Speđbtkroe tu »bbommieutu
Leto LXXV^ it. 57
LftsMJaaa,
ta.
UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCTMJEVA ULICA 5 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije in Inozemstva Ima UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S- A-, MILANO
—  TELEFON: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 ln 31-?$
Računi pri poštno čekovnem zavodu: Ljubljana štev. 10-351
Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 10.— Lir, za inozemstvo 15.20 Lir
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana eđ estera: UN IONE PUBBI.ICTTA ITALIANA S. A.« MILANO.
Obsežne letalske akcije   N<*0Z~ms*a vzltocins Ind'ia kao tulira'a
Letalstvo osi je podnevi in ponoći učinkovito napadalo sovražnika in mu prizadejalo hude udarce — Več sovražnih ladij zadetih v Tcbruku
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 9. marca naslednje 646. vojno poročilo:
Na eirenaiškem bojišču so bili angleški izvidniški elementi, ki jih Je podpiralo topništvo, zavrnjeni z naglo in učinkovito
reakcijo  naših oddelkov.
I.etafa osi **o podnpvi in ponoči napadala pristaniške naprave v Tobruku. Povzročila so veliko razdejanje in u« inkovi-to zadela sovražne ladje v pristanu.
Italijanski lovci v spremstvu so v teka neke podnevnp akcije pri^ lili k borb? mnogo večje britanske sile in se jim je posrečilo zavarovati povratek vsem bombnikom.
Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. 6 naših letal se ni vrnilo.
Tudi Ictalšče na otoku Malti so italijanski in nemški letalski oddelki ponovno napadli z najboljšimi uspehi.
Med sovražnim letalskim napadom na otoke v Fcvi^krm morju Je bilo zadeto sovražno letalo tipa VVell'ngton. ki je padlo v morje, Zajeli smo posadko, sestavljeno iz enc^a kapitana in 7 pilotov.
Seznani Izgub v mesecu februarju
Rim, 10. marca s. Vrhovno poveljstvo Oboroženih Sil je objavilo izgube v mesecu februarju ter v prejšnjih mesecih, kolikor
niso bile upoštevane že v prednjih seznamih m so bile prijavljene do 28. februarja
t. 1. na osnovi predpisanih dokumentov in poimenskih seznamov.
V vojski in milici je bilo v Severni Afriki h 2^ ranjenih 398, pogrešanih 2112 v Kiisijj (peti seznam) padlih 40. ranjenih 723 pogrešanih 7. na Balkanu padlih ali umrlih zaradi ran 234. ranjenih
967.
V mornarici padlih 79. ranjenih 81, pogrešanih 124.
V letalstvu padlih 54. ranjenih 57. pogrešanih 23.
Sezname padlih je ob**vt] list -Le Forze Armate« v svojem posebnem ded*tku. Slavnim padlim in njihovim družinam gr-3* ginjl lil zahvala domovine!
Zahvala vojvodinje Aosta
Ljubljana. 10. marca. Visoki komisar je prejel sledeči brzojav: Nj. Rr. Vis. vojvodin :\ Aosta-Mati se ganjena zahvaljuje za izraze s^žalja vsega prebivalstva. — Dvornik  I ilanuieri.
Visoko odlikovanje finskega zunanjega ministra
elsinki, 10. marca s. Italijanski poslanik Cicconard? je bil včeraj pri zunan cm ministru VVittingu kateremu je izročil odliko-vanje viteza velikega križa reda Sv. Mav-ricija in Lazarja, s katerim ga je odlikoval  Nj.  Vel.  kral;  in  Impeiator. Zunanji
minister VVitting je imel o tej priliki s poslanikom Cicconardi^cm prisrčen razgovor.
Nafsllnejši letalski napad na Malte
Najvažnejša letališča so bila razdejana
2 operacijskega področja.   10. marca. s.
V eni izmed zadnjih noč: so skupine italijanskih in nemških težkih bombnikov izredno hudo napadle letališča na Malti in luko La Valletto. Naoad je bil najfinejši, kar j:h pomnijo doslej. Bombe najtežjega in težkega kaibra so bile odvržene na posamezne objekte. Razdejale in zažgale so skladišča, naprave in razna poslopja. Vzletišča na letališčih v Hal Faru, Mi-
kab: in Ca Veneziji. so bila popolnoma razarana, tako da n:?o več za nobeno rabo. Bombe so razdejale tudi skrivališča letal v okolici posameznih letališč. Razdejanje v pristanišču La Vallette je nepopisno. Na otoku je bilo prebivalstvo vedno znova alarmirano. Alarm: so si sledili s kratkimi presledki vso noč. Nekaj protiletalskih
zaklonišč v bližini delavnic in skladišč so
bombe prebile. Vse tehnične naprave so ble razdejane Požari so nastali na vseh konc:h in krajih, posebno pa okrog skladišč s pogonsk.mj sredstvj in streliva. Sovražno protiletalsko topništvo operacij osnih bombnikov rL moglo zadržati Delovanje žarometov je bilo  prav  tako brez
uspeha. Na letalih so bili letalci, K[ že povsem dobro poznajo, kako so na Malti razporejene defenzivne in ofenzivne naprave,
tako da jih blesk žarometov ni mogel premotiti. Vremenske prilike so bile zelo ugodne, tako da je bil ra ""'ed po otoku povsem dober. Dejansko se -.Teme zbolj-šalo na vsem osrednjem področju Sredozemskega morja.
Nemško vojno poročilo
36 sovjetskih transportnih vlakov poškodovanih — 62 sovražnikovih tankov uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. marca. Vrhovno poveijruštvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V južnem od>eku vzhodne fronte so v teku nadaljnji hudi obrambni boji. Tudi v ostalih odsekih fronte je nadaljeval sovražnik s\oje brezuspešne napade. Naši napadi so prinesli krajevne uspehe.
Pri letalskih napadih na sovražnikove oskrbovalne zveze je bilo samo na Valdaj-skem področju hudo zadetih 36 transportnih vlakov. Bojna letala so dosegla v nočnih napadih na Rihinsk zadetke z bombami najtežjega kalibra na tamošnjih letalskih tvornicab.
V času od 6. do 8. marca Je izgubila sovjetska vojska 62  oklopnih voz.
V severni Afriki so bili angleški izvid-niški oddelki pognani nazaj. Učinkoviti letalski napadi so bil j usmerjeni proti pristaniškim napravam v Tobruku. Na letališču v Gambutu so bila unčena na tleh 4 angleška letala.
Sovražnikova letališča na otoku Malti so  bila   bombard rana   podnevi  in ponoči.
V borbi proti Angliji so b la v poslednji noti pristaniška področja ob Humber-ju in Tvneju obmetavana z rušilnimi in zažigalnmi bombami. Nemški lovci so uničili ob ansle^ki južni obali 6 zapornih balonov In so zažgali s strelnim orožjem manjšo   trgovsko ladjo.
Pri napadu angleških letal na zasedena sapadna področja, med drugim tudi na Par'z, je bilo včeraj v bojih v zraku m po protiletalski obrambi sestreljenih 8 sovražnikovih letal.
Angleški bombniki so napadli v noči na 9. marc nekatere kraje v zapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo malenkostne 'zgube Več javnih poslopij je bilo poškodovanih. Štiri napadajoča letala so bila sestreljena.
Hude izgube Sovjetov
BerBn, 10. marca s. Po vesteh iz voaških krogov so bile prizadejane sovražniku na področju južno od Ilmcnskega jezera ogro-mne izgube »mska bo strmog!av-ska leta.t SO tam sovražne čete tri postojanke v zadnjih dneh posebno hudo napadala. Samo v nedeljo je bilo odvrženo na sovražne č-te na tem področju na stotine ton rušilnih bomb Sleherni s-rv etski napad se je. kakor že običajno, izjalovil. Nemcem pa je nasprotno uspelo pri protl-nanodih do^eei in izvojevati več krajev
Skupine nemSkih letal so v nizkih poletih napadle sovjetska letališča in na njih razdejale oelc  vrsto sovražnih letal. Hudo
so bile bombardirane tudi prometne zveze T sovražnem zaledju. Na srednjem odseku
bojišča so nemške letalske sile hudo razdejale postojanke sovražnega topništva. Med drugim je bila uničena tudi baterija protiletalskega topnišva. 55 avtomobilov in nad 60 poslopij, v katerih so se vgnezdili sovjetsk: oddelki ter večje skladišče sovjetskih vojnih potrebščin je bilo razdejanih. Tudi neka železniška proga z dvojnim tirom je Pila bombardirana. Na raznih progah na srednjem odseku boj&ta. je bilo poškodovanih 36 vlakov, ki so prevažali čete in vojne potrebščine.
Finski odsek
Helsinki, lo. marca. s. Poročilo glavnega stana o operacijah v zadnjih 24 urah z dne 9. t. m. objavlja, da se je na vseh kopnih frontah razvijalo slabotno delovanje čet z običajnim medsebojnim nadlego-valnim ognjem. V nekater h odsekih je delovanje izvidniških oddelkov in sovjetskih partizanov povzročilo puškarenje. ki se je zaključilo z izgubami za sovražnike. V osrednjem odseku fronte v vzhodn; Ka-reliji je bil odbit napad sovjetske pehote. Sovražna letala so ponoći odvrgla bombe na nekatere kraje v severni Finski.
Btrmbardiranje angleških luk
Berlin, 10. marca, s. Iz vojaškega vira se doznava, da je pr šlo do silnih napadov nemškega letalstva na važni pristanišči New Castle in HuU z zelo učinkovitimi
uspehi.
S angleških letal sestreljenih
Berlin, 10. marca. s.   V teku napadov
angleških letal na obalno ozemlje, ki je zase leno na zapadu, so nemški lovci sestrelili 5 sovražnih letal.
Ostavka madžarske vlade
Budimpešta, 10. marca s. Snoči je bilo ob-avljeno, da je ministrski predsednik Bardossv. ki se je po nasvetu zdravnikov umaknil na neko kliniko, pedal ostavko na svoj položaj Regent Horthv je takoj sprejel voditelje vladne stranke ln plavne zastopnike obeh zbornic ter se pričel z njimi posvetovati plede sestave nove vlade. Kakor napovedujejo, bo nova vlada sestavljena
se danes, tako da se bo lahko že ta dan predstavila parlamentu
Švedski kralj operiran
Stockholm, 10. marca. s. Kralj Gustav
je srečno prestal operacijo ledvic. Operiral ga je prof. H el Istrom, znani urolog. Za ča-
sa očetove bolezni bo vodil državne posle prestoiofiaviiediuk Gustav AdoUL
Po zadnjih poročilih so bile 9. marca ustavljene sovražnosti — Nizozemska vojska je sprejela vse pogoje japenskega poveljništva
Tokio,  10. marca. s. Agencija so po nekontroliranih vesteh, ki nizozemske sile prenehale z odpo so sprejele vse pogoje japonskega dajo.
Saigon, !0. marca. K. Radio v Saieonu porce-a. da ie n:zozem«=ka vlada dne 9. t. m. ob 3. krajevnega časa 7dala izjavo, v kateri je rečeno, da je na Ie*al*šeu v BfcDdoengu pristalo 'ipnnsko letalo z japonsko delegacijo. Ta delegacija se je z 2Humorjem v-707enr{sko Trtdije in nekaterimi oficirji n:7ozem^ke vojrke podajala za promirie. Japonri so zahtevali po-1M 'no kapitulacijo n:7«7»»mske vojake. Nizozemska vlada se je obvezala, da bo v ponedeljek zvečer po rndiu dala svojim četam ukaz. naj polože orožje.
Tokio, I9l 1 res ?. Japonski glavni stan poroča. d3 so japonske sile. ki operirajo proti glavnini sovražnih sil pri Surabaji in Bancloeneu, prisilile k nepotroini pre-ftsjl m i iTilil l ki le MH H r^0 Nizozem-eev in "»000 Avstrnlrev ter Američanov. Predaja se je izvršila 9. marea ob 15. uri P t 1 iovneira časa. to je P- dni po izkrcanju jpponskih čet na Javi.
Bangk -h, 10. marca s. Z J^ve poročajo, da so japonske čete sedaj docela zasedle tudi mf-to in luko Snrabajo.
Brezpogojna kapitulacija
Xokio. 10. marca. s. O brezpogojni ka-r>:*v.)zic- :i pr3o^4n1:h nizozemskih sil na Javi. so se izvedele naslednje nadaljnje podrobnosti:
Ze 7. marca ob ?3.P0 je nizozemski general Prescmann prJ«o? z belo zastavo pred japonsko črto na od«eku ori P»an-duntrn. 0'ip^'.;nli 90 ca pred janon*-\eora povelin-ka in tedaj ie za hi oval premirje. Japonski rrn«*ral le odTovorrl, da b'" Japonci «=pre'e1i »e brezpogojno predrjo. \a-•tledn.Tesra c'ne ob !.". »>or>^^r»e .io generalni   sruvrrnor   TfllOSfmilTf   Indije JtlUtlfl
van Starti I rr? 7 letalom prispel na le-
tnT>;re r- " t • {':^; :'i. ki je knVšnih 50 kilometrov proti severu ođda'jeno od Pandunera. sporoči! je. da pristaja na brezpogojno rredi-io vseh nizozemskih sil. kol;kor se .vh š> b ri na Javi. Takoj nato je Starkebor^ po radiu pozval nizozemske «"efe.  naj  opr?te nadaljnje sovražnosti.
Manlfetstacije v Bataviji
Batavij*. 10. marca s. N»d ^0.00(1 pre-
brvalcv Datrivijp je pod vodstvom vseh političnih strank N'iznzemskp Indije manifestiralo in zahtevalo osvobodite*- prebivalcev MT07emkiKe Indije izpod nizozemske oblasti.
Domej  doznava  iz Šanghaja, da so pa iz verodostojnih virov, vse rom kmalu po 9. uri dne 9. t. m. in poveljništva za brezpogojno pre-
uspelo z nnjrlim pohodom polastiti se 5. marca Batavije. Najbolj značilen prizor teh japonskih operacij v Nizozemski Indiji je bilo izkrcanje padalcev, ki so se spustili pri lJenagU na otoku Celcbesu 11. januarja in v Palembangu 14. februarja. Palem-bang, ki je najvažnejše mesto na otoku Sumatri in središče petrolejske proizvodnje, je bil kmalu nato popolnoma zaseden. Po   silnih   letalskih   in   pehotnih napadih
Tokio, 10. marca s. Tu je bilo objavljeno, da so sedaj japonske sile. ki operirajo v Nizozemski Indiji, pod poveljstvom bri-eradnega generala Hitoši a Imamure. Hito-ši Imamuri je bila prej poverjena pomembna naloga v ekviru japonskega glavnega stana. Dil je tudi drugi poveljnik glavnega stana vojske, ki operira v Kvantungu. Začasno bo general Imamura v Nizozemski Indiji opiavljal tudi posle generalnega guvernerja.
Nizozemska vlada pobegnila z Jave v Avstralijo
Rim, 10. marca. s. Angleška rx>luradna agencija poroča iz Adelaide v Avstraliji, da 90 tjakaj dospeti van Moock in 14 članov nizozemske vlade, ki so zapustili Ja-vo ter odleteli z letalom iz Bandoenga,
Kanec nizozemskega imperija
Tokio, 10. marca. s. Agcnc!ja EK>mej piše v komentarju o kapitulaciji Nizozemske Indije, da se je s predajo njenih sil kolonialni imperij Nizozemske, ki datira od leta 1602. zrnšil v vzhodni polobli. Od leta 1602 je nizozemski naroči sistematično izkoriščal azijski narod, tako da so ta Štiri stoletja nizozemske ra vladanja eno najbolj žalostnih poerlavij v zgodovini Vzhodne Azije. Ko sta Siam in Francoska Indokina sprejeli sodelovanje z Japonsko v interesu miru. je Nizozemska Indija trmoglavo ln slepo stopila na stran sovražnikov Japonske in prisilila japonskega ministrskega predsednika Tojo, da je 21. januarja v parlamentu izjavil: će se bo Nizozemska Indiia še naprej upirala Japonski in sodelovala z Anglo-Američani, jo bomo brez oklevanja potolkli.
Agencija Domej omenja, da je japonska ofenziva proti Nizozemski Indiji, ki se je pričela v prvih dneh januarja, dosegla svoj vrhunec, ko je bila zavezniška angleška, nizozemska in ameriška mornarica dejansko odstranjena z bojišča z bitkami dne 27. in 28. februarja in 1. marca pred Bata vi j o. Sumatro in v ožini Sunde, ko je bilo potopljenih 6 sovražnih kriiark, med njimi težka ameriška križarka >Howxtonc, ena in^eška križarka in dve i .-stralski kri-žarki ter več drucrih križark in rušilcev nizozemske mornarice, d očim je bilo pri Javi potopljenih 7 podmornic in 8 sovražnih
rušilcev.
Takoj po uničenju sovražne mornarice so se dne 1. marca izkrcali močnJ oddelki japonske vojske na več točkah otoka Jave kljub močnemu odporu sovražnika. S pomočjo letalstva, ki je bombardiralo stra-t££ke točke otoka, je japonskim sUam
sta bila zasedena 20. februarja Tandloeng
in Karr-.ng na otoku. Prvi napad velikega sloga na otok Javo je bil 3. februarja, ko so močne skupine japonskih letal silno bombardirale Surabajo in uničile ali sestre« lile 85 sovražnih letal. Obenem s sodelovanjem letalstva in japonske mornarice, ki je operirala v Javajskem morju in potopila dve nizozemski križarki ter poškodovala tretjo vrste »Marbleatc. je bil drugi letalski napad na Surabajo dne 5. februarja, ki ga je izvedlo letalstvo japonske mornarice in uničilo ali sestrelilo 26 nizozemskih in ameriških letal, dočim je letalstvo vojske uničilo 7. in 8. februarja 67 sovražnih letal v Palemban^ru.
Japonske čete zasedle m^st&lmm Birme
Padec Ranguna poeneni o&en«*m Hud udarec čangkajškovl
Kitajski
Banjrkok. 10. marca. V N»'w Dclhiju j«-bilo službeno objavljeno, da so se angleške imp^ria'nc čete umaknile iz Ranguna 7. marca.
Tokio, 10. marca s. Zadnje vojaške vesti in zlasti poročilu o paricu Ranjruna so listi
objavili z velikim po'idarkom. Tisk podčrtava zlasti politični pomen zavzetja Ran-
guna, s čemer se bodo Birmanci zavedli Jasne stvarnosti položaja. Zavzetje mesta je obenem hud udarec za ćungking, ki je
odreznn od zaveznikov. »Niči Niči« zatrjuje, da se je baklja birmanske neodvisnosti prižgala v Rangunu, omenja govor Toja z dne 22 januarj.i in izjavlja, da vlada v Rangunu zopet red ln da se bo s pomoč 0 japonskih čet lahko uresničila birmanska neodvisnost. Last »AsahU piSe, da
je letališče Minkalador med Rangunom in F*egTjjem. ki so gra zasedli Japonci, najvažnejše letalsko oporišče Birme.
Tokio, 10. marca. s. Po zavzetju Rangu-
na se je ]aponsi*o letalstvo polastilo 4 važnih   letalskih   oporišč,    ki    se    nahajajo v
okolici mesta.
Novi anglcšKi poveljnik v Birmi
Kim, 10. marca s. Iz Novih Delhijev se doznava, da je bil namesto generala Hut-
tona imenovan za poveljnika imperialnih čet v Birmi divizijski general sir Harle Alexander.
Poziv filipinskega generala
Tokio, lo. marca. s. General Emilij Kicar-
do, ki je oče gibanja za neodvisnost Filipinov, je po radiu iz Manille pozval vse Filipince k sodelovanju z Japonci pri obnovi otoka. Predvsem se je obrnil do vojakov, ki se se upirajo na polotoku Batangu. Dan, ko j je Japonska napovedala vojno Ameriki in !  Angliji, je rekel Ricardo, bo zapisan v zgo-j dovini kot dan pričetka nove dobe za Filipine.
Po sovjetski metodi
Rim, 10. marca. s. Agencija Reuter poroča iz Melbourna, da so avstralske voja-ške oblasti Jobile pooblastilo, da lahko popolnoma uničijo, kjer je to potrebno, železniške proge, kanale, vodovodne naprave,  letališča, pomole in arzenale.
Pomen zasedbe Jave in Sumatre
Tokio, 10. marca. s. Listi doznavajo z Jave, da japonsko zasedanje otoka napreduje v vseh predelih, ne da bi naletelo na odpor sovražnika. Lahko se zdaj reče, da se zasedba otoka zaključuje. Listi poudarjajo, da grozi neposredna nevarnost tudi Bandoen-] gu. List »Asahl« piše, da bosta Amerika in Anglija z izgubo Sumatre in Jave zelo prizadeti zaradi pomanjkanja petroleja in kavčuka in se bo v teh dveh državah zaradi tega poslabšal položaj v tozadevnih industrijah, dočim bodo te surovine zagotovile Japonski obilne rezerve, pa naj traja vojna še tako dolgu.
Na Novi Gvineji
Sianey, 10. marca. s. Po poročJu dopisnika lista >Sdney Herlat« so zavezniške čete izpraznile mesto Salamua, potem ko so uničile vse naprave. Bojne ladje so bombardirale mesto Lae obenem z 12 težkimi jarx>nsklmi bombnki. Tudi to mesto je bilo po uničenju vseh važnih naprav izpraznjeno. Kraj. kjer so se Japonci izkrcali na severni obali Nove Gvineje, je samo
180 km oddaljen od Porta Moresbvja, od katerega ga loči gorovje, s katerim je veliki otok razpolovljen.
Gostobesedni ameriški general
Kim, IO. marca s. V govoru ob sprejemu na občini v Sidne-u. je general Gordon Bennet. ki je pobegnil z Malajskega polotoka, izjavil: *Ko se bomo srečali z Japonci v Avstraliji, in sedaj menim, da jih
bomo gotovo srečali, sem popolnoma prepričan, da se bo borbeni duh avstralskega
naroda docela izkazal in bo z njim sovražnik premagan Ne bomo so vdali, borili pc
bomo do smrti!«
Bennet. ki je imel že priliko za srečanje z Japonci na Malaji. pa se je tedaj m ii umaknil na varno, je zaključil svoj govor rekoč  da morajo Avstralci držati
daleč japonska letala od obljudenih predelov. Očitno govori kot poznavalec stvari, dobro vedoč. kaj se običajno dogodi po ohi-
sku japonskih letalcev.
Letalski tsaoad na Peari Hsrbur
Tokio, 10. marca. s. Cesarski glavni stan naznanja, da je japonsko letalstvo 4. t_ m.
nenadno napadlo Pearl Harbooir in bombardiralo ter poškodovalo arzenal. Japonska letala so bila močno obstreljevana b protiletalskim topništvom, tola niso utrpela nobene škode. Japonske pomorske ccVnice. ki operirajo v vodah Nizozemske
Indije in TncJijskega oceana, so potopUe in poškodovale od 1. do S. marca 52 sovražnih ladij s skupno 210.000 tonami.
Vojna na morju
Bnenos Aire«, 10. marca. s. Mornariško ministrstvo v Washingtonu je objavilo, da je bila potopljena v bližini zapadne obal** Atlantskega Oceana braziljska ladja >Ara-
j botanc, ki je bila v severnoameriški službi.
' Xapadena je bila preteklo soboto med 22. in 24. uro 70 milj daleč od New Porta. Ladja je bila na poti v Zedinjene države; natovorjena je bila z malone 10 000 tonami premoga.
Quisllng o norveški politiki
Oslo, 10. marca. s. Na zborovanju norveške nacionalne stranke v Skienu je ministrski predsednik Quising govoril in poudaril, da je stara Norveška vodila poli-tako, ki bi prive<lla državo neizbežno v propad in da je nacionalno gibanje vedno skušalo napotiti vlado na pravo pot. Danes moramo upoi-abiti silo. je izjavil Quisling, kar gotovo ni v korist nacionalne mvje, temveč zato, da rešimo državo. Govoreč o novi Evropi je Quisling izjavil, da Norveška odstranjuje vse vezi, ki so jo vezale z interesi plutokratičnih sil in je odločena postati odločilen činitelj in lojalno in de-jan>ko sodelovati z evropskimi državami, ki jih voti jo sile osi.
Omejitev gibanja Židov v Bolgariji
Sofija, 10. marca s. S posebnim ukrepom je bilo 2idom prepovedano svobodno kretanje po Bolgariji. Za potovanja iz enega kraja v drugega si bodo morali oskrbeti posebna dovoljenja policijskih oblasti.
Bilanca uspehov japonskega letalstva
Tokio, 10. marca s. Letalske sile japonske vojske so na fronti v Birmi do 15. februarja uničile 643 sovražnih letal. Od teh je bilo 364 sestreljenih v letalskih spopadih. 279 pa uničenih na posameznih letališčih. Ko so se pozneje operacije razširile na Javo, sc letalske sile japonske vojske v
času od 16. februarja do 7. marca uničile nadaljnjih 2S2 sovražnih letal. Od teh je bilo v letalskih spopadih sestreljenih 55. na posameznih letališčih pa uničenih 227. Zelo verjetne je, da je bilo posebno nad
zapadnim delom Jave sestreljenih še mno-g& drugih sovražnih letal, vendar teb sovražnih izgub zaradi oblačnega neba ni bilo
mogoče natanko dognati.
Kar se tiče škode, ki je bila prizadejana sovražnim pomorskim silam, ugotavljajo, da so letala japonske vojske zažgala neko križarko. tri nadaljnje križarke, en ruči-lec in 3 večje tovorne parnike pa hudo poškodovala. Tudi kar se tiče sovražnih izgub na morju, so verjetno večje kakor kažejo japonski podatki, ker vseh sovražnih izgub že ni bilo mogoče do kraja ugotoviti. V prvih treh mesecih sovražnosti so japonske letalske sile. ki sodelujejo z japonsko vojsko prt njenih operacijah na raznih bojiščih, razdejale nad 400 tankov, oklopnih
avtomobilov, strojev in železniških vagonov.
9* tj3 2
»SLOVENSKI NARO Dc.torek. 10 marca 1942-XX
etev. 57
Malo gospodarstvo
postaja panoga
•aro Zvere društev ,,MaIi gcsjTCđar" — Rejci pred no * o zono In presta ba kmte — Zveza društev „Mali gospodar41 v novih prostorih
LjuMjana, 10. marca
Organjz.rano delo rejcev malih živaii xdaj že lahko imenujemo poseono gjnafHi darsko gibanje: stremljenje po izboljšanju tako zvanega malega gospodarstva. To gibanje ni pomembno le v sedanjih razme-noerah. temveč služi sp'ošnemu pospeševanju gospodar-1va za daljšo dobo. Program
tega organiziranega dela je mnogo obširnejši kakor se zdi nepoučenim Ce so se morda kdaj prej reje* združeval, v svojih društvih, je bil delokrog društvenega dela
precej tesno omejen. Delo »Malega go*no-darja« je pa mnogo obširnejše; streme ne le po MEBlritvf reje malih ž;va]- v mr<- h in na deželi, temveč po sploini ureditv: malega gospodarstva v vsej pokra j.ni. To pa ne pomeni le strokovnega pospeševanja reje tnalih živali, temveč ureditev vsega gospodarskega dela v zvezi z rejo, da bodo č-m večje splošne gospodarske korali, v :t. . > gospodarstvo torej spada tudi čim bolj racionalno izkoriščanje krme. pr.dedovanje krmil, predelava surovin, ki jih dr-pi..<. u. vnovćevanje prireje, izdekov itd.
Zato milimo, da to gospodarsko g:bsnje zasluži posebno pozornost vse Javnosti, če ga oomo razumeli ter se zavedali njegovega vciikc-ga pomena, ga bomo tudi P°d-pirali ter kolikor je pač posamezn:Ku mogoče, sodelovali pri njem. Zaradi tega opozarjamo ob tej prilik; na piogram Zveze društev »Mali gospodar«. zJast: še. ker se zaćonja nova 9ezona dela rejcev !n ker se širokopotezno izpopolnjuje organizacija Malega gospodarja po vsej pokrajin:. Zveza je imela doslej svoje društvene prosrore v Gospaak] u! oi. pred tedni <e je pa preselila na Gallusovo nabr. 33 in v nedeijo je oi.ii prva seja v novin pros.orm. Seja je
imela značaj male slovesnosti, ker SO b.ie zastopane tudi oblasti.
Predsedoval je predsednik zveze dr. J. Koron. Kot zastopnika ob]astj sta b-la na-vzočna svetnik inž. Ob.ak .n mi Greif. zastopala sta kmetijski odde.ek Visokega ko-misariata. Predsednik Je otvori] sejo z že-|J0 Ja b se društveni delavci sestajali v novih prostor.h vedno pri složnem delu
Preuordmk ljubljanske podružnice D Grabnar je prikazal v jedrnatem poročilu sedanje dejo zveze in njen program, opozoril je na nujne ukrepe, ki so potrebni ob začetku nove sezone. Po njegovem poročilu se je razvila ž-vahna razprava in sprožena je bJa cela vrsta koristnih predlogov. Veliko pozornost so z'a-tj posvetili preskrbi krmil. O posameznih predlogih bo treba spregovoriti posebej.
Zveza društev »Mah gospodar« je štela prej, ko se je njen delokrog raztezal na širše ozemjje, skoraj 4o društev. Zdaj jih
:b:jansko. novomeško, velikola-ško. r      i;o in jež ško podružnico ter 2e-
leznll - -pocarsko zadrugo (Zegoza).
Ustanovljena je cela vrsta pripravljalnih odborov za ustanovitev podružnic v številnih večjih dolenjskih in notranjskih kra-
Jih. Organizacijsko de!o Ma]eea gofrpoaar^a potrebuje posebno pobud in podpore na ae-želi. Izkazalo se ie. da navadno ni primernih uspehov, če pobude ne prthajajo 'z Program zveze je, da bi se or-3 omrežje čim bolj gosto razpredio na deželi in da bi prišlo do spi ogne ure-
Laf -*va v vsej pokrajini. V ta namen b: bilo potrebno širše vzgojno, poučevalno de]o. Organiziral; bi nai ^red ,va»-.ia na vseh   šolah   v podeželskih
lih. Predavanja b; naj bila zaključeni •ečaji. Udeleževala bi se jih naj zlast. mladina. Oblasti bodo naprošene. naj b; mo-• -liro in gmotno podprle to đelo na deželi.
r tudi rat nudijo moralno podporo pri ustanavljanja podeželskih podružnic. Ljud-rtVO je treba nnuč ti m mu nudit: motnosti \a bo tim bolj racionalno izkoriščalo vse. kar daje nrireja. Za zadeve malega gospodarstva 1e treba buci iti zanrmaole zlasti zdaj, ko je IfOMfoM lažji dopovedati. kako podnebno je smotrno gospodarsko delo *er da si lahko zelo pcmagaio z rejo malih bivali. Mnogo bi b lo zamejenega :n najbrž ne bo nikdar več tako ugodne prilike za
•■ngandno in orgar.izatorno delo ka'-or zdaj.
Nujno po*rebno   je   treba   takoj rešiti
•. prašanja. ki nastopajo ob začetku nove sezone, predvsem preskrbe krmil Tako je treba že zdaj poskrbeti, da bo letos pride-Jar-e dovolj krme za rejo malih žival:. Ce ne bomo temu po-vetih dovolj porornosti.
bo jesonj vsa reja malin živali ogrožena. i\er rejci ne bodo mogl; več prered tj ž:vali. Posebno nujno pa je. da perutn narji dobe za čas pomladnega valjenja potrebno p čo, ii-volj b:i?atr» na tiranflliMl snoveh   Ne bo
*udi tako lahko preskrbeti valilnih jajc Vendar pa kaže. da bo *o fpraSanJf zadovoljivo  rečeno,  saj  mu  posvečajo  obla-'ti
eliko skrb, Prav tako oblast] kažejo razumevanje za  ustanavljanje najskib  sred šč
n zveza bo nape'a vse s le da bo zače'o C m prej delovat; več rej^k h sred.šč. ki bodo zalagale rejce z dobrimi plemenskimi >.:valmi.
Vsa razprava Je pokazala, da se naš-; or-_an:za*nrii reje majih ž:vai. posvečajo svoji nalog« z vso resnostjo, veliko delavnostjo in '.sega priznanja vredno požrtvovalnostjo To uv.devajo tud: na pnsto.:n h mestih. zato smemo pričakovali, da jih bodo podpirali ludi v novi sezoni in upoštevali njihove piedicge.
Kršiteljev čfesa 7 Je še vedno !*msg3
Včeraj se je zagovarjala cela vrst3 obtožercev zaradi prestopkov po tiffedbi o mak&lmirafi^u cen
Ljubljana 10. marca. Rnsnsniaj pr»»ti krsiteljeni doAoAb uredbe o nmkvinainih cenah &o tudi v nov, poMlovni dobi ob ponedeljkih v d\orani št, 79. Letos sodi tc pre»tu»pke pred okrožnim soUi^cm scJnlic poeiiinec a. o. &. šporn kj je zc.o tlcspeditiven in M v teku env_>a razpnavnena
line zvn>D pred njim eta vrsta obtožencev. Obtožnice je včera; zastopa1 aržavni tožilce dr. H.nJco Lučovnik. medtem ko veČina obtožencev brani j*ima ti s* le uredne jal m promc/žnejki pokličejo na pomoč od vc trnka.
Značilno je za večine obtožencev dejstvo, da ne morejo ali vsaj močmtu razumeti, da saglC i|o prcs^^i^^^ po uredb- o n-utk^mal-
nih cenah že «flmo s tem. čc blago, k- so mu makjr.miranc cene. sta vije po- vi>i: cen nApr<>«Jaj. Kazniv je namreč rud-i po«4cua iti niti ni treba, da je bilo blage po višji ceni prod:ino. Dovolj je za kazn^ost. če po Kažemo voljo, prodati b'aco po višii ceni. Taka roljs pa se oćituje na primer tudi s tem, da blago razstavimo v trge v i ni ah izložbi, označeno z višjo ceno
Trt}»vvka R. R. ie bila ovadena zarada prekoračenja maksimalne cene pri prodaianiu jajc in kruha. Nadzorni organ jc ■povedal jasno njeno krivdo, vendrr pa »e «.bt<;/imka vztra;aLa pri tem da je bil vse le nesporazum, ker je le za hip prepozno zvedela za v  n--  *n.!>.■■     line  cene. Obsojena  ie b .1
zaradi dveh preatopknv po čl 7. na 10 dni zapora in 2(M) lir fj be Plačati n>c*ra obenem 200 lir povprečnine. S sodbe. *< ob-toženka m zadovoljila: »Ne čutim »e krrvo ■ ne morem priznati pravičnost:.* Z zadevo se bo bavilo še vzkiicno so-Ji;če.
Dva zaradi oranžade San Pclegr'no
Znana italijanska tvrdka San Pc Ci-rino se je knurlu po zasedbi pojavila na našem rr£u s svojo oranžna do in mineralno vodo. V Kolodvorski ulici w je na--.!a agnlntgi zastopnika in ima danes v Ljub::ani že M0I detajlnih razpečevaJcev. Ko se je po;avi'a njena nasladi v Ljubljani, jc bila z nad-BOniiJcaa   Prevoda   kar   ustno do-jjo-v-orj-.-na
dOAO'icna proda; na cena za čet rti i trsk o steklenice v detajlni razprodaji kasneje pa ?c Vtaoici komisar at pismeno odredil za pet centesimov nižjo ceno Zastopnik »e je sicer brž potrudil da bi pismeno in po avo-iem zastopniku obvestil svoje odiema'ce SS ' *m? organi so bih v nekaterih primerih h:tre:^. m tako- ie ptfs da sta se včeraj kar dva prodallica zagovarjala zaradi predrage proda je oranžnde.
IS-a je bila na vrsti V. M., ki je bila to/ena zaradi dveh prest.-pkon- predrage prodaje oranZade — no 2.40 namesto po 2 15 četrt litra — in prestrrnka prekoračenja cene Skn. Zaslišane pr:čc rn zastopn:k ti r^ike  San   Pelegrino  v   Ljubljani   pa so
Slovo
Ce hodi človek pod drevesi, na ka*erh
§e vM nekaj orumenelih listov, ko se povsod za njim siri vonj na tleh gn:joee*ra listja in če sliši za seboj šelest po sledi hitečega psa, mu naprtita lepota in medlo sijajoče solnce večje breme, nego ga more nositi. Vse to se mu namreč pr kazuje v mislih kot vteleSenje prikazni, ki stopi včasih rudi pred najrx>jrumnej5o dušo in pravi: Smrt: A kaj potem?
Ob takem dnevu ni mogoče nikamor zateči se. Ni nekako primeren Čas, da bi človek razmišljal o posvetnih rečeh, o Strettt, ki se ga neprestano dotika Smrt. pa tudi o razliki med srečnim in nesrečnim življenjem ni mogoče razmišljati, ker se zdi, da so telesne naslade in muke, bogastvo in revščina v šelestu orumeneiega listja sestre.
B'ede sveče živlienja migljajo v pričakovanju, da dogore in se spoje s temo. Ob takem dnevu je nebo največja tolažba, kar je more človek biti deležen. Čeprav namreč vzbuja v njem grozo misel, da nebo n-koli ne zaide, vendar dovoljuje svojim očem, da se ozirajo nanj tako dolgo, da zagledajo vrh večnosti. Ta je vedno tako visok, svoboden, z videzom nesmrtnosti, kakor da je ustvarjen iz vseh teh odpi-Jaanih dui. k: so se dvignile iz mrtvih 1-st o v in tete*.
Ob takem dnevu sem v Kensingtonskem parku opazoval posla vi janje dveh ubogih čuš. Sedela sta tesno objeta v mračnem JJBoatanjevem drevoredu visok, krepak moški in biedo Šibko dekle N* č posebnega ni bilo na njih — meški je bil običajen tip trgovca, dekle pa najbrž vzgojiteljica. Sedela sta tako nepremično in govorila tako tiho, da sem malone pozabil na nju,
kajti ob takem dnevu se v človeku ne oglasa preveč zanimanja za bližnjega. Naenkrat sem pa opazil, da sta vs4ala. Napol ju je sakriva] kostanj, čigar široki listi so b li podobni rokam, iztejmien:m proti bledemu solncu. Stala sta blizu skupaj, ne da bi vedela zame. Ko sta se tako gledala, je bilo v njunih očeh nekaj, kar je moralo človeku pretresti srce Nobenega dvoma ni bilo. da umira tam gv.boko v njunih očeh življenje... umira t'ho. kakor ommenelo. listje, kr bo zdai zdai padlo z drevesa. In spoznal sem tako ja^no, kakor da je stopila vsa njuna zgodba živo predme, da je to njuno zadnje srečanie. Xeka usodna sila ju je ločila in čeprav n'ti on. niti r^.a tega nista priznala, sta oba dobro vedela, da se poslavijata za vedno.
— Ali mi boš pisal?
— Ko se vrnem ...? . ..?!!
Toda te besede sta izgovarjala tako. kakor da bi vse besede sveta ne mogle nuditi utehe dvema krvavečima srcema, ki si prizadevata medsebojno tolažiti se. Iz j njunega pogovora je sledilo, da n sta bila I zakonca, toda iz načina, kako sta se dotikala in gledala, je bilo razvidno, da je to posla vi janje dveh. ki sta se ljubila. Zadnji njunj do4Hd in pogledi so bili po!n: strasti in tresljajev življenja. Dekle je imelo na prsih zlat križec in ta čas, ko je fant govoril, so se njeni drobn: prstki poigravali s križcem in ga neprestano obračali, najbrž ne da b; se zavedali, da kaj drže. Dekle je imelo okrog vratu ovit tudi ozek žametast trak n ko se ga je fant nežno dotaknil, so njene kakor cvet lanu blede modre oči od blaženosti potemnele. Obraz, ć n k njemu, z r.-!r*:m: lični-
mi kostmi, v okviru rjavih kodrov, le so rr.-j d "tj pečat, j« spomin.ial na ve-
nečo rožo. Njene roke, ki so božale in ob-
zadevo z oranžado pojasnili tako da je 1 i>La ob roden k a prav za prav kriva le v enem
primeru. »Jas sc zeio trudim da izpoinju-m  vse naredbe  Visokega  komisar.a ta; v i
<aj dneh se je zvrst Ao pri mera otkoli 20 prevodnikov m so naali le to malenkost, za katero sem bila v opraviČ-l ji vi zmoti ker • c nisem vedela za spremembo.« je zatrjevala obt<^ženica. Njen zagovoi se je zdel tem bo.j VtaB^salOteri. ker st ic tudj glede sira izkazalo, da ovadba n: bi'a utemeljena. Obsojena je bita le zaradi one^a primera predrage prodaje oranžade. -n sicer na 7 dni zapora m h*1 !:r denarne kazni. P Laćati mora 1U0 lir r>ovpreenine. Zaradi malenkostnega prestopka pa je sodnik v zvezi z njeno neoporečnostjo izreke! pogojno sodbo za d<*So onega leta.
Gost ;.n: čarka A F. se j s morala zagovarjati rud 7!radi oranža d c in saa Zsnic se je trudil njen z~.; mik, k- ie :mJ tem lažje deio ker sxta bili izpovedi obeh pre-^'ednikoA- zeilo ne&rjturni TaJcc je eden trdil da je s!o za soj Gorgonzola, d t ,:.:t> '<.. ra je bil Ttailprato v bloku Ovadba ic temeljila na iz'a-vi komaj k hi si prispete natakarice, ki je p—; <' .dn'kti izjavi'«,   da pro
daja str no 4 lire 10 dkc. Tudi soočenje mod pričami m prinev'o razč ^čer-ia G'cde -.-a je bi1 zasiV«- izvedenec kavarnar Mafcs rV.i'ničar ki je izia\n1. da jlOBifIfid&m H sira ne kur«i;eio na debelo temveč le sproti ter 2a proda'a io le zato. da foatjC raiši pijejo Ot ie £?ost:1n'čarka prodiia'a po irtvrvedbi rtekesa cfosta sir po 2 Hn aorcrjo kakor je v gcatffaafe navada ni prekoničT'1? maJcsi-mame cene.
Sodnilt   ;e  f?^r:!n;čarko  v šminki  S 2S0. oprostil,   državni   tožilec   pa   je pijavfl . n-/iv.
Ker je bil kunec mladoleten — ta ina razprava
Na zatezno klop srta sedla nato neki državni usi'užhenec in mlad fant Zaradi mla-dtfctaoati »ledoje^a je volivk prog'asii ra/-: pra--o za tajno Slo ie za pr*Ha-o m nakup rža Zin;miva ie aadeva v toi!:ko ker je to/hi polea de'an-ik^ffa stanu po čl   7.. to
rej prekoračenja maJcafemai&c cene faalai rafninali v srn-'^u čl. 6 tudi samo prodajo.
Tigommope  z ržem   je  razen  na nakaznice 9p t n r»re-^^-e;lano.
Pnfv'vfl'cc   ;e   Kil   mtmS pre&ioiJea no obeh čicn'b obsojen na 7 dni zapora in 200 It denarne kazni   BlJadk^otll   kupce na IOO p- (lennme karni. Riž   b;fr> 5,1  jr Jfl ka je aodt've za p1 eni lo v korist Prevo.ia.
Po čem rrodaiaio loj?
\\ .    r. r*omr-0n ka   D.   K    in n'ttpo-
ve |a odeta J. K. tož: državni t<^ži^ec zaradi prtviraae r>nxlaje lo*a ki je rv^ts' HMfalje č-se zev, i "tam maVoTia. Obto#ntct trdi.
da je pocDOĆa^k psođal 5 dcvcmhra lani l BU kg top?|eoega lo?a za tt lir le ic po 3738 lire k tcgpaaa. Očetu pa očita, da j? potrojaJ fagovecaa m tovarnarjem h#d loj po 22 -.lo 24 'ir kilogram, kar \*5e je bilo aMtno v:"*e. kaBsar je AapaSSaii cb'a^t-. cn< doV.r«na cer^a.
ObTa9tn  srr #AiCih ceno za loj Je decembra I040   n »icer *a ''orr'jfcn !oi 24 din J kilogram,  za  sm^rv pa  14  fč>tvc>n.:) do  18 ' i f !v &if) din. Tc cene kaaoeje Mac H;''.- iz-
I (mnftione in so feotej veliaU se v času. ko je b'a iz\-rrena predmetna proda;a od-no-^no ko je ŠKUfodbfUJtam px nujai loj rr-gO> n<~m  in to' Kr uju jenu
K"^ se ie bdtkzf»to, da ie tr^bn za oToči-
! tev 7&*J:.zr\*' t-.;d: kupf,va,ko' lo'a. kateri ie baje r«">mr*čnik rekel, da »čc ne ho ka: pnrv .51 106 cene. Ko r*a a ta nr.ret.ti-1«. je <*od-aft razpravo preložil za 14 dni.
za rodbinske dokla^e
Lji bljjaaa, 10. oaarc 1 Vlaoki BOmlsar za Ljub'jans1<o r-- krajino je glade na sivojo naredbo o posimanju j poaofcnc blagajne za izp'ačevanje rodbinskih I dokiad    in    glede   na   predloge prizadetih ; ustanov imenovali nas»lednji odbor za rod-binoke   dekade:   dr. ini. Viktor Ma&era. ; adposlanoc   \TLsokega   komisarja   (predseu j nik); dr. inž. Peter Carra predstavnik Na J rodne fašistične ?tranke: cav. uff. rag. Fr ' Gras*-?a.   predstavni!:   rflđvncca   računov od-stva ViaoiDagl komisiariata; inž. Evgen Ba raga   predstavnik Inspekcije dela:  cav dr. Si K-j   Marcnoaont,   s»troko*vnjak Vi&okega komisariata pri Pokrajinski zavezi delodajaJ-cev; n irodnj svetnik  Elija Vagliano. strokovni k   V m kega  komisariata   pri Pokra-» iinski delavski  zvezi;  Ka*rel   Potočnik, za- L j stop nik   stanovske   organizacije dedodajal-; cev; Jurij Stanko zastonnik stanon^ke orga-nizaciie delavcev; dr  Mnico Kuhelj. ravnatelj Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokra ime.
Po 61. 19. naredbe o dopoflrifaUl doTočbah k ustanon-it\i posebne blagajne za izplače-vanje rodbinskih doklad je naloga tega od-
jem rt; e njegove rame. niao mogle mirovati, kakor tudi ne njen cepetajoči glas z nekoliko tttjm prizvokom. A obraz tega krepkega moža — ta pogled je vplival name Še posebno čudno — se je zvijal v krčevitih tresljajih kakor da hočejo vsi skupni spomini prodreti slabo krinko njegovega obraza.
To je moralo bfti nekaj zares modnega, da ju je ločilo, ko je njuno čustvo tapro živo plapolalo. Ali pa je bila to zopet ena t.ist.h Imlfurtiiltl epizod, ko se je kruta povezanost imena :n denarja vrinila v njuno ljubezen?
Težko je b"1o prerod iti. katera bol se je bolj odražala na njunih tako blizu skupaj drgetajočih obrazih. Dali pomilovanje samega sebe ali sočutje s srcem drugega, ki mora ostat; zapuščeno in oropano svojega skromnega deleža na nesmrtnosti.
Potem sta se pa objela, ne da bi se bila ozrla, deli ju kdo opazuje- Vedela sta, da bi tega ne bila mogla storiti na ulici ali na kolodvoru, toda tu, v senci dreves, ki so tako dobro poznala poslavljanje zaljubljencev, tu sta pač lahko še enkrat poskusila pozabiti na svojo bridkost, ne da bi ju opazoval kdo drugi razen brezbrižnega tujca z lovskim psom, ki je sledil s svojim dolgim, črn m gobcem po suhem listju.
Naj bo njuna zgodba kakršna koli — morda čisto vsakdanja in brezpomembna v očeh umiranja — sta bila simbol tega je-?er. kega dne. pod dotikom smrti, ko se je zdelo, da se vse stvar; ljubijo in vendar so zgubija.e ljubezen in izs^njale v ničevost. V tem parku ni dveh kipov na enem podstavku, podobnih nesrečnima zaljubljencema, ki sta še zadnjič poskušala, tesno objeta, zlomit; okove smrti v ječ; svojih združenih usten.
Ko je pa b lo poljuba konec, kaj potem?
bora: 1) da nadzoruje posebno blagajno aa izplačevanje rodbmsicih doklad:   2) da pregleda letni poNlovni uspeh in predlaga Visokemu komisarju, za kaj naj se namenijo razpoložljivi  presežki; 3) da podaja pred loge o splošnih vprašanjih, tičočih se rodbinskih doklad in o m h razjarjen ju na dru g« skupine dc'ojem-alcev; 4) da r\;.:a ? mm nje o nesog'asjih  ki bi na*-ta'a pri uporab ljanju   predpisov   o   rodbn-<k h dokladah: S da •oiloča o prtv,'bah glede pr^p~ vk<>. in doklad. -
Rok za osebne izkaznice podaljšan
Ljubljana, 10. marca Visoki komisariat obvešča:
Rok, v katerem morajo občine ukreniti vse potrebno En  izdajo osebnih izkaznic osebam, ki «<» omenjene v odredbi tftaokega Komisarja z dne 24. januarja t. 1. štev. 7, j je podaljšan do 20. t. m.
Enoten obed v gostinskih obratih
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. okata z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. glede na svoje naredbe z dne 7. oktobra !94l-XiX št. 124. z dne 29. oktobra 1941-XX št. 14C in z dne 15. decembra 1941-XX št. 177 in
smatrajoč za umestno spremeniti dosle:
eliavno ureditev porabe živil: Čl   I. V gostinskih obratih se uvaja eno-ni obed za večer i o ob sobotah ter za ko silo n večerjo ob nedeljah. CL 2. Enotni obed le sestavljen takole a)  testenine  v  juh;  ali  sn.me.  b) obrok so&ivja ali zeleniave. c) obrok sadja, pri čemer  je  izključena  postrežba  z mesom kakršne koli vrste in priredbe,, z ribami 7 laici ali s sirom.
Cl. 3  Razveljavlja se točka e) člena 3 naredbe 1 dne 7. oktobra 1941-XIX Št. 124 o prepovedi nddaiati ob sobotah, nedeljah
in ponedelik'h juhe s iestaninami ali ri-7.em ali z drugimi racionirar.'mi živili za ca kuho.
Čl. 4 Conp za obede iz naredbe 7 dne 29. oktobra 1941-XX št. 140 se znižuleio sorazmerno z manišo vrodliostjo obroka iz točke b) srorriega člona 2.. kolikor se na-našaio na ied s prilogo iz čip^a 2. naredbe z d^e 7   oktobra 1941-XTX št. 124
Ć1. 8 ft n 1 naredbe z dne 15 decembra 1911-XX št 177 3e apreminja takole:
Mofo ?mp prodajati ob naslednjih dnevih: cb sobotah in nedeljah: goveje meaO (vštov^j trlrC^e); ob ponedeljkih, torkih -?red.ah tu četrtkih: crnatl prekajeno svinjsko meso. tlačenke in klobase vobče. konjsko meso m perutnina; ob torkih: svež«
svinjske  meso   ov^je  in   kozjp   meso; ob vsoh dneh v tednu: drobovie. kunčje meso dlakflSta  m  pernata divjačina.
BI 6 Prvi oHsta- ek Člena 4. naredbe z dne 15 mecembra 1941-XX št. 177 se spreminja takole;
Restavracije, proetltnc in krčme in drugi gostinski obrati smeio oddaatl jedila priora vi;ena a mesom   samo ob dneh iz jror-
nje<ra člen^ 5. ko je dovoljena prodaja take vrste mesa Izvz?m81 pri večerjali ob sobotah ter pri kosilu in večerji ob nedeljah, za kn*er<- le pr predpisih Člen?* 2 te naredne prepovedan r postrežha z me som kakršna koli vrste in priredbe. Cl. 7. Vse tej nr.redni nasprotujoče ali 1
no ne združljive določbe se razvel;avija;)o Cl.   8   Za   kršitve določh  te  naredbe se kaTmnjejo. če nI dej.^nle huje kaznivo, prodajalec in  kunec, kakor  tudi obratovale"
pfoattnafcegji  obrata in post upravno po
poaek*iom postopku določenem v naredbi z dne 26 fanoarfo l9t2-XX št. 8. v denarju rvi 100 l;r do 1000 Ur. v hujših primerih pa z MapOIM— do dveh mesecev Pole? fe«ra se lahko odredi tudi začasni ali trajni Ođ* vnaaa  obrtne pravice.
č\. 9. Ta naredba stopi v veljavo dne 14. • area i942-xx.
Ljubljana. 5 marca 1942-XX.
Visoki komisar Emillo Grazloli
Radio Lfvbllana
SREDA. 11. MARCA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pestra glasba, v odmoru napove časa. S 15: Poročila v ltalljanSčlnl. 12.15: Klavirski dno Seifert-Demšar. 12.40: Orkester pod vodstvom Angela De An^ellsa. 13.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Romunije Glavnesra stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Adamičev mali orkester 13 30: Pestra glasba. 14.: Poročila v Italijanščini. 14.15: Komorni zbor pod vol-stvom D M Sljanca. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violončelista Čcn-de eedlbauerja, pri klavirju Marijan L'pov-šek. 17.45: Simfonična glasba. 19.: Tečaj italijanščine poučuje prof dr. Stanko Le-ben. 1930: Poročila v slovenščini. 19.43: Romance ln melodije. 20.: Napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Orkestralna in vokalna glasba pod vodstvom PetraIla. 2120: Predavanje v slovenščini 21 30: Godalni orkester pod vodstvom Marina. 22.10: Koncert pianistke Giannlne 1 Rota. 22.45:  Poročila v italijanščini.
KOLEDAR
Danes; Torek: 10. marca: 40 mu čer. cev: Mak arij.
današnji1: rmitrprTvr;
Kino Mutiea:  Neopravičena ura. Kino  1'nion:  Oar .arene.
Ilaz^tuva mojstra Fr. Kralja In generacij* najmlajših v galeriji Obarana] na Go-sposvetski cesti.
K\E LEKARNE Dama: Kr. SuSnlk. Marijin trs: 5, Ktiralt, Gosposvetska cesta 10,  Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Ali bosta imela dovolj poguma, da pojdeta vsak svojo pot potem, ko sta pustila svoj! srci viseti v zraku v okviru orumenelih. odpadajočih listov?
Nista našla v seb: tega poguma! Stopala sta skupaj :n ni^ta se več držala za roke. On se ie delal brezbrižnega, dekle je pa neprestano plakalo. Cim bolj sta se bližala izhodu, tem počasnejši so postajali njun: Itorakl dokler n:<rfn T^tnsr'fa ns»Tka :n co ustavila na robu hodnika. In kakor da sta res postila svoji, v eno spojeni srci v zraku parka, da bi tam neprestano blodili pod drevesi, sta se komaj dotaknila druc drugega, pač sta se pa zelo dolgo in otožno gledala, preden sta šla vsak sebi.
Nebo se je izpremenilo. Bilo je še vedno visoko, toda postalo je bilo sivkasto kakor krila goiobice. Bilo je brez solnca. kakor da je zlito z neprelith solz. Rahel vetrič je zapihal in ko je padel na tla list, ga je dvignil, obrnil, se poigral z njim v zraku in ga zopet izpust-1, da je padel nazaj V tem vetru so ljudje hiteli kakor da jim sporoča nekaj, česar niso hoteli vedeti. Jate po vejah skakljajočih ptic so nekam utihnile. Človek ni mogel reči, dali so srečne.
V kostanjevem drevoredu sem skuša' najti kraj, kjer sta se bili te dve srci razšli. Veter ga je bil zavel. Bil se je izgubiš v praznino sivega zraka. A čeprav nisem mogel vedet-, sem vendar vedel, da je tu ta poljub pritisnjen za vedno na bledr solnčno svetlobo. Oziral sem se po njem hrepenel sem po njegovi toploti tistega dne, ki je bi! kakor dan smrti velike lju-boiezni. Toda nisem ga mogel najti in vračal sem se počasi domov, dočim so okro? mene umirale hladne vonjave in šelest, k ga je dvigal moj lovski pes, plazeč se tik za menoj.
1 I 1 1 m II    ^ 1 a. m i, ■—
i     CdoK Planlssšsk
Ljubljana, 10. marca. Skoro nI mogoče verjeti: dr Odon Pla-ninšek mrtev? Človek, ki ie bilo v n;em toliko življenja in si ga ?e ni bilo mogoče drusrače predstavljati kakor delovnega, veselega in živahnega, je nenndoma omahn-l? Težko je verjeti in vendar je bolestna novica resnična. Star komaj 38 let je v nedeljo za vedno zatisnil svoje oči.
Pokoini je bil znan kliub svoji mladosti daleč preko ožiih meja svojega poklicnega in družabnega dela. In mirno moremo trditi, da pokojnik kljub tako širokemu znanju ni imel med nami resnega nasprotnika. Saj je vsakega s svojim osvajajocim n^topom in s svojo pre*-pričliivo besecV ' 'ro razorožil in izgladili vsako bodečo o nosovora. ki bi morda mogla zagTeniti odnose med njfm ln njegovim  prijateljem, znancem ali sobesed-
nikom.
Mlad je umrl dr. Odon Plnmnšek. njegove sasluša pa so že znntne. Poklicno se je po dovrši t vl pravnih študijev v Ljubljani posvetil najprej odvetništvu in bil je nekaj časa pripravnik v Ormožu Kmalu pa je prestopil v sodno službo in iz Maribora ga je službena pot rodila v Smer*erevsko Palanko in v Kozje. Po ustanovitvi okrožnega sodišča v Murski   Soboti   ie   bil   imenovan   za sodnika
tega okrožnega sodišča.
Vel'k sloves In sno.^ovnnte si je dr. Odon Plnninšek pridobil zlasti med športniki in znan je bil v športnem svetu vse bivše Jugoslavije Trredno agilen in navdušen za športno mladino se je že kmalu uveljavlja] v sportu. NnjvcČie 7-Khir»e si je pridobil kot sodelavec ISSK Maribora, katerega soustanovitelj in dolgoletni tajnik je bil pokoinf z vsem srcem in silami. Njegovo delo pa ni bilo ozko^rčno in s svojega odgovornega mesta je Izredno ve-lUco storil za ves sport na Staierskem. Njegovi vplivi so segali celo v Prekmur-je. k;er se je prav tedaj začel v okviru SK Mure razvijati športni pokret. Uspehi so mu prinesli še odirovomeiše do^žno«=ti in kmalu 1e v Mariboru vodil međklubsld spor+ni odbor, sodeloval je v Ljubljanski športni podzvezi, kot sodnik pa je bil 1 svojo piščalko priljubljen povsod.
V zadnjem času se je dr. Odon Pl.am'n-Šek   že   počasi   umikal  iz vrst aktivnih
športnikov in se vedno intenzivnejše posvečal svojemu poklicu. Toda športnikdv ni pozabil in njibovo delo je budno spremljal. Veselil se je vsakega napredka, vsake zmage, navduševal jih je pri vsaki te-žavnejši oviri.
Dr Odon Planinšek zapušča širok krog prijateljev in znancev, ki ga bodo ohranili  v najlepšem  spominu.  Njegova pre-
rana smrt jih je presenetila in prizadela, da bodo težko občutili izgubo. Pokoj njegovi duši. nieeovim hudn nrizadetim svojcem pa naše iskreno sožalie.
Pogreb pokojnega dr. Odona Planinska bo jutri ob 4 popoldne iz kanelice Sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Naše «leđ@!išče
DRAMA
Torek,  10. marca ob 17.30: Rokovnlači-
Red Torek, Sreda. 11. marca ob 17.30: Voda. Red A. Četrtek, 12. marca ob 17.30: Človek, ki je
videl smrt. Red B. Abonenti reda Torek bodo imeli d revi ob 17.30 uri uprizoritev Govekarjeve ljudje Igre »Rokovnjači«. Delo obsega osem slik, ki slikajo usodo rokovnjaškega poglavarja Nandeta in njegove tolpe. Dejanje se godi leta 1810., v Kajnniku in njegovi okolici. Razbojniška tolpa je pejela naziv ^Rokovnjači« iz ljudskih ust, ki je verovalo, da nosi vsak Rokovnjač v malhi opaljeno otroško roko, s pomočjo katere se lahko napravi nevidnega. Igrali bodo: Nandeta-Gregorin, v ostalih vlogah: Jan, Košuta, Cesar, M. Boltarjeva, Drenovec, j. Kovic, Simeičeva, Marija Vera Gale. Pe-ček, Starčeva, Plut, Bresigar, Bratina, Košić, Raztresen. Orel, RaJcarjeva VI. Skr-binšek, Milan Skrbinšek, Lipah, Kralj. Na-krst, Presetnk, Potokar, Raztresen, Nada Stritarjeva, J. Bol tar jeva. Režiser prof. Sest. Scenska glasba: Viktor Parma.
OPERA
Torek, 10. marca ob 17. uri: Sv. Anton,
vseh zaljubljenih patron. Red B. Sreda, 11. marca ob 17. uri: Don pasquale.
Red Sreda.
Beneievo opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« bodo peli dre vi ob 17.
uri za red B. Delo ima tri dejanja. Bese-iilo sta napisala Armand in Bakla. V operi nastopajo: Zupan Matije - Zupan, Lenka njegova   hči - Barbičeva,    Hela Fleldova, nrJjonarka - Japljeva,   Tino   Klement, tenor - B. Sancin, Riba, reporter - M. Sancin, Pavel Tome - Janko, Maruša - Poli če va. 00-anski stražnik - Rus, godec - Simončič. Di-igent Rado Simoniti, koreograf ini. Golo-•n.
Abonenti reda Sreda bodo imeli v sredo jb 17. uri predstavo Donizettijeve komi "ne »pere »Don Pasquale« v sledeči zasedbi: i?asqua!e - Betetto. Malatesta - Janko, Er-lesto - Sla loljev. Norina - Mlejnikova. (Ker e Ivančičeva težko obolela, je prevzela njeno partijo Norine Mlejnikova, ki jo je oela tudi že na premeri), notar - Jelnikar. Dirigent Anton Neffat, režiser Robert Primožič, inacenator Inž. Fraaz.
8^      7 »SLOVENSKI N A R O D«.torek 10 marca 1942->:X Stran S
r m sanacijska dela
Lanska asauacijska dela v naših krajih — Končana dela — Načrti asanacij
Naš;
Ljubljana, 10. marca dravsrtvtna organizacija lahko •
ponosom pjrtaže tudj na opravljeno delo, ki spada me a sanitarno laaaaalM naioge. Tehn.čJio — stavbna, voCovoona ilo.
— za ^.eo.j^anje spiooruh zdravstvena« Vamar, ..t, W0 o.iu pn rms poaeboo
ajotrdblla, k^^:. pcuezc^Ai kraji so bili marsJije Se ze:o zanemarjeni. Posebno au mn^g; fcnjj f lobro, zdravo pitno
vocio. Aaaoac&j* pa žalne > a jo posebno rnno-£J Ste .n uspešno de.o rfe mogoče
Ce je or^_....... emeijtitOt s.roKopoiezno
in :z\ po dobro premišoenem pro-
S*.....        Dokler n....,       .men lii*; eniiveg*
»voda, »o b.La sanitarno tehn.čna dela v
n^..... _   iiučajna in ne v okviru
veLkega  pr smotrmh asanaeij^^ih
če. . . . Sanitarno tehnične na-
loge so bUc poverjene m^enjerjem, zapo-
sle-r..::; drtavnifej  :n samoupravnih ten-
ničnih uiau.h. S tem m rečeno, da delo ni
bilo izročeno strokovnjakom, pač pa hočemo naglas:t., da »o bile te naloge tehničnim oradom po-traaske ali no vsaj naj-Važi ićene v  program   vseh teh-
ničnih deL
Sodelovanje zdravstvenikov s tenn.ki
t(o je začel delo v a u rl.g.enski zavod, je prevzei tuai sanitarno tehnične naloge. Razum j. v o je, aa pn tem deiu morajo če.u..,'. tehnld z zdravstvenimi delavci, zato je HZ potrebovci tudi tehnično usposobljeno j^i-uje. z bnrvmkj se ne morejo c-_, medalj pcmurfj ter sodelovanja tehnikov pr, ^sanacijskih de-:h za zatiranje na-2ez.;.v:h bo.c<n n ciu^.h podobnih. Zato je HZ ,. ._onj oddelek, ki ga
zdaj imenuje dtano tehnični. Vendar se je pa zavod pečal z asanacijskimi deti že pred u •   ;o san.lamo tehničnega
odut^^a.   Prvo   njegovo  asanacijsko   dei o
je biio v Lui Kjer so se prejšnje čase
pojavljala obolenja za legarjem. V vs; so sezuda-: lep z,.rc\ stveni dom, ki služi večji okolici. V programu asanacije vas: je bila tudi zdravstvena ureditev hii. kanalizacija, ureditev gnojišč, greznic, stranišč in javnega vodnjaka. Vas je pa dob.la tudi vodovod. : no tehnični oddelek je pa
začel de.ovatj ob koncu leta 1927., ko je bil nameščen inženjer. Oddelek se je iz-jcval počasi, ker je primanjkovalo kredita kakor tudi za vse drugo zdravstveno da Mfl leta 1933. je imel oddelek nekoliko več osebja, da je lahko začel delati v večjem obsegu.
Načrti za asanacijska dela
Lan; prve mesece je oddelek izdelal načrte za naslednja asanacijska dela: za rekonstrukcijo vodovodov na Raki ln Stari
Loki in za vodovod v Moravčah in Klancu; za javno kapnico v Tolčanah v občln;
Zagradec v novomeškem okraju; za asanacij o Ln zajetje studence v Polju, v Rov"§cx» (občina S c pri Krškem) in v Skoci-
janu; za asanacijo Bruhanje vasj (občina Videm-Dobrepoij*) in za javno kopališče v Šolskem poslopju v Kompoljah (občina Videm-Dobrepolje).
Nekatera začeta dela
Lani prva mesece so b le v delu naslednje
asanacije-  vodovod za Kropo, Karano g o— '
r.co in Dobravo, prva etapa. Zasebni Interesenti so za to delo prispevali 41.989 din. — V Ceinjicah. v obč.ru Zagradec v novomeškem okraju je b.ia v deiu asa na -c ,a ka zajetje studencev. Prav tako v Moravčah, obč. Sv. Križ, v RovUču (občina eneo, v Skocijanu m St. Ruperra. Asa-nira.i so se javni vodnjak v Bučki gori in končana je b;ia a^anacija studenca v Cesnjicah. Za dela v Rovšču so porabili 7836 sat, v št Rupertu 7324, v Cešnjie^.n 3272. za nabavo vodovodnih cevi in stavbnega gradiva za vodovod pri Sv. Križu so Izdali skupno 40345 din in za priključe* črpalke pr. vodnjaku v Artičah na električno omrežje 2.448 din
Številne asanacije v  Ljubljanski pokrajini
Po aprilu je oddelek izdelal Številne naći e u\ ;nna~d asanac.jska dela v poKra-pmL Nekatera teh dei so še posebno pomembna za izboljšanje zdravstvenih razmer na  našem  podeže.ju.   Veliko skrb so
posvečali zlasti pre^rbi podeželsk h krajev z zdravo vodo. Tako so izdelal; načrt za čistilno napravo novomeškega vodovoda in glavni načrt za njegovo celotno rekonstrukcijo. V načrtu je tudi rekonstrukcija kočevskega vodovoda. Izdelan je bil načrt za reko: . n n štud:;a za skupinski vodovod Rakitnica—Kočevje— okolica Prav tako bo treba izboljšati Ci-nomeljski vodovod in v ta namen so Izdelali proračun za ojačenje in vodovodno čistilno napravo. Narejen je tudi načrt za
dovod vode v črnomeljskj zdravstveni dom. Pripravljen je načrt za kapnico pri zdravstvenem domu v Žužemberku. V delu je še več načrtov Tako pripravljajo načrt za škocijanski vodovod, nekončan je načrt za vodovod v Moravčah—Klancu—Sv. Križu (Ijubijansk. okraj), skupinski vodovod oi naj dobili^ Stična. Trebnje in Dobrnič; pripravljajo tudi načrt za rekonstrukcijo logaškega vodovoda. Dela za preskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo so tudi priprave za začasno ureditev sterilizacije vode pri vodovodih v Novem mestu n Kočevju ter za končno ured: te v sterilizacije vode pri šentviškem vodovoru pn Stični..
Razni načrti
Med številnimi lani izdelanim^ načrt: je treba omeniti še naslednje. Izdelali so n*»-črt za adapticajo bakteriološkega oddelKa v Novem mestu, skico za gospodarsko poslopje poč.triike kolonije na Rakitni in za preureditev občinskega poslopja v St. Viau pri Stični v zdravstveni dom. — Iz lani
c>pra%-Ijenega dela sanitarno tehničnega oddelka   je   torej   razvidno,   da   so povećali
pozornost vsem vr>!am asanacljsk.h de* na deželi, predvsem so pa skrbeli, da bi
biio prebivalstvo preskrbljeno z zdravo pitno vodo. To je razvidno tudi iz dela. opravljenega na terenu. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da so posvečalj veliko pozornost asanacijskim delom na Dolenjskem, kjer so najbolj potrebna.
Dela na terenu
Lani so trasirali skupinski vodovod Stična— Trebnje— Dobrnič in vodovod Moravče—Klanec—Sv. KrZ. Opravi1; 50 meritve za vodovod v Logatcu, potrebne z*
izdelavo načrta rekonstrukcije, i . Jan so številne podeželske vodovode: v Kočevju, Gaberju, Gorenjem Suhadolu, Metliki, Zabočevu. Niževcu, Brezovici in drugje. Sanitarno tehmčn. oddelek je sodeloval pn komisijskem pregledu studencev za ?kupinsko vodovodno preskrbo Bele Krajine in v komisiji za vodovodna dela v Suhi Kraj ni.
Lani končana iteiu
Lani je bilo sezidano gospodarsko poslopje pri počitniškem domu na Rakitni. Končana so bila stavbna dela pri zdravstve-i  nem  domu  v  Žužemberku.   Adaptrani so
I bili prostori za   bakteriološki  oddelek v j Novem mestu. Končana je bila prezidava javnega  kopališča v Met.iki.  Začasno ;e J morala   biti   ustavljena   zidava zdravstvt
i nega  doma  v  Črnomlju.  Stavba  je bita
sez,dana do pritlič;a. zbetonirana je bila i že železobeton-ka stropna plošča nad pri-
j zemljem. Končano je biio delo za zajetje . studencev v Moravčah in v Skocijanu. go-
i tovo na §e n: delo za zajetje studenca v St. Rupertu.
Stroški za posamezna dela
Skupno so lani porabili do aprila 117.722
d:n za asanacijska dela, od srede aprila do konra leta pa 222.853 lir. Največ so porabili za zidanje gospodarskega poslopja pri poč tniškem domu na Rakitni, in sicer skupno 90.053 lir. Na državna sredstva odpade 23.789. na prispevek iz sklada za zdravstveno zaščito učencev pa  66.264 lir.
Precej izdatkov je bilo tudi za stavbna dela pri zdravstvenem domu v Žužemberku. Prispevek iz državnih sredstev je znašal 37.896 l.r, iz pokrajinskih 23.577 in zasebni interesenti so prispevali 25.295. Za preureditvena dela je znašal državni prispevek 15.705 lir. Približno enaka vsota je bila izdana :z državnih sredstev za zdravstven; dom v Črnomlju, in sicer 15.206 lir. Za zajetje studenca v Moravčah so porabili skupaj 11.312 lir. ;n sicer je bil državni pr spevek največji, ker so zasebni interesenti prispevali le 158 lir. Več so pa i lactinfi 1 prispevali za zajetje studenca v Skocijanu. 1079 lir. iz državn h sredstev je pa znalal prispevek 1953 lir. tako oa so znašali skupni izdatki 3032 lir. Manjši s+roški so še bOj za zajetje studenca v Št. Ri'pertu. in s-cer so prispevali samo obniki 2835 lir. Iz državnih sredstev so še končno porabi?] 4">5 lir za adaptacije poslopij HZ v Ljtiblirni.
Od sk-ipnih izđatJKOV odpade do aprila na državne prispevke 21 232 din. na banovinske 47.535 in zasebnh interesentov ajjajs din. Od aprila do konca leta pa oo-
'e na državne prispevke 106.198 lir, na pok: ~; "^ke  23 577.   sklada   za zdravstveno
zaščito učencev 66.264 in zasebnikov 26.8U
lir.
Asanacijska dela so b;la lani nekoliko ovirana zaradi težavnih nabav gradiva in naraščanja stavbnih cen. Zaradi tega so
morali pogosto predelovati proračune m načrte, podjetn ki pa niso mogli vselej Izpolniti prevzetih obvez. Kljub vsemu smo
pa lahko zadovoljni tudi z delom tega od-đelka, V prmeri z delom v miru je bilo
lani celo opravljenega mnogo dela.
DNEVNE VESTI
— OrK! ' i» votle v kruhu. Ministrstvo za
kmetilstv in srozdove jc preciziralo, kakor objavlja ' Eco di Roma«, da znaša za krušne ob like v trži od 200 do 300 gramov od-stoteit vodo 30 „. kar je srednja količina med odstotki za oblike v teži od 100 do 200 in 300 dn 400 gramov.
— 'i' -ki In finančni uspehi ItaJi-jan<ške trv. I a;ike v protokh-m letu. Italijanska trgovska banka (>Banca Com-merciale Italir.na«) je zaJtljučila lansko poslovno dobn z znatnim dobičkom 36.9 milijona lir. Od tega prejmejo delničarji 4»/o diviil en Id.  5  milijonov  je  namenjenih za
uradne rezervno sklade, ostanek pa je bil
rrenesen v novo poslovno dobo.
— N« > rm Hiik« jV zadostovala* Neka mladenka v Desiu je nedavno navezala plan atflta z vojakom, ki je sedaj v Tripolitaniji. Ko pa mu jc pretekli mesec hotela odgovoriti na njegovo pismo, je bila v veliki zadregi, ker je ugotovila, da je izcrubila mislov svojega dopisovalca. Spomnila se e samo njegovega krstnega imena ln jteviike vojaške pošte. V glavo ji je šinila rešilna misel. Imela je njegovo sliko, pripela jo je na ovoj pisma ter pripisala krstno ime in številko vojaške poŠte, zaupajoč v iznajdl ivoet poštarjev v severni Afriki. Zaupanje je nI prevaralo, kajti že v potek je prejela odgovor ln sporočil \ da y nenavadno pismo prišlo v prave roke.
— 500 lir gi<7-a rcnt^lmov nedovoljenega dobička. 471etna trgovka Car-melina Buzzieva iz Piana Porlezze je prodala kg marmelade za 55 cerjtesimov dražje kot ;e bila maksimirana cena. Pred sodiščem v Comu je bila obsojena zaradi tega na 500 lir gkbe.
— Iz »#JtaBea*gai li*ta«. >Službeni Hat za Ljubljansko pokrajino« št. 19. z dne 7. marca 19i2-XX. objavlja zakon z dne 29. decembra 1941-XX St. 1641. — uzakonitev kr. ukaza z dne 3. septembra 1041-XIX. št. 8S2. o prepao U odavojitve ln izvoza platine, zle ta, srebra, biserov ta drugih kamnov, nar^db! Visokepra Komisarja o uvedbi enetnega ob^da po g-o^tinskih obratih in ureditvi pt ln potrošn e mesa ter sprenembf območia nekaterih zdravstvenih ob**in in odločbo Visokesra Komisarja o imenovanju članov odbora za rodbinske doklade.
— Nem-;ki op*;ui*i iz Ljubljane. Za preselitev v N !fl c 'i na podlaFl italijansko nemškega sporazuma z dne 20. oktobra 1941-XIX. B" *-lr*chmidt Avgusta por. Istemt^ch. Junran Rudlf, skerjanc Alojzija pnr. Jurmann in nun sin Karel, Bemot Friderik. Janeseh Raimond. Mar-chart HenrU D*aotef AJojtlja por. Mar-Chart. K°bt F ' - k SrhumI Alfred. Fa-les*hin! - - • ira. Chlodl Adolf, Prem m Ara por. Chiodi ter njuni otroci Veror.ikr. Petar, Ana in Erika, Fritscb Ivanka Poehlncrer Justina Samar Teodor Majetl^cb Snmar Greti. S»mar Franc atmH-Usm MarHa por. Samar ter njuna otroka - k in Robert. StrugelJ Anton. Vidmar Katarina por. Strugelj ter
d una nroka Angela in Sonja. Maspln Franc, Ladicha Marija por. Jakopin m njuna hči Margareta.
— Razvoj dohodkov I tal' janskog-a kmetijstva. Delo Vlade v korist kmet jstva je bilo usmerjeno po različnih poteh, ki so pa vse stremele k dvema smotroma: k dvigu proizvodnje :n zboljšanju gospodarskih
pogojev kmečkega prebivalstva. Najnovejši uspeh tega dela. katerega osnova jo politika cen in oddaj, se kažejo, kakor poroča Agit, v zviševanju dohodkov kmetijstva od L 1933. naprej do rianes. Zidevni indetksd. ki jih objavlja Osre«lnj:  zavo-i za
statistiko v statističnih   priročnikih, so
izredno pomembni. Indeks (osnova 1. 1909 = 100) Lrgrsvske vrednosti kmetijske proizvodnje,   izračunan   na   osnovi    pri le lan.'h
koUčin cen veljavnih v kampanji, ki je sledila posameznim let nam, se je od 1. 1933.. ko je padel na 286.8, vedno dvigal in je 1. 1938. dosegel že 522.9. Za sledeče kampanje, ki nam o njih še manjkajo podrobni podatki, je nedvomno, da se je indeks Se naprej dvigal tako glede na cene kakor glede na k o L: čine. Seveda sa so v tem razlobju tudč cene proizvajaln h ■Urlale* drgnile. V splošnem pa je mogoče trditi, da so se gospodarski pogoji kmeOk^a prebivalstva izdatno izboljšali.
— Uporabljanje tovorn.h avtomobilov z nosilnostjo manj kot 12 stotov. >Eco di Roma* rx>roča iz Rome: V Italiji je bila do konca tekočega meseca podaljšana veljavnost dovoljenj in posebnih izkaznic za vožnje z avtomobili. Ta ukrep pa se nc tiče tovornih avtomobilov z nor-» Tnnstjo vključno 12 stotov, za katere ostane v veljavi prepoved uporabljanja uveljavljena s 1. januarjem,
— Dva mlada begunca na poti v Libijo.
Dva loletna dečka iz okolice Barija sta pretekli teden pobegnila od doma s pustolovsko rornan t čjiimi nam eni. V velik ra navdušenju za svojo domovino sta s skromno prtljago iospela do NapoUja, kjer sta skušala najti priložnost za vkrcanje na ladjo, namenjeno v Tripoktanijo. Leteča policija, opozorjena na dečka z brr/Oavko iz Barija, pa je p rek in la potovanje deCk -. in ju \T-nila domov.
— Bivši kolesarski prvak Gtusrppe Olmo okraden. V kratkem razdobju beleži kronika že tretjo Latv.no na škodo spai 1ji kov. Za boksarjem Camero, torinskimi nogometaši so poselili ne vabi jeni gostje seuaj bivšega kolesarskega prvaka Oima. Olmo je pred kratkim otvoril v Geno\-< tovarno kole«. V četrtek ponoči pa so vdrli v njegovo trgovino neznani tatovi in mu odpeljali štiri nova kolesa v vrednosti S000 I r. Olmo je brž sedel na svoje dirkalno kolo in Sel prijavit tatvino na Kvesturo. Trenutna neopreznost pa mu je povzročila novo škodo. Kolo. Id ga je za hip pusti b:ez nadzorstva pred Kvesturo. mu je nek i o ukradel.
— Za nabiralno akcf jo medicinske klinike v Ljubljani so darovali: g. dr N. N., Ljubljana 10.000 lir; g. Leopold pav! č, trgovec v Ljubljani en električni aparat za čiščenje parketa in 1 električni aparat za
Predstave  ot   delavnikfh  ob  16 ln is.15   ob  neaeljah in praznikih ot 10 30  14.30. 16 30 in 18.30
KINO MATICA • TLLLFON 22-41
Njjholt prilj'jhl'ma igralca Kiida Valit in Aom.eu Navzari v odlični romantični komed.ji:
Neopravičena ura
«vINO   IMON    •    TELEFON 22-21
Film velikih atrakcij! Film iz irvrjearjaj cirkuških artistov
čar arene
Jnrti de l>anda, Germana Paoiieti, M. Mercader
KL\0  SLOGA  •  TELEFON 27-30
!>oii\!ij:t časnikarja v norišnici v rmireui jločinct-n
Skrivnostno odkritje
Po  rontaan   ! J-.ir-.\  Pne.  v  glavni   vlogi Pau! \Vecener
Flm napelejš' od uFrankeasteina«
aaaaBMaauaBBBBaaaaHBjBaaaj
enje preprog in prahu.    Obema daro-^ma se Interna klinika najtopleje za-juje.   Pre Istojnidtvo medicinske ki ni-ke v Ljubljani.
— Italijansko zalo^niSko deloA-anje za tujino ie v 1. 1941. znatno napredovalo v primeri s prejšnjimi leti, kljub rajnim tež-ko^am zaradi vojne. V tuje jez ke je bilo preveine h 223  italijansk-h  del  s skupno
4 zvezkov. Od teh je 118 leposlovnih, kritičnih in gledaliških del. Ostala so pa pravna, zgodovjiska. zamljepisna in vojaška leJa. Največ prevodov je b lo v nemški, španski, madžarski, čeaki. rumunski, švedski, japonski, finski in portugraLki jezil:. Leta 1310. je bilo prevedenih 186 knjig s skupno 231 zvezki. Obveze v prvem dvo-rr.esecju leta 1942. kažejo še večji napredek v tem. pogledu in to, da se italijanska pro-lavodnja in kultura uveljavljata in r&ža.r-jata čedalje bolj v tujini.
— Operno gostovanje Zagreb-Dunaj. Zagrebška državna opera bo Se ta mesec gostovala pod vodstvom svojega prvega di-r^-enta Lovia Matač ča na Dunaj . kjer
vprizori dve najpomembnejši hr\atski narodni operi Zajčevo >Zrinjski« in Gotovce vo Ero z onega sveta . Balet dunajske državne opere bo pa gostoval v Zagrebu, kjer nastopi v najnovejšem delu VVeanerja Egka.
— Nesreče. Jakob Eorle, 381etni hlapec z Ambroževega trga, je padel včeraj z voza pod kolesa. Kolo mu je šlo čez desno nogo in mu jo nalomilo. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico. — V bolnišnico so bili sprejeti še naslednji ponesrečenci: Enoletni sin postnega sluge iz Stepanje vasi je padel doma s stola in si poškodoval delnico • — Fr S*ele. 121etni sin posestnika iz Crne va«:. je pidel z drevesa kj si zlomil levo nogo. — Vida Prinč'č. I21etna hč; mastnega delavca iz Ljubljane, ie pad^a na cesti in se ranila na desni rami. — Fr Penčelj. 4K'e*ni železničar iz Ljubljane, je padel na poledeneli cesti in se ranil na levi nogi.
Iz Lfubljane
—tj 40 lepih dni? Stara vera je, čeprav
se je že nešietokrat izkazalo, da je praznoverje, da se vreme ravna celih 40 dni
po tem, kakšno je bilo na dan 40. muče-mkov, 10. marca. Kakor vse kaže, se nam danes obeta najlepši dan, tako da si lepšega vremena ne bomo mogli želeti. Toda, ali bo res ostalo 40 dni lepo vreme? Če ne bo več 40 dni ne dežja in ne snega, bomo lahko celo govorili o suii, čeprav smo jse bali povodnji zaradi visokega snega. Davi je bilo malo pomrznjeno, sicer pa ni burje. Če bo ostalo še nekaj dni jasno, bodo morda jutra 5e mrzla, sicer je pa od dne do dne bolj očitno, da se bliža r^rnlad.
—Ij Umrli so v Ljubljani od 27. februarja do 5. marca Knez Franc, 77 let, čev-.jar; Kramar Zdenka,   20  let, dijakinja;
Steska Flora, 23 let, hči profesorja; Co-iombo Etgardo, 59 let, restavrater; Klein
Ana roj. G-regorič, 77 let, vdova višjega okrajnega   komisarja;   Furlan Vinceneija,
34 let, zasebnica; Kunst Luka, 35 let &n hišarice; Hren Ana, 86 let, zasebni ca; Haj-merle Karol, 14 let, sin delavca; Pogačar Martin,  3   mesece,    sin   pleskarja; Arhar
Josip, 49 let, mizar. St Vid nad Ljubljano; Sušter Ivan, 62 let pekovski pomočnik, Hrenova ul, 24; Briško Franc, 77 let, delavec; Bolha Katar na, 45 let, zasebnica, brez stalnega bivališča; Potisek Pasquali-na. 85 let zasebnica; Zore Ivan. 63 let, arhivski uradnik, — V ljubljanski bolnici so umrli: Ulaga Franja, roj. Zottler, 55 let, vdova monterja. Celovška cesta 48; Polen-šek Ignacij, 77 let, posestn k. Rožna dolina, C. VII-19; Rehar Radim r. 3 mesece, sin zasebnega uradnika, Slapničarjeva 9; Erzin Miroslav, 2o let, dijak, Zrinjskega c. 8; Malovrh Anton, 44 let, podpregled-nik fin. kontrole, Božakovo 12. ob Metlika; Svigelj Ljumila, 15 let, hči posestnika, Kožarje, obč. Dobrova; Mole Marija, 72 let upokojenka tob. tov.. Križevniška ul. 7; Prek Alojzij. 52 let, bivši knjigovez, Kar-Iovška c. 8; Korenčič Marija, 11 let, Rakek 134: Tassi Marija. 39 let. žena delavca. Metlika 196; Kolar Slavo, 59 let, trgovec. Tavčarjeva ulica 25-a; Verbič Franc, 20 let, dijak, Tomačevo 71; Podgornik Angela, roj. Vadnal, 46 let. žena uradnika pošt-:ie hran Inice. Erjavčeva ul. 20.
—lj Živilske nakaznice za marec so razdeljene. Kdor je ni dobil ali je dobil nepravilno živilsko nakaznico brez upravičenega dodatka, naj pride ponjo od današnjega torka 10. t. m. dalje v mestni pre-skrbovaJni urad v veliko dvorano Mestnega doma.
—lj Za mestne reveže je podarila 2.000 L Kolinska tovarna hmnll d. d.; v počaSče-nje spomina pok. dvornega svetnika gosp. Frana Dukiča je pa neimenovan dohrotnik
nakazal 3.000 L. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi delil
Sportoi prečisti
Zmnga madžarskih sabljačcv
V dvorani konservatorija v Torinu je bii v soboto sabljaški dvoboj med izbranima moštvoma   Italije  ln   Madžarske.  Z 21:15
točkami so zmagali Madiari. ki so bi!i znatno bolJSl od Italijanov tehnično in fizično. Opaziti je bilo to zlasti v drugem delu tekmovanja, ko je bilo italijansko moštvo že zelo Izčrpano, med tem ko so se Madžari borili do konca z enakim elanom. Zanimivo je, da ao Madžari tudi v drugih prejšnjih sročanjih zmagovali v odločilnih zadnjih dvobojih. Med Madžari so bili dobri vsi brez Izjeme, med Italijani sta bila najboljša Dare in Masciotta.
Končna ocena Je naslednja: Madžarska j je premagala Italijo 25:15. V madžarskem 1 moštvu Je Gerevich dosegel 5 zmag, Rai-: czanv 4, Pesthv 4, Palocz, Eaiczv, Ber-I czellv 2. V italijanskem moštvu je Dare doseg-el 5 zmag, Masciotta 3, Gaudini 2. : Mantano 2, Plnton 2 ln Racca 1.
Dvoboj je potekel v znamenju borbe za pokal Terztvanskega in se je ponovil letos I že petič.
Turneja Gradjariskega po Švici
V sredo je zagrebški »GradjanskK preko
Flume, Trlesta, Milana odpotoval na nogo-j m etno turnejo po Švici. Moštvo je odpotovalo kompletno razen ranjenega vratarja Glaserja. Poleg rednih igralcev je šel na pot tudi Lechner, ki se je sedaj vrnil v Zagreb in je že treniral na purgarskem igrišču.
Prvo tekmo je Gradjanski odigral v so-!>oto v Bernu, kjer je nastopil proti >Young Bovsuc, ki je izvrstno moštvo in spada v vrsto švicarske nogometne elite. Tem večji je zato uspeh Zagrebčanov, ki so ga porazili nič manj kot 4:0.
Po prvotnem sporedu bi moral Gradjanski v nedeljo nastopiti v Nefchatelu proti FC Cantonalu. Spored pa je moral biti spremenjen, ker javljajo sedaj, da Je Gradjanski drugi dan svoje turneje premagal Luzern 1:0.
NadeJjna pot bo vodila Zagrebčane na irrrišče F.C Lugana. kjer nastopijo 15. t.m. Med tem pa gostujejo 11. ali 12. še v Curinu, in sicer proti »Grasshoppersuc.
Vodstvo Gradjanskega je pred odhode? n > obvestilo FTKS in ZNS, da je pozvalo za velikonočne praznike 5. in 6. aprila v Za-creb švicarske goste. Nastopila bosta eden dva kluba in je Gradjanski v dogovorih predvsem z »Young Bovsom« to >Grass-hoppersom«.
XVII. kolo madžarskega prvenstva
Madžarsko nogometno prvenstvo je prejšnjo nedeljo imelo na sporedu XVII. kolo, ki pa ni prineslo nobenega presenečenja. Zmagali so večinoma favoritL
WMFC še naprej vodi z 28 točkami, ker je v Segedinu premagal FC Szeged 2:1. Ujpest je s 27 točkami na drugem mestu; premagal je moštvo Lam pa rt a 2:0. Tretji Bzolnok je premagal Sal BTC 4:2 in ima '26 točk. Najvišjo zmago je slavila četrta CJamma, ki Je porazila Klektromoa 6:0. (lamina ima 22 točk. Precej težav je Imel Ferencvaros a predzadnjim Mavagom. Jedva ga je premagal 2:1 in al tako zaradi Vx>lj5ega količnika ohranil peto mesto z a točkami, kolikor jih ima tudi ieatl NAC NAC Je gostoval v Koloaevaru in premagal domačine enakega imena 5:1 rTJapeat Ja z lahkoto odpravil zadnjeplaalrano moštvo Sz VSE 4:1. Remi 1:1 se je končala tekma med Dim a vagom in Novosadskim Ujvi dekom, Pri Cjvideku Je nekaj časa nastopal
tudi znani zagrebški igralec Medarie, ki se sedaj imenuje — Mezas!
Končno enktrat tudi o Francozih
V nogometnem ligašKoai prvenstvu v nezasedeni Franciji tekmuje 9 klubov. Tekmovanje je prestopilo že v drugo polovico in je največ klubov že odigralo po 11 oziroma 10 tekem, le eden samo 9.
V sigurnem vodstvu je z IS točkami »Sete«. Pet točk za njim in z eno tekmo manj je »Toulouse«, ki j« jo 1 IjO počival. Tretji je z 12 točk i »Cfcnne««, ki je podlegel četrtemu »Satat-Bt 0:L »Saint-Etienne* ima 11 toCk in je odigral le 9 tekem. Peti je »01impiquen, ki je s 4:0 premagal šestouvrščencga »A' »Niz^e in »Nimaš« imata po 8 točk. Tekma meti njima se jc končala 1:0 za
»Niize. Na zadnjem mestu z dvema točkama je Montpolier, ki ga je vodeči »S£tec premagal 0:2.
Vprašanje srbskega
n&iranjegs i::.: . • \&
Beograd, 7. marca. Vprašanje novega srb8k< -anjega
posojila je bilo zadnje čase že opetovano sproženo. S tem naj bi se na eni strani krila potreba države po denarju, na drugi bi bilo pa varčnim ljudem omogočeno varno in donosno naložiti prihranke. Toda to so zaenkrat samo načrti, ki Je njihova pot do uresničenja še dolga. Vprašanje notranjega posojila bi bilo treba najprej temeljito proučiti, kar zahtevajo silne m neugodne posled-ce obresti, ki Jili Je zapustil razpad bivše Jugoslavije za poedine nasledstvene države, zlasti pa za Srbijo samo. Tako važno vprašanje, kakor je notranje posojilo, se ne da proučiti v enem ali dveh dneh. Lahko se pa bo Srbija tudi v tem pogledu ravnala po zgledu sosednih držav in bo morala obliko posojila prilagoditi razmeram v državi. Tudi P*"* obrestni meri se bo morala ozirati na to.
Upoštevajoč potrebe denarnega trga pa namerava srbska Narodna banka v kratkem spraviti v promet posebne državne bone. da omogoči poslovnemu svetu v in lažje razpolaganje s plačilnimi sredstvi Mnogi prosilci se namreč obračajo na banko, da bi jim dovolila posojila, toda banka nima za vse razpok* v b denarnih sredstev in zato si hoče pomagati s kratkoročnimi boni ob prime rn i h obre^tih-Končna odločitev ?lede izdaje bonov še ni padla, gotovo se bo pa pn tem v polrri meri upošteval položaj srbskega narodne-{ ga gospodarstva.
Tako se bo mogel srbski denarni trg vedno bo1} normalizirati. Na merodajnih inevih bolo strogo pa/ T rja to. da nzvoj ne bo šel prenaglo, Xer bi lahK> mrmere
tako iz denarnega kakor tvc!: iz splošno gospodarskega  vidika  v  nr  izeleni nb'iki
reagirale na prenos: on ost. Dorednnja politika srbske Narodne banke je pa jasno
pokazala, da je bila previdnost umestna in potrebna. Zelo vržno je v tej zvezi rudi vprašanje   vnovčenia  obveznic notranjih
posojil bivše JugoflO To vprašanje je pa v tesni zvezi s finančnimi obračuni med riasledstvenimi državn mi Dela se pa že na tem. da se to vprašanje čim prej in Čim ugodneje za prizadete  ured     x- tri-
fikacija je v Srbiji že končana tako, da je že znano, koliko obveznic državn h posojil bivše Jugoslavije je na ozemlju Srbije.
L>ra^^^cr!?. zbiraš
Nemško mesto Wii rrimrg Je dobilo pred leti zbirko, ki je prav tako redka kakor dragocena. Gre za najJ^gatojšo in najpopolnejšo zbirko ur v tlemčiji. Zbirka obsega okrog 400 ur. med njimi najstarejšo stensko uro. staro blizu 600 lrt. In ta starinska ura še vedno gre. Zbirka Izvira od znanega strokovnjaka za ure Gustava Frischholza tn velja med strokovnjaki za najpopolnejšo historično zbirko ur v Nemčiji. Z zgodovinskem vrstnem redu so zbrane v nji ure vseh -vrst ln oblik. Med njimi so tudi železne ure iz gotskih časov, žepne ure v obliki doz ali jajca, ure renesančne dobe, najrazličnejše ure- » - \r. 17. stoletja Izvirajoče ure v obliki masnih trukvic ali kriiev. draiestne rokoko damske urice itd. V zbirki so tudi krasno solnčne ure s kalendari jem. luninimi fazami in kazalci smeri vetra. Zbirka je edinstvena kulturno zgodovinska znamenitost. Shranjena je zaenkrat v wurzburskem muzeju in v nji se zrcali saiaten del neroske zz dovine.
Obnovite m$?:hyjm! Premog — drva — ogli s
specialno oglje za generatorje vedno na zalogi pri
Resitian Lofse
LJUBLJANA, CESTA 29. OKTOBRA (RIMSKA) 21 — Telefon 44-90
HALI OGLASi
POHIŠTVO
po naročilu in vae vrste atolov izdelujem Politlram oprave ln zvrSujem vsa popravila najceneje. — Jo sip Zorman. Ljubila na. Breg 14. 106b
MOŽGANSKA IN SRČNA KAP sta danes najčeščejši smrtni vzrok pri ljudeh z visokim krvnim pritiskom. Ambroževa medica vam paralizira kri ln zmanjša pritisk. Pristno dobite le v Medarni, Ljubljana, f ldovika ulica 6.
Inserirajte ▼
»Slov. Narodu4
i Rimagliatrice aero-I dinamiea per calze
I dei brevetti originali
! Ernesto Curti
in corso dal 1906. Ranida e silenziosa
Aerodinamičen stroj za pobiranje zank na nogavicah
izvirnih patentov
Ernesto Curti
v obtoku od leta 19C6. Nagel in tih
MILANO Via A. Mnssolinl 5 Tel. 65167
Stran 4
»SLOVENSKI  N A R O D«,torek. 10. marca 1942-XX
ste*. 57
Jose Raoul Capablanca umrl
Nekaj podatkov iz življenja bivšega svetovnega mojstra, ki je bil tudi velik osvajalec ženskih src
Iz N>w Torka poročajo, da je tam umrl znani šahovski mojster in večkratni svetovni prvak Jose Raoul Capablanca. T rl je v bolnici SinaF.
Jose Raoul Capablanca je bil rojen 19. novembra 188* ra Kubi. Stud-.ral je na CUunfa - c . Ne\vyorku in po dovršen h študijah ;e dobil službo v kubanskem dri spartementu za zunanje zadeve, k: ga :e imenoval leta 1927. za diplomatskega zastopnika brez stalnega mesta, da bi mu tako omogočil udeleževati se na držnvne ■SfvSfca šahovskih turnirjev
V šahovski < vet je stopil Capablanca leta 1909. s svojo zmago nad Marshallom, ki je rzbud la med šahisti po vsem svetu veliko po7orno5t. Le4a 1911. je porazil Ru-ben.-*e na m Vidmarja ter si priboril drugo nr.gr-do. Na šahovskem turnirju leta 1914. je bil za Laskerjem drug; in slednjič je premagal tudi njega in sicer leta 1S19 Od te~a leta dalje ie veljal poleg I.askcrja za naibnl;ieaa šnhista na svetu. Naslov svetovnega šahovskega mojstra je
uspešno brpn 1 do le?t 1927.. ker se La-^ker iz finančnih razlogov n: mogel odločiti za revanžo. Potem je pa dobil ne-varneca nasprotnika v Rusu Aljehinu. ki je pristal na njegov poziv. Turnir med njima se je pričel v sep'embru leta 1927. v Buenos Airesu in zaključil 30. novembra, ko je Capablanca v 43. partiji zaradi obupnega položaja kapituliral. Končni rezultat je bil 6 partij za AljChina, ki je postili tako sve*ovni mojster, 3 za Capa-blanco. 5 je bilo pa neodločenih. Capablanca je tudi mnogo pisal o šahu, med drugim je objavil razprave »Torneo in-ternacona! dela Habana« (1913). »Meine Schachkanere«   in »Schach-Fundamente«.
Ko se je Capablanca udeležil mednarodnega šahovskega turnirja v Amsterdamu, so pisali o njem, da je najstarejši med udeleženci in da ima tudi najdaljše ime. Njegovo polno ime se je namreč glasilo Jose Raoul Capablanca y Graupe-ras. Med turnirjem v Amsterdamu je praznoval aOletnico. Ker je :mel tako dolgo ime in ker je bil rojen v prestolnic: Kube Havanni, se je spletlo okrog njegovega porekla mnogo pravljic, ki jih niti sam ni poskusil razpršiti, pa tudi njegovim biografom se to ni posreč.lo. Nekateri pravijo, da je bil Capablanca potomec stare
španske plemiške rodb.ne. drugi zopet trdijo, da je b;l cerkovnikov sin; resnica bo nekako v sredini. Njegova rodbina gotovo ni bila siromašna, če mu je mogla dovoliU drage stud.je v Zedinjenih državah. Razmeroma malo vemo tudi o njegovem za>ebnem življenju. Ko je postal svetovni šahovski mojster, so krožile, po ilustriranih listih njegove fotografije v rodbinskem krogu — dražestna žena in dve lepi črnola.si hčerki. Po svetu je pa potoval Capablanca z dražestno rusko princeso, ki se je baje p.sala Cagodajeva. Capabiip.ca ni bil samo nevaren osvajalec nasprotnikovih figur na šahovnici, temveč tudi i'ensk:h src.
Kaj je Capablanca študiral na ameriških univerzah, ni točno znano, ve se samo, da je doštud.ral do šahovskega mojstra. Njegove kariere to ni oviralo, temveč nasprotno mu je še pomagalo, saj je postal pred vel.kim turnirjem v Petro-gradu leta 1014. konzularni uradnik prav tam, da bi se malo pnvadil ondotnemu podnebju. Po vojni je služil dalj časa pri kubanskem poslaništvu v Parizu, morda pa tudi drugod. Ta njegov položaj pa je bil najbrže vzrok novih govoric in ugibanj, ki so se pletle okrog njegovega imena med kubansko revolucijo. Eni so trd'li. da so ga uporniki z njegovo rodbino vred ubili, drugi pa. da je stopil na čelo upora. Resnica je bila zopet nekako v sredini, kajti Capablanca med revolucijo sploh ni bil na Kubi. Pojavil se je kmalu
v šahovskem svetu enako miren in enako nasmejan, kakor prej. samo nekoliko bolj rejen je biL
Capablancova življenjska pot nam je torej precej nejasna. Zato je nam pa tem jasnejša njegova šahovska kariera Čeprav v njegovi trezni igri ni prav nič ro-man*čneg^. je bil vendar zadnji mož romantičnih šahovskih časov, ko je bilo še mogoče, da si je skoraj neznan šahis' na vel kem mojstrskem turnirju takoj pribor!! prvo nagrado. Capablanca se ie pojavil v svetovnem Šahu liki rneie^r — prav tako. kakor nekoč nepozabni Ame-r.čan Morphv — in med takozvan m: velemojstri v San Sebastianu leta 1910. si je igraje priboril prvo nagrado. Odločil je o tem menda največ njegov takratni neobičajni slog. Capablanca ni bil prijatelj velikih in težkih zapletljajev na šahovnic:, on se ni pehal za lepoto v šahu, temveč ga je bila sama enostavnost, obenem pa neverjetna točnost, združena z inc.ativo v pozicijah, ki se takratnim mois*rom niso več zdele vredne prizadevanja
Tudi v drugem evropskem turnirju v
Petrogradu je kazalo, da bo prvi. toda ob zaključku je igral s Tarraschem in Laskerjem. pa je prišel na drugo mesto s pol točke za Laskerjem. Sedem let pm-zneje je pa postal svetovni mojster. Do tega je prišlo po dolgih pogajanjih, na katerih je Capablanca več obetal, nego je mogel nuditi in nejevoljni Lasker se je že poprej odrekel svojemu naslovu. To je
stnril  pomotoma  pod  vtisom  pisma iz
Buenos A.resa, ki je na njegovem pošt-
nem pečatu prezrl, da je prišlo 13 mesecev potem, ko je bilo oddano na pošto. Ko je spoznal pomoto, ni preklical svoje odločitve, temveč se je čez poi leta odpeljal v Havanno. kjer mu je bil Capablanca končne zagotovil honorar 11.000 dolarjev, torej več. nego mu je vrgel turnir s katerim koli mojstrom prej ali pozneje. Toda ta borba mu je prinesla tudi poraz, kakršnega še ni bil doživel noben svetovni mojster, namreč 4 : 0 pri desetih partijah remis,
Capabinncova slava je rasla, čeprav je leta 1924. v New Yorku bil samo drugi in leta 1925 v Moskvi celo tretji. Višek je dosegla njegova slava leta 1927. z zmago na turnirju šestih mojstrov v New Vorku. po katerem so ga Američani proglasili za svetovnega šahovskega mojstra vseh časov.
Niso pa slutili, kako blizu je njegov padec. Se istega leta je namreč podlegel v boju z Aljehinom in izgubil svoj ponosni naslov. Sicer je pozneje še dosegel uspehe na turnirjih, toda za naslov svetovnega mojstra se je boril samo še na papirju, leta 1938. je ime", končno priliko sporazumeti se z Aljehinom glede revnnž^'za spopada, pa je onemogočil pogajanja s prebranim* zahtevami, s katerimi se niso mogli strinjati niti njegovi argentinski prijatelji. Njegova igra je ostala stroga. Capablanca je bil vedno nevaren nasprotnik, ki so ga drugi mojstri težko in redko porazili. Toda zadnja leta se mu je že moč^o  ooznalo.  da  je samo  eden izmed
osmih šahovskih krajev in da ima šahovsko karijero že za seboj.
štirje stebri japonske oborožene moči
Vojna na Dalnjem vzhodu obrača nase pozornost vs^era fvIi kir je tudi razum-I ljivo. saj gre za dogodke zgodovinske^ pomena. Zato je razumljivo tudi zanima -i nje sveta za vodilne može Japonsko. zlasM za njene generale, ki vodijo japonsko oboroženo moč od zrnate do zmage. V naslednjem priobcujemo nekaj podatkov o štirih    najbolj   znanih   japonskih voisko-
i vodjih.
!       Temoyuki Yamašita
General Tomovuki VamaSita, osvajalec Malajskega polotoka in Singapura. napravi ■ na človeka že po svoji krepki, stasiti, za : Japonca tako nenavadni postavi globok I vtis. Rojen je bil 1. 18S5 v neki vasi n i otoku Šikoku Služil je najprej kot prostak pri pehoti, potem pa je presedlal I kot poročnik k letalstvu in svojo vojaSko izobrazbo je dovršil 1. 1916 na vojni akademiji. Toda s tem se ni zadovoljil. Hotel je svoje znanje Se izpopolniti in zato je bil poslan v Nemčijo, kjer pa nI študiral dolgo. Vojno ministrstvo je namreč kmalu spoznalo njegove izredne sposobnosti in mu poverilo kot vojaškemu atašeju važne diplomatske naloge v srednji Evropi. V letih 1932 do 1936 je kot Sef oddelka v vojnem ministrstvu z vso vnemo sodeloval pri oborožitvi Japonske. Pozneje je zavzemal visoke položaje v vojni proti Kitajski ln leta 1940 je postal generalni inspektor vojnega letalstva. Istega leta je odpotoval na čelu vojaške misije ponovno v Nemčijo, kjer si je ogledal pod vodstvom nemških general štabnih častnikov bojišča Ln vojaško važne veleindustrije. Pri tej priliki je spoznal tudi Italijo ln njeno delo na polju oboroževanja.
Isoroku Yamamctu
Admiral Isoroku Vamamotu. junak Havajskih otokov spominja po svojem podu-hovljenem obrazu bolj na učenjaka, kakor na pomorskega junaka In res ie bil delj časa profesor na japonski mornariški akademiji. Rojen je bil 4. aprila iH&i v Nagasaki in kot kadet se je že udeležil na vejni ladji »Nišin« znamenite bitke pri Cui'mi. v kateri je bilo rusko brodovje strahov:to poraženo. V tej bitki je bil težko rar.jen, a odtrgalo mu je tudi dva p^sr.a. R.uska granata je udarila na ladjo in njen drobec je zadel mladega kadeta Yarramoto. Po londonski pomorski konferenci, ki je prinesla Japoncem težko razočaranje, ie je z zagrizeno odločnostjo lotil tcike naloge ustvariti Japonski nadomestilo za to, kar ji je vzela ta konferenca, namreč enako-
pravnost Erl~d^ pomorske oborožitve. Leta 1906 jc postal namestnik mornariškega ministra, čez dve leti je prevzel vodstvo mornariškega letalstva in 1. 1940 je postal kot admiral vrhovni poveljnik vse japonske vojne mornarice. V sedanji vojni, posebno pa v pomorski bitki pri Havajskih otokih in na Filipinih je imel dovolj prilike dokazati svojo temljito znanje, pogum ln sposobnost. Vse vrline vojaškega poveljnika na visokem mestu je v polni meri pokazal.
Gen Sugljama
General Gen Sugijama. š<.'f generalnega štaba japonske vojske, je rohustna postava zdravega kmečkega rodu, ki daje njegovemu izrazitemu obrazu ena nekoliko po-vešena veka pečat zamišljene prisrčnosti. Sugijama je bil rojen 1. 1880 v Kokuri in bil je že večkrat vojni minister. Udeležil se je razoroži tvene konference v ženevi in dolga leta je bil vrhovni instnlctor japonske vojske, potem Sef vojaškega letalstva in vihovni poveljnik na severnem kitajskem bojišču. Odlikuje se po temeljiti strokovni izobrazbi, pa tudi po bogatih psiholoških izkušnjah in velikem zanimanja za kulturne probleme. Tudi on je izpopolnil svoje vojaške znanje iz nemških virov in njegovo prijateljstvo do Nemčije je prišlo že v pregovor.
Sigetaro Šimada
Admiral sigetaro šimada-, bivši vrhovni poveljnik japonske vojne mornarice, je že po obrazu sodeč mož izredne odločnosti m neupogljive volje. Rojen je bil 1. 1883 v Tokiu in odločil se je že v zgodnji mladosti za vojaški poklic. Vstopil je v mornarico in po praktični izobrazbi je bil poslan na mornariško akademijo. Med prvo svetovno vojno je bil mornariški ataše pri japonskem poslaništvu v Italiji. Pozneje je študiral še podmorniško stroko in postal je direktor podinorniške šole. Potem je bil pa imenovan po vrsti za šefa štaba raznih edinic vojne mornarice in kmalu je postal namestnik šefa admiralitete. L. 1940 je prevzel poveljstvo nad japonskim brodov-jem v kitajskih vodah, lani so ga pa od poklicali kot mornariškega ministra nazaj v Tokio.
TRDE BUTTCE. Podčastnik uči novince: — Konjem morate vedno kaj zaklicati, če se jim približate od zadaj. Konji se sicer ustrašijo in vas brcnejo v vaše trde bulice. Posledica tega bt bila, da bi imeli kmalu same šepaste konje.
Rumunija
si je opomogla
Državni poglavar maršal Antonescu se je obrnil na prebivalstvo Rumunije s proglasom, v katerem prav., da ne sme letos pomladi ostati neobdelan noben košček zemlje. Oblast; zbirajo podatke o vseh neobdelanih zemljiščih po mestih, da ukrenejo potem vse potrebno glede obdelovanja. Rumunska viada hoče pospeševati tudi pridelovanje industrijskih rasti n. 2e lansko leto je bilo v rumunskem poljedelstvu leto silnih naporov. Treba je bilo zopet zamašiti vrzeli, k-; so bile nastale predlansk m. ko je morala Rumunija odstopiti Madžarski in Bolgariji več pokrajin. S tem je izgubila 30 odstotkov vse živine. P^srcC*i!o se je pa te vrzeli zapol-
niti. Vlada je morala poseči po rigorožnih ukrepih. Omejena je bila poraba mesa, prepovedano klanje mlade živine, omejen izvoz itd. Ko je pa dobila Rumunija nazaj Bukovino in Besarabijo se je njen položaj s tem znatno izboljšal. Zdaj ma Rumunija približno toliko živine kakor i predlanskim, goveje živine in ovac pa celo več.
Tudi rumunsko gozdarstvo je zaradi te-t ritor jalnih izprememb zelo trpelo. Rumu-: nija   je imela   prej   6.274.000   ha gozdov, predanskih jih je pa ostalo samo še 4 mi-( lijone 377.000 ha.  Zdaj  jih ima okrog 5 I milijonov. Zadnja leta je bilo pogozdenih I mnogo golicav. Za rumunsko gozdno gospodarstvo je b-la posebno važna razlastitev židovske zemljiške po?esti. 90 odstotkov romunskih gozdov je bilo namreč v židovsk;h rokah. Vsi ti gozdovi so zdaj v . runumskih rokah.
Bolgarija
korporacijska država
in prva država na svetu, ki je uvedla starostno zavarovanje za samostojne kmetovalce
Bolgarija pozna vsem jugozapadnim evropskim državam skupne glavne prebleme: prenasičenost kmetijstva z ljudmi in stranska usmerjenost poljedelstva na žito in koruzo, ki se je po priključitvi Dobrud-že še poostrila. Po priključitvi Makedonije in zapadne Trakiie je postala Bolsrarija tudi največji pridelovalec orijentalske^a tobaka. V skladu z gospodarsko strukturo države je posvečena v socialnem skrbstvu glavna pozornost kmečkemu prebivalstvu Bolsrarija je prva država na svetu, ki je uvedla starostno zavarovanje za samostojne kmetovalce in sicer lani. S 1. januarjem letošnj'\z<i leta se je začelo izplačevanje rent upravičencem, ki dobivajo po 3600 levov letno. Čeprav gre za relativno nizke zneske., je vendar v novem državnem proračunu za starostno zavarovanje kmetovalcev znatna postavka 100.000000 levov.
Bolgarska vlada je polr~ tega sklenila uvesti obvezno zavarovanje tudi za obrtnike, ki do 1. julija 1941 še niso izpolnili 55. leta. To zavarovanje se razširi na pod-lajri recipročnih pogodb tudi na nemške in ruinunske državljane. Za zpvaiovanje prihaja v poštev okrog 100 000 obrtnikov, toda zaenkrat je zavarovana samo polovica. Bolgarskemu zavarovanju se pozna, fia je organizirano po nemškem zgledu. Brrz
tega bi se klavzula o recipročnih pogodbah ne dala uresničiti.
Novima zavarovalnima panogama se pridružuje še tretja, namreč zavarovanje duševnih delavcev, podobno nameščenskemu zavarovanju v Nemčiji. Tudi to zavarovanje je šele v razvoju. Nanašalo se bo približno na 50 000 upravičencev. Doslej se je prijavilo približno polovica v poštev prihajajočih duševnih delavcev. Zavarovalni prispevek znaša I2r'r kosmatih dohodkov. Plačevali ga bodo v enakih delih delodajalci in delojemalci.
Scclalno skrbstvo
Pomembne uspehe je dosegla Bolgarija tudi na polju socialnega skrbstva, čigar nosilci prejemajo od države znatno podporo. Lani je prispevala država za preskrbo   siromašnih   otrjk  45,000.000 levov.
Razstava nemških knjig v Bruslju
Višek nemsko-flam^kih kulturnih stikov I pomeni vel:ka razstava nem>kih knjig v Bruslju v palači lepih umetnosti V osmih dvoranah je razstavljenih nad 30N)0 izbranih del iz nemše knj-žcvnoati. Razstava obsega vse panoce književnosti rn razstavljena so samo najboljša dela. Mnogo prostora zavzemajo tudi knjige, v kater:h se obravnava zgodovina narodno-sccialtstičnt strapke Na razstavi so tudi nemški prevedi v Nemčiji zelo priljubljenih del flamskih p'sateljev Timmerrnanna. Mocnsa. Verschacva in Stro-velsa.
Najstarejše ljubavno pismo
Na ozemlju stare Haldeje so našli nedavno ljubavno pismo, ki cenijo njegovo starost na 3.800 let. To bi bilo torej najstarejše ljubavno pismo na svetu. Gre za kamenito ploščico z vklesanimi znaki. To ljubavno pismo izvira od nekega mladeniča iz starega Babilona. Namenjeno je bilo njegovi izvoljenki v antičnem mestu Se-pharvanum. Zdaj se imenuje to mesto Sippara. Glasi se: Naj božansko solnce vedno  obseva   in   ogreva   tvoje življenje.
Za vzdrževanje siromašnih otrok v samostojnih domovih je prispevala država 11 mi'ijonov levov. Posebno pozornost posveča država preskrbi podpore potrebnih ck,rok na kmetih. Število otroških vr«.ccv na kmetih se je povečalo v osmih letih do lan-::a leta od 5 na 500. KVko   daleč   gre   v   Bolgariji socialno
skrbstvo za rodbine vpoklicanih obveznikov, kaže dejstvo, da je bila lani porabljena v ta namen malone ena desetina državnega proračuna, namreč 900 milijonov levov. Država je podpirala 106 000 takih rodbin. Vpoklicanim kmetovalerm je dala država poleg tega brezplačno na razpolago delovne moči in poljsko orodje. Za podpiranje družin vpoklicanih obveznikov jc odgovorno notranje ministrstvo, ki pregleduje pod njegovim vodstvom okrog 12 000
zapriseženih sotrudnikov, večinoma učiteljev in duhovnikov, prošnje za podelitev podpore. Tu se najlepše kaže duh narodne skupnosti. On daje tudi pečat novi socialni zakonodaji.
Prej močno razcepljena stanovska zastopstva so bila lani združena v pet po državi kontroliranih poklicnih stanov-bbrt, kmotijstvo. industrija, trgovina in delo. Njihovo delo je zastopati stanovske interese s posebnim ozirom in ob polnem upoštevanju interesov skupnosti. MinlstrslC predsednik Filov je oni dan v parlamentu izjavil, da bo podobno reorganizirana tudi mladinska organizacija ^Bianik«! in zveza bivših poklicnih vojakov, ki sta poleg poklicnih stanov glavna stebra države.
Podpore samo v nujni sili
Delavstvo je vključeno v gospodarski organizem po nemškem vzorcu. Vse dolo je centralizirano in do konca vojne podrejeno direkciji za civilno mobilizacijo. Njena naloga je preskrbovati delo ln smotreno razdeljevati razpoložljive delovne moči. Po potrebi se lahko proglasi v obliki civilne mobilizacije za vse delovne moči delovna obveznost. Izplačevanje podpor delavcem je proglasil ministrski predsednik Filov za izhod za silo, ki ni dostojen narodno zavednega Bolgara,
Pi§em ti. ker bi rad vedel, kako se ti godL Odgovori mi čimprej. Prebivam zdaj v Babilonu in sem nesrečen, ker te tako dolgo nisem videl. Piši ml kdaj priđeš k meni. Potem bom srečen v tvojem naročju in ti v mojem. — 3.800 let stara ljubezen — pa ni prav nič drugačna kakor je zdaj.
Kako hitro mahajo žuželke s krili
Žuželke med letanjem tako hitro mahajo s kril:, da s prostim očesom tega sploh ne moremo videti. S pomočjo fotografskega aparata se je pa posrečilo točno ugotoviti hitrost mahanja žuželke s krilu V ta namen je bil potreben poseben fotografski aparat in žarnica s plinom zelo nzkega tlaka. Skozi njo je bil napeljan izmenični električni tok najvišje napetosti. S to napravo so se posrečile fotografije / 1/25.000 sekunde. Tako je bilo mogoče dognati, kako hitro maha žuželka med letanjem s krili. Izkazalo se je, da zamahne muha s krili 150 do 215 krat v sekund:, metulj 6krat. navadna mu.šica 90-krat, čebela 160 do 220 krat, osa pa 280-krat.
Inseriraj v „Slov, Narodu"
B. Perounf: 6
Dr. Torršdcn igra za vse
Roman
>Zdi se mi, da sem ta krik sli£al,c je rekel Roy. »Bilo je nekako minuto preden je parnik zaplul nazaj.«
Doktor Tweed ga je kradoma pogledal. >Krik ste slišali? Kje pa ste bili?« »Tamle zgoraj sem stal. pri ograjLc >Videli niste nič?t Ne.
»Poplah je bil prazen,« je rekel Tweed, »nihče ne manjka- Vendar pa mislim, da bi bilo dobro, če bi to povedali kapitanb. Torridon.«
j Saj mu tudi bom.« je odvrnil Rov tako počasi, da ga je stari zdravnik sumljivo pogledal, bi to povedali kapitanu, Torridon.*
Rov je potisnil roke še globlje v žepe.
>čujte, doktor.« je dejal. -Meni ni sicer nič mar... a tisti tajni pregled potnikov v obednici rai je takoj zbndil misel, da se je moral v Portu Saidu vtihotapiti na ladjo nekdo, ki ga ne bi smelo biti. »Slepega potnika* vozimo ... če ga še vozimo ...«
Doktor Tweed je vzel pipo iz ust. kakor bi hotel nekaj reci, a se je premislil. Čvrsto je stisnil cevko med zobmi in ni zinil ničesar. Vse to je bilo v Ro-yevih očeh kaj zgovorno: pomenilo je, da je zadel
v črno in da je »Ranpore« očitno naložil v Portu Saidu >slepega potnika«, nezaželenega gosta! Rekel je:
xNe bojte se .. . niti malo ne mislim na to, da bi razglašal novico po vsem parniku. A vse to dela stvar precej zanimivo, mar ne? Nihče izmed vpisanih potnikov ne manjka ... izvrstno. Toda potnik, ki ga ni bilo na spisku — kaj je z njim?«
IV. poglavje Torridon se pogovarja z zrcalom
Namesto odgovora je doktor Tweed naglo preskočil na drug predmet in zdravnika sta se nekaj časa pomenkovala o poklicnih vprašanjih. Ko se je Roy z zadnjo številko neke zdravniške revije pod pazduho vrnil v svetlobo lampionov. sta bila Brookbv in črnolaska že odšla. Tudi o Mariji Brookbvjevi ni bilo več ne duha ne sluha.
Roy je zamišljen krenil v svojo kabino.
Drugo jutro ga je poveljnik >Ranpora< kmalu po zajtrku poklical k sebi. Vprašanja kapitana Gray-dona zastran krika, kd ga je bil Torridon slišal, so bila jasna in določna; prav tako določno je hotel tudi vedeti, kaj mu je bilo, da je napravil proti doktorju Tweedu svojo opazko o »slepem potnikuc.
Razgovoru je prisostvoval ladijski komisar, ki al je zapisoval tako kapitanova vprašanja kakor Tor-ridonove odgovore. Navzocen je bil tudi doktor Tweed v svoji brezmadežno beli uniformi, s čepico pod pazduho. Vse se je vršilo s kar najimpozantneišo formalnostjo — dokler ni bilo zaslišanja konec. Tedaj se je poveljnik zleknil v svojem naslanjaču in
s čudno prijaznim nasmeškom rekel:
>Pa ne, da bi se slučajno imeli za amaterskega detektiva, doktor Torridon ?€
»Moj Bog, nikakor ne.«
»To me zelo veseli. Nekoč smo vozili takega ptička. To vam je bila največja nadloga v mojem življenju ! Lahko si zamislite. Je res, da ste bili ladijski zdravnik ?«
»Da.«
Poveljnik je vstal.
»Torej boste zlahka razumeli, da je najbolje, če se včerajšnji dogodek kar moči hitro pozabi. Nihče izmed vpisanih potnikov ne manjka!« Za hipec je pogledal Royu v oči, nato je po kimal. »Hvala vam, doktor Torridon.«
Roy je odšel. Ko so se vrata zaprla za njim, se je poveljnik obrnil k Tweedu.
»Kaj menite? Ali bo gobezdal?«
»Prepričan sem, da ne. Kar je opazil, si seveda razlaga po svoje. Toda skušati izvedeti od mene kaj več in čenčati s potniki je dvoje. Zanesem se, da ne bo odprl ust.«
»Ne veste nič o njem?«
»Zelo malo. Mislim, da nima bogvekaj izkušnje, razen na progi Manila-Kitajska. Kakopak, mlad je še,« je velikodušno dodal.
»Nekajkrat sem ga srečal na kopnem,« se je oglasil komisar. »Vselej je... slavil kakšno reč. Služil je na tisti stari škafi, na .Casuarini*. Dodson, ladijski komisar, mi ga je hvalil kot silno poštenega fanta,  rekel je le,  da je nekoliko... neskladen.
J Menda ni imel nikoli svojcev ,.. 2e od najnežnejših let je bil v oskrbi raznih varuhov, odvetnikov, ki so ga pošiljali na vse mogoče šole, z denarjem pa so ga držali močno pri kratkem. Na vseučilišču je slovel kot rojen igralec, in tovariši so se zaradi tega med počitnicand kar kosali, kdo ga bo povabil k sebi. Saj veste, kaj pomeni živeti v bogatih hišah pa ne imeti beliča v žepu. Dodson pravi, da mu je to vcepilo draga nagnjenja. Ko je študiral medicino, je dobil ostanek svoje dediščine v roke in se za nekaj časa predal veselemu norenju. Dodson meni, da si je mladi Torridon zato izbral kariero ladijskega zdravnika, ker je mislil, da bo služil na razkošnem prekomorskem parniku, ki bo zmerom poln lepih, rafiniranih in prismojenih žensk. Pa je srečno pri-romal na ,Casuarino*!«
»Ta res ni bila ladja za krasotice,« je suho pritrdil kapitan Graydon. »2ene japonskih lastnikov plantaž in trgovskih potnikov! Ali se ni pred pe*-timi ali šestimi meseci razbila?«
»Da. §1*. je po zlu. Torridon je delal na nji skoraj tri leta, a malo pred nesrečo jo je zapustil. Z nekim Japoncem, ki mu je bilo ime Kuno, sta ustanovila družbo. Imela sta jadrnico in sta na nji skupaj potovala, kaj vraga sta delala, ne vem, a podoba je, da sta mnogo zaslužila. Torridon je imel zmerom denar, čeprav je pri pokerju njegova navada, da zelo visoko igra.«
»Zastran mene naj igri, kakor hoče,« je menil kapitan Graydon, »samo da ne vtika nosu v našo sitno zadevo.«
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran
Za inseratni dal Usta: Ljubomir Volčič —
Vsi v Ljubljani