (možno nekaj zemlje) na Dolenjskem. Obširne ponudbe pošljite Dolenjskemu listu pod značko »Plaćam takoj!«. (49-64) KIPIM star lestenec iz lesa. Ponudbe z naslovom prodajalca pošljite upravi lista pod značko »Lesen lestenec«. PETROLEJSKO SVETILKO starejše izdelave, ki ima širok (večji) senčnik kupim. Pošljite svoj naslov na upravo Dol. lista, Novo mesto. SPREJMEM žensko ali gospodinjsko pomočnico za varstvo otrok od 7. do 13. ure (Kolonija). Naslov v upravi lista. (42-64) ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI-NA — Pred jedjo in po njej ste prisiljeni misliti na svoj želodec, ki ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medikamenti. Ste že poskusili s preizkušenim ln učinkovitim naravnim zdravilom: rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v vtrgovinah; te pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem obratu »ZADRUŽNIK« — telefon 129 (KDPK). Ki8tWCr Črnomelj: 9. februarja sovjetski film »Ljubezen na meji«, 11. In 12. februarja francoski film »Vzgoja srca«, 14. februarja. ameriški film »Zadnji vlak iz Gun Hilla«. Brežice: 9. in 10. februarja fran-cosko-italljanski film »Bagdadski lopov«, 11. ln 12. februarja italijanski film »Lepi Antonlo«, 14. ln 15. februarja jugoslovanski film »Dve noči v enem dnevu«. MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 27. januarja do 3. februarja je bilo rojenih 22 dečkov ln 21 deklic. Poročili so sc: Štefan Jenič, av-toličar, in Marija Staniša, polje-delke, oba iz Vinje vasi: Alojz Krin, kmet iz Klenovnika, in Cecilija Skušek, poljedelka iz Zbur; Anton Pucelj, delavec lz Koblarjev, in Frančiška Kuhar, delavka s Pristave; Anton Krnc, delavec, ln Marija Krnc, upokojenka, oba lz Zlo-ganja; Franc Bevc, poljedelec lz Otočca, ln Marija Čolnar, poljedelka iz Lešnice; Alojz Kos, steklar iz Orehovice, in Marija Kastelic, delavka lz Žabje vasi; Franc Avguštin, delavec z Vel. Slatnika, in Alojzija Krese, poljedelka iz Hriba pn Orehku; Martin Može, delavec iz Gabrja, in Marija Murn, delavka iz Sel pri Zajčjem vrhu; Franc Pene, kmet z Vel. Slatnika, in Ana škerlj, poljedelka iz Pangrč grma; Franc štamcar, mizar lz šentru-perta, ln Milena Prpar, delavka iz Golobinjeka; Ivan Lesjak, poljedelec, in Frančiška Hočevar, delavka iz Goticne vasi; Alojz Grablovec, šofer iz Martlnje vasi, ln Marija-Draga Turk, delavka iz Bršluia; Franc-Jože Klobučar, železničar lz Uršnih sel, ln Julijana Novšak, delavka iz Orkljevca. Smrti ni bilo. Pretekli 'eden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Beg lz Gornjih Sušic — Slavka, Milka Piškurič lz Jesenovlce — Ankico, Jožica Jarc iz šentruperta — Ba-rico, Marija Jankovič lz Krmelja — Janeza, Marija Zupančič lz Got-ne vasi — Francija, Ivanka Kurent lz Kamnja — Ivico, Zofka Turk iz Velikih Brusnic — Dušana, Katica Mirtič lz Cegelnice — Igorja, Tončka Bregar Lz Mihovega — Branka, Katarina Jarnevič iz Obrha — Vanjo, Marija Ogulin s Kala — Marijo, Ljubica Lukunič iz LJubljane — Jadranko, Fanika Pleterskl lz Krškega — Melito, Amalija Nadu iz Bršlina Francija, Amalija Ka-rakaš iz Hrastovice — Mirka, Ivanka Koštomaj iz Gornjega Pljav-škega — Lidijo, Ljudmila Krištof iz Golega — Agato, Frančiška Be- la iz Dolnje Težke vode — Ireno, Kristina Brodarič iz Rosalnic — Jožico, Neža Hojnik iz Sremiča — Romana, Milka Jerak lz Krškega — Marjana, Pavla Jamšek iz Slan-čjega vrha — Vinka, Mira Fabjan-čič iz Brestanice — Edlto, Kristina Durjava lz Šentjerneja — deklico, Veronika Lamovšek lz Bistrice — deklico, Marija Drganc iz Velikih Brusnic — dečka, Marija Blatnik lz Ledeče. vasi — deklico, Matilda Zupančič lz Hmeljčiča — deklico, Marija Plot z Vrha pri Hinjah — deklico, Marija Gršič lz Križevske vasi — 2 deklici, Anica Jane iz Studenca — dečka, Marija Brudar iz Regerče vasi — dečka, Danijela Turk iz Šentjerneja — deklico, Marija Požek iz Okljuke — dečka, Olga Bahor iz Črnomlja — deklico, Cvetka Zorič s Trške gore — dečka. PREKLIC Pirekliouu'em neresnične govorice, ki sem jih govorila o Darku Mojstrovicu iz Gornje Straže 69. — Marija Derganc, Podgora, p. Straža. OBJAVE — RAZPISI Hišnim svetom in občanom v Ribnici Hišne svete in državljane obveščamo, da sprejemamo naročila za uslužnostna gradbena dela — popravila stanovanj in drugih prostorov. Naročila sprejemamo na upravi podjetja, Ribnica 78, I. nadstropje (bivša občina). Prav tako obveščamo, da smo ustanovili servis za pomoč gospodinjstvu. Hišne svete ln zasebna gospodinjstva prosimo, da nam Javijo svoje potrebe za čiščenje prostorov, stanovanj itd. na upravo stanovanjske skupnosti Ribnica. Sprejemamo tudi naročila za dobavo premoga. STANOVANJSKA SKUPNOST Ribnica na Dolenjskem. Razpis prostih delovnih mest »Petrol«, LJubljana, skladišče v Kočevju razpisuje prosti delovni mostl: 1. poslovodje servisa v Kočevju ln 2. prodajalca na servisu v Kočevju. Pogoj: pod 1. kvalificiran trgovski delavec; pod 2. dokončana osemletka. Zaposlitev je možna takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na gornji naslov. Razpis tečajev Združenje šoferjev ln avtomoha-nlkov SR Slovenijo — podružnica Novo mesto namerava prirediti enomesečni tečaj za pripravo kandidatov, ki nameravajo opravljati strokovne Izpite za voznike motornih vozil. Tečaj Je namenjen predvsem tistim voznikom motornih vozil, ki so dobili vozniško dovoljenje na podlagi vojaškega vozniškega dovoljenja. Vsi zainteresirani vozniki naj se »glasijo v nedeljo, 9. februarja 1964, ob 9. url dopoldne v sejni dvorani na Glavnem trgu 7 (ro-tovž), kjer bodo dobili vsa potrebna navodila ln pojasnila. ODBOR ZSAM — Novo mesto Do sedaj Pionir na 6. mestu Plonlrjovl kegljačl so v drugem in tretjem kolu nastopili v Celju ln Mariboru ln prišli na odlično šesto mesto. Najprej o nastopu v Celju. V soboto se Je Pionir v drugem kolu srečal z ekipo LJubljane. Odlična sta bila prva tekmovalca Vesel ln Krušlč. Vesel Je z 840 kegljl bil celo najboljši posameznik v Plonlrjovl ekipi, Krušič pa Jo podrl 630 kegljev. Leglša ln Romih sta bila nekoliko slabša, saj Je doso-gel Leglša 814 ln Romih 798. Tudi zadnji štirje tekmovalci so presegli 800 kegljev: Mrzlak 834, Bar-blč 826, Hron 824 ln Juntoz 814. Skupno Je Plonirjeva ekipa dosogla C580 kegljev tor prehitel Konstruktorja, Poštarja, Kranjsko goro ln Lokomotivo (Ml).). Prod Pionirjem pa so Branik (6896), Joscnlce (C680) ln LJubljana (6663). Na tem kegljišču pa morajo igrati še Stlrl ekipe. Pionir Je v nedeljo nastopil v Mariboru ponovno s ekipo LJubljano Pionir jevl tokmovalcl bl kmalu poskrbeli za majhno senzacijo, saj so skoraj ves čas vodili. Vou- dar Je na koncu bila Ljublajna boljša za 38 kegljev. Najboljši med Ljubljančani Je bil Grom, ki Jo dosegel odličen rezultat 887 kegljev. Noš tekmovalec Leglša pa Je bil celo za en kegelj boljši od Groma. Malo za njim sta bila Hren z 803 in Mrzlak z 856 kegljl, pa tudi ostali so prlspovall svojo k zelo dobremu skupnemu rezultatu: Barbi« 848, Romih 842, Vukšinlč 827, Juntor 821 ln Krušič 786 kegljev. Skupno Je Pionir dosegel 6733 kegljev, kar da povprečno 842 kegljev na enoga tekmovalca. S tem rezultatom Je Pionir prehitel Lokomotivo (Mb.), Konstruktorja, Kranjsko goro In Poštarja, pred nJim pa so Branik (68681, Jesenice (6811) in LJubljana (6771). Po treh kolih (nekateri klubi so opravili že štiri) jo vrstni rod na-slodnjl: Branik. Jesenice, LJubljana ln Triglav. Tem sledijo trljo kandidati za peto mosto: Gradiš s 23, Pionir s 25 ln Celje z 28 slabimi točkami. Od ostalih petih oklp so štiri obsojeno na Izpad Iz ligo: Poštar (30), Lokomotiva, Konstruktor, Kranjska gora ln Rudar. (en) Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Martin Jakše, delavec lz Gabrja, si je na stroju poškodoval prsta na desni roki; Franc Palčar, sin delavca iz Klečeta, je pri smučanju padel ln si poškodoval desno koleno; Marjana Ogulin, sina posestnika iz Osojnika, je konj udaril v glavo; Anton Hutar, sin posestnika iz Kašče, je pri smučanju padel in si poškodoval levo koleno; Anton Cesar, upokojenec lz Orkljevca, je padel in si poškodoval levo koleno; Janko BartolJ, upoškojenec lz Nemške Loke, je padel in si zlomil levo nogo; Marija Pungerčar, gospodinja iz 2a-lovič, je padla in si poškodovala glavo; Anton Slak, sin posestnika lz Velikih Dol, Je padel pod voz in si poškodoval trebuh ln desno koleno; Anton Kos, cestar lz Dolnjega Vrhpolja, je padal ln si poškodoval desno koleno. Naročnikom Dolenjskega lista! Povečani obseg našega domačega tednika ie z nastopom 15. letnika razveseli! menda vse naše zveste nat\>čnike in bralce doma ln na tujem. Ne manjka priznanj, da smo naredili prav, ko smo z letošnjim januarjem povečali število strani Dolenjskega lista. Zda(i, kb so za nami enomesečne izkušnje povečanega domačega glasnika SZDL, pa moramo naročnikom in bralcem sporočiti, da bodo potrebne že s prihodnjim tednom naslednje spremembe: 1. s povečanim obsegom tednika smo nudili bralcem pri 4 številkah na mesec 80 strani branja. Tisk lista na 20 straneh pa je zaradi tehničnega ustroja rotacije v tiskarni DELA v Ljubljani med najdražjimi tiski. Šele ko smo dobili račune za prve 3 številke v januarju, smo lahko ugotovili, da je tiskanje 20 strani veliko dražje, kot smo predvidevali lani decembra, ko smo sestavljali načrte za novo leto. Zaradi varčevanja smo prisiljeni spremeniti obseg našega tednika: s prihodnjim tednom bomo začeli izdajati Dolenjski list izmenoma na 24 in 16 straneh; na mesec boste torej prejeli 2 številki na 16 straneh in 2 številki n%24 straneh, kar spet da 80 strani branja na mesec. Na leto bomo samo s to spremembo prihranili nekaj nad 2,400.000 din. Prihodnji teden bo izšla številka na 16 straneh, nato pa na 24 straneh itd. 2. Naši naročniki iz oddaljenejših krajev, kjer dostavljajo pošto dvakrat ali trikrat na teden, so nam v zadnjih tednih sporočila, da večkrat Dolenjskega Usta do sobote še nisio prejeli. S spremembo pri obsegu našega tednika prehajamo s prihodnjim tednom spet na 9tari dan izhajanja lista: Dolenjski list bo poslej dotiskan spet vsako sredo zvečer in ga bo večina bralcev prejemala že vsak četrtek, ostali pa v petek oz. soboto. Pri obsegu 20 strani zaradi prezaposlenosti tiskarne to zdaj ni bilo mogoče; izhajanje Usta na 24 oz. na 16 straneh pa omogoča, da bo list stiskan in odpremljen iz Ljubljane vsako sredo zvečer oz. ponoči. Prihodnja številka bo izšla torej v četrtek, 13. februarja 1964. Bralce in naivjčnike proairno, da sprejmejo spremembi z razumevanjem na znanje! UREDNIŠTVO IN UPRAVA Še enkrat: senca novomeških brzoturnirjev V prejšnji številki Dolenjskega Usta Je bil objavljen članek z zgoraj navedenim naslovom, v katerem Je tedenciozno in bombastično prikazana »druga plat novomeškega šaha«, ki da Je razvidna lz zamud, sporov med igralci ln dogovarjanj glede rezultatov na brzo-turnlrjih. Stanje v resnici nl tako. Res se marsikateri brzoturnlr ne prične ob navedeni uri, upoštevati pa je treba, da se brzoturnlrjl Igrajo v domu JLA, kjer so člani društva enkrat mesečno gosti tega doma ln ne morejo kar v trenutku odstraniti od šahovskih miz za čas turnirja ostale člane doma. Ker se opravijo pred začetkom brzoturnirjev tudi razni organizacijski ukrepi, so zamude toliko bolj razumljive. Za zadnjo polurno zamudo, ki Je posebej omenjena, velja, da je bila le rezultat sestanka, ki je bil sklican za 19. uro ln Je bilo to tudi v Dolenjskem listu z dne 17. Januarja 1904 vnaprej povedano. Na vseh brzoturnirjlh, ne samo na novomeških, so primeri, da Igralec priganja k potezi nasprot- Iz brežiške porodnišnice Pretekli todon so v brežiški porodnišnici rodile: Angela Muren lz Sentlcnarta — Marjeto, Barica Ba-šič lz Korltnega — Branko, Ana SkočaJ lz Sp. Staroga grada — Zdenko, Ivana Dlmlč lz Artlč — Pavla, Terezija Krkovlč Jz Boršta Alfonza, Olga Jevsek lz PloteriJ — Olgo in Alenko, Anica Kožar lz Vel. Malone — Ernesta, Rozalija Preskar lz PlrSenberga — Franca. nega igralca, če ta ne potegne pr»' vočasno. Pri tem opozorjeni Ig* lec večkrat ugovarja ln pade ral' mogrede kaka beseda, vendar J* takoj pozabljena. Pretirano je t«' j ke primere označevati kot sportj To so malenkosti, proti kateri« se moramo boriti, vendar Jih J» mogoče odstraniti šele takrat, V bo dovolj sodnikov, ki bodo na* zorovall partije, aH če bl Igrali * šahovskimi urami. Ker pri nas V"' manjkuje enih ln drugih, za »J daj žal ne bomo mogli teh stvo" popolnoma Izkoreniniti. Kjer to* Jo dovolj ur, so se povsod zalekj1 k Igranju brzoturnirjev s urarnjj Pogajanja za rezultate v prave* pomenu te besede tudi ne pozft*' mo. Calnkarju, ki se sklicuje ** pravila, v pouk: partije se no sto* Jo sklenili z remijem pred trlo* seto potezo le na navadnih tuf nlrjlh, za brzoturnlrje pa to D« velja. Vsak zgodnji remi lahko kn' tiziramo le moralno, ne pa slul' cujoč se na pravila, kakor Je o*1 redil člankar. J Potemtakem sence le niso tak* velike, kot Jih prikazuje članka'' zlasti še, če upoštevamo, da J* Imel člankar pred očmi dojans"' samo zadnji brzoturnlr, ki se IJ vršil teden dni po rodnem In spW nl bil uraden. Se vprašanjo člankarju, zakaj * nl podpisal. Ce bl to storil, bl <* doli, da gro za osebo, ki Je svoj' časno odklonila predsodniko*' osebno vabilo, naj se vključi ' šahovsko društvo, češ da je šah <* zanima. In kako to. da Jo zoni"}* pretiravanje majhnih šahovski* problemov. Slavko Slt»r DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. MoUlka. Novo mcslo. Ribnica, Sevnica ln Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni ln odgovorni urednik). Ria Bačer, France Grtvcc, Miloš Jalcopec. Jožica Topr>ey ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak petek - Posamezna številka SO