0'TRESANJE PREDSODKOV ' Napredek v SLS?
V "Sloveniji" je g.Maške razpravljal o "slovenski katoliški skupnosti" kot poročamo na drugem mestu.Branil je podnaslov lista,ki naznanja,da je glasilo take skupnosti. Videti j e,da je 'sam pisec dvomil v upravičenost Podnaslova - in prav je imel. Takih stvari ni mogoče utemeljiti z občut= ki. S suhim razumom ugotovimo,da je sam po sebi nesmisel.Pomeni namreč, je "slovenska katoliška skupnost" nekako telo,ki se izrača preko svo= jega glasila. Tako telo je nepoznana zadeva. Katoličani smo pač skoraj vsi Slovenci,toda kot taki smo organizirani pač le v katoliški Cerkvi.Ne Predstavljamo tudi nikakršne prave skupnosti,saj smo razkropljeni po vsem svetu in imamo različne težnje in poglede. Še manj smo koga pooblastili, đa bi v našem imenu izdajal glasilo. G.Maške se je lotil zagovarjanja za lase privlečene zadeve in se tega žalostno zavedal.
Dotika pa se zanimivih vprašanj,ki rada razburijo duhove kot dokazuje Pismo g,Perlesa,ki v "Sloveniji" Če ni bilo objavljeno.
Nepotrebne je vsako prizadevanj e,da bi dokazali,kako in kje se je po = litično udejstvovala slovenska duhovščina. Ni potrebno,da bi raziskovali Zakaj je prišlo v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja do "potrebe po ločitvi duhov",kakor je zapisal dr.M.K. v "Sloveniji". Ob tej priliki se le razveselimo, da je v istem listu g.Mačke prišel do spoznanja o zasta= belosti takih nazorov.Razveseljiv je napredek,da tudi v tistem krogu, ki se je odlikoval po zarjavelosti nazorov, označujejo klerikalizem in libe Falizem kot ostanke in predsodke iz starih časov.
Mnogokrat smo povdarili v tem listu,da je predvojna duhovna razdvoje= host v precejšnji meri kriva velike nesreče - komunizma. Z veseljem smo spremljali mlajše pojave v n^či emigraciji, ki so zavračali svetovnona= 2orsko opredelitev v političnem delovanju kot zastarelo in v sedanjosti Nesmiselno. Za osnovo so si postavili krščanstvo: kot moralno silo proti komunizmu in kot osnovo za vse delovanje.
•Počasi slede v nove čase tudi tisti,ki sicer niso kazali srčne naklo= Njenosti mladim pojavom. Morebiti bo počasna sprememba trajnejša. Mnogo bo še dvomov. Lahko je razlomiti,zakaj vsi ne verjamejo v iskrenost. Ni Namreč mogoče naglo pozabiti nekdanjega strankarskega ozrnčja^ki je diha lo iz strani "Slovenije". Ni dolgo tega, kar je R.S. (S1.II/I6, 27.8.51) Pel slavo SLS,ki je "vsenarodni politični program prevzela,ga ohranja, se... zanj bori..." Kako ozko strankarsko se to sliši! Med volilno borbo bi še mogli razumeti,da si ena stranka prilašča monopol^na vsenarodni po Litični program. Zdaj pa smo daleč od doma in doma daleč od svobode? vsi , skupaj pa neznansko daleč od volitev. Ali je to način,da bi pritegnili "vse pozitivne sile v delu za osvoboditev Slovenije"?	_ _	,,
Mogoče je, da g.Maške ni pazljivo prebiral številke "Slovenije". ?e V 2.ameriški številki je bil objavljen slavospev SLS.in dr»M.K.je pozi_= Val k političnim organizacijam, "ki so se v Sloveniji uveljavile v prvi Polovici tega stoletja, katoliški Slovenci torej naj se oklenejo Sloven_ ske ljudske stranke". "Sodim - piše malo kasneje sam g.Maške - da so. ti (mladi ljudje s krščansko osnovo) od politične organizacije slovenskih katolikov ločeni v glavnem bolj iz predsodkov..."
Politična organizacija slovenskih katolikov! Kako kulturnobo jno! Kako £j-a4nno s stališča pr ed sodko v, ki jih je pustila politična preteklo st !Kn= /w^^ftJjVbališča strankarskega boja! Kakč-en napredek predstavlja članek pol [tiS»jW|}eto kasneje!
J
Tudi urednik "Slovenije" g,Lipovec se "bo mogel nnsrkati svežih misli iz tega članka. Pred slabim letom je pisal( Sl,24/11»12 5C),da izhaja "Slo veni ja" iz stališčakateličkih Slovencev,kar se razlikuje od muenchenske "Slovenije", izhajajoče s stalila slovenskega anti-komunista, ne ozira= je se na njegovo versko in svetovno nazorsko prepričanje. G.Mašketu se zdi jasno kot beli dan, da je katoliški svetovni nazor edina možna načelna podlaga v borbi proti komunizmu. Na kakšni podlagi stoje slovenski an= tikomunisti? Štirinajst dni kasneje jemlje isti g0Maške za vzor katoliš= ke države ideal protestanta, predsednika Trumana, V tej zvezi bi mu torej dobro del star nasvet dr.Žebota,na j uporablja rajči naziv "krščanski"?ki mnogo bolje pristoja,ne da bi zanikal nažo veroizpoved.
Kot je g.Mačke trdil pred časom, sodelujejo predstavniki vseh treh strank: SLS, SDS in slovenske Socialistične stranke. Zdaj pravi, da ni mo go če voditi skupne borbe proti komunizmu s skupinami,ki bi stale na materialističnem svetovnem nazoru. Kako težko je v isti sapi pozivati ,naj.bi vse slovenske stranke sodelovale v borbi za isti cilj! Kajti iz prejšnjega pisanja se. je razumelo,da odklanjajo nekateri ostali dve stranki,ker ne gradita sveta na temeljih krščanstva.
Tudi z dobro voljo je težko priznati,da -je "Slovenija"' vestno vršila nalogo, ki ji jo začrtuje g.Mačke. Četudi je morda gojila željo po.pirteg hitvi vseh pozitivnih sil, je večkrat udarila po tistih,ki so mislili poi .svoje. Nač "listič" je bil deležen surovosti, vendar tev^ ne zamerimo, prehudo, PaČ pa je mogoče najti vzrok, da "nekateri če ne sodelujejo i n^o ".	'	. '	’ '
'Upajmo,, da se bodo pri tistem listu vendar le otresli predsodkov polpretekle dobe. Vse na če politično življenje bi mnogo pridobilo,ako bi se nove misli razširile na vse "stoare".
LAN SVOBODE
29,oktobra 1918 = smo Slovenci po stali svobodni ljudje.V prah so se zrušili stebri stoletne dvojne mo- , narhije,ki ni svojim narodom hote= Ta dati svobode in pravice.'
29«oktobra 1918 se je pri Slo = vencih ponovilo to,kar.se ponavlja skozi vso človeško zgodovino»Tisti d m je bil spet«dan sodbe nasilju, krivici. 29cOktober je potrdil, da .jo težnja po svobodi vrojena v du= ČO' slehernega naroda in da ni sile ki bi mogla to težnjo in pravico do svobode uničiti. Zatirani narod si cer prenaša gotovo dobo nasilje*tr pi krivico*, - toda pride dan,ko vz kipi kri, ko se narod dvigne »Mb.ir’je mogoče zanikati, da smo v zadnji voj ni pogosto: doživljali sodbo 29,ok= bobra? In dvomiti ,• da bo tudi seda= nji tlačitelj slejkoprej doživel svoj 29»oktober poloma?
'Zgodovinski zakoii 29»oktobra pa, bo opomin vsem tistim,ki bi nam od rekali pravico,da smo priznani kot samobiten narod,da živimo v svobo= di in enakopravnosti z drugimi na= rodi, da nami odločamo o svoji uso= di in si volimc svoje postave.
KLIC TRIGLAVA - • .
.	53,Bucks Hill, Chap.el End
Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l.in ^»ponedeljek v mesecu.
o"co_oo~o"o"oo"oo"o_o"oo"o"o”o~oo“ooooooooooooooo
NADŠKOF -EOGAR
Trst,5o »oktobra »Naš dopisnik po -rČMca»
Danes je minulo 15 let, odkar^je ■ : Sv.Stolica imenovala bivšega trža škega škofa Msgr»A»Fogarja za ne^ slovnega nadškofa patraškega»
Ko nas je pred dobrim tednom o biskal naš slovenski nadškof, sme z njim obudili spomin na tiste cr ne dni,ko se je naš škof-postav ljal pred-italijanskimi fašist.: T nimf oblastniki, za pravice svoj’-' ga preganjanega naroda.’-
• Pr e vzvišeni je rodom iz okc-T = ce Gorice,Za škofa tržaško-kopr- .-ske škofije jo bil imenovan lo3-923 torej prav ob prihodu' fašizma n -oblast-» Ni, dolgo trajalo,ko s.c «V naš; škof moral spe •-vi jeti st..m zlom,ki je hotel u-n-itiri clovvcv.e živelj na Prim-crsVem». Naš Vla'T-i.'>:e j e bra ni1 pravicc z s.s vo j na r o d; skliceval se je na Kristusov ran ljubezni in ni hotel odjenjati», "Živimo ob mejah domovine, ne pa ob mejah Cerkve!" je odgovor -jal tistim/ki so ga obsojali« "Nasprotniki so bili tako mogočni.dr so dosegli škofove ..premestitev / Rim» Tržaško 'škofovsko mesto pa 33 za njim zasedel Italijan Santin^h je hitro pozabil,da naj uči nauk večne ljubezni Ln.pravice.
Ali more. nadškofovska čast Mg"’ Fogarja	- m vernikom odteh-
tati izgubo?
SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST
Uvodnik v clevelandski "Sloveni,ji11
Stalni sodelavec "Slovenije" g.Maške je 8.oktobra letos.napisal uvod nik,kjer pojasnjuje podnaslov lista - "Glasilo Slov.katoliške skupnosti"
V	sledeSem podajamo izvleček:
V	začetku g.Mačke prizna zrno to,da je nekje trdil, da je bil podnaslov opuščen.Doma se je prepričal,da je še vedno natisnjen.
Ob ustanovitvi lista so zavrnili predlog, naj bi "Slovenija" bila gla silo SLS,ker bi bil tako izrazen preozek smoter glasila in bi morda ko= ga tudi odbijal. Nekateri namreč zagovarjajo spremembo nekdanje oblike strank po osvoboditvi.
Borba proti komunizmu mora imeti zdrava načela. Mnogi protikomunisti, nekdaj izven SLS, zdaj obžalujejo "farško gonjo" in večina priznava ve= liko vrednost krščanstva v življenju naroda. G.Maške upa,da bodo> v bodo če izginile iz slov.političnega življenja vse protikatoliške in kultur= nobo jne"napredne" stranke. Potem ne bo več treba ene "katoliške" ali "klerikalne" stranke,saj bodo vse "katoliške", t.j.bodo priznavale svo= bodo Cerkvi in odklanjale borbo proti katoliškim načelom.in katoliškemu udejstvovanju. Tedaj se bo slovenska duhovščina z največjim veseljem u= maknila iz politike. G.Maške priznava,da je med slovenskimi begunci še dosti ostankov in predsodkov iz nekdanjega strankarskega boja,tako na "napredni" kot na "klerikalni" strani. Toda "liberalna" skupnost še ni izjavila, da odklanja nasprotovanje katoliškim načelom. Večkrat posamez= niki še vedno presojajo vsako delo iz nekdanjega strankarskega_stališča Tako so pred vojno radi ocenjevali vse delo na katoliški strani kot "po litiko". Celo Katoliško Akcijo so smatrali kot avantgardo SLS.
Toda oba slovenska škofa in Vatikan so stremeli, da se Cerkev in^nje= ne verske organizacije izločijo iz strankarsko političnega življenja.
Kulturnobojna/ltrojenost "naprednih" strank je pojenjavala in med \oj no smo že vsi lepo sodelovali v okviru protikomunističnih organizacij, ljubljanski škof je vsem dajal tolažbe.
Prav to so hoteli ustanovitelji "Slovenije" doseči tudi zdaj.želeli. so pritegniti vse pozitivne sile v delu za osvoboditev Slovenije in pri pravljati bodočo ureditev v političnem,kulturnem in socialno gospodar .= skem oziru. "Sloveni ja", ime lista, naj predstavlja politični program.Slo Veni ja kot država! Ni se treba razdvajati zaradi različnih nazorov v kakšnih malenkostih.Vsi bi se morali združiti okrog predstavništva slo= Venskega naroda! vse politične stranke naj bi sodelovale v borbi za i — sti cilj.Škodijivec je tisti,ki pred svetom dela vtis,kot do "vodstvo Slovencev" ni za to države.
Podnaslov naj bi označil podlago za skupno ideološko borbo proti komunizmu.Z ljudmi,ki stoje na materialističnem svetovnem nazoru ni mogo« Če voditi borbe proti komunizmu! Katoliški svetovni nazor je edina možna načelna podlaga.	n „
Nihče naj ne presoja "Slovenije" in podnaslova s stališča klerikaliz ma in liberalizma .To naj bo za nami.Zakaj bi kdo ne verjel v _iskr eno st:'
Ob pazljivem urebiranju "Slovenije" je treba priznati,da je vestno vršila svojo nalogo. Da še kdo ne sodeluje,je znak predsodkov polpretek le dobe,ali pa da išče sam sebe,ne pa ustvaritev zdrave slovenske drza=
Ve-’Zgoraj podani članek zavzema polovico prve strani "Slovenije".
Pismo uredniku "Slovenije"
-D2? n	• m1 od. ni k i
K članku g.Haške-ja v 19.številki Vašega časopisa bi pripomnil sle=
Dvomim,da bi bil kdo o sporaval vrednost krščanstva v vsakdanjem in političnem živijenju.pred ali po vojni,izkljuoivši seveda brezverce.Za= tc mislim,da stoji že uvod v razpravljanje g.Maškeja o umestnosti^pod-naslova "Slovenije",namreč "Glasilo slovenske katoliške skupnosti , a kaj slabih nogah.
G.MnSke pozibljn, čH pndn "fnr^kn gonje" v predvojni dobi v register nepok teko "klerikalne" kot "liberelne" strenke. Pisec sem prizneva,dn so se duhovniki bevili s politiko,ker vsakdo od nas ve (g.Meške sem naj' bolje), čeprav bi se slovenske- duhovščine "z nejvečjim veseljem umekni= le iz politično strankarskega boje..." V tem namreč leči jedro "farške gonj e".Slovenske duhovščine, vkcliker se je politično udejstvovala je bila z malimi izjemami včlenjena v SLS.Tam niso nastopali kot privatni ■ ki,temveč kot duhovniki,tore j kot organi Katoliške Cerkve, SLS je poli tična stranka, Cerkev je verske organizacija. Popolnoma jasno je,da je "liberalna"•stranka napadala SLS,saj sta si bili nasprotni.Ker pa se je Cerkev v Sloveniji postavila na stran SLS,ker so bili'duhovniki čla ni SLS, ker torej ni bilo mogoče več ločiti SLS od Cerkve,je vsaj ra = zumljivo,zakaj se je politično nasprotstvo razširilo v "verskega".Seve da leči vzrok nasprotovanja naprednjakov Katoliški Cerkvi tudi v odpo= ru liberalizma do cerkvene avtoritarnosti,ki po njihovem mnenju zatira .svobodo duha, toda to, nasprotovanje se po mojem mnenju ne.razširja na krščanske etične in moralne principe,ki so edini res vačni v odnošaju človeka do človeka,drčave do drčave. V izpolnjevanju teh principov ne vidim nobene vidne prednosti SLS pred "liberali" ali drugimi.Ne more pa biti podlaga političnemu čivljenju izpolnjevanje'pravil katerekoli Cerkve,temveč edino,kakor sem če dejal,izpolnjevanje etičnih in moral= nih principov, od katerih se nam katoličanom zde najboljši.krščanski. Izpolnjevanje teh principov leči ravno v "versko-nravni" obnovi naroda* katero pa je slovenska duhovščina zanemarila na 1jubopolitičnemu boju. Rezultat imamo v slovenski komunistični revoluciji in v.vsem,kar se je godilo po njej in med njo.	_
G.Maške čeli dalje dokazati,da katoliške akcije niso bile politične ga značaja, da K.A.ni bila avantgarda SLS. En odstavek dalje pa sampra vi, da je Cerkev stremela,da se verske organizacije izločijo_iz politic nego čivljenja.Torej so morale politično delovati. Kar se tiče K.A .in SLS pa bi bilo treba preiskatikateri od obeh je bila avantgarda,meni namreč stvar ni niti znana,niti jasna.
Vsekakor je bil načrt škofa Gregorija Ročmana,umakniti duhovščino, kot tako iz političnega čivljenja,pameten« Nihče ne bi imel^nio.proti temu,ako bi se duhovniki kol* privatniki zavzemali za politične ideale, ki bi bili po njihovem mnenju najbličji krščanskim etičnim in.moralnim principom.Toda Cerkev kor organizacija ne bi smela imeti z njihovimi akcijami nobenega opravka. Pri pretežno visoki vernosti.slovenskega ljudstva je namreč popolnoma nefnir,če se Cerkev postavi na stran ene stranke,ter na ta način označi ostale politične grupe kot^nekako a-ka— toliške ali celo proti-katoliške. Danes bi bil tak pojav še prav poseb no neumesten,ker temelje vse slovenske politične skupine v emigraciji
na krščanstvu.	,
Nadalje bi spomnil pisca, da je "Slovenija" nadaljevanje Muenchenske "Sloveni j e", kar je priznal sam Lr.Miha Krek v 1.št.tega časopisa.Napac •no bi bilo zato govoriti o "ustanavljanju" "Slovenije". "Slovenija" se je bila po nekem nerazumljivem in doslej neopravičenem- postopku- trans= ferirala iz rok v roke.Prav rad bi verjel g«Maškeju,da je bila zadeva široko zasnovana, toda g.dr .Krek je v uvodniku dejal:."Bo po list ostal glasilo slovenske katoliške skupnosti,odklanjal,kar ji nasprotuje m zavračal, kar bi ji moglo škodovati in motiti slogo med nami". Ni ravno slučajno, da je Krek kot šef SLS izgovoril take besede, "Slovenija" sojih je drč ala.A na ta način je bilo kaj jasno, čigavo j e.to.glasilo in kaj pomenja izraz "slovenska katoliška skupno st".Lepo bi bilo,ko bi u lo tako,kot pravi g »Mn ške. Vendar je če tako,da je bolje, če lepim^. :ese dam slede še lepa dejanja,kar se doslej ni zgodilo in kar povzroča vsaj malo dvoma v "iskrenost1.'
Po mojih skromnih informacijah ni danes Slovenca, ki se ne bi zavze= mal za slovensko drčavo« Razlika med dr.Čebotom in ostalimi.je ta,da. čeli on samostojno Sloveni jo,ostali pa drčnvo Slovenijo v Jugoslaviji.
To je g.Maške pozabil omeniti,	.	. . .. o .
Nihče ne pričakuje od katoliškega človeka,da sodeluje s političnimi skupinami,ki stoje na materialistični osnovi«Vendar je n.pr.socialis.' na stranka tudi član 3N0-ja«Torej obstoja sodelovanje med SLS in socialisti,ki stoje na mstetialistični osnovi. Je več: predsednik oNO-ja je trdovratno in vztrajno zahteval,da ostane SNO tak ^akor je.Zakai rej prevelika sram^Ljivost na eni strani in ^nnk^ju^elc1 ria'W.
$1)
rani.
0' ANGLEŠKIH VOLITVAH
Angleži so izvolili nov psrlarnent in stari Churchil je spet na vladi. Po zelo mirni volilni borbi je odpovedalo nihalo javnega mnenja,ki je o = stalo skoraj na sredi.Še drugič je tako skoraj porušilo način vladanja z udobno večino v parlamentu,ki daje Angležem trdne vlade,na katere so po= Uosni, Vendar je z zagotovljeno liberalno podporo Churchillov položaj lepši kot preje Attleejev.E,slaba je vlada, ki dovoli,da propade na vo = litvah - je pripomnil južni brat,star žandar.
Vseh'10''komunističnih kandidatov je izgubilo kavcijo - KP je torej iz gubila P 1500. Niti eden od teh borcev za mir ni zbral niti osmino oddanih glasov.Slabo se je godilo tudi liberalcem.Angleški način neposredne= ga voljenja posameznih poslancev v posameznih okrajih daje prednost dve= Ka velikima strankama.
Prvaki strank se niso udeležili nekam neumne gonj e,da so konservativ= ci vojni hujskači in (v zameno) da bodo laburisti spravili Anglijo ob ves Ugled.Borba je bila tako umirjena,da bi utegnil prezreti volitve,če nebi bral časopisov. Volilna mrzlica je bila neznana zadeva. Časopisom se sko baj toži po preteklih vročih časih. Zdaj pa ni bilo nič bolj razburljive ga poročati,kot da so nekje/laburističnem sestanku prevrnili konservativ avto,ki je prišel nagajat z zvočnikom.Potem so ga spet postavili na = £aj na kolesa.En star policaj je omedlel v gneči.
Visoka konservativna glava,zdaj minister, je priredil pred veliko tovarno v opoldanskem odmoru sestanek. Nekaj policajev-je nekako v zadregi stalo ob strani,čeprav jih ni bilo prejšnje dni,ko so govorili laburiste ui' kandidati, Iz množice se oglasi nekdo,tožeč,da ne plačuje davkov zato da bi policija postopala po sestankih. Prireditelji sestanka,tam spredaj Ua tovornem avtomobilu,ki jim služi za tribuno,so vzeli stvar zares.Pa_ se je mož iz množice oglasil:"Kaj bi tisto!Malo šale mi pa že lahko pri=
Voščite"®
Kmet je godrnjal proti hlapcu:"Če mi ne boš volil tega, se lahko pri Priči pobereš.Si razumel?" Hlapec bi moral pri tem ponižno, s kapo v roki, zatrditi, da se bo vse zgodilo po gospodar j cjvtižel ji .A v teh modernih Časih se je odrezal:"V uh5 me piši! Volil bom tistega,ki ga bom sam hc = tel." - To pomeni seveda,da primanjkuje delavcev na polju in da se hla = Pec ne boji za delo- Toda kljub vsemu kmet sploh ne bi mogel vedeti,kako je hlapec volil.Tajnost glasovanja je tako popolna,da je časnikar,ki je napenjal vsi sile,našel le eno luknjo: Če voliš po pošti, ti nihče ne mo be prepreči ti, da ne bi listka komu pokazal, predno-'si ga zalepil.
Kako pristranski tisk - je vzdihnil Amerikanec,ko je opazil v konser= Vativnem časopisu debelejši naslov posvečen hovicam o. Churchillu kot A -ttleeju. Vendar so poročali vsi listi o obojih in celo priobčali članke obeh strank. - Bivši minister in sedanji sta pisala v isti list,da so bralci sami mogli presoditi in izbirati.
Precej gostiln je bilo odprtih eno uro dlje kot ponavadi,da so gos uje ftogli poslušati volilne izide iz prvih okrajev,ki so bili objavljeni -e Ponoči. Nebelo so me gledali,ne da bi prav razumeli,ko^sem rekel,da se Pri nas na dan volitev ni smelo točiti alkoholnih pijač.	_	v
Mirno volitve pa ne pomenijo, da se ljudje ne zanimajo. Volilna udelez, ba je bila nad 83^,samo malo manjša od lanske. Svet se čudi in zavida ljudje so se odločali mirno,s premislekom,ne pa v slepem navdušenju in Praznih čvekarijal Kaže, da Angleži najraje premišljajo doma ob ognju, kamor so jih dosegli radijski govori.	'	. ^	....
Radio dobiva vedno večji vpliv na volivce,kar pri tolikih milijonin^ badio aparatov ni čudno. Zato so stranke zelo pazljivo izbirale svoje go Vornike. Čeprav je BBC državna ustanova,je obdržal najstrožjo nevtral -bost. Za volilne oddaje je strogo odmeril čas,ki so si ga- stranke sporazumno razdelile. Izven teh odd-jj ni prenašal nikakršne politike. Prepove dal je celo politične šale., in mo da ne bi bila ena stranka .bolj prizadeta od druge. Celo tako daleč je šel, d.a ni prenašal proslavo ob obletnici bitke pri El Alameinu,ker je tim govoril g.Churchill in bi tako bili pri
krajšani laburisti..	. „ .	_	,	. .r
Cerkev se vmeša v politiko. "Ta teden boste volili novo vlado je z b-edelio pri pridigi pričel katoliški župnik. "Nekaj zelo vaznega A am mo-bam priporočiti." Napel sem ušesa - zdaj,zdaj bo pričel hvaliti eno s trn hko.A župnik je nadaljeval: "Molite-da bo Bog vodil našo aezelo.-.oveaal je še,da sta oba kandidata v njegovem okraju zadovoljivo odgovorila elc de katoliških šol.To ie bilo vse.
TRST
Tržaške volitve so bile ponovno-preložene.Zavezniška vojaška upra= va je naznanila,da se ne bodo vrši le pred prihodnjim letom,kakor je bilo preje obljubljeno. Po dolo*i= lih je bil tržaški mestni svet iz= voljen za dve leti,ki sta zdaj že po tekli ,,,, Slovenska narodna lista", ki združuje slovenske demokratične tržaške skupine,je ponovno prote = stirala proti "nedemokratičnemu" in "nezakonitemu" dejanju.
"Fronta za neodvisnost Trsta" je odbila, da bi se še nadalje udeleže vala občinskih sej. Prvak dr.Stoo=. ca je ponovil zahtevo po volitvah.
Včeraj se. je na tržaškem ozemlju vršilo ljudsko štetje.
BEG
Jugoslovansko potniško letalo, ki je bilo na poti iz Ljubljane v Beograd,je pristalo v Zurichu. Nad Zagrebom sta oba pilota naznanila, da pobegneta v Švico, povezala radio opera terja,ki se je upiral in odri nila ostala dva člana posadke,ki sta nasprotovala .Oba pilota in štlr je potniki,nji ju družina,so dobili pravico azila.0stalih 21 se je vr= nilo nazaj v Jugoslavijo. Ta pobeg iz maršalovega raja je bil prvi po dolgem času,da so o njem poročali zapadni časopisi.
Cehi so nedvomno mojstri v po = begih,še bolj pa v reklami. Pobegi letal so že zastareli .Vlak je u^>eL le enkrat. Kaj bi storili novega ? so premišljali štirje Cehi. Obdali so avto z oklepnimi ploščami,nalo= ž.ili dve ženski' in štiri otroke in udarili proti meji v Nemčijo.Usta= vila jih je pregrada,nakar je sle= dila mala bitka z obmejnimi straž= niki.Po krepkem streljanju je vsa skupina živa in zdrava prišla v s\o bodo.Pustiti so morali le avto in vso prtljago.
TITO
Še dražje bo življenje v domovi ni.Titov finančni minister Popovič je naznanil,da je odložena uvedba svobodnega trga in s tem zvezano.' povišanje plač.Po načrtu bi morale biti karte od=pravljene in plače povečane s 1.novembrom,zdaj pa je vse odloženo na novo leto.
Popovič je govoril o gospodar = skih težavah Jugo slavi je, ki jih zdaj po njegovem povzroča oboroževanje. Zato so zelo povečali vozne cene -vlak se je trikrat podražil,poštni no,cene elektriki in vodi,s čemer bodo v veliki meri prizadeli mest= no prebivalstvo.
Po Sovjetskem izžemanju,komin = formski blokadi in suši je prišlo na vrsto oboroževanje kot krivec za gospodarsko polomi jo.Pomoč Za = pada le v majhni meri olajša hudo breme obrambe - je stokal minister
Tito bi rad ameriške topove,le tala in tanke,da se obrani nevar= nosti milijonske armade satelitov ki ga ogroža na mejah,Tako je go= voril prejšnji teden v Peoxraiu. Medtem ko je poleti politično za= tišje in približevanje jeseni,ki rada rodi vojne, samo govorilo zanj je zdaj na zimo Tito spet zdrknil iz visoke pozornosti Zapadajprisi Ijen je govoriti sam zase.
Tito si očividno prizadeva, da bi postal simpatičen na Zapadu in njegovi svetovalci niso neumni.0= paziti je^da se na slikah ne po = javlja več v gorinških uniformah, temveč civilizirano v civilu.
Mirovna konferenca za spremem= bo se je končala pred tednom v Za grebu.Razlikovala se je dokaj od običajnih prireditev te vrste,ker se tokrat niso odzvali na vzhodu, z zapada pa je prišlo več kot 100 delegatov. Sprejeta je bila "sre= dinska" jugoslovanska resolucija v 10 točkah,ki nasprotuje delitvi sveta med velike sile.
Titov kmetijski minister Todo= rovič in trije Titovi generali so ob sedemletnih proslavah osvobo -ditve Beograda obtožili Rdečo Ar= mado nesramnosti in predrznosti. Partizani so se morali podrediti sovjetskemu operacijskemu načrtu; Sovjeti so se ponašali kot okupa= tor ji v sovražni deželi;zasegli so vso nemško imevino in vojni plen, dasi bi ga po sporazumu morali de liti s partizani.Sovjetski vojaki so kradli, se predrzno, vedli do ju goslovanskega prebivalstva,ropali in posiljevali.
KRALJ 0 SVOJIH PODANIKIH
6oo-letna "Upholders’ Company" je 26.oktobra povabila na vsako = letno večerjo v Londonu kralja Pe tra.V nagovoru je ta med drugim pripovedoval o črnogorskem običa= ju:Ko se rodi otrok,se mati umakne v kot edine sobe,oče pa zleze v po steljo in sprejema čestitke.
SLUŽBO DOBI
Ugledna angleška družina nujno po trebuje slovensko dekle-kuharico a li zakonski par.Mož bi delal na vr tu ali farmi.Na razpolago opremlje no stanovanje.Plača dobra,po dogovoru.Piša ti takoj na: Commander H. Lonsdale,The Manor House,Grt.Rol =
right,Chipping Norton,Oxfordshire.
—.— -----. -. . __
EMIGRACIJA IR TRST
London,1.novembrn.(Poročilo nn^e= gs dopisnika.)
Jugoslovanska emigrocija, V koli~= kor se jie doslej izjavljala v pogle du Trsta, zaradi poslednjih dogod= kov in izjav v zvezi s Trstom,neko liko spreminja svoje stalile.
Jugoslovanski narodni odbor vlcn donu, ki se doslej v tej zvezi ni izjavil, je prišel do zakljuSka,da je trenutno edino realna politiko, da se Jugoslovani zavzemajo za o = hranitev 'Svobodnega tržaškega ozem Ija. Iz okolice Odbora zvem, da bo objavljena izjava v korist te poli tike.
V Clevelandu,tako mi sporočajo, so se sestali Slovenci koncem pre= teki ega meseca in razpravijali,kaj hi bilo primerno ukreniti v pogle= du Trs ta-.Pri Sako vati je tozadevne i izjave.Na teh sestankih so sodelo= Vali ljudje obeh slovenskih strank pa tudi izseljenci.
Slovenska Pravda je pripravila v Pogledu Trsta izjavo,v kateri se -v sedanjih razmerah - zavzema za o hranitev svobodnega Trsta. Izjavo Pošilja številnim zapddnim faktor= jem.
Akcijski odbor za slov,državo se je še v lanskoletni "Slovenski iz=r javi" postavil na stališče priznavanja Svob.trš.ožemija kot dejstvo ho se je izrekel za kantonalno uni jo med Republiko Slovenijo in Svob trš.ozemljem.
Znano je, da se vse 3 slovenske demokratične skupine v Trstu - SPŽ krščanski socialei ■•in Neodvisni -Zavzemajo za ohranitev sedanjega stanja v načelu.
EVROPSKI PELERALCI
Pred časom smo poročali o Slo= Venskem gibanju evropskih federoli Stov,ki se je ustanovilo v Parizu.
Zdaj zvemo,da v samem gibanju Pbihaja do težavnega polo-a ja,ker hi zaradi srbsko-hrvatskega trenja Mogoče ustanoviti skupne jugoslo= Vanske unije. Matična organizacijo hamreč predvideva kot članico llmi^ jo jugoslovanskih federalnih ^gibanj 2 ozirom na dejstvo^da obstoja ju» Soslovanska državo.te dolgo je te= go,kar je v Strasbourgu prišlo po Prizadevanjih matičnega odbora do hačelnega sporazuma med Hrvati in Srbi .Praktično po sporazuma še zdaj hi, To seveda povzroča prečejšnjo^ Zmedo in pri pazadnjakih s tem nič he pridobivamo.
Prosimo,obnovite naröBninöT
Že itak na Zapadu nikjer emi= grantov ne forsirajo.Mnogi se bo= je,da bi tudi v to evropsko druščine utegnil vtakniti svoje prste Tito.To bi seveda bil udarec emi= graciji,ki ima zdaj vsaj majhno možnost,da pred tujim forumom bra ni slovensko demokratično stvar.
Slovenski odbor je zdaj sestav= Ijem takole:Predsednik dr.]).Zalar podpredsedniki gg.Fran Erjavec,A. Glušič in R.Macun;tajnika g.Borut Žerjav in č.g.Čretnik; blagajnik dr F.Za jdela, odborniki gg,ing.Maister D.Pleničar,ing.B,Sancin in Hafner
JAVNO MNENJE
Belgijska brošura.- G.urednik!Vaša prvoaprilska utopija bi bila z dobro-voljo zelo izvedijiva.To so zelo učinkovito pokazali belgijski, študentje z izdajo brošure "Slove= ni ja in Slovenci"»Lanes sem naročil 8 izvodov,ki jih bom porazde= lil ,ed raznimi tuk.univ.knjižni= oami,en izvod bo dobila "Bibliote ca Nacional", enega pa knjižnica zunanjega ministrstva.
Apelirajte v Vašem listu na vse Slovence,da store podobno vsak v svojem okrožju,Kot ste objavili v KT,stane 8 izv.en dolar.Naj vsak= do pošlje študentom dva dolarja:8 izvodov naj razdeli v svojem okrež ju,« pa naj jih izdajatelji somi namenijo in razpošljejo svetovno znanim kulturnim ustanovam,zunanjim ministrstvom,časopisom in revijam.Našo stvar je treba podpre= ti!	V.Kos,Venezuela
(^•Omenjeno 'brošuro morete naročiti pri g.Tonetu Volčanšku,rue des Recollets 21,Louvain,Belgique.Za 1 dolar dobite 8 izvodov. Ur.KT)
Čehi v emigraciji. - G.urednik!Ze
10	prav je,da večkrat kaj priobči te o delu drugih emigracij,pa tu= di drugih narodov onstran Zavese. Čehi so občudovanja vredni.Iznoj= dljivi so od vraga. In takšne stvs ri na Zapadu vžge jo!Svetovni tisk piše o njih kot o junpkih dneva. Zdi se mi, da bi tudi 'Slovenci mo =
11	spraviti vkup kakšno original=
no stvar,če bi bili edini v bese= di in akciji.	T.R,
Slovenska Pravda
bo imela svojo 2.skupščino 24/25* novembra letos v Leicestru v An= gliji.Poleg pregleda dosedanjega dela in določitve smernic za bo= doči dve leti,bo izvalila novi iz vršni odbor.
VREDNO PREMISLEKA
Večkrnt prioLeimo v Klicu Triglava kakšno vest iz Trsta in Koroške.V zadnji številki smo objavili dopis iz Beneške Sloveni je.Videli smo,do je povsod ista pesem: pod Italijo,pod Avstrijo,ne dosti bolje v Trstu. tTu= goslovanska vlada je tiho ob vsem tem;rajši Ogradi svoj so cializem", iz---menjuje športnike in vabi tujce-turi ste.
Slovenske manjšine se zato ne smejo niš zanašati na Beograd,pa prav tako tudi" ne no Ljubljano. Same morajo še bolj urediti svoje vrste in o jacati svoja prizadevanja .Bil pa bi tudi že Sas,da dobijo ti obmejni Slo venci vso 'možno podporo v emigraciji.Slovenski intelektualci so raztre= šeni po mnogih državah,po- vseh kontinentih.Začnimo vendar konkretno raz miši ja ti,kako- bi sistematično vplivali na svetovno javno mnenje.Da se ne da zaradi Tita nič - je jalov izgovor,Saj še poskusili nismo.Kdor pa je in če je vztrajal, je končno uspel. Takšna naloga pa je seveda stvar ve likih naporov, dolge .dobe. in preračunanega sistema .Posledice so nedogled ne in vrednost takega dela neprecenljiva,tudi že za dobo po osvoboditvi
Gre za nenehno obveščanje tiska,ustanov in osebnosti o slovenskih pro blemih, Pti tem upoštevajmo dve stvari:
-	Realizem je zapoved časa.Za Jugoslavijo zdaj zahtevati Trst,Gorico in Koroško - je nošnja vode v mor je.Sprijazniti se moramo z današnjo te ritorialno ureditvijo in pri tem stremeti,da v teh prilikah dosežemo za naše ljudi uveljavitev vseh pravic,ki jim pripada jo.öe se bo v svetu.pi šarilo in govorilo o krivicah na Koroškem,Gorici in Trstu,se bodo prili ke tam morale izboljšati „In tO' naj bo naš prvi cilj.Ko ga bomo1 dosegli, potem bomo premislili kaj je treba na novo podvzeti.
-	Brez sistema bo delo brez uspeha,Iz centrale morajo prihajati direk ti ve, materi j al in sred s tva »Slovenci v Londonu ne morejo drugače govori--ti od onih v New Ycrku ali Parizu.Narodni odbor,ki se že toliko časa iš če,bi že davno moral ustanoviti centralno agencijo,ki.bi neposredno in posredno preko svojih podružnic v,raznih državah razširjala vesti in raz prave o naših problemih - (seveda ne v slovenščini!).
Stvar vesti in srca je,da se Narodni odbor zamisli,če je takega de^o pri sedanjih močeh zmožen in sposobenJJgotavljamo:sile so razbite,vsak dola po svoji glavi ali na ' srečo, sredstva so trošena neekonomično, zla to prilike se opuščajo.	"QoOoo,.______
Slovenska katoliška skupnost (nadaljevanje s 4»strani)
na drugi.,Po mojem mnenju bi bilo pravici zado ššeno, ako- bi se podnaslov "Slovenije" glasil "Glasilo slovenske demokratinne skupno sti", kar bi nno go bolje odgovarjalo cilju naše borbe, ki se vrši, kakor jaz razumem, pro'i_ j. komunizmu,ne proti Cerkvi ali zanjo.Končno bi še pripomnil,da bi bilo pni poročijivo,ko bi politično borbo opredelili drugače kot po svetovnem nn= zoru.Rešujemo politične,gospodarske in socialne probleme, ne.pa svetovno^ nazorskih.Gospodarstvo se po naravi ravna po tem,kar je zanj najboljae, ne pa po kakšnem svetovnem nazoru.Ako je treba posaditi gozd,zgradiui most,šolo ali cesto,to tudi ni stvar svetovnega nazora.Vse se prenese v metafizično polje šele tedaj,če bi kdo zagovarjal amoralne metode.za dosego političnih,gospodarskih ali socialnih ciljev.Načelo demokracije jc
svoboda,ne teror, .	x
"Slovenijo" "bomo presojni! tnkojkot se "bo snmn knznlSmKnr se uioe oci-klanjanja pa mi ni jasno,kdo je koga odklanjal.Jasno je samo,da cena sodelovanje s "Slovenijo" ne more biti opustitev osebnih nazorov na lju= bo takim,ki jih zastopa g.Maške.
10 .-oktobra 1951.	S spoštovanjem	'	Perles
PcS.Gornje pismo izraža moje osebno mišljenje.Ce in v koliko bi me P°d--^ prio kakšna politična organizacija,mi ni znano.Skušal pa bom o tem.doseči širšo debato in zato pošiljam "Slovenijo" in moj odgovor na "Klic xri
slava".	'	+______M'P-
CVETKA IZ DOMAČEGA LOGA .
"Gosposke ulice danes ne moremo več trpeti,saj smo tudi gospodo te moljito pomedli!"Tako mnenje spada v isti koš kakor popravljanje "tu= pano ve Micke" v "Predsednikovo hčer" Slov.Poročevalec,4.8.1951
Naročnina za KLIC TRIGLAVA: 1etno 24/-,četrtletno 6/-;za inozemstvo odgovarjajoča vsota s posebnim do plačilom za letalsko dostavo,- KT 53,Bucks Hill,Ohapel End,Nuneaton
tttmtttmwtttttwtttit'rtttt