ra PRIMORSKI DHEVHIK ■ pr- GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE — ’ ^ev- (1751) spea"i"orie^tbbaon Vftotwr‘ TRST, STfido 7. DOTCDlbra 1951 VOLILNI UPRAVIČENCI POZOR! SAMO DO 15. NOVEMBRA TRAJA ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA VPIS V VOLILNE IMENIKE. DOLŽNOST JE VSAKEGA VOLIVCA, KI JE BIL DOSLEJ IZ IMENIKOV IZPUŠČEN, DA TAKOJ VLOŽI PROŠNJO NA VOLILNEM URADU V UL. SS. MAR-TIRI STEV. 3. Cena 20 lir l- NOVEMBER no- in F‘%,34 kt‘ so na dan 7 , »Mr« wfanetje' vojaki -»boi?- vodstvom Lenina . jsevikov izvojevali v ru-oblast in teko tvih » Vrsio‘ revalucio- narod°v s sijaj- ^■oainblla izvršena ta nad-V« iVj1’?109'3' & imelo de-leboi ji ^ ° v Rusiji pred ttoe lr^n° težko pot utreti » °Je obtesli in Zgra-*°fc»iri8 ^ružbe. Te težave tkraj. v Prvi vrsti iz “fadi6 aaostarcsii države in obkol>tv*Umnie kapitalistične ne «^!ewalr‘0 spominja, kakšno moč, kakšno kta^^anja aktivnega od-y rraele vsakoletne pro-"ia ju zgodovinskega datu-Wte ,auce in za vse demo-k)er j" ^jstih državah Evrope, »Mi. pZiveli v fašistični suž-\'Pr4 nas v Trstu so 30 skrbeli za to, da \ iit) ?°r Proti fašizmu ved-<0^iOsf nili, da je njihova S srw-°b obletnicah tega fašizem, da de-^ fipo”' razorozeno in da se toiitBtj f Prati zatiralni vojni t>t'einJ,afizma iz dneva v dan **»* n \ ^fašistično akcijo. biti diskusije o s S čnH koralnem in politič- ^ velikem zgcK pomenu n^?ipn,e reu°lucije in zlosti Hu„ *riu zu borbo medna- 1%^ , socializma. Toda ta fa vpliv je bil v na-borbah delavskega * bi; 'bežen prav zato, ker '^Ituj eden od zgodovinskih evrepskega in med-delavskega gibanja, in ideološke borbe ?? proletariata so Vi ?a socialistično raz-JtiV J^st prav v srcu kapi-%!e Jbfa sveta in oznanile TnaPe socializma ter ’bo v revolucionarni val A kja^^bolj zaostalih deže-k^tot bila buržoazija S repe^a ter hkrati poli-^ ^ slab 'teibolj korumpi- IS socializem ni ^•0 i^, 1 Premočrtna; prav ti/% ^ bila premočrtna ■K, °bcnega novega so-cj *°ciel socializem in kti" »eedV fašizmom v raz. Jl>ia dvema svetovnima ina. !nes ^'v navest o tem t, :r tun- n! delavski razred P napredne množi-Pri čemer ji \ Vstva Sedanje poll-rnar*!i£te. Ko govori-\ « Za-L tl ° držav‘ riika-Vj' tena nci- ife. - |\° le družbe, toda jemo tega pej-j no družbo, z vsemi tava je vsekalcor u- V' da ,Sam° uradni; to po-V,*ti dai-b družbi vladajoča fH I fe“rž(iiv' Hraiini Pečat poli-! i, !|ti v,..', {-e torej p sedanji i ^države ni opaziti 'š to bMtia,istične borbe, j’.‘cz dvema pomeni. gonilne sile ter 'i l'a t . so6 P°Htlke ruske dr- ^ iu°r nbl a t0 stanje a , nan. samo lista, ki '%a dej*,? fa zadnjih časov. 1 tJadvi,!>a 30 bila očitna te 3vetovno vojno in v nemškega na- hlt^ijrTelj€Vanja X ^ed i« ' kl s0 j° te-S bi ° stajai n\ed samo vojno. X>V!i de,te Velika ovira, Xp T°Pi , °i in komuni-*«fco^ "a 3vetu ^ teh !*.?»! 3 priti do ,po-Jjjda ***!■« *■ Wla Cbitt° r^uc£Tn*njaVali I«0 K e s sed,,. ■ in njene S, t* njen anJa rusko dr-.Pplltiko. Tudi ejep. *isl°”i celo oaa .°HsruafI apcratura o t i?a <*• t|]S,T*n0 6ni, dejstev, l£*°C! ilu-nadomeščati hoiefa V-b,'a in u a,i priric-w Se postavili t> 'tezred in vse de-ii$!™3t™ Evrope, ki ie n% i^3.°ditev kapitalistič-šiV ^fanfa, je predstav-fronto mednarodne s Prruo zmagovito ^ ran revolucijo in pri V so J113}0 vrednost tistega, f«H j. ^nli ruski delavci. V Mru rJlvPr Politične in mo- iZ^PPr* re naprednim med-s°cialističnim■ silam. službo reakcionarne in izkoriščevalske kaste, da bi bile vse proslave 7. novembra čim bolj veličastne in da ukazujejo vsem svojim agencijam v inozemstvu, da te proslave spremenijo na ta dan v nekaj, kar je vedn0 bolj podobno manifestacijam mističnega in verskega tipa ter ponarejajo in hkrati pretiravajo dogodke in ljudi in postopoma izpreminjajo tudi sam dejanski pomen velike Oktobrske revolucije. Po eni strani gre dejansko za poskus prikrivanja, za pretirani hrušč pravega bistva današnjega stanja, za poskus, da bi sedanja zmeda, ki istoveti Oktobrsko revolucijo in njene pridobitve z današnjo rusko državo še nadalje trajala. Po drugi strani pa gre za to, da bi se šlo mimo tistega, kar je zgodovinska naloga delavskega razreda v vsaki državi. In prav zaradi tega slednjega cilja hočejo s takšnimi ponarejenimi proslavami čim bolj zmanjšati in uničiti v zavesti delavcev ne samo vlogo (delavskega razreda drugih držav v preteklosti, njene zgodovinske boje in njene ogromne zgodovinske zasluge, k{ so predstavljale temelj same Oktobrske revolucije, temveč hočejo izobličlti tudi sedanjo in današnjo vlogo delavskega razreda drugih držav, ki naj bi se morala, kot zahteva ta propaganda, odreči lastnemu boju za socializem in se pripraviti na sprejem «:edine n sile, ki je poklicand za «osvoboditevy> sveta — njihovo vojsko. Ciif je jasen: uspavati delavski razred drugih držav, da bi se odrekel pravi borbi za socializem ter da bi sprejel nov zasužnjevalni in izkoriščevalski režim, ki je že vzpostavljen v državah pod zasedbo sovjetske armade, kajti potem bi bilo lahko uničiti vsak odpor delavskih množic in zaustaviti njihov revolucionarni pohod. To je stvarni smisel komin-formovskih proslav 7, novembra. Toda ideje in pridobitve velike ruske revolucije imajo svoj pristni napredni in revolucionarni smisel. In gotovo je, da je prav ta smisel idej velikega Oktobra Mi, zaradi katerih je bila ta revomcija eden izmed največjih in najslavnejših dogodkov mednarodne borbe za socializem in zato tega smisla ne bodo mogli dokončno uničiti in pokopati s tem o-rodjem prctidčlavske in protisocialistične kontrarevolucije, BORIS MRAK Auriol predlaga sestanek štirih , Mossadeghovih “S1 Huda železniška _ *• iv Washiogtonu w . •*. * •« med sedanjim zasedanjem OZN v Parizu Mehiški delegat Padilla Nervo izvoljen za predsednika VI. zasedanja Danes bodo objavili tristransko izjavo o razorožitvi PAKIŽ. 6. — Danes ob 15 je dosedanji predsednik Entezam ob navzočnosti 300 delegatov uradno otvoril 6. zasedanje glavne skupščine. Pred otvoritvijo je predsednik francoske republike Vincent Auriol izrekel dobrodošlico delegatom in je takoj po ot-vontvi govoril zbranim delegatom. V svojem govoru je Auriol izjavil, da ima Francija zaupanje v QZiN glede ohranitve sve. tovneaa miru. Dejal je oalje, da se ie treba spričo številnih nesporazumljenj, nezaupanja in nasilnih dejanj, ki so narašča-la, pri pregledu sil miru vprašat,: «Kaj lahko napravi OZN? Omenil je nato temeljne namene OZiN in konstruktivno delo specializiranih njenih organizmov ter pripomnil, da je mir kijub temu negotov in Organizacija znružemh narodov težko izvaja svoje poslanstvo, Iti ji ga določa ustanovna listina. t. j. rešili bodoča pckole-nja pred vojno. «Da se napravi konec sedanji krizi je nadaljeval — je prvi pogoj v nasi odločnosti. Treba je hoteli mir. Treba je ustvariti s-stem oborožene kolektivne varnosti, tudi če se sedaj ne čutimo ogrožene«. Dejal je tudi, da je Francija načelno naklonjena vsakemu sistemu kolektivne varnosti in se bo brez pridržkov pridružila vsaki konkretni pobudi za okrepitev tega sistema- Auriol je zaključil svoj govor z besedami: «Ker za pridobitev miru ne zadostuje boriti se proti revščini in nevednosti; ker je treba odpraviti strah in nezaupanje; ker je mir predvsem veliko dejanje zaupanja, izjavljam, da če bi slavni možje. v katere so ohrnjeni vsi pogledi, prišli sem, na to zasedanje. da bi se neposredno u-deležili dela in predvsem da bi prišli v medsebojni stik, da si osebno izmenjajo svoje misli, da brez dnevnega reda ali javne debate primerjajo svoja nasprotna stališča in da skupno skušajo zmanjšati v okviru in v smislu načel OZN nesporazume, ki paralizirajo svet, bi jih mi sprejeli z velikim veseljem. ki sem prepričan, da bi se mu pridružil ves svet. Za državnike nf večje slave, nego je iskati mir. ki bo omogočil narodom, da napredujejo na poti, ki so si jo izbrali, in ljudem, da delajo z veseljem in gotovostjo v svoj'h svobodnih in pomirjenih domovinah«. Po Aunolovem govoru so prešli k volitvi novega pred sednika. Meniški delegat Pa-dilia Nervo je bil izvoljen s 44 glasovi. Se pred voiitvijo pred sedniKa je Entezam na kratko govoril o delu 5. zasedanja skupščine OZN. Poudaril je, da se je pred skupščino največ razpravljalo o Koreji in o Daljnem vzhodu na splošno. Opozoril, je na skiepe skupščine v zvezi s Korejo in na ukrepe, ki so bili sprejeti za okrepitev ko. lektivne varnosti. Poudaril je dve resoluciji, ki potrjujeta vo. ijo OZN upreti se vsakemu na padu, naj pride od koder koli, in nhditi tej organizaciji sredstva, da se uspešno upre napa. du. Na koncu svojega govora je izrekel zaupanje v Organizaci jo združenin narodov in poudaril, da je skupščina središče sestankov in razprav, ki nudi priliko za posvetovanja, ki lahko privedejo do potrebnega kompromisa. Novi predsednik Padilla Nervo je po izvolitvi v kratki izjavah poudaril, da je temeljna naloga tega zasedanja glavne skupščine mir. «Naporj Združenih narodov — je pripomnil — nas približujejo dnevu, ko bo ta svetovna organizacija o-pravičila upanje narodov v mir in pravičnost«. Qb 16.20 je bila seja zaključena in prihodnja seja bo jutri popoldne. V londonski krogih ugodno komentirajo Auriolov predlog za sestanek štirih velikih in pravijo, da je ta predlog enak onemu, ki ga je že postavil Churchill. Domnevajo, da se želi Churchill čim prej sestati s Trumanom in se ž njim po-razgovoriti o svetovnih vprašanjih. V Parizu izjavljajo, da sta ameriška in angleška delegacija že vedeli, da bo Auriol predlagal sestanek štirih. V diplomatskih krogih, ki pobliže sledijo sovjetski politiki, izjavljajo. da bo Rusija verjetno u-godno sprejela Auriolov predlog pod pogojem, da bi bil ta sestanek prvi korak za bodoči sestanek «petih velikih«, vštev-ši LR Kitajsko.. Na tem sestanku naj bi se omejili na razpravljanje o evropskih vprašanjih. O splošnih vprašanjih, liskor azijska vprašanja, vojna na Koreji in položaj LR Kitajske, ne bi smeli po mneniu Sovjetske zveze razpravljati brez u-deležbe Kitajske. PROSLAVA OKTOBRSKE REVOLUCIJE V BEOGRADU Ustvarjalni zgled nauka Marksa in Lenina v FLRJ Referat Ljubinke Milosavljevič - Sovjetski predlog pakta med velesilami spominja na Stalinovo paktiranje s Hitlerjem - piše tPolitika» (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Nocoj je bi. la v Beogradu svečana akademija ob priliki 34. obletnice Oktobrske revolucije ob navzočnosti predstavnikov KPJ, sindikatov in številnih javnoh delavcev Beograda. Clan politbiroja KP Srbije Ljubinka Mi-iosamljevič je podala na akademiji referat, v katerem je P°" udarila, da je danes nemogoče govoriti o Oktobrski revoluciji in o njenem pomenu, a da se ne bi hkrati govorilo tudi o poti, ki jo je Sovjetska zveza prehodila od Leninove smrti do danes. «Po en-j strani — je izjavila L. Milosavljevič — se dviga o-gromen pomen Oktobra za ruski proletariat in mednarodno delavsko gibanje, po drugi strani pa imamo izdajstvo Oktobra z izpreminjanjem Sovjetske zveze v državo gospodske vladavine in agresije«. Govornica je poudarila, da je po Leninovi smrti začelo pačenje pridobitev Oktobra ter da se je izpreme-nila vloga Sovjetske zveze V odnosu na mednarodno delavsko gibanje in na osvobodilno gibanje Sovjetske zveze. «Stalin in ljudje okrog njega so vzpostavili v Sovjetski zvezi tpnpodsko birokratično vladavino, a proti drugim narodom so pričeli voditi osvajalno politiko. Začeli so tudi krojiti teorije, ki so jim bile za takšno notranjo in zunanjo politiko potrebne. Ko je govoril o izkustvih Oktobra je Lenin poudaril, da «bo vsaka država prišla do socializma. toda po različnih poteh«, in poudaril, da bulvarsko, šablonsko prenašanje izkustev Oktobrske revolucije lahko predstavlja samo škodo za revolucionarno gibanje v drugih državah, da se morajo upoštevati ne samo posebnosti raz voja revolucionarnega gibanja v svoji državi, temveč tudi zgodovinski pogoji, v katerih se revolucionarna borba razvija »Bilo bi smesno predstaviti našo revolucijo kot nekakšen ideal za vse državen, je govoril' Lenin«. Dalje je govornica govorila o pomenu spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ker je pri tem sporu prišla na dan prava vsebina teorije o vodilni vlogi Sovjetske zveze In se je hkrati odkril idejni in teorični kaos, kj vlada v glavah ljudi, ki so izpremenill makrsizem-lenini-zem v svojo dogmo: Tudi danes se potrjujejo Leninove besede, da mora Mark sov nauk «z borbo osvajati vsak svoj korak v življenjski poti«. »Jugoslovanski narodi na čelu s partijo — je dejala L. Milosavljevič — katere vodstvo je ostalo zvesto idealu, h katerim so težili največji duhovi človeštva in za katere se ie več kot eno stoletje mučno in krvavo bori delavski razred v svetu, so s svojo revolucionarno borbo pokazali, da se samo z ustvarjalnim zgledom tega nauka a v današnjih pogojih predvsem v borbi proti kontrarevolucionarne prakse Stalino-Vp birokratske kaste, najdejo tiste poti, ki vodijo k zmagi socializma«. V zvezi s predlogom vlade Sovjetske zveze, da se sklene pakt velikih sil Piše nocojšnja »Politika«, da ta predlog v bistvu ne predstavlja nič novega v stalinski strategiji. »Podoben pakt je Stalin že skleoal Tedaj je bil partner — Hitler Z njim se je pogodil: do tukaj vi, a od tu mi. Vaša smer prodiranja je Balkan in dalje, a naša Perzija in Indija. Tako so se pogodili. A bilo je podobnih poskusov tudi med vojno. Račune za vse te pogodbe so plačali drugi, tisti, za kožo katerih se je šlo. In prav ti so sedaj podučeni z grenko izkušnjo in nočejo več nobenih paktov velikih sil«. R. R. Angleški odgovor egiptovski vladi LONDON, 6. — Britanski po. slanik v Kairu Stevenson je danes izročil egiptovski vladi odgovor na noto, s katero je ta vlada uradno sporočjla sklep o razveljavljenju angleško-egip. tovske pogodibe iz leta 1936 in dogovora o Sudanu. V noti obvešča londonska vla. ča, dg se namerava v celoti posluževati pravic, ki jih Ima na poolagj omenjenih dogovorov, ter poudarja, da pogodba iz leta 1936 ne predvideva v nobenem primeru enostranske °dP°-vedi. Vrhovni poveljnik britanskih sil v Egiptu general Erskine je danes naslovil poslanico britanskim silam v katerih obrazlo-žuje vzroke varnostnih ukrepov, ki so fih podvzelj na področju Sueškega prekopa. Erskine ostro napada politiko egiptovske vlade in pravi, da je dal izgnati z omenjenega področja glavne krivce neredov, ker da ogrožajo dmžine delavcev, ki želijo ostati tam v službi. Poslanica pravi dalje; «Egiptovska vlada bi znala povzročiti paniko z razburjanjem duhov svojih državljanov, ki delajo za nag na področju Sueškega prekopa, Ce misli egiptovska vla. da nadaljevati taiko samomorilsko politiko, ji tega ne morem preprečiti. Ve«idar pa jo moram opozoriti, da predstavlja ta u-strahovalna politika zanjo veliko nevarnost.« Nato omenja poslanica še druge ukrepe, kakor n. pr. nad. zorstvo nad železniškim in cestZ mm premetom. Egiptovski notranji minister pa j^ danes nekemu novinarju izjavni, da se je napetost ob Sueškem prekopu povečala. Pripomnil je, dg je egiptovska vlada mnenja, da je pasivna rezi. stenca proti akciji britanskih vojaških oblasti za sedaj zadostna. Izjavil je tudi, da egip. tovsko prebivalstvo na lastno pobudo bojkotira angleško bla. go in da vlada ne bo zavzela uradnega stališča, dokler ne bo tega imela za potrebno. S tem v zvezi poudarjajo obveščeni krogi, da je Velika Britanija glavni kupec egiptovskega bombaža. Velika Britanija pa dolguje z druge strani več milijonov šterlingov ki jih deloma vrača z doibavljanjem petrolej, sikih proizvodov. Egiptovski minister za socialna vprašanja je danes v odgo. voru na trditve britanskega rs-dia, da it na tisoče delavcev o stalo brezposelnih, potem: ko so’ zapustili področje Sueza, izjavi), da je do sedaj zapustilo to področje 40.582 delavcev in d« so jih že 20.000 zaposlili, .Britanske oblast, so medtem javile, da so se danes prvikrat pojavile skupine Egipčanov v uniformah v neki vasi v bližini Ismailie in streljale z avtomatičnim orožjem Britanske čete so odgovorile in skupine so se umaknile. Ni bilo ranjenih. V Washmigtonu pa izjavlja-jo, da Truman ne bo menjal svojega prvotnega stahsča, da je pripravljen sestati Se s Stalinom samo v EDA. Pripominjajo. da Truman ni menjal svojega stališča, ker ni bil prej obveščen o vsebini Auriolove-ga govora. Pripominjajo, da ni nobenih priprav za morebitni sestanek štirih. Ta sestanek je odvisen od Stalinove pripravljenosti, da pride v ZDA. Sovjetski predstavniki pa to možnost izključujejo. Kakor javlja nocoj «France Soir«, je sovjetski zunanji minister Višinski baje izjavil, da bo Stalin čakal na formalno vabilo treh zahodnih držav, preden se odleči. ali naj bi se udeležil konference štirih. Danes zjutraj pa so se sestali zunanji ministri Francije Ve-like Britanije jn ZDA. Obveščeni krogi prav/jo, da so govorili o vprašanjih Daljnega vzho. da, vstevši Korejo in Kašmir, o okrepitvi organ.f .cije atlantskega pakta ter o ameriških predlogih za razorožitev, ki jih bo pojutrišnjem Acheson predložil glavni skupščini OZN. V Parizu izjavljajo, da bodo Velika Britanija, Francija in ZDA predlagale obširni mednarodni popis orožja in uvedbo strogega nadzorstva, ki naj bi preprečilo ustvaritev tajnih zalog orožja. Domnevajo, da bodo tri države sporočile svoj predlog Tryg-ve Lieu z zahtevo, naj to vprašanje vpiše na dnevni red skupščine. Kakor poročajo v Parizu, bo načrt baje predvideval splošni popis oborožitve, ki naj bi ga izvedle največje vojaške sile. kot Prvi element dolgoročnega načrta za svetovno razorožitev. Načrt bi predvideval tudi sistem stalnega nadzorstva po mednarodni oblasti, ki naj bi bila po možnosti pod nadzorstvom OZN. Ta načrt je različen od prvotnih sovjetskih predlogov, ker predvideva popig kot uvodno operacijo za razorožitev. Sovjetska zveza je namreč do sedaj vztrajala na stališču, da se morajo velike države najprej sporazumeti p ,r-r .-orožitvi in šele potem naj bi se uvedlo nadzorstvo. Prav tako ni Sovjetska zveza do sedaj v svojih predlogih pristala na mednarodne nadzorstvene komisije, ki naj bi svobodno izvajale nadzorstva V pariških diplomatskih krogih izjavljajo, da predlogi treh držav, ki jih bodo jutri objavili, predstavljajo temelj bodoče zahodne politike, s temi predlogi hočejo zahodne države tudi preprečiti morebitne sovjetske iniciative ter zavrniti sovjetske obtožbe o njihovih napadalnih namenih. O vsebini tristranske izjave za razorožitev so se dokončno sporazumeli trije ministri na današnjem sestanku. Namen treh ministrov je še podrobneje obrazložiti svoje predloge, ko bodo govorili pred skupščino OZN. Izja-vo za razorožitev bodo obja-vili po jutrišnjem Trumanovem govoru. Zvedelo se je dalje, da So tri-ie ministri govorili tudi o Ki-lajski in se sporazumeli, da bo. do za sedaj ostali vsak na svojem stališču o tem vprašanju. Kakor je znano, je Velika Britanija priznala pekinško vlado, dočim je Francija fn ZDA niso priznale. Prav tako so govorili o razpisu svobodnih volitev* v vsej Nemčiji in sklenili, da bodo podprli stališče zahodno-nemške vlade. AFP pa javlja, da se je zvedelo, da bo Jugoslavija pred skupščino OZN načela vprašanje sovjetske napadalne politike proti Jugoslaviji. ' ------ V kratkem izjava o obrambi Srednjega vzhoda PARIZ, 6. — V Parizu izjavljajo, da se bo glede politike na Srednjem vzhodu fronta treh zahodnih držav razširila še na druge države, takn da bo vsebovala Veliko Britanijo, Francijo ZDA, Turčijo. Južno Afriko, Avstralijo in Novo Zelandijo. V kratkem bodo te države izdale skupno izjavo, v katerj bodo poudarile namen ustanovitve vojaškega poveljstva na Srednjem vzhodu in podprle britansko politiko v giptu in Sudanu. Poplava generalov v italijanskem letalstvu RIM, 6. — Senat, ki se bo spet »estai v ponedeljek bo raz. pravlja! o predlogu vojnega mi. nistra Pacciardija glede nove ured.tve številčnega stanja generalov in oficirjev italijanskega letalstva, ki je, kot znano, z mirovno pogodbo omejeno na 200 lovskih in izvidniških lelal Trenutno šteje italijansko letaki vo 77 generalov. S 1. januarjem bj nekateri generali odšli v pokoj, ostalo bi jih pa še vedno 57, in sicer: 9 armadnih gentpalov, 15 divizijskih generalov in generalnih poročnikov, 20 brigadnih generalov in generalmajorjev zg letalsko službo; nadalje 8 generalov za inženirsko službo tn 7 generalov za upravo to zdravniško službo. Za letalsko službo je predvidenih še 125 polkovnikov, 219 podpolkovnikov in 251 majorjev 14 polkovnikov, 56 podpolkovnikov in 68 majorjev za letališko riužbo 20 polkovnikov, 57 podpolkovni- kov in 51 majorjev za inženirske riužbp in precejšnje število višjih oficirjev za upravno to sanitetno službo. Vse to za 2U0 letal. Senat to razpravljal tudi o kočljivem vprašanju, ki ga že dalj časa odlagajo. Gre za volitve občinskih svetov v provinci Bolzano. Predvsem bodo morali skleniti, alf je upravna WASHINGTON, 6. — Razgovori med iranskim ministrskim predsednikom Mossadeghom in predstavniki zunanjega ministrstva ZDA se nadaljuejo v največji tajnosti. Znano je le da se je iranski min.strski predsednik včeraj popoldne ponovno sestal z državnim podtajnikom za zadeve Srednjega vzhoda Mac Gheejem. V nekaterih obveščenih krogih trdijo, da sedanji razgovori niso dali nobenega praktičnega rezultata. nesreča pri Vinkovcih 17 mrtvih, 19 hudo in 13 laže ranjenih BEOGRAD, 6. — Danes po- pritisk je močan, položaj trgo- noči je prišlo do strašne prometne nesreče na železniški po. staji Vinkovci, pri kateri se je smrtno ponesrečilo 17 oseb, 19 je bilo hudo in 13 laže ranjenih. Po poročilu Glavne direk-Mcssa- l ci)e jugoslovanskih železnic je zakonodaja pokrajin s poseb- j zapustil Washington ob koncu nim statutom v pristojnosti o- j tedna. Ta izjava je še bolj srednjega parlamenta. ali pa j zmanjšala upanje, da bi wa-pokrajineikih svetov. Zastopnik; ; shing,tonski razgovori mogli nemške manjšine na Južnem pripeljati do obnovitve anglo- degh vztraja pri svojem, obe-' prišlo do nesreče zaradi tega, nem pa poskuša doseči od ZDA ! ker sta se dva vlaka trčila, gospodarsko pomoč. j Menijo, da je kriv nesreče pro- Fcdpredsednik iranske vlade metnik na postaji Mirkovci. Husseio Fatemi je danes izja-: Poročilo dodaja, da na mestu i uPa^ da bo 1 posebna komisija nadaljuje z , ugotavljanjem vzroka nesreče. Tirolskem se zavzemajo 7a drugo rešitev in senator Raffiner je predlagal v tem smislu resolucijo, o kateri bodo razpravljali. Zaradi nedavnih pritožb nemške manjšine o ravnanju italijanskih oblasti bo ta razprava še bolj zanimiva. Borghese in Pasquinelli na procesu v Lucci LUCCA, 6. — Na procesu proti garibaldincem bo jutri pričevalo nekaj «težjih kalibrov«, med drugimi tudi nekdanji poveljnik «X MAS« Vale-rio Borghese in Maria Easqui-nelli. iranskih pogajanj V Teheranu pa se je parlament sestal za zaprtimi vra'» in razpravljal, kot menijo, o napetem položaju, ki je nastal po zadnjih nemirih. Razpravljali so tudi o položaju na teheranski univerzi, ki jo je v nedeljo dal rektor začasno zapreti, medtem ko je Mossadegh iz Wa-shingtcna, brzojavno zahteval, naj jo takoj spet odpro. PARIZ, 6. — Egiptovski stalni delegat v OZN se je včeraj razgo-varjal s sovjetskim delegatom Carapkinom. Govorila sta o vprašanjih, o katerih bo govora na skupščini OZN ter o angleSko-egiptovski krizi. Poročilo ECA ameriškemu kongresu WASHINGTON, 6. — Trinajsto poročilo ECA ameriškemu kongresu, ki je bilo danes objavljeno. pravi, da je glavna ovira za gospodarski dvig Evrope prepočasen porast pro z-vodnje premoga v zahodni Evropi. Ta faktor vpliva tudi negativno na dolarsko bilanco. Letos bo uvoz premoga iz ZDA v Evropo dosegel 25 milijonov ton. kar pomeni 50o milijonov dolarjev vključno prevozne stroške. Poročilo obsega tretje četrtletje letošnjega leta, o katerem pravi, da je pomenilo poslabšanje gospodarskega položaja v Evropi. Inflacionistični vine pa neugoden, ter so cene uvoznega blaga še vedno visoke. Rešitvi sja samo dve: zmanjšanje uvoza ali povečanje izvoza, dokler «e bo olajšana neugodna plačilna bilanca. V obeh primerih pa bi se zmanjšala količina blaga za široko potrošnjo. Poročilo hvali evropski napor za oborožitev, p katerem pravi da je «zares mogočen, kar se tiče povečanja izdatkov za obiambo, konstruktivnih finančnih ukrepov, povečanja vojaška sile in zvišanja produkcije«. Poročilo navaja sledeče številke: 1. Obrambni i~-datkih devetih zahodnoevn, skih dežel so se povečali od 4.4 milijard dolarjev v letu 1949 na 8 milijard dolarjev leta 1951; 2. Francija porabi 9.3 odst. narodnega dohodka za obrambo, Anglija pa 8.8 odst. 3. Evropske dežele atlantskega pakta, razen Italije, imajo pod orožjem vojsko, ki je za 40 odst. številnejša od stanja leta 1938. 4. Industrijska proizvodnja Zahodne Evrope je za 43 odst. presegla predvojno in za 14 odst lansko proizvodnjo. Proizvodnja jekla je s 4,7 milijoni ton dosegla svoj povojni višek. Glede poljedelstva računajo, da bo nova proizvodnja ostala na rekordni viš ni iz leta 1950-51, ho je bila letina za 10 odst. obilnejša kot pred vojno. ODLOČEN NASTOP OPOZICIJE proti Churchillovemu programu Konservativna vlada napoveduje denacionalizacijo železarske industrije - Velik primanjkljaj v plačilni bilanci - Zmanjšala se je razpoložljivost premogu in mesa LONDON, 6. — z običajno ceremonijo je dlanes spodnja zbornica' začela svoje delo. Poslanci to ministri so najprej poslušali v lordski zbornici kronski govor, ki ga je v imenu kralja prebral lord kancler, napisal pa ga je bil Churchill. Nato je v spodnji zbornici pre. bral isti govor speaker. Program nove vlade, il so ga dgnes prebrali, vsebuje slediece: Narodna obramba: Okrepitev varnostnih ukrepov v sodelovanju s Ccmmomvealtham, ZDA in evropskimi zavezniki, vzpostavitev «Horrje Guard«. o-krepitev pasivne obrambe. Zunanja politika: podpora Združenim narodom, nadaljnje sodelovanje v korejski vojni, poizkus napraviti konec škodi, ki je nastala za britanske pravice in interese v Perziji«. Nezakonitost odpovedi aoglaško-egiptovske pogodlbe iz leta 1936 to dogovorov o kondominiju za Sudlan. Nadaljevanje priprav za obrambo Srednjega vzihodia skupno s francosko, ameriško in turško vlado; še nadaljnje bivanje britanskih čet na področju Sueškega prekopa. Pravica Sudancev, da sami odločajo o svoji usodi. ^Predložitev novih zakonov, ki določajo položaj tujih oboroženih sil in sil CammonweaItha. jri so v Veliki Britaniji, Gospodarski in finančni polo- žaj: »Globoko vznemirjenje« vlade zaradj poslabšanja tega položaja. Potrebno je popolnoma objasniti položaj prebivalstvu. Potrebno zmanjšati na-reščajočo inflacijo, kl se čuti v angleškem gospodarstvu in o greža taiko izvajanje britanske, ga oborožitvenega programa, kakor tudii funt šterling. v ta namer, je potrebno: znižati državne izdatke na vseh področjih, sklicati konferenco Com-mcmweaitha, ki naj prouči vprašanje primanjkljaja britanske trgovinske bilance. Drug; ukrepi; Denacionalizacija železarske industrije, «ki jo 130 reorganiziralo privatno podjetje pod' primernim javnim nadzorstvom«. Razvoj delovanja cestnega premeta, ki ni nacionaliziran, v primeri z onim, ki je bil nacionaliziran; reorga. nizacija socialnih služnosti; o-hranitev zakona, ki določa gospodarska nadzorstva, toda periodična revizija teh nadzorstev, da se 2manjša njih število. Popoldne se je začela debata. Voditelj opozicije Attlee je med drugim izjavil: «Kritiziram ta govor ne samo kot voditelj opozicije. pač pa tudi kot voditelj stranke, kj je pri volitvah dobila največje število glasov«. Attlee je nato načel gospodarska vprašanja in dejal, da je bivši finančni minister vedno obveščal javnost o položaju, posebno glede primanjkljaja v plačilni bilanci. Dejal je tudi, da kronski govor ne nakazuje nobene jasne politike in da je vprašanje inflacije mednarodno vprašanje, ki se tiče tudi Avstralije, Nove Zelandije in Francije prav tako kakor Velike Britanije. Zato se da rešiti samo s pogajanji z deželami britanske skupnosti. Napovedal je nato, da se bo laburistična stranka uprla denacionalizaciji železarske industrije in liberalizaciji cestnega prometa. Kritiziral je tudi sestavo nove vlade, v kateri je preveč lordov. #Zdi se, da smo se povrnili — je dejal Attlee — ne v 19. stoletje, pač pa naravnost v 18». Prav tako je krL tiziral dejstvo, da je Churchill v mirnem času prevzel tudi obrambno ministrstvo. Churchill je nato na kratko odgovoril na Attleejevem kritike in je podal nekaj podatkov o finančnem položaju. Dejal je, da je primanjkljaj britanske plačilne bilance z inozemstvom dosegel v drugem polletju tega leta 700 milijonov šterlingov letno. V drugem polletju lanskega )eta pa je imela ta plačilna bilanca aktivni saldo 350 milijonov šterlingov letno. Za leto 1952 se računa primanjkljaj splošne plačilne bilance za Anglijo in za njena prekomorska posestva na 500 milijonov Berja govori o miru in rožlja z orožjem »Naša zunanja politika sloni na mogočni sili sovjetske države* je dejal Berja na proslavi Oktobrske revolucije in poudarjal moč armade SZ MOSKVA, 6. — Na današnji proslavi v Moskvi obletnice oktobrske revolucije v moskovskem velikem gledališču, ki se je začela in končala s Stalinovim imenom, je govoril podi-predsednik sovjetske vlad« in član politbiroja Lauretij Berja. Včeraj so nekateri napovedova. li, da bo govoril sam Stalim Po poročilih radia Moskve so proslavi prisostvovali predstavniki moskovskega sovjeta, sovjetske komunistične partije, vlade, raznih organizacij in oboroženih sil. V začetku je bil v začasno predsedstvo izvoljen ves politbiro z «voditeljem sovjetskega ljudstva in vsega narečnega človeštva tovarišem -talinonia na čelu. Nato je imel Berja običajni spominski govor — ki Pa se je le malo dotikal oktobrske reva Jucije in še tani omenjal samo Stalina. V svojem izredno o-s.trem in napadalnem govoru je po uvodni hvalnici Stalinu povedal, da sta na svetu dva tabora: gna eni strani ZSSR, ljudske demokracije in napredne sila vsega sveta, ki se borijo za ohranitev miru, povečanje blaginje delavcev in Za pravice vsake dežele, da razpolagajo s svojo usodo, na drugi strani tabor imperializma, kl ga vodijo ZDA to ki usmerja vse svoje napore k novi svetovni vojni in*ki hoče zaslužnjiti vse narode«. Berja je nato govoril tudi o «veliki zmagi kitajskega ljud. stva ki je z bratsko pomočjo ZSSR (!) iztrgalo svojo deželo iz krempljev imperialistov«. Nato je Berja obtožil »imperialistični tabor«, da pripravlja novo vojno, medtem ko se v njem samem razvija kriza in pojavljajo notranja nasprotja. O OZN je dejal: «Narodi vsega sveta re strinjajo s Stalinom, da OZN ni Več instrument mi- ru temveč orodje ameriških vladnih krogov«. V ostrem nasprotju z njegovimi besedami, da «vsa politika ZSSR dokazuje sovjetsko željo po miru« je Berjavo poudarjanje moči Rdeče armade, ki da »je opremljena z najmodernejšim orožjem in je sposobna zadati strahovite udarce vsem, ki bi kljub naukom zgodovine ogrožali varnost sovjetske države«. ZSSR — je nadaljeval Berja je bila pripravljena skleniti ne. napadalne pakte s kapitalističnimi deželami, »toda voditelji teh dežel tega nočejo, ker bi to škodovalo njihovim napadalnim načrtom. Mirovni pogoji, ki jih predlaga Truman, sporni, njajo na Hitlerjeve, ki so privedli do druge svetovne vojne. Imperialistični voditelji govorijo mnogo o miru, rožljajo pa z orožjem in pripravljajo novo vojno«. Berja je nato govoril o »nepremagljivosti sovjetskega sistema« in našteval podatke o gospodarstvu ZSSR. Dejal je, da ZSSR danes proizvaja toliko jekla kot Anglija, Francija, Belgija in Švedska skupaj. Kri. tiziral je nekatere industrijske panoge, ki niso izpolnile nalog petletnega načrta, dejal, da se prebivalstvo ZSSR vsako leto poveča za 3 mijijane in nato pohvalil sovjetske znanstvenike ki so «najboljši na svetu«. Po kritikah zahodne politike, ki jo je zlasti napadel zaradi njenih odnosov so Nemčije in Japonske, je Berja obtožil a-meriške predstavnike v Pan Mun Jomu, da zavlačujejo pogajanja za premirje. Nato je primerjal sedanjo ameriško diplomacijo s Hitlerjevo in po hvalnici »iniciativam ZSSR v koriet miru« dejal: «Naša zunanja politika sloni na mogočni sili sovjetske države«. Isto temo, ki jo je razvijal Berja — napadalnost Zahoda in vojaška moč ZSSR — vsebujeta tudi dnevni povelji mar. šala Vasiljevskega, ministra za vojsko, in viceadmirala Kužne, cova, ministra za mornarico. Kuzmecov pravi, da mora «sovjetska mornarica okrepiti svojo budnost to biti pripravljena na boj«. Prvi komentarji LONDON, 6. — Prvi komentarji Berjevega govora v londonskih uradnih krogih poudarjajo, da je listina OZN že sama po sebi nenapadalen pakt med vsemi državami podpisnicami in da zaradi tega ni potrebno, da bi zahodne dežele sklepale s ZSSR nove nenapadalne pakte. V istih krogih pra. vijo, da ZSSR ni treba bati nobenega napada z Zahoda, kajti zahodne države so pripravljene doseči «modus vi-vendi«, kot je večkrat dejal tudi Churchill. Vendar je ta »modus vivendi«, dodajajo mogoč samo, če bo ZSSR ne le z besedami, temveč tudi z dejanji dokazala svojo željo, da sodeluje z zahodnim svetom. V političnih krogih poudarjajo napadalni ton govora Lau. rentija Berje in vidijo v njegovem poudarjanju vojaške sile ZSSR nadaljevanje bučne reklame, ki so jo po signalu Stalina uprizorili v zvezi z atomskimi eksplozijami v ZSSR. Opozarjajo, da je Berjev govor najlepši primer, kako Moskva govori o miru, obenem pa grozi z prožjem, kot da hoče jasno pokazati, po kakšnih sredstvih Utegne poseči, če svet n« bi sprejel njene yolje. šterlingov. Toda izgube v zlatu in dolarjih, ki jih bo utrpelo področje šterlinga, bodo mnogo večje. Glede amgleško-perzljskih odnosov je Churchill izjavil, da njegova vlada ne more sprejeti sedanjega položaja. Glede odnosov z Egiptom pa bo vlada nadaljevala politiko prejšnje vlade. Glede odnosov med Vzhodom to Zahodom je Churchill dejal, da je potrebno biti močni za začetek pogajanj. Treba je prej ustvariti primerno Ozračje za pogajanja. Churchill je poudaril tudi potrebo novih žrtev j n pripomnil. da bo sedanja deba oboroževanja zahtevala nove izredne ukrepe. Glede plačilne bilance je izjavil, da sta sedanji primanjkljaj in kriza hujša od leta 1949 in 1947, Izjavil je tudi, da s0 se zaloge premoga za domačo uporabo zmanjšale v primem z lanskim letom. Gl > de mesa so zaloge tudi meo.jše, mnogo manjše kakor med vojno. Ni gotovo, ali ‘e bo lahko ohranil sedanji tedenski obrok. Za povratek k predvojni potrošnji bi bilo potrebno 600.000 ton mesa več. Med svojim govorom je Churchill predlagal tudi, naj se zbornica sestane pred božičnimi počitnicami na tajni seji, na kateri naj bj razpravljali o obrambi, teko da bi bili posl nci popolnoma obveščeni o tozadevnih vprašanjih. Izjavil je tudi, da zakon o denacionalizaciji železarske industrije ne bo predložen zbornici pred božičnimi počitnicami. Med splošnim protestom opozicije je Churchill izjavil, da namerava odložiti zasedanje zbornice od začetka decembra do februarja. Sindikat «Malgamat°d Engi-neering Union« ki predstavlja največ delavcev britrnske jeklarske industrije, je danes izrazil svojo veliko za-krbljenost zaradi nameravane denacionalizacije železarske to jeklar* ske industrije. Izvršiln; odbor sindikata ki šteje 800.000 članov, je izdal izjavo. ki poudarja, da bj bila podobna akcija proti interesu države in industrije. rs turški vladi ANKARA, 6. — Obveščeni krogi iziavljajo, da sta romunski poslanik in bolgarski minister v Ankari danes izročila turški vladi noto. Uradni krogi izjavljajo, da jim o tem ni nič znanega. Sovjetski poslanik v Ankari Pa se je včeraj dolgo razgover-jal z ministrskim podpredsednikom in namestnikom zunanjega ministra Hametom Aga-oglu. Ne ve ^e. o čem sta govorila, domnevajo pa, da se je razgovor nanašaj na zadnjo sovjetsko noto v zvezi z vstopom Turčije v atlantski oakt. Nekateri krogi v Ankari se bojijo, da bi znala Sovjetska zveza sprožiti vprašanje varno-sti njenih poti na Sredozemlje to znova načeti vprašanje revizije montreuške konvencije. Adenauer sprejel vabilo za obisk v Londonu LONDON, 6. — V zunanjem ministrstvu javljajo, da sta Churchill in Eden znova povabila Adenauerja, naj pride v London. Pripominjajo,, da ie Adenauer sprejel vabil0 in da bod0 v kratkem javili dan njegovega prihoda * London, 7. novembra TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, sreda 7. novembra Okt. rev., Zdenko Sonce vzicip ob 6.51, zatone od 16.46. Dolžina dneva 9.54. Luna vzide ob 14.03. zatone ob O.U. Jutri, četrtek 8. novembra Bogomir, Neživ Šolnikom in dijakom v premislek Vsem Slovencem na Tržaškem je mnogo na tem, da bodo slovenske šole čim bol še, da bodo dale vso potrebno izobrazbo naši mladini, jo tudi si-cer vzgojile v poštene, delovne in sposobne ljudi, ki bodo v oporo tukajšnjemu delu našega naroda v njegovi borbi za obstoj in nadaljnjo rast. V takih prilikah kot morajo naše šole delovati, je res težko doseči najboljše uspehe: slabi šolski prostori, učni načrt, ki nikakor ni sodoben, najrazličnejši profesorji, med katerimi s„ tudi nekvalificirani itd. Vseh teh pomanjkljivosti mi Slovenci ne moremo odpraviti. ker to ni od nas odvisno, temveč od različnih šolskih oblasti, ki gledajo na slovenske šole kot na ustanove sovražnega naroda in namesto, da bi jim posebno zdaj v prvih letih obstoja še bolj pomagali, jih v njihovem razvoju ovirajo. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa je slovenska o nov-na kot tudi vse srednje šole na dostojnj višini. Da bodo na tej stopnji tudi ostale, je potrebno, da se zato še po"ebno zavzamejo tisti, ki lahko k temu največ prispevajo in pošto, poma raven šole tudi zvišajo do najvišje stopnje. To so dijaki sami ter učno osebie. Na šolah, posebnc strokovnih in ostalih srednjih so nastavljeni mnogi, ki se za vzgojiteljski poklic niso p^cebno p i-pravili. Od njih samih je odvisno, če bodo to pomanjkljivost odpravili in dosegali uspehe, kot jih la’ ko najboljši strokovnjaki. Mnogi ki na šolah učijo, sq se tega tudi zavedali in se za uspehe prj pouku posebej potrudili. Za vse ure so se posebej pripravljali in to ne le vsnovi. temveč tudi m todično. kar jp za učitelje in profesorje izredne važnosti. Toda nj dovolj, da so se mnogi resnično poglobili v svoj novi poklic; prav vsi. kj de'ajo mladino, poudarjamo — s tržaško mladino, ki je podvržena tujim vplivom in tudi nevarnosti, da jim podleže — morajo svoje delo na šolah osredotoči, ti k enemu cilju: čim bolj se sami izpopolnjevati, čim bolj se za to svoje odgovorno delo pripravljati da bodo dosegli kar največ uspeha. Nanredek mladine mora biti vsakomur vodilo, posebno pa tistim, ki mladino vzgajajo. Slovenske osnovne kot srednje šole so že na viš:ni. In če bodo uJHiefrt in profesorji opravljali svoj poklic ne le kot službo temveč res kot poklic tedaj se bo raven slovenskih šol še bolj dvignila in prav nih-^e se ne b0 mogel spotikati vanje. Velika teža uspeha sloni na šolnikih, prav tako velika pa tudi na dijakih. Nj dovolj, da se dijaki za pouk pripravijo le takrat, ko računaio, da bodo vprašani ali le toliko, da v nekaj' minutah -"-ed uro na hitro prelete snov. Tako znrnje, pa čeprav na uri dijak pozitivno odgovarja, ne «sedi» in zato ga tudi mlad človek kaj kma-I'i pozabi. Tako učenje ni uspešno torej tudi dijaku v poznejšem študiju in v poklicu ne koristi. Zat0 morajo dijaki že od prve šole dalje vzeti šolanje resng in mu posvetiti kar najveg časa in skrbnegi dela. Tako bodo po osmen razredu izšli iz naših šol dijaki, ki bodo dobro podkovani v vseh predmetih, ki so se jih učili in bodo na tem temeljnem znanju še naprej gradili svojo nadaljnjo izobrazbo ali Pa v poklicu dobro uspevali. Z resnostjo pri delu bodo dvignili uspehe zavoda, na katerem študira io in tako tudi oni. kot prvi dijaki slovenskih srednjih šol v Trstu, dvignili njih ugled in veljavo. Vsi Slovenci na Tržaškem, Pa tudi ves naš svobodni rarod spremlja razvoj slovenskega šoMva na naših tleh. 2elja vseh je da bi bile naše šole najbolj popolne, da bi vzsaia-le inteligenco, ki bo v bodoče vodila vse kulturno in gospodarsko delovanje Slovencev na tem ozemlju. Da pa bodo šole res take. ie v Prvi vrsfi skrb naših šolnikov in d'jakov. Tega paj se zavedajo in store svoio dolžnost do sebe in do svojega naroda. Se malo jih niso »ar koristi tržaškega prebivalstva Sele po polurni zamudi je občinski si/et ob navzočnosti komaj legal* nega števila, lahko pričel z delom - \ imenu katerih prebivalcev Trsta je občina postavila v rižarni spominsko ploščo »padlim za domovino"? Ameriška razstava embalaže Včeraj je povabil «Tržaški center za gospodarski razvoj« novinarje na tiskovno konferenco v hotel Excelsior. V Trst je namreč dospela razstava embalaže, ki bo ostala v našem mestu le danes. Ta razstava je že bila prej v Švici, Nemčiji in Danski in bo odšla iz Trsta v Italijo in nato dalje v Bruselj. Razstavo je pripravila pariška delegacija OECE in hoče nazorno prikazati pomen dobre moderne embalaže za kupca in prodajalca, To še posebno v pogojih ki vladajo sedaj na tržišču, kjer ni dovolj razpoložljivih surovin. Z razstavo potujejo tudi predstavniki OECE in to Mr Edwin W, Ely, šef oddelka za odpremo blaga pri trgovskemu oddelku vlade ZDA, Mr. Lee Robinson Forker strokovnjak privatnih tvrdk, in Mr.William C. Raiser. znanj ameriški strokovnjak za embalažo. Razstava sicer ni obsežna, vendar zelo nazorno prikazuje ameriške načine zavijanja in etikiranja blaga, kj streme za poenostavitvijo trgovskega procesa in skušajo vsako blago predstaviti čim vablivejše. Poseben pomen bo imela razstava za one tvrdke, ki izvažajo v Ameriko, ker jim prikazuje, ka-fco si žele imeti ameriški po-troiaiki predstavljeno blago. Toliko so govorili, kako nujno potrebno -je, sklicati ponovno občinski svet. ki da mora razpravljati in reševati zelo pereča vprašanja, včeraj so pa več kot pol ure čakali (kar je celo proti vsem predpisom), da je prikapljalo v dvorano ysaj tolikšno število svetovalcev, da so lahko z občinsko sejo pričeli. Pa da bi kdo ne mislil, da je manjkala opozicija, kje neki, manjkali so prav svetoval-ci tiste večine, ki je imela pred pričetkom ponovnega sklicanja občinskega syeta polna usta besed. kako je treba delati v korist vseaa tržaškega prebivalstva. Res škoda, da ni imel nih/če pri sebi tistega županovega poročila, ki je nosilo naslov (tPer il bene di tutti». bi se bil lahko vsaj cd srca nasmejal, ko bi gledal županov obupani obraz, ki je izražal vso zaskrbljenost ter strah, da bi bilo treba sejo odpovedati zaradi pomanjkanja zadostnega števila navzočih svetovalcev. Kakšna sramota zanj in za vse njegove pristaše... za sedaj ji je po sreči ušel. toda drugič.... Po prečitanju zapisnika so. nekateri svetovalci postavili j !a želja občine sestaviti enotni odbor vseh zainteresiranih, ki bi dodeljeval stanovanja potrebnim družinam. Na ta način bi bilo v mncgočem olajšano tudi prizadetim družinam, ki morajo sedaj delati prošnje na razne ustanove, medtem ko bi se tako obračale samo na novo ustanovljeni odbor. ZVU je ta predlog odbila, pač pa je bila naklonjena misli, da se ustanovi informacijski urad. ki bi imel nalogo dajati podatke, katere družine so po njegovem najbolj potrebne stanovanja. Zupan Bartoli, ki je tudi to polemiko o delodeljevanju stanovanj zaključil, je ob koncu pripomnil, da je občini le v ponos in veselje, da se gradijo stanovanja, saj je še toliko družin, ki ga nimajo ter da ji še_ v večji ponos dejstvo, da se hiše gradijo s pomočjo italijanskih davkoplačevalcev. Slovenski davkoplačevalci torej za gospoda župana sploh ne obstajajo, če pa obstajajo pa po njegovih besedah sodeč, ne prispevajo k reševanju tega vprašanja... morda zato, ker so oproščeni davkov? Odbornik Dulci je nato še VISOKO ŠTEVILO DIJAKOV NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH JE IZRAZ KULTURNE SILE NAŠEGA NARODA. TUDI «DIJASKA MATICA« JE MNOGIM REVNIM DIJAKOM OMOGOČILA ŠTUDIJ. »DIJAŠKI MATICI« BOMO IZREKLI PRIZNANJE ZA NJENO KULTURNO DELO Z ZBIRANJEM PRISPEVKOV. razna vprašanja, na katera je v glavnem odgovarjal župan, pa tudi odbornika so izrekli svoje mnenje. Tako je prišlo na primer na dnevni red za sedanji čas eno najvažnejših vprašanj in sicer vprašanje letošnje uspešne nabiralne akcije za zimsko pomoč. Predloženo je bilo, na-j bi v letošnji akciji sodelovala še bolj aktivno t«di občina ki bi lahko priredila razne koncerte, kulturne in znanstvene prireditve v korist Sklada za zimsko pomoč. Glede tega vprašanja je dal nekaj pojasnil župan Bartoli, ki ie izjavil, da do sedaj občina ni bila zastopana v odboru, ki vodi Sklad, za zimsku,effmoš;*oje-gova želja pa je, da bi bila letos aktivno vključena v ta.jod-bcr, ker bi le' na *a način lahko prispevala v večji meri k uspehu nabiralne akcije same. Bilo je postavljeno tudi vprašanje javnih ogrevalnic, ki jih je v našem mestu še mnogo premalo. 2upan je obljubil, da bo občina tudi v tem pogledu podvzela vse potrebne korake ter je še pojasnil, da bodo ogre-valnice tudi letos prejele cenejšo kurjavo in to zaradi tega, ker razpolaga občina še z nekaj rezervne kurjave (če je to rezerva, potem ne razumemo, kaj bi bilo treba cene sploh dvigati, saj so jo tudi kupili ceneje). Predstavnik MSI je nato sprožil vprašanje ustanovitve enotnega odbora za dodeljevanje stanovanj, kar pa Zavezniška vojaška uprava noče dovoliti. Zadevo je pojasnil odbornik Dulci, ki, je poudaril, da je bi- pojasnil. da je še okrog 9000 tržaških družin, ki bi želele dobiti tsancvanja ter da bo treba zato še mnogo privatnih in drugih inicijativ, če bi hoteli v doglednem času odpraviti stanovanjsko krizo. Svetovalec Agneletto je nato postavil vprašanje Ul. Ronchet-to, ki je bila zaradi nekaterih sprememb v poteku proge avto. busa <-leg slike je tudj komentar v talijanščini, ki pravi: «Doman_ diamo le autorita politike e sco-lastiche, c orne sia ammdssibile, che una scuola mantenuta dallo Stato Italiano, renda omaggio a queH’orgaino titino, ij cui od’o contro ritaiia e genera Imen te conosciuto.» Prav dobro vemo, da bi se nihče izmed1 šovinističnih republikancev ne spotaknil v ta izlet, če bi ga n mesto v Trst v prostore Tržaškega tiskarskega zavoda, napravili v V.idem in V tisk'arno, kjer se tiska znani fašistični list «Messaggero Veneto«, k* je znan po svojih šovinističnih izbruhih proti Slovencem. Tediaj bi bilo vse lepo jn prav in šovinistični voditelji bi si z zadovoljstvom mencali roike, ko bi videli, kako se steka vedla na n jihov mlin. Vendar se ob tem dogodku razgaU tudi morala ljudi, ki se skrivajo za tem dejanjem. Vsem Slovencem in še marsikateremu drugemu je znano, da človek, ki poziva politične in šolske o. blasti, naj kaznujejo to deja nje vzgojiteljev ker naj bi po njegovem mnenju kot uslužbenci, ki so plačani z italijanskim denarjem, prekršili lojalnost do Slovencem nenaklon jene države, da ie prav tisti človek napravil že vse hujša dejanja, ko se je izneveril avstrijski državi in prišel v Italijo, odšel nato s fašistično vojsko v Ljubljano itd', in da je poleg vsega Slove, nec, čeprav tega zelo verjetno ne priznava, £?aya > toivda; ?n obsodili ljev in morda tudli samih učencev in njihovih staršev z objavljanjem, slik pa slovenski dijaki ne bodo nikoli izdajali svo. je narodnosti in bodo vedno stokrat rajši šli v tiskarno, kjer se tiska slovenski časopis, kot pa da bi hodili morda v Videm Ali so se morda dolžni slovenski dijaki in vzgojitelji ravnati kot šovinisti, če jih italijanska državna šola odnesno plačuje. Mislimo da ne! Da pa bi se v bodoče ne ponavljali taki napadi na slovensko šolo, ponovno zahtevamo, da se da slovenskemu šolstvu v Italiji popolna avtonomija, da se na tak način prepreči njeno zapostavljanje s strani Italijanu skih šovinističnih šolskih obla. ati. Izpred sodišča Pretepi v družini De Grassi por. Frausin Francka iz Gradeža se od dneva, ki se ie poročila s Frausinom Marijem, ni več razumela z njegovimi brati. Posebno si je bila zaradi dediščine v laseh s moževim bratom Frausinom Jožefom. Vedno ko je omenila delež svojega moža pri zapuščini njegovih staršev, je s svakom Jožefom prišlo do prepira. Preteklega marca je Jožef obiskal brata. Frausinova se je razveselila obiska in takoj napeljala pogovor na dediščino. Prišlo je med njima takoj do nesporazuma in že čez nekaj trenutkov jo je svak grdo opsoval. Frausinova ga je v odgovor udarila z roko po ustih in iz tega se je rodil pravcati pretep. Frausin Jožef je nad njo dvignil stolico, ženi je pritekel na pomoč mož Frausin Marij, Jožefu pa brat Ivan. Udarci so frčali z vseh strani. Hrušč in vreščanje, ki je nastalo v hiši, «0 pomirili šele orožniki, ki so vse štiri prijavili sodnim oblastem zaradi pretepa. Včeraj so morali trije bratje Frausin in De Grassi Francka pred sodnike. Poleg udeležbe pri pretepu je obtožnica očitala Frausinu Ivanu in Jožefu, da sta ranila brata. Po zamotanem zagovoru obtožen-Icev so vendar sodniki spoznali, Frausina Jožefa kot glavnega krivca na 7 mesecev zapora in Frausina Ivana na tri mesece. Frausina Marija in njegovo ženo pa so oprostili z utemeljitvijo, da sta se udeležila pretepa zaradi samoobrambe. Skupno bodo morali vsi štirje poravnati sodne stroške. Hospitacije na učiteljišču Šolsko skrbništvo opozarja vse kandidate - privatiste za učiteljsko maturo, da je samo do 15. t. m. čas vložiti prošnje za sprejem k hospitacijam. šanje. ki ga vsaj do sedaj ni niti policija mogia z vso gotovostjo razčistiti v zvezi s tragično smrtjo 72-letnega trgovca Leona Scheierja, stanujočega v III. nadstropju št. 8 Ul. Rosset-ti. Trgovca sp namreč našli zadušenega s svetilnim plinom v njegovi spalnici šele 24 ur po njegovi smrti, to je včeraj zjutraj po zaslugi 59-letne hišne pomočnice Berte Nussbaum iz Ul. Manzoni 9. Pokojni Sche-ier je bil vdovec, vendar mu je bilo življenje polno ugodnosti že zaradi dobrega finančnega stanja. Prav to dejstvo :ie eden glavnih vzrokov, ki govorijo v prid teze o nesreči. Nekateri namreč govorijo, da je mož pomotoma pustil odprto plinsko pipo, iz katere je uhajal plin, ki je moža omamil- Ko ’-je‘ ta zavohal, je hotel vstati s postelje in prezračiti stanovanje, vendar se je po vsej verjetnosti ponovno zgrudil na posteljo in padel v nezavest, po kateri je seveda nastopila smrt. Pokojnika so namreč našli oblečenega v pižami -ležečega poševno na postelji, medtem ko so mu noge visele preko roba in se lahno dotikale tal. Ker je Scheier živel sam v svo-jem razkošno opremljenem sedemsobnem stanovanju, je samo njegova dolgoletna hišna pomočnica vedela o možu kaj več. Prihajala je namreč dnevno na delo in zadnjič se je oglasila v soboto 3. t. m., ko ji je gospodar dal nekaj dni prostosti. češ da hoče nedeljo in ponedeljek preživeti sam ter dane bo rabil ničesar. Nussba-umova je sprejela in se vrnila šele včeraj dopoldne kakor naročeno. Ker se na zvonjenje ni nihče oglasil, je Nussbaumova odprla vrata, s svojim ključem, vendar ji je verižica v notranjosti s katero so bila yrata še posebej priprta, ovirala vstop. Cim pa je vrata odprla, ji je udaril na nos duh po svetilnem plinu. Zena je v strahu, da se gospodarju ni kaj zgodilo, takoj poklicala policijo in ta je s pomočjo kovača, ki je prežagal verižico, vstopila, zaprla Nadaljnji pregled sob je odkril mrtvega moža. Med nadaljnjo preiskavo je policija dognala, da je bila plinska pipa odprta in da je -na, štedilniku bil lonec, v katerem ie bilo mleko, ki pa je zaradi stalnega vretja izhlapelo. Truplo so po zdravniškem pregledu, ki je dognal, da je smrt nastopila najmanj 24 ur pred najdbo, odpeljali v mrtvašnico bolnice ter obvestili pokojnikovo hčerko, ki je poročena z nekim milanskim in-dustrijeem o tragičnem do. godku. ------------- 4 RANJENI PRI DOMJU Z motorjem v skupino deklet Malo pred 22. uro se je na cesti, ki iz 2avelj pelje v Dolino, pripetila huda nesreča, pri kateri so bili kar 4 ranjenci. Po cesti je tedaj vozil na svojem motorju 20-letni Srečko Maver, doma iz Bol junca, s katerim je bil na drugem sedežu tudi njegov vaščan 23-letni Bo. ris Kocjančič. Nenadoma pa se je Maver iz do sedaj še neznanih razlogov zaletel v skupino treh deklet, ki so se sprehajale po desni strani ceste. Eno teh, in sicer 16-letno Ondino Ražman je motor vlekel še nekaj metrov za seboj in je dekle nato priletelo z glavo v kup kamenja, medtem ko je druga, 17-letna Marija Giacomini, doma iz Domja, padla in se potolkla Po ramenu. Motor pa je s svojima potnikoma še nekaj metrov nadaljeval pot ter se končno zvrnil. Oba potnika sta padla na tla in obležala. Takoj so poklicali rešilni avto Rdečega križa, ki je vse ranjence odpeljal v bolnico. Razmanovo so zaradi globokih ran na čelu in zatilniku verjetnimi kostnimi poškodbami sprejeli v težkem stanju na I. kirurškem oddelku, medtem ko so Giacominijevi nudili samo prvo pomoč, nakar se je vrnila domov. Mavra pa, ki si je pri padcu zlomil brado in si močno poškodoval zgornjo ustnico, so sprejeli s prognozo 40 dni na stomatološkem oddelku, medtem ko se je njegov sopotnik Kocjančič vrnil domov, kjer bo moral počivati 7 dni. Tretje dekle, ki je bilo v druž. bi ostalih dveh, je .ostalo k sreči nepoškodovano. Padec v delavnici Popoldne so sprejeli na orto. pedskem oddelku bolnice 34-let. nega Costamta Zalacosto iz Ul. Rittmeyer, ki je v delavnici Acegata v Ul. Broletto nerodno padel in si izpahnil ramo. Tudi on bo ostal 15 do 20 dni v bolnici. Preveč ie hotel dvigniti Med ' dviganjem - nosilnice ..za rnjrferial v barkovlj;tnskem Kamnolomu so se včeraj kmalu po 13. uri 52-letnemu Guidu Faturju iz Ul. Bovedo 526 nategnile mišice tako, da se mož ni mogel niti premakniti. Zate. kel se je v bolnico, kjer so ga s prognozo 7 dini sprejeli na ortopedskem oddelku. Sestanki za novoletno jelko Pod . okriljem Podpornega društva imajo za obdaritev ob novoletni jelki danes ob 20. urj plenum I. okraj v Ul. Ruggero Manna ter Škofije. Jutri, v četrtek 21. novembra ob 20. urj Nabrežina, Plavje ter Dolina. V petels 22. novembra ob 20. uri Magdalena. Izžrebanie obveznic posojila tržaškega mesta Županstvo odvešča, da so bile na 52 žrebanju obvemic mesta Trsta iz leta 1899 dne 2. novembra 1951 izžrebane na osnovi amortizacijskega načrta nasledn;e serije: 65, 87, 144, 184, 272, 345, 457 512, 525, 572 585. 715, 720, 815. 866 1007, 1031, 1264, 1456, 1511. 1612, 1635 1650 1652, 1696. 1707 1799, 1801, 1816. 1837, 186I. 1874, 1893, 1928, 2019, 2023, 2050, 2134, 2158 2211 2213, 2371, 2398. 24g0. Izžrebane obveznice bodo izplačali petnajsti dan po izžrebanju pri. občinski zakladnici Ul. Nordio 11 v razmerju 60 lir za 100 kron, ki niso bile konvertirane in «a la pari« za konvertirane. sLnrasno AI/1H 69 SllliO GLEDALI^ za Tržaško ozeajg Danes 7. in jutri 8. novembra 1951 ob 20. uri gostovanje v Kopru z dranw Miroslava Krleže Gledališče ^er(^\a Nocoj ob 21. uri bo skupina Calindri-Carli-VolE'j. voastvom L. Almirantej* n rz[o» la z novo igro «Tt>plo F. Krommeliyncka. ^ Jutri ob 1. zanimiva Sa*J» g irijeve komedije «Osvojitev d Op Zoomas. / 93-letna ženska se je zastrupila s plinom Malo pred 17. uro So pripeljali z rešilnim avtom v bolnico 93-letmo Serafino Swarz vd. Manin iz Ul. Rossetti 51, kateri so nudili samo prvo pomoč in jo poslali domov ter ji priporočili 15 dnevni počitek. Starko je spremiljala njena 60-letna hči Maria Manin, stanujoča istotam, ki je izjavila, da je mati delala _ v kuhinji, medtemje ona pospravljala ,-sobo. Ko je prišla iz sobe, pa je. opazila..mater, slonjena na mizi in da jj je bilo slabo. Takoj je začutila oster vonj svetilnega plina, za. prla pipo in mater odvedla v bolnico, kjer So ji na srečo ugo. tovili le majhno zastrupitev, ki ji ne bo pustila nobenih po-I sledic. 12 ISTRSKEGA OKROŽJA Nocoj predavanje v Ljudski Ljudska čitalnica in knjižnica vabi vse Slovence na prvo predavanje iz ciklusa predavanj, ki jih ima v programu za letošnjo zimsko sezono. Predaval bo priznani goriški zgodovinar. Predavanje pod naslovom «Po gornji Soški dolini« bo predavatelj pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Da ne bi motili predavatelja in poslušalce, prosimo vse udeležence. naj pridejo k predavanju, ki bo v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1, I. točno ob 20. uri. Planinci na Kalvarijo Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse planinke in planince na popoldanski izlet na Kalvarijo, na pečen kostanj in rebulo v Steverjan. V nedeljo 11. t. m. bodo organizatorji počakali na člane in prijatelje SPD ob 13.30 na pevmskem mostu. TUDI uaOGI PROCES 0 UR02JU tlDGODEM Vsi trije obtoženci na začasni svobodi livlnozdravnishi vestnik 2ivinozdravniški vestnik, ki ga je izdal pokrajinski živino-zdravnik na prefekturi, je beležil v drugi polovici preteklega oktobra 3 primere obolenja goveje živine na slinavki v Koprivi in Fari ter štiri primere prašičje rdečice v Gorici in Roman-su. Včeraj so pred sodnikom Grabbom razpravljali o drugi skupini skrivalcev orožja. Inšp, Stefani je -predal sodišču vse akte preiskave, iv kar je bila razprava preložena na 13r t.m Odvetnik Uglessich. ki brani oba Fullinija, je zaprosil sodišče, da bi tudi Fullinija, izpustilo zaradi mladosti na začasno svobodo. Sodnik je proš-nji ugodil in tudi Bruna Fullinija izpustil na svobodo pod pogojem. da se trikrat dnevno javi najbližji policiji. Fullini starejši in Artelli pa ostaneta še vedno na začasni svobodi in se jim v bodoče ni treba niti več javiti policiji, priporočal pa je, da se nihče ne umakne z ozemlja, kajti prej ali slej bi gotovo padli v roke pravici. Z ukradenim suknjičem šel na policijo po informacije Attilio Zaghet star 30-let in stanujoč v Orevoredu XX. septembra je pač že davno spoznal, da mu njegov poklic, je namreč elektrotehnik, ne nese preveč ter se je raje spravil na tujo imovino. To delo mu je ugajalo in mu nekako neslo, vendar mu je preskrbelo precej preglavic. Skratka bil je večkrat pred sodniki, ki so ga vselej obsodili, vendar je po več ali manj dolgi dobi prišel iz ječe zopet na svobodo. Delo pa mu je ugajalo in je zato vedno iskal priliko, da »vojerau bližnjemu izmakne, kar je do-bregff in, vrednega. 7. oktobra tega leta pa je kratikomalo zlezel na streho hiše. odprl majhno lino in se spustil v sobo svo-3 ega soseda Alberta Caroto, ki je bil tedaj odsoten. Njegovo že vešče oko je takoj spoznalo položaj in mož ni izgubljal preveč časa, temveč je pobral s postelje usnjeno aktovko s 40.000 lirami, najlonski prt, o sebne dokumente in usnjen suknjič. Zadovoljen 3 plenom je zopet odšel skozi lino in izginil brez sledu. Policija je po prijavi tatvine takoj pričela sumiti Zagheta. Ta Sum je potrdila še najbolj Zaghetova odsotnost. Policija je bila zaradi izginotja osumljenca skoraj prisiljena pozabiti na to zadevo, ko se je nekega dne oglasil Zaghet na policiji na Trgu Dal-nvazia in iskal v imenu svoje-ga_ prijatelja neke podatke. Inšp. Stefani, ki je bil tedaj prisoten, ie takoj spozna! zlikovca. ki je bil še tako predrzen, da je imel na sebi ukradeni usnjen suknjič in ga seveda brez posebnih ceremonij aretiral. Mož je takoj priznal in izjavil, da je 40.000 lir zapravil v Kopru, kamor se je šel zabavat nekaj dni po tatvini. Ker je že star znanec pravice, ga sodišče ni hotelo milo ob. soditi, temveč mu je pritisnilo kar 3-leta zapora in 18.000 lir globe. Tako bo mož imel priliko premišljevati, v zaporu, če se mu je res splačal vdor v tuje stanovanje. Včeraj v torek se je začelo v Ljudskem gledališču iV.redno zasedanje koprskega okrajnega ljudskega odbora. JSa zasedanju so poleg delegatov tudi Julij Beltram-, predsednik lOLO, po mponifc komandanta VUJA major Sužnjevič in- drug; predstavniki ljudske oblasti in par. tije. Po izvolitvi delovnega predsedstva in drugih formal-nosti je predsednik okrajnega ljudskega odbora tovariš Karlo Prijon podal poročilo c- d e lova n ju okrajnega LO od februarji d<> konca septembra tekočega leta. Poročilo je zelo obsežno in navaja uspehe in tudi težave, ki jih ima ljudska oblast. Po* polnom-a naravno je, da v.-aka nova stvar naleti na' ovire in tudi na nasprotnike, ki ne morejo za časom in razvojem. Po polnoma naravno je na drugi strani d& se ljudiska oblast ne ustavlja ob takih ovirah. Da je tako, vidimo že iz izvedbe decentralizacije i-n znižanje u-pravnega aparata. Na okrajnem ljudskem ediboru se je ta aparat znižal v odnosu na leto 1950 za 46' odstotkov. V gospodarstvu pa se je število uslužbencev zmanjkalo za 57 odstotkov. Krajevni ljudski odbori deJu. jejo_ ponekod) boljše, drugje slabše. Tako je tovariš predsednik navedel za zgled KLO pri Sv. Antonu; grajal pa je KLO v Marezigah, ki nima rednih sej in je imel samo en zbor volivcev. Pr; tako majhnem za. niinaoju ne more bitj uspehov. Tovariš predsednik te nadalje poudaril, da so se podjetja pre. cej izboljšala; odkar so prevze. li vodstvo in operativo delavski sveti. Med vsemi zaznamuje dobre uspehe delovni kolektiv to. vame Ampelea v Izoli. Prj vprašanju financ je poročevalec poudaril, da je izvršilni okrajni ljudski odbor uspel kritj vse izdatkp z lastnimi predvidenimi dohodki in da ni bila potrebna dotacija okrožne, ga ljudskega odbora, ki je bila predvidena v znesku 41 milijo, nov dinarjev. Velik del davkov krije socialistični sektor. V tem je prispevek, ki ga dajejo podjetja, skoro 78 odstotkov Vseh davkov. . Novj ekonomski ukrep; so korak naprej v izboljšanju življenjskega stanja. V primerjavi s ? tari m sistemom sie ie življenj, ski standard 4-članske družine zvišal za 14,7 odstotkov. Sprostitev trgovine, ko je prešlo vse na zakon ponudbe jn povpraševanja, zahteva, da je treba pre. iti h komercializaciji in razvijati trgovinsko dejavnost na osno Obsojena prikrivača V soboto sta se pred okrajnim ljudskih sodiščem v Piranu zagovarjala Mirko Marke-žič direktor, in Rudi Fatur, skla-aisernk «Orient tobaka« v Pi-ramu ki sta se okoristila s po-dtrazrtvijo tobačnih izdelkov in-vžigalic, v ta namen sta prvič prikrila 39.000 cigaret «Morava« ir» j00 škatlic vžigalic, s čimer ■UaAAA°tkodb^la -. P°d]etje za 32.000 dm Pri drugem prekr-slcu, ko sta zopet oškodovala podjetje za 96.000 dinarjev jiu je komisija odkrilai. Direktor Rudli Fatur jje bil tudi od-krit, ko je hotel ponarediti koc hemo dVeh zabojev tobaka in bi si ga- pri tem prilastil 9 ks Komisija je tudi odkrila,, da sta imela obtoženca pištolo brez po trebnega dovoljenja. Glede prikrivanja velike ko. licine tobačnih izdelkov sta se obtoženca zagovarjala, dfe sta hotela kriti potrebe uslu-žben-eev, fe jih je vseh skupaj devet. Sodišče je oba obtoženca spol znalo za- kriva vseh teh prestopi kOv in je odmerilo Rudiju Faturju 12 mesecev, Mirku Mar-kežiču pa 10 mesecev strogega zapora. OF Izlet s kolesi na obisk ^'Por-ske jame 17. in 18. noveir*« ganizira OF IV. okraja. *p ^ nje na sedežu OF čo «• 17. do 21. ure. PROSVETNA ,,c;inio» Prosvetna društva ^ Jenko«, «Simcn & «Rojan» in ((Tržaški z^' do imela v p.te. »\“sejo» 20.30 skupno oo>borovo ^ U-1. Ruggero Manna. Na ^ nem redd je oživitev sekcije. SINDIKALNE VESTI gpS Zveza prosvetnih bo imela sejo vodlnf*. danes 7. t, m. ob 17.30 na sindikata. 9 uri V petek 9. t. nil.c.*L_ii. s«-bo v Ul. Machi ave ja vodilnega odbora strok, vabljeni vsi oao*" IZLETI PDT V nedeljo 18. t.m. 'kisova?'' Velenico pri Divači. „rVpV- , še danes 7. t.m. Pr!/d„ 19-“rE' Machiavelli 13-11 od 0,rtvicl V nedeljo 11 t.m. martinovanje PDT. yp večerjo kakor zgoraj. Izlet v Sežano^ Pionirska organiz?ci^ ljtijj' pionirje, njihove telje mladine na izl^j.;. orK Izlet organizira Piomt;?ldeljo 2 7a^iia Til Z3 “ zacija lil. okraja za oc I 1^^, danes “• ______________jrijU* v lino a vento 158. t.m. Vsi, ki bi zeleh na. lahko vpižejo še danes yj,» 19. ure prj «GregorijU» v Za razvredilo je Pionirska„or§^jj» DAROVI IN PR1? Ženski krojni tečai v Kopru V mestni krojačnicj «Omnia» bo dne II. novemlbra otvarjen žensk; praktični krojni tečaj. Tečaj, ki ga to vodil tovariš Manno Gobbo. bc zvečer. Vpis. nina je 1000 d!in, ki je nekako jamstvo za točnost obiskovanja tečaja, bo ob zaključku tečaja vrnjena. Kdor ne bo redno obiskoval tečaja^ ne dobi nazaj kavcije. S tem denarjem bodo Pri izpitih nagradili najboljše. Izpitno komisijo 'bodo sestavlja, li trije člani odseka, za industrijo »n obrt. Ta komisija bo tudi podelila spričevala. Novi šoferski kadri Dne 10. novembra bo polagalo šoferski izpit 20 tečajnikov šoferskega tečaja Avtomoto društva iz Kopra. Tečaj se je začel meseca julija in ga obiskuje 60 članov društva. ^Teoretični pouk je v slovenščini »n italijanščini, praktično pa se vadijo vsi tečajniki skupaj. Tečajniki plačajo le stroške za bencin in olje. Predvideno je, da bodo vsj tečajniki položili šoferske izpite v novembru. Podobne tečaje je Ljudska tehnika organizirala tudli. v Izoli, Piranu. Novem gradu in Bujah, ker je zlasti med mladino , - -- ™.~. veliko zanimanja. Namen teča- '1 zahtev in želja potrošnikov, j jev je, dia se čim več mladincev Ko pišemo, zasedanje Je trajla. I izvezbo v šoferskem poklicu. V počastitev spaSfa, brata Antena Oregon ^ pr Peter Gregorič 2.000 jašiko Matico. Ob obletnici smrti S^I18I p<* ka in v počastitev sj?10 ^atar'» maža Antona danU® pij»s Gregorič 2.000 Matico. Tov, Ema Tomaž* 10.000 lir za «Našega 0 ‘' ^ ■ „ niU “■' cQ Naslednje članice odbora ASIZZ 1»; JE z? £ darovale namesto c u, za kojnega tov. SkamP^Cerg$ voletno jelko: Evelina ^ jp 100 lir. Lojzka ves Tomasi 100. Y r'olJa ta-šček 100. Tončka QLga Janka, ZailaščekJ l0*7’ koviči 150. ^ ROJSTVA, SMRTI IN & « Dne 6. novemibra.l^jf v Trstu rodiio 6 0 9 je bilo 10. in umrlo J dej* cerkvene vec Alviro Zugna sef* Rosalia Gregon, Depase ^ Sann-i-ni, uradnik Mj«. lja in uradhica narednik amerisk? rouP J. Hilber J« lisa Coccolo, urad™* Mattia -n ger, geometer Fed. ^a jrfjj gospodinja Ad“ C. gcspffl* Lorenzo Mazzc.ro 1 ■ .rjo Luigia Del BianW * '•> -liano Cesare in- S°SP letta’ Batiči uradnifc ’-f cfii&fi co Z uradnica «"5 ti. narednik amerisk Ralph Kucora ^ ^ NataUna GWm» UMRLI SO: na Poiam vdl ®ja S (r Flora Shomiputan pvd 70-1 etna Ana Ko« c a21e £^1 ševee 2 dhi stara " Col}%fr 474&i e po partizansko uredili. Priznati moram, da je bil naš dirigent v skrbeh, tudi mi smo imeli malo treme. Bilo nas je samo 42 in nas je že to precej plašilo. Zapeli smo tri P'esm‘- Najprej Juvančevo «Zemlja slovenska«, za njo takoj dve partizanski s spremljavo harmonike, in sicer «Hej brigade« in «Na juriš«. To pa je prav vse vžgalo. Ploskanje in navdušenja ni bilo [ konca. Pevovodji pa so vsi čestitali. Naš komisar se Je samo smehljal nato p-a dodal: «Ali srno jih frakarje, za nas ni konkurentov«. Tudi Djilas se je zadovolj- no smehljal in pevovodji čestital. V Bolgariji smo res odlično peli. sicer pa nismo niti prej nikoli polomili, ker smo se zavedali, da moramo napraviti svojo dolžnost. Ob ustanovitvi našega zbora v Gravini nam je rekel tov. general Pe-harček: «... Vedno se je treba dobro držati, nat bo slabo ali dobro. Tudi mi smo potrebni v naši borbi za naše človečanske pravice, če ne s puško, pa z našo 1®P° pesmijo. Vse.mu svetu moramo povedati, kdio smo, da ne bodb mislili, ar tip. »Metal iParji Pred n. št. — ko je grški Miron izročil svojega !ca diska« v livarno, so se Oliva11- Ve<"'no Pritoževali, da je i m n5e Predrago in povezano gitn n.0gimi težkočami ter dol-Vi6 panjem. Kljub temu pa tan. današnjih dni niso iz-"^enega postopka, ki bi izdelovanje trajnih kovine. Danes pa se tan° sdi, da so to metodo ti j J' ,’menuj'e se modalloy in kaši-, ^najditelj je mladi chi-tej ‘ ^ar Galvin Albert. Po tS; etodi neposredno modeli-v>nslt n° a'* bolje neko ko-Iftj “f0 snov v lističih ali pra-tf’ da bi bila ilovica. Ki-i‘h delajo na ta način kk v tako trajni kot uliti Jjjj.’ Meg tega pa so mnogo y0L.in cenejši, saj dosegajo ii^/‘.safno eno petino zneska, ^ ^reba plačati za lij^.® Ulivajo v livarnah. Teh-«Jtfporrtočki, ki so potreb-■oelr- - ■ ■ ‘ 1‘Sliko nabavi vsak studio, 1 jih ???’ s° tako preprosti, da No, ” •5 - t&lr jih j 7? malo prostora, da bi upodabljali na vsaki laU bj lahko, da zavzema- kuhinjski mizi. Pa še Li • ia i olrn S* ....................... : ^ova metoda je tako *tvi i® nagla, da oporeka tr-Uou- jo je nekoč' izrekel \ °. češ da obsoja kipar- jetnika k večnemu ne-v ,^°li sebe. le izn^ Galvina Alberta, ki novo metodo, zasle-!lfaw ekspresionizem in ab-** je Umetnost- Nekaj ča-P°učevai na chikaškem >»'■ Za risanje, ne dolgo te-Prišel na Pratlov za- 11 -V;ve15a sovjetska trditev *iltj . l-Ju novega procesa v f--e Vzbudila mnogo zabave i S(iarrieri^kimi znanstveniki. »Vi^ ^ je prisvajanje vseh Hti^ '7'Ulnov postala službena *iiztinyV ®ovjetski zvezi. Mno. 2 ’* ki so v svetu že dav- so biili proglašeni v %jh 1 ^(j nj R^ov. za katere svet rti h ^ih n 2Vezl kot odkritja ne- . nikoli slišal. ajn. i °vejšo tx-ditev v vedno -4it Stznainu znanstvenih S° Postavili za so-* ^ritv* . Borisa Lazarp lsuiejo m«, da je odkril £vrste “‘ izločitev s!lno red. J^rip ja, štev. 3, od bolj tegai plina- Za t0 Vitlov« britje je prejel J na^ra. W. zenih dlržavah? Tež- verieti. Poročilo La. jCt ob3avila.So- 5 *w!lU^Q znanosti, se S Poro6Mek° d'ruso 7J'lan' S N*ai() ’ k| * Pa že V ,Ni veiL0 Prof- La^ Zran^°’ d'a Pn čiUl’ k porn^- .. -'Mj J. , • K«! JT' ’ I I 'V■ - . ^“tišu ® “i opazili odkrit-t(v. Profesorja. ? 80 britanske Nil®1! P^onnanstvene ra za. vse zvrsti likovnega sisto, bodisi slikarskega ali kiparskega, preizkušnja za likovnika, kaj res zna. Zapadni likovni modernizem je mnogokdaj opustil to osnovno predspostavko in pre-čest0 naleitimo na 'moderniste, ki ne znajo več risati. Guidi, profesor na umetnost, ni akademiji v Bolen ji, pa je obratno res temeljit v risanju, mojster Unije. Jasno se zaveda, da je mogoče le s popolnim obvladanjem svinčnika dati izra. za prvemu, najrahlejšemu nagibu umetniSke intuicije. Sam pravi: «Risba, mišljena kot prva bistvena podoba slikarskega deto...» Po razstavljenih risbah vidimo, kako temeljito se je pripravljal k vsakemu delu. Primerjajte risbe št. 12, 13. 14, (s petimi malimi črteži), 15, 16 (z dvema črtežema), 17 do 22, ki so vse predvsem študije za kompozicije, skupine figur, gnanih po istem nagibu, v slikovitem ritmu, zaporedno se gibajočih v silnem zaletu. Podrobno pregledovanje nam seveda pokaže vse odtenke studi j petedinih skupin, bodisi v gneči borbe, v plesu, v begu matere z otroci različnih velikosti, harmonično proporcioni. ranih itd. Glejte na pr. še različne študije za kompozicijo sv. Jurija v mogočnem zaletu konja in jezdeca, ko prebada zmaja. Risba sama na sebi največkrat še m slika, dovršena umetnina, ker služi kot študija, skica. osnutek za druga, največkrat večja dcl-j: v grafiki, clju, skulpturi itd. In še risbe same so v najrazličnejših stadijih izvedbe: kot prva zamisel, impresija, razne faze študija, detajlov ali ie kot bolj dovršena zamisel. — Na Guidijevi razstavi imamo priliko videti ris- Vtrgilio Guidi: be v zelo različnih stadijih izvedbi. Primerjajte na pr. le risbo št. 4 z ženskim aktom z ogljem, ki nam pokaže z izvedi, bo na precejšnji stopnji lepo mero Guidijevih risarskih kvalitet. z malo širokimi potezami je pred nami ženska figura, ki izdaja z vsalko potezo napeto pozornost, bodisi z rahlo nagnje. no držo života ali z nategnjeno roko. Psihološki izraz pronica iz vsake črte ne le iz drže glave ali obraznega izraza. Zamišljena zbranost, vendar odločna, četudi ni videti oči in točnega izraza. Vse preveva Zenski portret rahla, čisto Guidijem lirika. Črteži št. 7, 8 in 10, tudi z ogljem, so manj izdelani, kar je razumljivo, saj so osnutki za kompozicije. Vendar se razživi vsaka skica v jasni potezi v lastni dinamiki. Omenili smo že sv( Jurija (št. 7), dramatično je razgibama borbena skupina št. 8., v čvtežu št. 10 pa imamo osnutek patetično tragične figure. Razstava je zanimiva iz toliko različnih vidikov, da vsekakor zasluži, da si jo ogleda vsak kulturni človek. Z. JELINČIČ DVE PREMIERI ob otvoritvi sezone v “ferdiju“ Italijanska igralska skupina, ki jo vodi Luigi Almirante, gostuje v gledališču Verdi. V soboto je dala angleško komedijo V. Savoryja «Jurij in Marie. ta», v ponedeljek pa komedijo italijanskega avtorja A. Frac-carolija «Vesela znanost«. Obe komediji sta čisto lahkotnega značaja s sicer živahnimi dialogi, vendar brez vsake globlje vsebine, daleč od vsakega stvarnega življenja, z moralo, ki jo izpriča glavni Fraccarolijev junak Pasco: Življenje sloni na tem, kdo bo ko. ga prelisjačil. In kdor je največji lisjak, tisti tudi končno zmaga. Take komedije, čeprav so nekateri igralci vložili vanje kar dobršno mero neprisiljenega odrskega kretanja in tekočega govora, ne morejo niti tržaške publike prepričati. Po prvem večeru je bilo gledališče popolnoma zasedeno, na nedeljski reprizi in na ponedeljski premieri pa komaj dobro polovico. Niti sam avtor komedije ((Vesela znanost«, ki je prišel na Svojo premiero, kar so najavljali, ni mogel pritegniti več gledalcev. Ob takih uprizoritvah nenehno znova oživlja naša pravična zahteva, da bi SNG dobilo na razpolago «Verdi»' za nekaj predstav v sezoni, kot je to gledališče na razpolago mnogim italijanskim igralskim skupinam, ki komaj zaslužijo ime gledališča. Toda uprava ((Verdija« je tudi letos odklonila proš. njo našega teatra, ki bi brez dvoma z nekaterimi predstavami doseglo višek dramske tržaške sezone, tako z izbiro del kakor tudi z igro samo. Toda, žal, v Trstu vlada šovinistična politika nad kulturo! N. PLENUM ZVEZE KNJIŽEVNIKOV Te dni je v Sarajevu plenumi Zveze književnaikov Jugoslavije, Predseduje mu srbski književnik Ivo Andlrič. Na plenuma razpravljajo o ideoloških in estetskih vprašanjih. Na zasedanju bodo sprejeli tudi revizijo statuta Zveze književmMccv Jugoslavije. ARABSKI ROKOPIS O SAHU IZ XV, STOLETJA V Sarajevu so našli dragocen arabski rokopis iz XV. stoletja o teoriji šaha. Rokopis je kupil od neke sarajevske družine Orientalski institut v Sarajevu, ki ga hrani že nad 400 let. Na 64 straneh rokopisa so zbrani zgodovinski podatki o razvoju teorije šaha v islamskih deželah v XV. stoletju. OPATIJA JE DOBILA KNJIŽNICO Na pobudo in ob pomoči Sveta za prosveto in kulturo so te dni odprli mestno knjižnico in čitalnico. Prostore ima v biv. ši vili «Angiolina». Za zdaj ima okrog 18.000 knjig iz domače in tuje literature. V čitalnici pa imajo obiskovalci na razpolago razine revije, dnevnike, tedni, ke itd. PREJELI SMO: Moliere. Izabrana djela. Svezak prvi. Uredio Ivo Hergedušič. Malica Hrvatska. 1951, Zagreb. Jean-PaU) Sartre. Nisahranjcni mrtvaci. Obzirna bludnica Preveo s (rancuskog Radovan Ivšič. Matica Hrvatska, VREME Pričakovati je dotok razmeroma toplih zračnih mas z visokim pritiskom, ki bodo pri nas povzročale neredno pooblačitev, ki bo močnejša zjutraj. Temperatura se ne bo iz-premenila. V Trstu je bila danes najvišja temperatura 13 stopinj, najnižja pa 10 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 7. NOVEMBRA 1951 iiliiii! til »S feiMi iMjil RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. coaa Trsta: 14.00: Slovenski skladatelji; 19.00: Dunajska lahka glasba; 21.30: Ko- _ . morni zbor iz Trsta. — Slovenija: 13.20: Ceškt skladatelji; 20.00: Cankar: Hlapci, slušna 'Sra- . Trst II.: 13.30: Haendel: Alcina; 22.30: Dvorak: Sim-foni j a «Iz novega sveta». — Trst I.: 18.00: Iz italijanske folklore; 23.20: Plesna glasba. SLABI IZSLEDI ZA KOŠKO HUDO PO DMtfUH ranimi V NUKHI Skupščina je odklonila vladni predlog dnevnega reda parlamentarnega dela - Glasovanje sicer nima pomena nezaupnice, vendar odpira slabe perspektive za bodočnost Pievenove vlade PARIZ, 6. — Francoska narodna skupščina^ ki se je danes sestala po počitnicah, ki so trajale od 26. septembra, je odbila s 343 glasovi prati 277 vladni predlog, naj se v parlamentarnem delu da prednost diskusiji o državnem proračunu za leto 1952. Položaj vlade se zaradi tega koraka formalno ne spremeni, ker je šlo za vprašanje procedure in torej negativni izid glasovanja irma pomena nezaupnice, vendar pa odpira slabe per ■spektive za bodočnost Plevenol ve vlade. Ob koncu seje je skupščina Dvoboj s palicami pred palačo Chaillot PARIZ, 6. — Delegati na glavni skupščini OZN bodo lahko kar z oken palače Chaillot opazovali čuden dvoboj, ki ga bosta bojevala na Seini neki Jacques Angelvin, ki piše za francoske televizijske postaje, in Andre G-uiilois, kritik; v francoskih listih. Namesto z mečem ali pištolo bosta oba dvobojevalca oborožena z dolgimi pali. cami. s katerimi bosta posku-šalq drug drugega vreči s čolna v ledeno mrzlo reko. Nenavadni dvoboj bo v nedeljo zjutraj na Seini prav pred palačo Chaillot, kjer zaseda glavna skupščina OZN. Aagelvin, ki je zat televizijo napisal oddajo «2ivelo življenje!)) je poslal včeraj svoje sekundante k Guilloisu, kjer ga je ta v humorističnem listu «Le Canaird Enchaine« (Kanarček v verigah) opisal kot «kmeta v praznični obleki, brez znanja in talenta« in mu svetoval, naj o-pusti delo za televizijo, da ji ne bi škodoval. Angelvin pravi, (hi bodo dvoboj oddajali po te. leviziji in trdi, da je Guillois slab plavalec. Konec volilne afere v Švici BERN, 6. — Kontrola vseh volilnih dokumentov v kantonu Bern, ki je bila odrejena zaradi odkritja ponarejenih volilnic, je osta’a leizprepenjena in vsi izvoljeni kandidati ohranijo svoje sedeže. s 518 glasovi proti 101 (komunisti) odobrila nov predlog glede parlamentarnega dela, ki so ga v odmoru pripravili predjed ni ki parlamentarnih skupin. Po tem predlogu bodo najprej' razpravljali o gospodarskih vprašanjih in o povišan j« cene bencina, nato pa bodo sledile inter. pelan.Ce glede zunanje politike. Ze prej so predvidevali, da zimsko zasedanje parlamenta za Pleveinovo vlado ne bo nič manj nevarno, kot je bilo poletno. Kot znano, je bil parlament od 26. septembra na neke vrste ((prisilnih* počitnicah, kamor ga je poslal predsednik skupščine Hrrriot. Na »prisilnih« počitnicah je b»l tudi senat. Na dnevnem redu zasedanja so vladin načrt ustavne reforme, proračun za leto 1952 in številna vprašanja iz notranje in zunanje politike. Tudi glede vrstnega rela o6talih vprašanj še ni sporazuma med vladno koalicijo; socialisti in ljudski republikanci zahtevajo, naj se najprej razpravlja o gospodarskih in socialnih vprašanjih, radikal; in neodvisni pa hočejo, da bi prišla prva na vrsto u-stavna reforma. Kotninformi-stična in golističng opozicija pa zahtevata/ predvsem obširno dL skusijo o francoski zunanji politiki. Politični krogi predvidevajo, da bo Plevenova vlada prestajala najtežje trenutke, ko bo skupščina začela razpravljati o gospcoarskih vprašanjih: v oktobru so se cene v Franciji zvi. šal^ za 6,5 odst. Michigan so izmerili 26 stopinj pod ničlo. Ze od leta 1&77 v tem času ni bilo takega mraza. Tudi v južnejših krajih pritiska hud mraz. V okolici Sairnt Louisa v državi Missouri so številne ceste neprehodne. Sneg, ki pada že 14 ur, je v Saint Louisu dosegel 33 cin. LONDON, 6. — Bombno letalo tipa Vickers «Wellington* je včeraj zvečer padlo na tla v severnemu VValesu. En član posadke se je ubil, ostali trije pa so se rešili s padalom. LONDON, 6. — MoEna neurja so pred nekaj dnevi zajela ves vzhodni del Atlantskega oceana in danes dosegla maroško obalo. Plovba je zelo težavna in številne ladje so se morale zateči v pristanišča. Iz Rabata poročajo o veliki škodi, ki jih je peščeni vihar, pomešan z močnim nalivom, napravil ob atlantski obali Maroka. Skoda še ni precenjena. LONDON, 6, — Funkcionarji britanskih železnic so nedavno v sodelovanju z italijanskimi oblastmi sprejeli za delo na britanskih železnicah 600 italijanskih delavcev. Prva skupina bo prišla v London v začetku tega meseca. Italijanske delavce bodo predvsem uporabili pri ročnih delih, nastanjeni pa bodo v posebnih središčih. Maršal Tito odgovarja na vprašanja novinarjev na zadnji tiskovni konferen ci v Beogradu. POGAJANJA ZA PREMIRJE NA KOREJI Po odklonitvi novih predlogov OZN General Hoges pravi, da je najbolje, če se razgovori nadaljujejo. Nuckols proh prenehanju sovražnosti ede {acto»brei točnih pogojev za premirje MUNSAN, 6. — Potem ko je radia Peking že odklonil včerajšnje nove predloge delega-ieje OZN, so tudi sevemokorej. ski in kitajski delegati na današnjem sestanku v Pam Mun Jormu sooročili svoje odklonilno stališče. Delegacije OZN je včeraj predlagala, naj bi pustili ob strani drugo točko dnevnega reda (demarkacijska črta po premirju) in začela razpravljati o tretji tački; demarkacij. ska črta pa naj bi potekala tam, kjer bo ob trenutku podpisa sporazuma o premirju potekala fronta. Severnokorejski in kitajski zastopniki so izjavili. da je treba najprej rešiti drugo točko dnevnega reda in da je iele nato mogoče preiti na naslednje. Predstavnik združenega poveljstva na pogajanjih v Pan Mun Jomu, general Nuckols je izjavil, da poveljstvo OZN‘ne more pristati na prenehanje so. vražnosti, če niso določeni bist. veni pogoji za podpis premirja, vključno točno določena ukrepi glede vojnih ujetnikov. Prekinitev sovražnosti (de fac-to). ki bi izšla preprosto iz sporazuma o točki 2 dnevnega reda, t.j. iz določitve demarkacijske črte med obema nasprotnima strankama, ki bi pa pustila nerešena ostala vprašanja na Eksplozija v radarski tovarni LOS ANGELES, 6. — Pri eksploziji v tovarni «Douglas» v Los Angelesu so bili 4 delavci mrtvi in 12 ranjenih. Do nesreče je prišlo v oddelku, kjer delajo sestavne dele za radar. Uvedena je bila preiskava, ker je to druga nesreča, ki se je v nekaj dneh dogodila v tovarnah »Douglas*. Hud mraz v ZDA NEW YORK 6,. — Mrzli val, ki je zajel severnoameriško o zemlje med skalnim gorovjem in atlantsko obalo, še vedno traja, V Detroit Lake države Čistke v sovjetskem bloku znak rastočega odpora Bolgarskijninister za kmetijstvo Cerookolev se bo pokoril za vse napake oervenkove vlade in za težke posledice sovjetske nadvlade PRAGA. 6. — Praški radio je javil, da je bolgarsko narodno sobranje odvzelo parlamentarno imuniteto petim poslancem in odredilo njihovo aretaccijo zaradi «kršitve zakonov vlade domovinske fronte». BEOGRAD, 6. — Današnja «Borba» komentira nedavno odstranitev bolgarskega mjni-stra za kmetijstvo Cemokoleva in pravi, da je bil njegov padec pripravljen z namenom, da se sovraštvo ljudstva zaradi kaosa ;n bed« v bolgarski vasi usmeri proti eni sami osebi. To je star trik jz komlnfor-mistične prakse: nezaželenega človeka obtožujejo za ono, kar je delal, ko je disciplinirano izvrševal direktive; obtožujejo ga tudi za vse katastrofalne posledice, ki zaradi tega nastanejo. V zvezi s tem doda-ja »Borba«, da vlada v Bolgariji nevzdržen teror, združen z brezobzirnim plenjenem narodnega bogastva, ki ga izvaja sovjetska vlada. Brez odgovarjajoč. od»knd"ine jemljejo Bolgariji vse poljedelske pridelke. Bolgarsko kmetijstvo je postalo iiiiiitmiiiiiiiiiiiMiiii torišče »sovjetskih metoda kolektivizacije — dejansko nasilnega trpanja kmetov v zadruge. To >e povzročilo ogorčenje med kmeti in nepopisno zmedo v kmetijstvu. Ker je nekdo moral biti kriy. je bil Cernokolev obtožen za «sabotersko izvajanje politike partije v kmetijstvu« in za «9ovražno delavnost in razbijanje zadrug«. «Borba« poudarja, da je primer Cernokoleva karakterističen za številna čiščenja v satelitskih deželah, ki so dejansko posledica odpora proti Kremlju in njemu podrejenim vladam odpora piloti vse bolj surovemu političnemu in gospodarskemu podrejanju satelitskih dežel Moskvi. Ta rastoči odpor ljudskih množic v satelitskih deželah se izraža prav v nedavnih čistkah v Vzhodni Nemčiji, Poljski in Bolgariji. 'II....- IMjjjSiiiSSPnik Mednarodni lahkoatletski koledar za leto 1952 Mnogo meddržavnih dvobojev - Olimp'ada v središču pozornosti - Jugoslavija v jesen) proti švedski In ita iji STOCKHOLM, 6. - V Stock- ’ 9. in 10. - Madžarcka-R&munija holmu se je sestala evroi-ska v Budimpešti, N.emčija-Avstri-komisija mednarodne lahko- ja; 10. - Mednarodna prireditev atletske .federacije, ki je dolo- v Amsterdamu, mednarodna Čila koledar važnejših priredi- prireditev v Parizu; 14. in 15. . tev Za leto 1952. Poleg olimpia-de. ki je v središču vse dejavnosti, predvideva koledar za prihodnje leto ta tmžnejša tek. mevanja: JUNIJ: 1. - Madžarsko prvenstvo; 8. - mednarodni zenski dvoboj N emčija-Hclandsika, jugoslovansko prvenstvo; mednarodna prireditev v Bruslju; mednarodna prireditev v Parizu; U,- Mednarodna prireditev v Bruslju; 14. . Mednarodni maratonski tek v Londonu, žensko prvenstvo V. Britanije; 14. in 15. - Romunija-Bclgarija v Bukarešti; 15. - Holandtka-Belgija v Rotterdamu, Belgija-Holandska (juniorji) v Belgiji; 20. in 21, - Mednarodno prvenstvo Velike Britanije v Londonu; 21. in 22. - Svica-ltalija v Berrmi; 22. - Italija-Nemiija ženske, drugi del madžarskega prvenstva, mednarodni dreboj med klubi iz Pariza, Londona, Amsterdama, Luksemburga in Kopenhagena v Bruslju; 28. in 29. - Drž. prvenstvo Francije, Nemčije. Belgije, Holandske in Luksemburga. JULIJ: 6. - Madžarska-Polj-ska v Budimpešti.Luksemburg-Nemčija B, Belgija-Francija v Bruslju; od 19. do 27. olimpijske igre v Helsinkih; od 29. dalje mednarodne prireditve v Stockholmu, Goteborgu in Mal-moe; 30. - Mednarodna prireditev 'v Bruslju. AVGUST: do 10. avgusta že omenjene prireditve v Švedski; od 1. do 8. - mednarodne prireditve v Koelnu Dortmundu in Berlinu; 3. - Francija-Belgija (juniorji) v Franciji, mednarodna prireditev v Muenche-nu; 4. - Velika Britanija-ZDA v Umdcmu; 6. mednarodna prireditev v Antwrpnu; 9. - Mednarodna prireditev v Londonu; Ncrveška-Fin&ka-$vedsl(a (ju. niorji) v Oslu; 15. - Srečanje «Benefraluxy> v Belgiji; 20 -Mednarodna prireditev v Budimpešti; od 22. do 24. - Švedsko prvenstvo, prvenstva Danske. Norveške in Finske; 23. in 24. ' - Francija-Velika Britanija moški in ženske v Parizu, Nem-čija-Svica v Muenchenu; 29. in 30. -. Daruka-Svedska v Kopen-hagemi. SEPTEMBER: 3. in 4. - Šved-skarFrancija v Stockholmu; 6.-Festivai iger v Edinburghu; 7,-CSR-Madžarska v Pragi, Dan-ska~Finskedsk\ V Beogradu 4. in S. oktobra pa še v Zagrebu proti Italiji. Dva nastopa, pri katerih je v igri renome. Moti edino to, da bodo v septembru tekmovalci ie zasičeni s prireditvami, pretrenirani in ne beda dali od sebe to, kar bi sicer zmogli. Vzdržati dobro formp od 8. junija do 5. oktobra je nemogoče. Ko se za nastop na olimpiadi namreč zahteva neke norme in minimalne rezultate je vedno velika nevarnost, da *e bo tekmovalec pripravljal, da izpolni le-te in odide na prireditev, ne meneč sej Kaj in Kako bo tam. Vi-šek na ta način prenesen za lepo obdobje naprej. Sicer pa stojijo pred istimi problemi tudi nasprotniki1 0 Žerjalu nič novega Atletska zveza Jugoslavije na svojem plenarnem sestanku ni dodala novih podrobnosti v zvezi z Zerjalovim primerom. Zatrjuje samo, de je sklenjena diskvalifikacija pravilna in upa, da b0 delovala vzgojno. * * * MONTSCATINI. 6. — Italijanski nogometaši izbrani za nedeljsko mednarodno tekmo proti Švedski so že začel; prihajati v Montecatini Zaradi poškodb Muccinellija in Boni-pertija bo treba revidirati postavo: za desno krilo sta najresnejša kandidata Vitall in Lucentini. Reprezentanca uMladih«. kj bo Igrala v nedeljo v Kairu proti Egiptu, je polnoštevilno v Rimu, Jutri popoldne bodo igTali trening-tekmo proti Ca* gliari. ŠE 0 BURNO KONČANEM jug. nogometnem prvenstvu BEOGRAD. 6. — Pravkar zaključeno jugoslovansko nogo. metno prvenstvo je izzvalo množico komentarjev. Ob tako razburljivem koncu to nikakor ni čudno. Starj poznavalci menijo, da v zgodovini jugoslovanskega nogometa še ni bilo ničesar podobnega. Crvena zvezda je prvič državni prvak na petem povojnem prvenstvu. Prej so zmagali: leta 1947. Partizan, 1948. Dinamo. 1949. zopet Partizan, 1950, Hajduk. Več sreče je imela Zvezda v tekmovanju za Titov pokal. Prvo leto, to )e 1947., ga je osvojil Partizan, nato trikrat zaporedoma beograjski študen. ti. ki so tudi letos med glavnimi favoriti zaradi izvrstne forme in morale po osvojitvi prvenstva. Nogometna igrišča tako ne bodo utihnila. V nedeljo se pričnejo zaključna tekmovanja 2» Titov pokal, v katerem bomo ie enkrat prisostvovali spopadom med najboljšimi. Kdo ve, da ne bo bridkih maščevanj? Za statistiko še nekaj o strelcih, Leta 1947. je dal največ golov Woelfl (28), ki je obdržal prvenstvo tudi naslednje leto. čeprav je pretresel takrat samo dvaindvajsetkrat nasprotnikovo mrežo. Leta 1949. vidimo na prvem mestu Hajdukovega Matošiča s 16. goli. 1950. se je naslov prvaka preselil končno s starih lisjakov tudi n# napadalca mlajše generacije: Marko Valok od Partizana je bil uspešen sedemnajst krat. Letošnja lestvica: 15 golov: Tomaševič (CZ). 14 golov: Matošič (H). 11 golov: Firm (L). 10 golov: Dvor-nitf (D), Arni j (BSK). 9 golov: Krstulovif (H),Valok in Bobek (P), Koželj (L). Zebec (B), Ognjsinov (CZ) Senčar (D). 8 golov Woelfl (D), Jurišič (B). 7 golov: Čajkovski (D), Jezer-kič (CZ). 6 golov: 2igman (S), Hirman (V), dnevnem redu konference, bi vzela poveljstvu OZN možnost, da kakor koli vpliva na to, da se o ostalih vprašanjih govori in da se ta vprašanja rešijo. Ce bi bila proglašena ustavitev ognja, dete bi ne bile več v neposrednem stiku in vojaška delavnost bi se omejila na artilerijske dvoboje preko demilitariziranega pasu, ali na letalske napade na sovražnikove trans-porte, ki pa bi bili omejeni na minimum, kajti nasprotne čete na fronti n.e bi imele velikih potreb. Opazovalci menijo da izdaja stališče severnih delegatov ki so izjavili, da b; radi dosegli prenehanje sovražnosti «de fac to«, njihovo šibkost ali r>a vsaj strah, da v kratkem ne bi prišlo do zavezniške ofenzive. Načelnik delegacije poveljstva OZN. general Hoges, pa je izjavil: «Od včeraj ni bil dosežen noben napredek. Severnjaki še niso dali dokončnega odgovora. Nadaljevali borno z razgovori, kar ie Po našem mnenju edino pametno. Treba je čakati. Na današnjem sestanku smo podrobneje pojasnili naše včerajšnje predloge«. Na fronti se opaža v zadnjih aneh povečan kitajski pritisk. Dva kitajska bataljona sta se sevemoza-hodno od Jončona po lastila nekega griča, ki so ga čete OZN morale zapustiti. Napad je podpirala močna koncentracija ognja iz minometal-cev, in tankovske in mehanizirane artilerije. Zahodno cd Jončona so čete OZN zasedle neko prednjo postojanko, ki se jo morale nekaj ur prej zapustiti. Poročilo osme armade ceni severnokorejske in kitajske izgube v oktobru na 48.181 mrtvih, 23.366 ranjenih in 3.211 ujetnikov. KINO V TKKTl' 21.15: Revija Wanda RADIO JlI«08t0VA«Sll® COSIU I B S TA SREDA, 7. novembra Poročila ob 7.00, 13.30. j(5 23.05. 7.15 Jutranja gla 15 minut tangov. 14.(X> Slov«*? skladatelji v besedi in ».,35 14.30 Od včeraj do da^m|jJvl Pesmi naiega juga ob spru.- L 18.30 j »Bo-... meo in Julija*. 19.00 LahM ri_ harmonike. 18.C0 Zmerni 13.15 S Tržaškega ‘ro- Prokofjev: CdloirJct iz bal«» 2100I> terarna oaaaja: pesmi. 21.30 Poje.Korr.om!^ ba dunajskih mojstrov^ --aroine Hossetti Osiris «Galanterija». Exce!sior. 16.30, 18.05, 21.45: «Samson in Dallla«, H. Lamarr in V. Mature. Nazionale. 16.30: «Predstraža izgubljencev«, G. Peck. Fenice. 16.30: «Neizprosni», R. Brazzl ln C. Dupnis. Filodrammatico. 16.00: ((Normandija«, David Brian in J. Agar. Arcobaleno. 15.00: «Hočem biti tvoja«. Ava Gardner, R. Mit-chun in M. Douglas. Mladoletnim prepovedano. Astra Rojan. 17.00: «Tajni vrt«, M. 0’Brien in H. Marshall. Alabarda. 16.00: «In“„; jj 22.00 Glasbeni Pele - Mele' Glasba za lahko noc. HliOVKflUA , 12.00 Slovenske narota« * rodi .in ljubezni. 12.j° f |onir-glasba. 13,00 Iz Fparskega uredništva v na dela čeških skladatelje . Pesmi in popevke B ™ 15.13 ta. 15.10 Zabavna gla*“, jg.00 Želeli ste — PO^^Ldasb;-Koncert francoske operne s ,8.($ 17.10 Kaj je to — ga/J Rtf* Iera Zabavni orTkes IL pesmi Ljubljana. 18.45 Igrajo poje Dana Močnik. I®-1*oa rias-mali orkestri. 19.40 Zabavn cji ba. 20.00 Ivan Cankar. iovic; siučna igra. 21.20 A.nt0,n, 15 Gla5' Fesem jeseni. 22.15 m 22.4 ba za lahko noč. rw*F ,f* „30 Z* 7.30 Jutranja glasba. l‘ra ^ vsakega nekaj. 12.00 Sod^-riaciJ' glija. 12.10 Dohnyani:ya^ orna otroško temo za klavir ,300 kester. 12.33 Veseli ritmi. _ Razne jnzz zasedbe. i^J 6avna del: Alcina. balet. 13.40 Z^g.oO glasba. 17.30 Plesna Glas Amerike. 18.15 ms- Koncert št. . 18.43 Zabavi. ba. 19.15 Pestra operna Bp0iKe 20.00 Vokalni' kvartet. 20.^ in mazurke. 20.45 L^ka L^ra- 21.00 Pestra glasba. 21-^ petkovi slovanski plesi- violine melodije. 22.00 Konce nista Pinta. 22.20 Glasbena «. Igra. 22.30 Dvorak: Sirw°n ^ 5. «lz novega sveta«. motivi. 23.35 Polnočna i^ T,tST »15 G'aS 7.45 Jutranja glasba. Amerike. 12.00 Orkester 12.20 Novi svet. 12 ' )rkesier k ^ ,30 Vesel3 ,6 ba. 13.25 Iz filmov in revji ggC Operna glasba. 17.30 Spore ig(jo 18.30 Iz italijanske Glas Amerike. 19.15. y Cl,gjt. Harry James in Xavier Rff. 20.25 Se nekaj glasbe. 2'.^G,ai. IZŠLA JE ČETRTA ŠTEVILKA REVIJA ,.JUGOSLAVIJA" Posvečena je predvsem srednjeveški umetnosti na našem Jadranu * Posamezne revije so na razpolaQ° v SRBOHRVAŠČINI ANGLEŠČltf francoščin in N E M Š Č I N 1 V TRSTU jo dobite v vseh večjih rszprodajalnicah časopisov in v obeh slovenskih knjigarnah - Stane 750 lir A. PERTOT TRST > UL GINNASTICA 22 - TEL. 95 '1 o sisOziumje pu Je posebej zabelila še gv-pod in ■ Rozalija. Preden se Je zavedela njena ilru. na, se je iz ljubkega, de-V hišnega iv* nujmUij.iega votro-ka» razvila v gospodično, tako rekoč v strokovnjaka, kar postane slej ko prej vsaka lepša žen".. Po prvem tednu se je že zgodilo, da je prišla k mizx z lak,ranimi nahli na rokah, dva d ; l asneje je imela ui hte lakirane tvdi na nvgah, ustnice pa našminkane lila.kakor na barvnih fotegrn! jah u u ari. gleski reviji, ki — kakor je splošno znano — določa modo in obnašanje po ravnanju an-y!eških prirces. Nauč.la se je plamti «cratoeU, za ples osam-bon ba jo je prišel prosit celo inozemec, najbrž Amerikanec, ki je tud.i imel svoj avto (kako i ga imamo «vi’»> z značkami CII m ta ZH Prvi trenutek jo je motilo samo to. da irna očali, katerih pa nimaj:> pravi Amerikanci, v nasprotju s preveč umb:cioznimi Japonci, ki naj hitro izgubijo svoj vid cd strastne želje po izobrazbi. T-^ia plesni je «2 dobro joio« in ta dogodek morda ni bil zad. nu pcn'od za njeno odločitev: po it.riiatstih dneh počitnic je vamrr£ izjavila, da hoče nylon torbico. Ob tej zahtevi se je zdrznita v-sti družina gospe Amalije. Zaročenec, ki mu ose od lila šminke do inozemskega «samba» it nekaj dni ni šlo več v račun, je spregovoril «0 malomeščanskem odnosu do življenja, ki mu razen lastnih, osebnih in trenutnih užitkov ni nič mam; iz protesta je vstal in odšel skakat s trambolina na glavo, kar gospodični Rozaliji, če smo pravični do njenih čustev, ni bilo prav nič več napak. Zet Alfonz pa je napel ušesa kakor pred lisico zajec. Vedel je, kako gospa Amalija ustreže svoji najmlajši, če le more, in v duhu si je dejal: «Ce kdaj, zdaj bo prišla z dolarji na dan». Gospa Amalija pa je samo globlje vzdihnita. Toda po krajšem presledku se je proti vsem pričakovanjem oglasil dobrodušni finančni inšpektor in svetoval, naj ustreže «tej naši mali puncin, kajti Trst kljub meji ni tako daleč kakor se zdi. Zdaj je bila na vrsti gospa Amalija tn začudila se je, da nikoli tega. Ko pa je videla, kako so ob besedah finančnega inšpektorja ili po koncu lasje zetu Alfonzu in kako svetlo je pogledala hči Emilija, se je naglo ovedeln, zamahnila z roko in rekla: «NeumnostI Kak. šnega si pa danes pil?« misleč, da bo moža temeljito izprašala, ko bosta sama. Cenjeni bralci so gotovo že uganili, da razen gospodični Rozaliji v tem trenutku ni bi- MATIJ A ŠKANDER LJUBLJANSKI AMERIKANCI !a nikomur več v mislih nylon torbica. Tudi ne bo težko uganiti, da ni tja, čez «tisto mejo*, škilil samo zet Alfonz, kjer bi rad nakupil za dolarje, če bi jih imel, «materiali>, marveč da sta se z mislijo, ^^ko vtfreti v tržaške trgovine bolj res- no ukvarjali tudi guspa Amalija in gospa Emilija. Kar se je dalo kupiti v Portorožu in v okolici, sta si že poslali, na kar sem dobrohotne bralce poprej opozoril, in sicer poslali v dovolj izdatni meri, toda s približnim rezultatom 1:1, kar v športnem jeziku pomeni, da ni premagala ne mati hčere in ne rolojarjeva žena gospe Amalije — matere. Skrivna tekma bi bila — in to je bilo obema jasno, lahko izbojevana z odločilnozmago samo tako, da bi eni ali drugi uspelo predreti mejo in pričeti z izvozom na veliko, z izt)02oni predmetov, za katere je na prvi pogled jasno, da niso domač, marveč ameriški izdelek. Obema gospema pa bi delal če bi trdil veliko krivico. da sta bili samo jprevzetnost in nevoščljivost gonilni sili njune paketne mrzlice. Ne! V njunem početju je bil dobršen del tiste poštene, globoke in ljubeče materinsko gospodinjske skrbi, ki se je v tetkih vojnih ter povojnih letih razvila v ljudeh skoraj do takih izmer kakor nevoščljivost. Obe gospe sta hoteli biti »vsaj za nekatere prehrambene artikle» letošnjo zimo brez skrbi. Prat) tako 1e bilo njuno hrepenenje po Trstu globoko utemeljeno, kar bo razumel vsakdo, kdor ve, kaj je to nylon. V Portorož so prihajali Tržačani, ‘na kopališču si videl Tržačanke — in ljubi Jezus —• pse, kar je boljšegai. je nylon. Cesa vsega ne zmore nylon V Ljubljani, tej zapuščeni, da ne rečen provincialni vasi, so Hudje ginjeni, kadar vidijo ny-lori noaavicel Toda tu so ino-zemci skoraj vsi samo v nyIonu. Iz nylona so vlasnice in glavniki, nogavice in obleke, žoge in stezniki, zobne ščetke m v«i mogoči izdelki, ki «0 bi- li nekoč tekstilni, da, celo gumijasti! — Človek, ki ima veselje do nvlona in je vsaj do neke mere moderen. se nylcm oblaii, nyion se slači, nylon koplje, nvlon se umiva, nvlcm spi, iz nvlona pije, iz nvlona je tn če je imela oospa Matilda nylon skodelico, j* bila to v krogu njenih znank senzacija; fod pa, oprostite, je naravnost smešno: c ate espresso pijete lahko samo iz nvlon skodelic in v nobenem boljšem lokalu ne strežejo po polnoči drugače k a. kor z nvlon posodjem, kar pomeni za podjetje milijonske dobičke. Nvlona namreč n* raz-bij« najbolj spreten natakar na glavi najbolj domišljavega gosta. in čeprav se ta pod nvlon udarcem onesvesti, je natakar oproščen, kajti kjer na irepin. ni dokazov Tako si lahko predstavljamo, da bi niti v resnici tekoča topla voda v hotelu kategorije A ne vzbudila med našimi prijatelji tolikšne pozornosti kakor nič hudega sluteča gospodična ito-*aliia • svojo prošnjo. Kljub temu, da je gospa Amalija ie dvakrat brcnila moža pod mizo, češ, naj molči, dobri finanč ■ni inšpektor ni mogel več mol» fati. In tako so st stvari začele razvijati 1 bliskovito naglico: Medtem ko je razočarani zaročenec skakal s trambolina, je gospod finančni inšpektor povedal, da je bil že večkrat pr. «Belem križu*, od koder se vidi Trst kakor na dlani. Prugič: da se je seznanil z mnogimi do. mačini, z ribiči, s kmeti, z vinogradniki, gostilničarji; kajti on ve, kako se govori z Ijud-stvom, pozna in zna ceniti ljudsko modrost, zaradi česar so ga preganjali že kot avstrijskega mornariškega oficirja v Puli, češ da je socialist in komunist torej že takrat, ko današnji ((socialisti še nosu niso imeli*! Tretjič: med ljudstvom je izvedel, da ljudje stalno hodijo v Trst, kjer se vse dobi za lire in dolarje, pa tudi za dinarje. če najde človek stik — z ljudstvom. Skratka, le isti večer je dru- žina gospe Amalije šla na izlet k «Belemu križu». Posedli so na vrt prijazne gostilnice, kjer je bilo dobiti komaj kaj prostora, in ljubi Bog, kako lepo se je videl Trst! Gospod finančni inšpektor je razlagal svoji družini imena predmestij in trgovin in, čim bolj se je bližala polnoč, tem bolj jasno je razločeval ulice po svitu luči in se spominjal njihovih imen. saj leži, poglejte, ta Trieste kakoi na dlani/ O polnoči je že natančno razločeval — gospod inšpektor — vrsto ulic in trgov. Ker pa je minilo že trideset ali štirideset let, natančno se ni spominjal, odkar je bil zadnjič in prvič v Trstu, imel pa je strastno željo, postati spet pomemben član svoje družine, je ulice in trge imenoval po imenih, ki so se mu zdela italijanska: «Vidite, poglejte tja, komor kažem! To je «Garibaldi Cor-so», na levo d'Artnunzio squa-re„ naprej se vije «Gassa d i Dante», od nje se odcepi ([Avenija il promessi sposi*. tja pro. ti sredini pa je znameniti ,De-cameronov trg’...r> Kako zavzeto so ga poslušali, dobrega starega moža in očka! Kako natančno je vse vedel, kako dobro se je spominjal Trsta iz starih, dobrih časov! «Kakšna krasota/* je vzkliknila gospodična Rozalija. «Svinjarija, da še ni naš!» je Pripomnil njen zaročenec. Oba sta se namreč udeležila družin, skega izleta k «Belemu križu«. Drugi dan po tem obisku Trsta, tako rekoč iz ptičje perspektive, je začelo utripati življenje v družini gospe Amalije z dvojno silo. Za uvod je zel Alfonz napletel naslednjo prigodo: Dal je Emiliji denarja in jo skrivaj poslal kupovat po gostilnah in hotelih limone. Gospa Emilijn pa je imela izredno srečo. Poleg ducata limon se ji je posrečilo kupiti za dvojno ceno od neke domačinke, ki jo je slučajno srečala, tudi rmeno nylon mrežo. Tako se je zgodilo, da je prinesla h kosilu prave, pravcate limone, jih malomarno obesila čez stol in rekla: «/z Trsta«. «Za dolarje?» jo je po dogovoru vprašal mož Alfonz. «Kje pa. revše. saj jih nimaš! Za dolarje bi dobi la vse in za pol ceneje*, je odgovorila gospa Emilija. Oba pa sta budno prežala na »mamico*, ki Vse potrebščine za krojače, šivilje> krznarje po najugodnejših, cenah ni nič drweg^bfX»J, .....ni rl postajati vse — - u-- mer je pustila «sl še naprej v popol™ ^ Po kosilu £ljaia sv°Lo-brez besed vie !e moža na sprehod, „veier 1 (Cr lico Belega vcdiio molčala, 1 ekoko Ije molčala 1 ™ ki Bfi- 0 grede podarila v nepopisno ^ katiici-šminko v nvlon sK je jffl1 ln vsi so vedeli, ^ ka iz Trsta. , Naslednji dan Je ^ico.^ _jlija rdečo nfon ^ Ay%, se pa je kup\* z llC' torbico v bolj 0x!,vljeii° modrem tonun. P ^I, nimt rmenimt rož^ zalija"rdečo KU* se pa je torbico v bolj « iiviji modrem tonu«, P ~ \ -■mi rmenlmi roža ^ Tako se je rače^ ^ gospe Amahje . se je J sp0-nvlon vročica fu' nagibala, kaje°J '/Cspe dtfecd dobilo, na *trJ}ndni s° u **' Več kakor tri1“ ,eier)\ kJi\f„ K ■ ». dde d Xpfji h0 ve c w»>'" . • večeri * , kosilu ln F' { -- «s V1 20 nylon PreLjcletu tre se & navsezadnje d l:lSti, te . j: ti nekaj v & zaM. b°" roči čezjnejo. i s/I)0rl £pežnJ5 Ze tretji dan % r (NBdalJ«v^e UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. B, 111. nad. - Telefon Stev. 93-808 In 94-S38. - PoStnl predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, tetrtletna 900, polletna 1700. celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Uvod 6. St. 20. — Telefonska St, 73-38. OGLASI: od 8.30 - u in od 15 -18. • Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm vISine v širini 1 stolpea: trgovski 60, finančno. ~ , r ' ' ‘ . inozen’sK“ rpST‘ upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak rnm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. I PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tr2aSkega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demok**Btlčneg n.zO Od&. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tr2aSkl tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battist! 30la-I Tel. 70 I Ljubljana Tyrteva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani &-l-9033a-7, — Izdaja Založništvo ti