SOKOL VESTNIK SOKOLSKIH Ž U P LJUBLJANA MARIBOR IN NOVO MESTO ŠTEVILKA 12 LETNIK II IZHAJA VSAK MESEC • NAROČNINA 24 DINARJEV NA LETO Zoran Polič: Naš naraščaj................................................ . Ito Dr. Franc Dciganc: Filozofski drobiž 171 M. Kovačič: Pregled jugoslov. sokolske književnosti...........................173 Stanko Trček: Pozabljen revček................................................174 j.T.: Tekma članic za prvenstvo Jugoslavije...................................177 Jelica Vazzazova: Metodični postopek pri vadbi prostih vaj .... 170 Zn pa Ljubljana ....................................................., 180 Knjige in listi...............................................................183 Razno ........................................................................184 ■ .1, — ,1 — DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD! «SOKOL» izhaja vsakega prvega v mesecu in stane za vse leto 24 dinarjev, posamezna številka pa 2 dinarja. Izdajajo ga sokolske župe, Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Urejuje Dušan Podgornik, Ljubljana. Tiska Delniška tiskarna, d. d. (predstavnik Ivan Ovsenik) v Ljubljani. Uprava in uredništvo sta v Ljubljani na Taboru. Ček. roč. 17.200, SOKOL VESTNIK SOKOLSKIH ŽUP LJUBL)ANA, MARIBOR IN NOVO MESTO ŠTEVILKA 12___________•___________LETNIK II • DECEMBtR 1937 Zoran Polič, Ljubljana: Naš naraščaj Globoki so viri resnice, iz katerih črpata duh in plemeniti ratzum spoznanje, ki edino more varno voditi po težavini življenjski poti. Toda duh pri svojih prvih poizkusih ni vselej sposoben, da bi samostojno iskal pravo pot, temveč, potrebuje krepke roke, ki ga varno vodi mimo vseli nevarnosti, dokler ne nastopijo resnični pogoji za samostojno duhovno življenje. Ta roka pa mora biti močna, da ne omaga v naporih in da ne podvomi o svoji pravici. Zato je pa teni večje njeno zadoščenje, ko vstane nov rod, plemenit v svojih dejanjih in globok v duhovnem dogajanju. Močna roka je dober vodnik, ki se ves posveča zaupani mu mladini in ne skrbi samo za njen telesni, ampak tudi za duhovni napredek. Dandanašnje stanje med mladino pa ne ustreza zgornjim zahtevam, ker vodijo tiste, ki postavljajo na odgovorna mesta nepoklicane, včasih popolnoma nesposobne vodnike, katerih beseda vzbuja v mladih dušah dvome, seje razdor in neti medsebojno mržnjo, dostikrat osebni in strankarski nameni. Oglejmo si v kratkih obrisih resnično stanje, ki se morda ne zdi vsakomur tako tragično, ki pa vendar kriči po izboljšanju in grozi, da v bližnji bodočnosti razrahlja temelje družbe in onemogoči vsako, še tako dobro mišljeno in pravično družabno ureditev. «Mladina je bodočnost naroda» je krilatica, ki jo večkrat slišimo iz ust političnih borcev pa tudi iz ust raznih vzgojiteljev, ki prevzemajo nase skrb za duhovni napredek izvenšolske mladine. Toda dalje od te krilatice nismo prišli. Četudi je mladina «bodočnost naroda», tava vendar v duhovni temi, išče sama pota svojdgia razvoja, se izgublja in pada pa spet z novimi dejanji pokaže, da jo v jedru vendarle zdrava in da bi se podredila vsakemu vodstvu, o katerem bi vsaj slutila, da je ne namerava izkoriščati. V višji srednji šoli se pričenjajo v mladem človeku tisti hudi boji s samim seboj in s svetom, ki izoblikujejo odkrit in pošten značaj ali pa uvrstijo človeka med člane dandanašnje družbe, ki zaustavljajo njen razvoj. Prav tako se godi tudi mladini raznih rokodelskih poklicev im kmečki mladini, ko zapusti šolo. Vsa ta mladina je resnična «bodočnost naroda* in bi morali zato zanjo veliko bolj skrbeti, kakor smo skrbeli doslej. Njen mladi prožni duh je sprejemljiv za razne ideje, katere jim vcepljajo ljudje, ki sta jim osebni smoter in politični uspeh poglavitni namen. Toda nihče ne posveča tej mladini posebne pozornosti, nihče ji nečo kazati prave poti in jo odvračati od političnih zablod. Posameznik je tu brez moči. Tej nalogi je lahko kos samo močna, na zdravih temeljih zgrajena organizacija, katere smoter nas ne navduši samo za kratek hip, ko jo spoznamo, ampak ki tudi po treznem premišljevanju upraviči nujnost svojega obstoja. In prav v tem se kaže veliki pomen sokolske organizacije, ki s svojimi idejami globoko posega v življenje naroda in s svojim naj višjim zakonom: «Resnica in pravica nad' vse» široko zajema vse duhovno življenje posameznika. Pri tem pu nikogar ne veže na katero- koli politično skupino, ampak samo odvrača človeka od kvarnih političnih naukov in obsoja dejanja, ki nasprotujejo' narodnimi koristim itn ovirajo razvoj posameznika. Sokolstvo je svobodna organizacija in organizacija svobode, ki daje s svojim redom pravi okvir stremljenju naroda in omogoču neoviran razmah duhovnim vrlinam vseh, ki verujejo v resničnost njegovega poslanstva. Duhovna svoboda in duhovni napredek sta pogoj za resnično izvenšolisko vzgojo. In prav na duhovni svobodi temelji sokolsko delo. Nočemo črede ljudi, ki slepo verujejo, hočemo krepke značaje, katerim je sokolstvo vera, ki je ne izpovedujejo samo po sili razmer, ampak ker so jo resnično dojeli in si jo brez vseh olepšav in pridržkov osvojili. Samo sokolstvo, pravilno dojeto, lahko zatorej nudi odrasli mladini pravo torišče dela. Pojavlja se pa nov, težaven problem: vprašanje vodnikov. Za pravega vodnika ni zadosti, da je prepričan o upravičenosti svojega della in da sam trdno veruje v sok o'S k o poslanstvo, biti mora tudi sposoben, da poišče mladini pravo pot v družabnem neredu, ki dialnes ta dan vz,burkava svet, in jo varno vodi do visokih smotrov. Takih vodnikov pa imamo bore malo. Mlad človek ljubi svobodo, toda se vkljub temu z veseljem in ljubeznijo oklene osebe, v kateri vidi resničnega duhovnega vodnika. Ker ima zelo razvit čut za pravičnost, zato prOv kmalu presodi, ali prihajajo vodnikova dejanja res iz prepričanega srca) ali so le mehanično izpolnjevanje prevzetih nalog. Ako sokolski vodnik ni pravi, se naraščaj odvrne od njega in išče duhovne opore drugod. Družabna bitja smo, in če je mladina razočalrana v svojih prvih idealih, ne more ostati osamil jena, temveč išče novih skupnih idej, ki bolj ustrezajo njenemu čutu pravičnosti in njenemu stremljenju po »pravičnem družabnem redu». Preozke so ji narodne meje, zato izkuša uresničiti svoje ideale v mednarodnih idejnih skupinah. Zapisuje se komunizmu ali fašizmu, četudi ne pozna njunih pravih namenov, govori o kapitalizmu, katerega ustroj in naloge saino sluti, poveličuje Marxa alli voditelje sedanjega fašističnega gibanja, čeprav pozna le njih imena. Zgolj iskanje pravice je privedlo mladino do tega. Povsod vidi revščino, čuti z zatiranim, sovraži družbo, ki krivično razdeljuje gmotne dobrine, se izvija zakonu denarno močnejšega, kii dandanašnji vlada družbo, sovraži protekedjo, ki mu odjeda kruli v prid izvoljencem višjega razreda ali vladajočo politične skupine. Sokoli-vodmiki, zakaj ne stopa mladima! v naše vrste, ko prvič zasluti vso težo socialnih vprašanj? Kdo jo tega kriv? Potikajmo se na prsi in priznajmo, da smo tega krivi sami, ker ne pojmujemo pravilno svojih nalog, niti sokolstva samega. Zakaj ne povemo mladini, da tudi mi čutimo z delavcem in zahtevamo izboljšanje njegovega položaja, da tudi mi delamo za duhovni in gmotni dvig naše vasi? Ali je demokracija res samo puhla beseda in pozabljamo nanjo, kadar opravljamo svoje vaditeljske dolžnosti? Ali ne poznamo njene vsebine? Masaryk pravi: «Praktično pomeni demokracija znosno neenakost, kar najmanjšo in vedno bolj se zmanjšujočo neenakost.» Po teh betsedah se moramo ravnati tudi pri našem delu in ustvarjati v naših telovadnicah ne samo znosno neenakost, temveč popolno enakost. Mladini ne sunemo zamolčati, da tudi mi vidimo nezdrave razmere v družbi, da se 'borimo proti prevladi kapitala in s tem zanikavamo veljavnost zakona močnejšega, da odklanjamo protekcionizem in priznavamo samo pravico in resnico' kot osnovo družabnega reda. Socialna vprašanja odvračajo mladino od nas. in to' samo zaradi zvoka besede «socialen», ki ga vse premalo slišijo v naših vrstah, ki je im edina vaba raznih političnih pokretov. Zakaj se talko bojimo te besede? Zakaj zavijamo vse odgovore tako, da se je ogibamo? Saj je v sokolstvu socializem temelj, na katerem delamo za izboljšanje družabnega stanja. Toda ne tisti socializem, ki se razlaga po političnih arenah, temveč pravi, nepotvor-jeni, ki ga preprosto izpoveduje Masaryk: »Moj socializem je preprosta ljubezen do bližnjega. Želim si, da bi no bilo •bede, da bi vsi ljudje mogli dostojno živeti z delom in v delu — da bi imel vtsak zase dovolj prostora»; in še: «Socializem je prizadevanje in stremljenje po 'pravičnosti, zagotovljeni z zakoni in gospodarskim redom.» Zato moril vsakdo, ki se posveti vaditeljevanju, stremeti za tem, da bo tudi resničen duhovni vodnik zaupanega mu naraščaja, ker le tako bo lahko pomogol k ozdravljenju družbe. Mi hočemo zdrav in lep naraščaj. Toda ni to> samo telesna lepota, ki dvdlgia posameznika nad njegovo okolico, ampak izpred vsega lepota in zdravje duha, ki lahko samo svoboden pokaže vso silo svoje ustvarjalne sposobnosti. Koliko jih je že bilo, ki so se borili za socialno pravičnost, toda ko so se dokopali do boljšega položaja, so pozabili nanjo in so samo gledali, da čimbolj utrde svojo oblast. Bolezen je to! Bolezen, ki se jo že globoko zajedla v družbo in ki jo bomo le s težavo ozdravili. Prava sokolska vzgoja naraščaja jo edina lahko zavre, ker bo pokazala mladini, da se socialni problem ne izpreminja in da ga v ugodnejšem položaju ne smerno gledati z drugačnimi očmi. '1 oda preden se lotimo vzgoje naraščaja, vzgojimo najprej sebe same, da ne bomo z lastnimi dvorni oplašili miakline ali jo pa z molkom celo odvrnili. Stopamo v razdobje ponovnih krvavih mednarodnih razračumavanj, ko vodi krivica orožje osvojevalcev in opravičuje laž nujnost teh ukrepov, ko je pozabljeno načelo človekoljubja, ki zapoveduje «simpatije in rešpekt vsakega človeka do drugega človeka, priznanje človeške individualnosti in spoštovanje načela, da človek ne sme uporabljati drugega človeka za sredstvo. V političnem in socialnem pogledu pomeni to enakost vseh državljanov v državi ter zbližanje in zedinjenje narodov in držav in s tem vsega človeštva» (Masaryk). Zato si prizadevajmo, da bomo resnični vodniki rrtladiitne. Vcepimo ji sokolsko vero, vero v resnico in pralvico, pa bo vstal nov rod, naša « resnična bodočnost», rodila ise bo nova, sokolska družba, ki ne bo poznala socialnih pretresijajev in krvavih obračunavanj, ampak resnično življenje po načelu enakosti. Spravimo mladino s poti v politično areno, kjer pozablja na svoje človeško dostojanstvo, in jo vklenimo v sokolski krog, da ne bo narod še enkrat pretakal solza vkovan v suženjstvo in plačeval svoje zaupanje do političnih voditeljev z duhovno temo srednjega veka. Narodu hočemo in moramio ohraniti svobodo, zato vzgajajmo svoboden naraščaj po idejah nesmrtnega Tyrša, ki nam je prvi pokazal pot do nove, zdrave družbe! Dr. Franc Derganc, Ljubljana: Filozofski drobiž 9. Liberalec ali progresist (naprednjak)? Prezident Osvoboditelj in filozof Masaryk je obsodil liberalizem. Njegova politična in filozofska avtoriteta je tolikšna, da velja njegova beseda v marsičem skoraj dogmatično. Njegova obsodba je v marsikom odjeknila bolestno kakor nekako duhovno1 nasilje. A že površen znanstven pregled liberalizma pokaže, da je oboje, nasilnost in bolestnost, samo dozdevno. Beseda liberalizem prihaja iz latinščine, a ne iz 'besede liber (svoboden) ali Liber (bog vina, rimski Bakhus), čigar praznik «Liberalia» (po naše praznik cvička) so stari Rimljani po «krokarsko» proslavili vsako leto dne 17. marca, marveč iz pridevnika «liberalis». Liberalno je vse, kar odlikuje svobodno rojenega in izobraženega človeka. Liberalen se pravi z drugimi besedami: plemenit, velikodušen, širokogruden, dobrohoten, prijazen, ob- ziiren (toleranten) in darežljiv. Liberalnosti nasprotujejo surovost, neotesanost, trdosrčnost, neizobraženost, nestrpnost, zagrizenost, umazana skopost, oderuštvo. LiberaJlnost (liberalizem) pomeni isto kakor Človečnost (huima-nitas), duševno in duhovno kulturo dobrote in resnice. V zgodovini je pridevnik liberalen izpreminjal svoj prvotni pomen človečnosti, ljudomilosii in se začel vračati h korenu liber (svoboden, svobodo-ljuben). Seme svobodoljub nost i (liberalizma) je pognalo na različnih popri šči h človeške kulture v različnem pomenu; 1. na verskem polju pomeni liberalizem strpnost, enakopravnost viseli k on fesi j in sekt; 2. v znanosti gal je izpodrinila beseda s v o b o d a; zato govorimo o svobodi vede in znanstvenega i zgledovanja resnice; svobodo! j uibnost je v znanosti torej samo resnicoljubnost; 3. na duhovnem torišču predstavlja liberalizem pretirano, razbrzdano osebno svobodo ali individualizem, individualistično degeneracijo, prosto vseli socialnih ozirov in dolžnosti; 4. politični liberalizem (Rousseau) oznanja svobodo in suverenost naroda proti absolutizmu in diktaturi; 5. gospodarski, memčestereki liberalizem (Adam Smith) ali individualistični kapitalizem zahteva neomejeno svobodO' in konkurenco v obrti in trgovini — s posledico neusmiljenega oderuštva in izkoriščanja (profitar-stva); podivjanemu kapitalizmu nasprotuje dirigirano ali načrtno (Nevv Deal), vezano ali socialno gospodarstvo. V politiki se je razvijal liberalizem kot napredna stranka v borbi proti konservativcem. Pojem liberalizma je s stoletji obledel in zastarel, kakor nazadnje vsaka stvar oslabi in zaiinolkne, ter se razblinil, razpršil in prelil v napredne, <1 e m o k ra t s k e in. radikalne stranke (n. pr. v Franciji v socialni radikalizem). Sumi o na! Angleškem deluje še stara liberalna stranka s programom svobodne, nezaščitene trgovine ter verske strpnosti brez tako imenovane «liberalne gornje*. Svojevrstna politična iznajdba velenemške (paingermanske) nacionalistične in imperialistične birokracije je bil «a v s t r i j sk i liberalizem*. Povsod je vohal samo nevarnost panslavizma in pri nas panslovenizma, edinstva! vseh slovenskih plemen in dežel, ki ga je izvršil tihi, realni; in spretni diplomat; B 1 e i w e i s, oče slovenskega naroda, navidezno v službi velenemškega Dunaja proti ilirskemu panslavizmu. Uspešno Bleiwei:sovo akci jo jezikovnega zedinjenja Slovencev in njeno nevarnost za velenemške cilje je takoj izpazil avstrijski liberalizem. Udaril je bil proti panslavizmu, a z Blcdweisovim jezikovnim edinstvom je samo poživili in okrepil Slovence. Zakaj vsak narod ostane neranljiv in nepremagljiv, dokler ohrani lastni jezik, nositelja lastnega im enotnega duha. Zato pa izzove, kdor poseže po jeziku, samo vitalno reakcijo duhovnega edinstva, pa čeprav na račun začasnega «sac-rifizio deli' intelletto» (žrtev razuma). Osramočen in razočaran je posegel zdaj avstrijski liberalizem po zadnjem sredstvu nasilne metode «divide et imipcra» (razdeli in ovludaj) ter zamahnil odločilno in globoko, da Slovence za zmerom gospodarsko in narodno upropasti z duhovnim razkolom na konservativni in progresivni (napredni) tabor in s sovražnim, medsebojnim izigravanjem obeh. Nazadnje je poslal mednje renegata im liberalnega agenta barona Schwegla, da je ujel radikalno narodne in napredne Slovence v «iliiberano zatnko» in jih zaplel v znano borbo z glavnim habsburškim zaveznikom, s protimarodnim klerikalizmom (Mahnič: Narodnost je iz greha!). Na Češkem jc nastopil Masaryk proti avstri jskemu liberalizmu in postavil proti njemu leta 1903. svojo svobodoljubno', realistično «Češko napredno stranko*. Pri nas je razbil Schweglovo kukavičje jajce radikalni in demokratski dr. Gregor Žerjav in takb za vedno likvidiral avstrijakantski liberalizem. In vse svobodoljubne organizacije slovenskega akademskega starešinstva se oficialno imenujejo «nupredne». A ko znanstveno 'pretehtamo liberalizem, vidimo najprej prirodmo dejstvo, da sodelujeta v vsaki celici, v vsakem živem bitju konservativni (dedni) in progresivni (napredni, svobodno prilagodim) tečaj. I11 vsa človeška zgodovina se razvija v smeri splošnega im rastočega napredka, zlasti v smeri sot rudno razvoj n o napredujoče resnice (verizma). Ker je nadalje potrebno, da se vsi napredno misleči ljudje pridružijo svetovnemu gibanju «progresizma», je znanstveno namesto liberalizma edino pravilno ime «pro-gresi:zem» (naprednost, napredna ideja). Progresizem je res napredem in razgledan na vse strani, 'kakor zahteva miodennia izobrazba, in utira po Masaryku predvsem napredek religiozne zavesti. Starinska, dolgočasna in preživela 'beseda liberalec žali moderno, okusno uho, in izobraženi, demokratsko in socialno čuteči liberalec se že zaradi tega, da se zavaruje proti sumu nazadnjaštva in zaostalosti, pravilno imenuje samo «progresist» (naprednjak). Moderni pa sta tudi 'besedi radikalec in demokrat. Obe imata kot eozmaonici (sinonima) iisti pomen, poudarjajoč le posebno smer, jačino im obsežnost proigresizma (naprednosti). M. Kovačič, Maribor: Pregled jugoslov. sokolske književnosti (Nadaljevanje.) B. Sokolsko-književna podjetja. Glavno jugoslovansko sokofoko-književmo oziroma založniško podjetje je Jugoslovanska sokolska matica, vpisana zadruga z omejenim poroštvom. Nje ustanovitev je bila sklenjena na seji starešinstva Jugoslovanske sokolske zveze dne 26. februarja 1921. Po tem so začela pripravljalna dela zanjo in nabiranje zadružnikov. V septembrsko-oktobrski številki «Sokolskega Glasnika* istega leta so bila natisnjena mntičina pravila, ustanovni občni zbor je pa zaradi slabega odziva sokolskega članstva in maloštevilnega podpisovanja deležev mogel hiti sklican šele za dan 27. januarja 1923. leta. Medtem ko je pripravljalnemu odboru predsedoval dr. Vladimir Ravnihar, Je bil prvi voljeni upravni odbor JSM sestavljen takole: predsednik dr. Milan Šubic, podpredsednik Pavel Plesničar, tajnik Dragotin Šibenik, blagajnik Tone Martinc in še štirje upravni svetniki. Zveznemu starešinstvu jo bila pridržana pravica, da imenuje v upravni odbor vsakokrat po tri brate kot svoje predstavnike. Do sedaj so se izvršile z loti v upravi že mnoge osebne izpremembe. Jugotslovaniska sokolska matica je izdala že veliko dragocenih publikacij, vendar je naj večje vrednosti za najširše sokolske plasti n jena poljudna in cenena «Sokolska knjižnica*, katere je šlo doslej 11 snopičev z najrazličnejšimi razpravami, nekaj v slovenščini, nekaj v srbohrvaščini, nekatere pa v slovenščini in v srbohrvaščini. Razen tega osrednjega sokolskega založniškega podjetja moramo zlasti omeniti knjižno zbirko Prosvetnega odbora SKJ kot člena naj višjega organizacijskega. telesa. V njej sta mimo nekaterih dingih knjižic izšla brata Franja Malina «Praktični učbenik češkega jezika in pa informativni prikaz «Čehoslovaki in Češkoslovaška*. Nanju bodi opozorjeno že zdaj, ko smo se začeli pripravljati na X. vsesokolski zlet v Pragi! A tudi mnoge župe so čutile in še čutijo živo potrebo po izdajanju knjig in brošur za svoje edini.Ce; vendar je velika večina! teh publikacij takih."da imajo splošno vsebino' in so porabne tudi na ozemlju ostalih žup. Med zupami dravske banovine prvači; župa Maribor, ki je od slučajnega izdajanja brošur prešla k temu. da je ustanovila posebno zbirko «Soko'lisko knjižnico*, katere so doslej izšli trije snopiči (on prevod iz češčine in dva izvirna sestavka). Izmed ostalih žup se je pokazala za najpodjetnejšo župa Mostar, bi izda ia razen «Izdan j Sokolske župe Mostar* (doslej več ko 13 snopičev) še posebno « Knjižnico Sokolske župe Mostar* (doslej že tudi čez 10 snopičev). Sokolskim delavcem župe Petravgrad je bila z ustanovitvijo »Školske i sokolske biblioteke* dana prilika, da dajejo svojim mislim izraza tudi v tisku. V tej zbirki je izdal nal primer sedanji zvezni prosvetar brat Miloš Stanojevič brošure «Vcliki. ljudi*, ePouka i žabam*, «Govori pred vrstonn » ter «Rad i uspeh*. Podobno kakor župa Mostar se je lotdila za potrebo svojega župnega ozemlja izdajanja brošur v okviru posebne «Sokolske knjižnice* tudi župa Skoplje. Ta knjižnica je izpred vsega pllod truda brata dr. Milivoja Pavloviča in pa stremljenja, sokolsko misell popularizirati med kmečkim prebivalstvom južne Srbije. Župa Kragujevac, ki tudi z veliko vnemo širi sokolstvo v vaseh, ne izdaja sicer svoje lastne knjižne zbirke, dobila je pa zato podporo pri listu «Moralvski Glasnik*, v katerega »Biblioteki Mor. Glasnika* izhajajo tudi brošure sokolske vsebine, V najnovojšem času je začela izdajati poljudno pisaaie publikacije tudi prestolniška župa, ki je svojo zbirko uvedla s prav uspelo knjižico brata dr. Petra Joviča «Soko'ska misao, njen zadatak i cilij*. Ako niso v tej zvezi omenjene še mnoge druge župe, to še ne pomeni, da bi pri njih ne bilo sokolsko-kn jiževnega udejstvovanja, le do osnovanja in smotrnega izdajanja sokolskih publikacij se še niso povzpele. Od slučaja do slučaja so pa tudi na ozemlju teh žup izšla že številna knjižna izdainja. * S tem v tem letniku našega «Sokola» «Pregledi zaključujemo, drugo leto ga bomo pa nadaljevali z razpravo o poediiinih neperiodičnih sokolskih knjižnih izdajah. (Dalje prihodnjič.) Stanko Trček, Ljubljana: Pozabljen revček Proti pričakovanju je izginil po vojni iz naših telovadnic dobri in pravilni jezik. Pravim, po vojni, zakaj pred njo so skoraj v vseh sokolskih društvih pazili na to, da so govorili — slovensko. Mnogokje so' plačevali za vsako neslovensko besedo denarno globo. S svobodo se je vrinila tudi nemarnost in tako se v tem od leta do leta slabšamo, nikar da bi se boljšali. Pri vsem tem je najžalostneje to, da ni govorica šolanih ljudi nič boljša od govorice preprostega mestnega človeka; če jo pa primerjamo s kmetovo, je pa gotovo veliko slabša in nemarnejša. Zdi se mA, da je poglavitni vzrok v načinu poučevanja, saj je znano, kako trhlo je vobče jezikovno znanje prav srednješolske in visokošolske mladine. Drugi nič manjši vzrok, se zdi, je včasih prav bolno stremljenje za «originalnostjo*, ki je po mišljenju mnogih v tem, da govoriš kakor «ljudstvo*, to se pravi, da uporabljaš kolikor mogoče spačene nemške in italijanske besede. Če se naš kmet oblači samo v s u k n j o, si tak «original» navleče «montl», če gre kmečki fant telovadit, gre izobraženi dijak dumat*. Pri tem ti ljudje ne pomislijo, da bi utegnilo biti takšno govorjenje za drugega zoprno in izobraženca nevredno. V sokolskih prostorih bi moralo biti in tudi mora biti bolje, ker so ti prostori izobraževalnica v najplemenitejšem in najširšem pomenu besede. Tisti, ki morajo skrbeti za to, da se sliši v telovadnici le prava in pristna slovenska beseda, tisti, ki opozarjajo na njeno potrebo in na lepoto dobre domače govorice, so vaditelji, izpred vsega pa načelnik in načelnica. Ne gre za to, da se razšopiri morda spačeno «izobraženo» izražanje, marveč za to, da se iztrebijo vse nepotrebne, nelepe in škodljive tujke in popačenke. Saj je teh smeti velikanski kup! Naš jezik je pa tako bogat in tvoren, da z njim lahko izrazimo prav vsa človeška čustva in vse svoje potrebe. Danes se hočem pomuditi pri področju, ki je skoraj zgolj naše in ki je toliko pomembno, da ga ne smemo zanemariti: pri čistem, pravilnem strokovnem jeziku. Zadnja leta čedalje bol j čutimo učinek »športnega* jezika, ki grozi, da bo izpremcnil naš nekdaj tako kleni in čisti strokovni jezik v najogabnejšo latovščino. Na papirju morda res ne, prav gotovo pa v resnici. Naj povem primer. Svoje male oddelke telovadcev ali telovadk, ki so tekmovali v čemerkoli ali kako drugače sodelovali, smo imenovali vrsta. Kaka dobra tri leta tega se je v nekem časniku naenkrat pojavila beseda ekipa, ki se je naglo širila, tako da sta odšli na tekme v Berlin že sokolski «e k i p i» (vreti eta pa menda ostali doma). In že naletiš med Sokoli na ljudi, ki na vse pretego trdijo, da vrsta ni isto kar ekipa in da je le drugai beseda pravilna, češ da edino pravilno označuje takole skupinico tekmovalcev. V resnici je pa beseda «ec[uipe» francoska in pomeni posadko. Ne vem, kako je v svoji domovini dobila v športnem jeziku sedanji pomen, vem pa, da je ta primer značilen za vse takele izpremembe in «modern.izacije» pri nas. Poglavitni vzrok za posvinjan je domačega jezika je pa tisto smešno in silno Sreproščino duha dokazujoče stremljenje nerazumnih ljudi, ki so prepričani, a bodo vzbudili z uporabo tujk videz učenosti ali vsaj popolne «strokov-nosti». Nekoliko sta tega kriva seveda tudi ginljivo neznanje in nezavednost. Na zelo lep primer žalostne neumnosti in javno razkazovanega neznanja sem naletel lani v športnem stolpcu nekega našega dnevnika. Tam je nekdo dokazoval potrebo športnega viteštva in je trdil: «Vsak športnik mora imeti obnašanje fair p 1 a y.» Ta človek očitno ni vedel, kaj pomeni izraz «fair play»*, zdelo se mu je samo, da ne more biti nič slabega, zato ga je rabil tako, d'a je vzbudil smeh in pomilovanje. Da pa ne ostanem pri samem zabavljanju, naj navedem kupček slovenskih izrazov za nekatere pogostne pojme, za katere uporabljamo doslej zgolj tujke. Izrazi imajo samo namen, da pokažejo, kako lahko vsako besedo ponašimo, zato se seveda lahko nadomestijo z boljšimi. Angleška beseda start pomeni spraviti nekaj v hod, nekaj začeti. V telovadbi imamo zanjo kopico domačih izrazov. Pri teku, plavanju, smučanju, hoji, kolesarjenju in podobnem bi lahko rekli kar «odhodb>, ker ima «hod» vendar primeroma širok pomen gibanja vobče, saj tudi vlak odide, ladja odide in letalo odide. Torej: smučarji nastopijo na odhod išču, ne na startu, in ne startajo, marveč odidejo ali od s mu čaj o. Odhodišče in odhod imamo lahko tudi pri plavanju ali pa ju nadomestimo s skokom (startal je: skočil je) inzodriviščem. Pri teku bi morda lahko uporabili stek, steč išče in namesto starterja bi postavili s t e č i š č n i k a ali o d -hodi šen ika ali sodnika na stečišču (odhodišču). Najlepši izraz sem pa dobil v Levstikovem prevodu «Ane Karenine» pri opisu konjske dirke; tam pravi starterju spuščač. Izmed vseh se mi zdi ta izraz najboljši. Uporabimo ga lahko prav pri vseh panogah, ne da bi delali izrazju silo. Potem bi seveda imenovali prostor, odkoder spuščamo tekmovalce (v tek, v smuk, v vodo itd.) spuščišče. Startni strel je kratko strel ali kvečjemu odhodni (spustili) strel. Pri odbojki, hazeni, koškanju na žogo ne etartamo, ampak nanjo p 1 a 11 e m o ali skočimo. Kadar pa za svoje društvo startamo, smo zanj le nastopili ali tekmovali. Atletika (lahka, težka). Ta delitev po našem sestavu vobče ni dopustna. Dobili smo jo od športa. Na Češkem in pri nas se je udomačil za lahko atletiko, kolikor je ta izraz sploh potreben, izraz proste panoge (panoge, ki jih ne delamo na orodju). Izraz ne zadovoljuje čisto. Nadalje: Atlet (atletičar!) — tekmovalec, te-crawl (način plavanja) — plavanje lovadec; lezkoma (angl. to crawl, izg.: tu atletizem — tekmovanje: krol — lesti): atletično — tekmovalno, telovadsko; cross-country (kros kantri) (skozi, čez amateur (amater) — ljubitelj; «doželo») — tek po krajini, tek čez bazen — korito, kotanja; drn in strn, krajinski tek (češko: basketball (basketbol) — koškanje; beh prespolni); * Oti angleškega «fair» = nepristransko, pravično, in «play> = igranje, torej igranje natanko po pravilih. Champion (šampjon) — zmagovalec; championat (šampjona) — prvenstvo, zmaga; dribbling (angl. beseda, ki pomeni kapljati) — žoganje, kotaljenje žoge po tleh; dres« — kroj, obleka; disciplina —- strogorednost, red; disciplina — panoga, vaja, učni predmet; diskvalifikacija — razveljavljenje (vpisa, tekme itd.); diskvalificiran — razveljavljen, nepriznan; distanca — razdalja; favorit — ljubljenec, verjetni zmagovalec; finiish (finiš, angl., pomeni končati, dovršiti) — končni ali zadnji boj, tekma, igra; finale — končne ali sklepne tekme; foul (faul, angl.: zaleteti se, zadeti se) — dotik, zadetek; goal (goul, angl.: znamenje, znamenj-ski kol, cilj; to get a goal: dobiti igro) — točka; junior — pri nas nimamo juniorjev in seniorjev, marveč po ust rojstvu le naraščaj in članstvo. Istega oddelka pa ne moremo deliti v iuniorje in seniorje, ampak, če je že treba, v mlajši in starejši naraščaj (članstvo); konkurenca — udeležba pri tekmi; n. pr.: tekmovalo bo mnogo tekmovalcev ali hudih tekmecev ali obeta se huda borba in podobno; klasifikacija — razredba, razvrstitev; old boy (ould bor, angl.: stari dečki) — starejše članstvo; program —spored (prireditve) ali (delovni) načrt; Service (servis, angl.: postreči: pri igri) podati; set — igra, boj; semifinale — predsklepna tekma; stoper — merilec časa; stoperica (od angl. to stop: ustaviti) — (ura) merilka, ustavljalka; sprint — kratek pa zelo hiter tek, hiter tek; sprinter— tekalec na hitrost, hitrostni tekalec; sprinterice — čevlji za tek. žebljaki; stil — način (neke vaje), slog; n. pr.: skakalec skače na Horynov (Ho-rajnov) način, na škotski način itd.; specializacija — veščaštvo, veščak; suspenzija — prepoved (tekmovanja); spurt (spert) — teči hitreje, pognati se; 11. pr.: tekmovalec se je pognal proti cilju, speh, speti; štafeta — paličica, poslanica, tek; štafetni tek (plavanje) — izmenski tek (plavanje, kolesarjenje, smučanje itd.); training (trejning, angl. to train: vleči) — vaditi, pripravljati se za tekmo, uriti se; trainage (trcnaž, franc, oblika) — uriti, vaditi, pripravljati se; trainirati — uriti, vaditi, pripravljati se; trainer (tisti, ki te «vleče» za seboj) — vaditelj, učitelj; trainiran — vajen, izurjen, pripravljen; terminologija — izrazoslovje, v pomenu vede o izrazih, v pomenu skupnosti vseh izrazov pa izrazje; terrain (teren, franc.) — zemljišče, svet. Na terenu: zunaj, na tekmovališču, na vaclišču; smuški teren: smuški svet: volleyball (valibol, angl., od to volIey: leteti) — odbojka. Poglavje zase je napaka, ki se je v zadnjih dveh, treh letih strahovito razpasla. Če bi ti kdo povedal, da je Jakakrava požrla na. Janeztravniku senokopico, bi dejal, da se mu blede, čisto v redu in zelo «moderno» se ti pa zdi, ko bereš o «Fredovia-Express sladoled stroju» («Jutro», 4. VII. 1936) ali o novem ravnatelju Philipstovaren («Slovenec», 13. XI. 1936), o Kandahnr-stremenih («Jutro», 23. XII. 1936). o Sieraradiu («Slovenec», 23. XII. 1936), Adlerstrojih. Jelenmilu, Tivarnblekah, Bafačevljih, Planinkačaju in podobnem. Ta grdobija (v ostalem, tipično anglosaški način izražanja) se je zavlekla k nam iz tujine, še bolj pa menda iz sosednjih banovin (kjer gospodarijo Židje), naši trgovci in listi se je pa z navdušenjem oklepajo, žal, zelo hitro. Ni torej daleč čas, ko bomo telovadili na Oražembradljah, se vrteli na jeklodrogih in premetavali AIpinausnježoge. Naj zlodej pobere takšen jezik! Kakor je Jakova krava požrla seneno kopico na Janezovem travniku, tako se oblačimo tudi mi le v Tivarjeve obleke ali v obleke «Tivar», poslušamo radio «Siera», se umivamo e Šihtovim milom «Jelen», pišemo na Adler j e v i h strojih ali na strojih «Adler» in se naslajamo s sladoledom iz sladoled nega stroja «Fredovia-Express». Silno se je tudi razpasel grdi nemčizem «izgledati», ki ga nekdaj nismo poznali (aus-schauen — iz-gledati), bedasta beseda, ki v slovenščini prav nič ne pomeni. Vse nam že «izgleda»: bolnik izgleda slab, knjiga izgloda, d'a je interesantna, vlak izgleda, da ima zamudo, in slišal sem celo že, ko se je nekomu zdel o, da neki predmet izgleda tako! Prav pa je le, če se nam predmet z d i tak ali tak. 11 a oči slab, ali je videti slab, ta stvar ima tak videz (podobo), ne izgled, ali je na videz taka in taka; znanec ne iz-g 1 e d a 50 let star, marveč jih kaže 30. Ni prav: to izgleda kot kruh, marveč to j e ali se z d i, da je kruh, ali k a ž e, da je kruh. Vreme j e lepo ali lepo kaže ali se z d i, da bo lepo, ali podoba je, da bo lepo, gotovo pa ne i z g I e d a lepo. Če si se lotil neke reči, tedaj imaš več ali manj u p a n j a, da uspeš, ne pa izgleda. Izgledi za smuko so dobri: smuka bo dobra ali kaže dobro. Izkratka. premoremo nešteto načinov, da bolje izrazimo tisto, čemur pravi Nemec «ausschauen» in «aussehen». Vesel bi bil, ko bi vzbudile te vrste vsaj nekoliko pozornosti za jezik, pa čeprav v obliki ogorčenih ugovorov. J. T.: Tekme članic za prvenstvo Jugoslavije Dne 16. i.11 17. oktobra je bila v Zagrebu tekma članic za prvenstvo Jugoslavije. Ta tčkma je bila hkrati izbirna tekma za vseslovansko prvenstveno tekmo, ki bo dne 19. decembra v Novem Sadu. K. tekmi je prišlo veliko število čliatnic, toi je 17, in sicer: tiz Ljubljane 7, iz Zagreba 5, iz Splita 2 ter po ena iz Beograda, Dubrovnika itn iz Novega Sada. Tekma je obsegala II panog: obvezne in poljubne proste vaje, poljubno vajo na visoki gredi, obvezno vajo na dočelnd bradllji, poljubno vajo na dvovišinski bradlji, obvezno vajo na krogih in drogu, poljuben preskok čez konja na šir brez ročajev, tek na 60 m, metanje diska in skok v višino. Tekma je obsegala več panog, kakotr jih bo imela mednarodna tekma v Pragi, in tudi lestvice za proste panoge so bile višje. Razpoloženje pri tekmi je bilo kljub raznim tehničnim nedostatkom vos čas prav dobro. Tekmovalke so bile na vso moč disciplinirane. V soboto popoldne iso bile tekme v prostih panogah na sokolskem telovadišču v Maksimira. Načelnica s. Skalarjeva je pozdravila tekmovalke, na drogu je zaplapolala državna zastava in tekma se je pričela. Pri skoku v višino sta preskočili Milena Sketova in Malrta Pusti-škbva po 132 cm in dosegli po 10 točk. Za njima se je uvrstila Jelica Vaizza-zova. ki je preskočila 129 cin, dve tekmovalki sta dobili ničlo. Pri metanju diska je bilo doseženih malo točk. Zahteve so bile z,ai tekmo gotovo prehude. Tako bo n. pr. na mednarodni tekmi v Pragi ocenjen met 26 m z 10 točkami, Lidija Rupnikova je pa dobila v Zagrebu za 25*90111 le 5-9 točke. Dobro sta vrgli disk tudi Sketova (25-79) in Vazza-zova (25-28). Najislubše ocene so bile pri teku. Tu je bilo prisojenih šest ničel. Tega je bilo krivo mrzlo vreme in spet huda lestvica. Sketova im Pustiiškovai sta pretekli progo v 8-7 sekunde in dobili po 8 točk: na mednarodni tekmi drugo leto bo pa za čas 8-8 sekunde prisojenih 10 točk. Zvečer se je nadaljevala tekma v preskoku čez konja v telovadnici Sokola v Klaičevi ulici. Ta panoga je pri članicah najmanj priljubljena. Razen dveh ali treh premetov, eno skrčke z zamahom im ene pred-nožke ni bilo videti nobenega lepega preskoka. Najboljšo oceno 14-7 točke je dobila Tuša Hribarjeva, Sketova in Pustiškova sta dobili; po 14-5 točko. Največ tekmovalk je delalo raznožko, izmed katerih ,pa ni bila nobena lepa. Drugo jutro so se tekme nadaljevale spet v telovadnici. Delovalo je hkrati več sodniških trojic, tako da je billa tekma že od> 13. uri končana. Obvezna prosta vaja ni šla dobro. Najboljšo znamke so dobile Rupnikova (9-2), Kržanova (8-9), Vazzazova (8-8) in Hribarjeva (8-6). Mnogo boljša je bila poljubna prosta vaja, kjer so imele zlasti Ljubljančanke lepe sestave. Hribarjeva je dobila 14*5, Sketova 14-2, Podlpacova in Kržanova po 14-1, Pustiškova in Vazzazova pa po 14. Imele so zelo raznolične sestave, ki so jih izvajale z majhnimi izjemami z veliko lahkoto in gibčnostjo. Tudi poljubna vaja na gredi je bila zadovoljiva. Vidtelii smo nekaj prav lepih sestav, vendar pa nekatere zaradi vidne treme niso dosegle pričakovanega uspeha. Najboljšo oceno ima Hribarjeva (14-6). Poljubna vaja na d v o višinski bratil ji je bila prav lepa. Videli smo znane sestave naših olimpijk, a tudi mlajše tekmovalke so pokazale prav lepe vaje. Kotlaričeva in Poriševa sta imeli težki sestavi in dobili 13,9 in 13,8. Največ točk sta dosegli Sketova in Rupnikova (po 14,7) in Pod-pacova (14,5). Potem so bile še obvezne vaje na bradlji1, drogu in krogih. Na bradlji sta dobili po 10 točk Sketova in Podpacova, na drogu Sketoval in Hribarjeva, na krogih Rupnikova in Hribarjeva. Izmed teh treh orodij so bile v splošnem najboljše znamke na krogih. Pregled desetih najboljših tekmovalk: Proste vaje Orodje Proste panoge Skupaj Odstotki 1. Milena Sketova (Sokol I-Tabor) 229 73T 23-8 1198 9215 2. Marta Pustiškova (Lj. Sok.) 21 — 66'5 198 107-3 82-53 3. Marta Podpacova (Sokol l-Tabor) 22'2 68 — 154 1056 81-23 4. Lidija Rupnikova (Lj. Sok.) 231 66-8 15‘6 105-5 81-15 5. Tuša Hribarjeva (Lj. Sok.) 231 73-3 7'7 1041 80-07 6. Jelica Vazzazova (Lj. Sok.) 22-8 63-3 15-8 101-9 78-38 7. Mira Neferovičevu (Zagreb II) 165 595 119 87-9 67"61 8. Blanka Lhotska (Split) 20-4 59T 7'6 87-1 67 — 9. Ančka Kržanova (Lj. Sok.) 23 — 517 124 87-1 67 — 10. Gertruda Risova (Zagreb 11) 21 — 626 29 86-5 66"53 Vsako panogo so sodile po tri sodnice, veljata) je aritmetična sredina vseh treh ocen, le pri konju je sodilo pet sodnic, najboljša in najslabša ocena sta bili črtani, od ostalih treh je pa spet veljala aritmetična sredina. i čim bodo ocenjevale članice tudi na prihodnji mednarodni tekmi. Na predlog nemških udeleženk se bo takrat sodilo javno. Na znak glavne sodnice bo vsaka sodnica pokazala svojo oceno na posebni tabeli. Čehinje so pri tekmi za svoje državno prvenstvo že tako sodile in tudi mo .smo imele isti namen, toda pripravili so nam zelo nerodne tabele in stvar sc ni najbolje obnesla. Uspeh tekme je na splošno zadovoljiv. Sicer je res, da je ena sama tekmovalka dosegla več ko 85% dosegljivih točk, vendar jih je |>a pet doseglo več ko 80%, zaradi česar lahko pričakujemo, da bodo naše tekmovalke tako na vseslovanski sokolski tekmi decembra meseca v Novem Sadu kakor na mednarodni tekmi v Pragi; dosegle lepe uspehe. Pripravljaj se na X. vsesokolski zlet v Pragi! Jelica Vazzazova, Ljubljana: Metodični postopek pri vadbi prostih vaj Proste vaje sodijo mod tiste pan or e Tyršcvega telovadno- vzgojnega sestava, ki so dostopne najširšim plastem, naroda. Zanje ne potrebujemo nalašč za to urejenega prostora, niti kakšnega posebnega orodja, kakor n. pr. za proste panoge, za orodne vaje itd. Delamo jih lahko v zaprtem prostoru in pocl milim nebom, in sicer posamezno ali pa v večjem ali manjšem številu. Zaradi teh in še mnogih drugih prednosti so prosto vaje posebno primerne za velike javne telovadbe, kjer se šele prav pokaže in uveljavi vsa lepota prostih vaj. Zato pa morajo seveda proste vaje ustrezati številu nastopajočih. Za manjše nastope in akademije, kjer sc opazi tudi vsak najmanjši gib posameznega dela telesa, je potrebna drugačna zaporednost gibov kakor za velike nastope, kjer mora sestavljalec razen vsega drugega paziti še na zunanji vtisk. Ce se ozremo na proste vaje naših večjih zletov, posebno, pa še na njih izvedbo, moramo izpred vsega ugotoviti, da so bilo dostikrat slabo izvajane. Vendar tudi slabo sestavljene vaje veliko pridobe, če so lepo in skladno izvajane. Uspeh prostih vaj pri velikih zletih je torej odvisen zlasti od skladne in pravilne izvedbe. Če raziskujemo vzroke neuspehov pri teh nastopih; vidimo, da je krivda v nas samih, v tistem podrobnem delu v telovadnicah, kjer preženemo članstvu še tisto veselje, s katerim se je poprijelo vadbe, ker mu ne znamo podati vaj tako, da bi jih po svojih sposobnostih lahko sprejelo,, to se pravi, manjka nam metode. Članstvo največkrat ne obvlada niti najosnovnejših prvin prostih vaj, ko že vadimo spojenost teh gibov in sestavo samo. Tako, se brez uspeha trudita vodnik in telovadec in le ipremnogokrat slišimo godrnjanje: «Oh, že spet te proste vaje!» Članstvo se z nevoljo in z velikim naporom komaj za silo nauči prostih vaj, zato jih dela brezbrižno in dolgočasno. Poudariti hočem, da so za neuspehe odgovorni izpred vsega vodniki in vodnice, ker s svojo nemetodično vadim ne morejo doseči pravega napredka, zato hočem opozoriti na nekatere najpogosiojše napake in nedostatke. Kakor sem že rekla, je potrebno, da telovadke najprej naučimo najvažnejših prvin prostih vaj. Omenim naj samo tiste, ki se največkrat ponavljajo in delajo največ preglavic, kakor pravilna razdali ja in iztegnjene lahti pri vzročen ju; prsti rok morajo biti zmerom skupaj; pravilni podlahtni krogi gor in dol, tudi pri klonih in sulcih trupa; pogled je vedno na rolko, če ni to drugače določeno; uločenje zlasti v vzročenju ali predročenju gor (ven); pravilna drža telesa pri klanih, zasukih in počepu, posebno če so zvezani z gibi rok ali nog; pravilno prednožno skrčenje: počep pred-, od- ali zanožno; izpad v vse strani, zlasti: nazaj, zvezan s predklonom; prsti nog so vodno iztegnjeni; zibi lahti in trupa: sproščen zib počepne; pralvilen poklek, koleno pri peti druge noge itd., itd. Seveda pa mora vodnica, sama vse prvilne popolnoma obvladati, opazovati napake drugih ter jih popraviti in na pravilen in primeren način obrazložiti. Vodnica naj redno vadi vse osnove prostih vaj, preden začne vaditi nove proste vaje, zlasti tiste, ki jih bo pozneje potrebovala. Telovadke, ki obvladajo splošne osnove prostih vaj, bomo potem z lahkoto naučili vsako sestavo. Ko obvladajo tako vse prvine, ki sestavljajo vajo, začnemo z vadbo od takta do takta, dokler ne naučimo vso sestave. V ta namen moramo seveda smiselno razdeliti vso sestavo na posumezne dele, ki jih kasneje povežemo drugega z drugim. Niknrte pa misliti, da je zdaj že vso opravljeno', ne, šele na pol poti smo. Izvedbi vaj moramo dati še ritem,, poudarek na določene dobe. ki ga zahteva sestava spojenost in lepoto gibov, izkratka, vajam je potrebna duša. Kako velik razloček je med telovadko, ki ne dela vaje samo zunanje s svojim telesom, temveč z vso svojo notranjostjo, in nudi tako užitek sebi in drugim, ter med telovadko, ki dela dolgočasno in ne-ritmično gib za gibom. A tudi popolno obvladanje vaje še ni zadosti, zakaj vsa množica telovadk, ki skupaj nastopa, je eno samo telo, posameznice so samo njega delil, ki so tesno zvezani med! seboj, zato je potrebna tudi popolna skladnost izvedl>e, katr dosežemo samo tedaj, če vzbudimo v telovadkah smisel za skupnost in čut odgovornosti, do celote. Proste vaje so pogosto tesno povezane z redovnimi vajami, posebno kadar imajo veliko premeni, ki dajo navadno vajam posebno živuh-nost in razgibanost. Zato jo neogibno potrebno, da obvladamo dobro tudi vse redovne tvorbe, pri katerih moramo posebno paziti na krit j e, sicer še tako dobro izvajane vaje veliko izgubijo na splošnem videzu. Poglavje zase sta prihod im odhod k prostim, vajami, ki sta prav za prav njih sestalvna dela, na kar pa le preradi pozabimo. Dohod in odhod morata biti strumna in ,samozavestna, korak ponosen, paziti moramo spet na kritje, zlasti če so določene posebne premene tvorb. Po vsem tem vidimo, da zahteva pravilna izvedba prostih vaj veliko truda, veliko podrobnega delal od vodnic kakor od telovadk. Vodnica! Nikoli ne začni z vadbo, če ne obvladaš sestave do podrobnosti, vsak najmanjši gib ti mora biti jasen, ogibaj se naknadnim popravkom, kajti napake popravljati je jako težko. Pripravi se doma za vsako posamezno telovadno uro, premisli, kakšno metodično pot si boš izbrala pri vadbi in. kako boš telovadkam poimenovala in razložila poedine gilbe. Začni o pravem času vaditi, da te čas ne prehiti in da ne boš morala celih ur uporabiti samo za vadbo proslih vaj, kar utruja in ne prinaša uspeha. Nasprotno pa tudi ne hiti preveč, ker ti telovadke ne bodo mogle slediti. Kar zahtevaš od telovadke, izvajaj najprej sama, kajti zgled mika. Ne vadi do onemoglosti, ampak končaj takrat, ko bodo vse telovadke imele občutek prijetne utrujenosti. Vztrajnost je sokolska čednost, ki vodi do uspeha! Ne pozabi, da nam je telovadba vzgojno sredstvo! Ako boš upoštevala vsa ta nulvodila, in jih znala prilagoditi stopnji in .sposobnosti svojih telovadk, ne boš vzbudila v njih samo veselja do prostih vaj, ampak do telovadbe sploh. Navedla sem tako splošna načela pri metodičnem postopku vadbe prostih vaj in prehajam na konkreten primer letošnjih prostih vaj, ki so predpisane za nastop našega sokolstva na zletu v Pragi drugo leto. Za. Slame, članice, člane čet in starejše brate so 'določene skupne vaje brata Kovača, ki se odlikujejo po lepoti in ritmičnosti gibov, mnoge hitre in učinkovite premene pa dajejo vajam posebno privlačnost. Vaje bodo uspele samo, ako jih bo vsakdo vadil s tisto resnostjo in vztrajnostjo, ki jo sestavijalec s svojo sestavo zahteva. Razen navodil, ki. sem jih že dala in ki veljajo zlasti za te vaje, naj opozorim še na nekatere druge reči. Te vaje moramo vaditi v pravilnem razstopu, zato sii napravimo stalne značke, če to ni mogoče, pa vsakokrat posebej, zakaj brez njih nam bo delo zelo oteženo. Vse gibe naučimo najprej v prostem razstopu, itn. ko jih obvladamo, jih vadimo šele v dvorcdu, redu in vrsti, sicer bo nastala samo zmešnjava, in prerivanje. Naučiti moramo vsako telovadko za Vsako mesto, nato jih šele porazdelimo na prve, druge itd,, in jim pozneje zamenjamo' prolstore. Posebno moramo paziti pri prvi vaji, ker je zaradi svojih hitrih premen, ki zahtevajo mnogo skladnosti in kritja, za stopnjo naših telovadk res precej težka. Isto velja za proste vaje moškega in ženskega naraščaja; kola pa učimo najprej ločeno od vaj, in sicer Vedno s »premi,1 jeva n jem godbe. Bodimo vestne v svojem delu, prenehajmo s površnostjo, ki se je posebno zadnji čas razpasla po naših telovadnicah, zakaj v Pragi bomo morale pokazati pred vsem svetom moč in napredek sokolske mislim pri nas. ŽUPA LJUBLJANA Zupa Ljubljana je položila temelje delu za leto 1937./38. V nedeljo dne 21. novembra je bil na Taboru v Ljubljani delovni zbor društvenih načelnikov in načelnic, katerega so »e udeležili člani župnega strokovnega odbora ter načelniki in načelnice iz 54 društev, skupaj 116 oseb. Od 8. do 12. ure &o Slani in članice župnega strokovnega odbora v treh telovadnicah poučevali proste vaje za praški zlet, ob 15. uri so načelniki in načelnice težke vaje brata Kovača že brezhibno izvajali na godbo. Volja, duh in ljubezen do sokolstva so omogočili peturno nepretrgano gibanje. Kdor jih je videl piri delu, je mogel zaslutiti, da je vzgoja sokolske mladine v pravih rokah, da bo drugo leto sokolstvo še l»olj razgibano: «Mir si teboj., dragi dom, če sovražnik ti preti.» Od 15. do 18. ure je bil v mali dvorani na Taboru redni jesenski zbor društvenih načelnikov in načelnic, ki je pa imel letos to posebnost, da so prišli na zbor že novi društveni načelniki in načelnice, ki iso bili meseca novembra izvoljeni za novo poslovno leto. S to datekosežno izpremembo se uvaja v sokolistvo novo poslovno leto, ki traja od septembra do konca avgusta, kar bolje ustreza sokolskemu delu. Za letos se je to izvedlo le v strokovnih odborih oziroma v načelništvu. Zbor načelnikov je na predlog župnega strokovnega odbora za leto 1937./38. soglasno sprejel taile delovni razpored: 8. decembra 1937 predelava praških prostih vaj za naraščaj in delovni sestanek društvenih prosvetarjev, 12. decembra 1937 tečaj za telovadbo na orod ju, 18. decembra 1937 zbor ljubljanskega voditeljstva, 26. do 30. decembra 1937 župni smučarski tečaj za članstvo in naraščaj, 15. in. 16. januarja 1938 župne smučarske tekme članstva in naraščaja, 6. februarja 1938 predelava praških prostih vaj za načelništva, 13. februarja 1938 predelava praških prostih vaj za naraščaj, 27. februarja 1958 tečaj za telovadbo na orodju, 16. marca 1958 župni tečaj za sodnike in sodnice, 27. marca 1958 tečaj za telovadbo na orodju, 24. aprila 1938 poklonitev sokolstva pred spomenikom Viteškega kralja Aleksandra 1. Zediniteljai na Rakeku, 1. maja 1958 delovni zbor društvenih načellništev, 11. in 12. juni ja 1938 župnii zlet in župne tekme na orodju, 26. do 29. junija 1938 zlet im tekme naraščaja v Pragi, 30. junija in 1. julija 1938 mednarodne tekme v Pragi, 1. in 2. julija 1938 tekme članstva v Pragi. 3. do 6. julija 1938 glavni z,letni dnevi članstva v Pragi, 11. do 17. julija 1958 župni tečaj za taborjenje članic, 18. do 24. julija 1958 župni tečaj za taborjenje članov, 21. avgustai 1938 mcdžupne plavalne tekme, 11. septembra 1958 župne strelske tekme. Storjeni šobili tile važni sklepi: II. pomladanski zbor Sokolov bo v povečanem obsegu, okrožnih zletov letai 1938. ne Ipo, moški in ženski naraščaj bo nastopil na župnem zletu v novih telovadnih oblekah, v vseli društvih in četah naj sc uvedejo predpisani telovadni kroji tudi pri redni telovadbi, uvede se obvezno čitanje člankov iz župnega vestnika. Meseca oktobra bosta dva desetdnevna vaditeljska tečaja za člane in članice. Po izčrpni, razpravi o zimskem vzgojnem delu je zbor načelnikov in načelnic dal popolno zaupanje dosedanjemu župnemu načelništvu s tem, da ga je brez najmanjše izpremembe ponovno izvolil za eno leto: načelnik: Franjo Lubej, namestniki: dr. Ivho Pusti šok, Jože Rus in Stanko Trček, načelnica Jelica Vazzazova, namestnice: Mica Kržotova, Mara Staničeva tn Hilda Jezerškova. Zbor je bil zaključen s pesmijo «Sokolskih legij». Pomladanski zbor pred upravnim sodiščem Letos dne 9. maja je bil 1. pomladanski zlior Sokolov. V Ljubljani je imel ob tej priliki župni načelnik govor (glej 6. številko «Sokola»), zaradi katerega je bil policijsko kaznovan z globo. Ker banska uprava ni ugodila njegovemu prizivu, se je pritožil na upravno sodišče v Celju, ki je razsodbo banske uprave zavrnilo itn s svojo razsodbo dalo sokollsrtvu popolno zadoščenje. Razsodbo priobčujemo v celoti: UPRAVNO SODIŠČE za dravsko banovino A 216/37 6 P R E P I S ! v CELJU. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Upravno sodišče v Celju je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Ivana Likarja, v prisotnosti upravnih sodnikov: Rajka Mulačka in Stanka Mašiča, dalje sod. prip. Nataše Pregljeve kot zapisnikarice, na tožbo Franca Lubeja, učitelja v Ljubljani, zoper odločbo kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 20. julija 1937, 11/2 št. 2145/4, zaradi obsodbe zbog prekrška po na-redbi ban. uprave od 10. julija 1932, Sl. 1. št. 510/59, brez javnega naroka po čl. 27 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, po proučavanju upravnih spisov v nejavni seji razsodilo takole: Tožbi se ugodi in se napadena razsodba razveljavi zaradi nezakonitosti. iožitelj je bil obsojen s kazensko razsodbo uprave policije v Ljubljani od 8. junija 1937, št. Pov. 813/3 po čl. 78 zakona o notranji upravi na globo din 500’—, v slučaju nezmožnosti plačila pa na 10 dni zapora zaradi prekrška po čl. 74 istega zakona, ki ga je zagrešil s tem, da je na pomladanskem zboru »Sokolov* dne 9. maja 1937 v svojem govoru z besedami c.... tujec odreja narodu red in disciplino....» napadel katoliško cerkev in njeno delovanje, s čimer je narušil javni red in mir. Prekršek je smatrala uprava policije za dokazan z dejstvom, da je edino dgna interpretacija navedenega mesta pravilna, ker je logična, zaradi česar po svobodni presoji izjavi oziroma tolmačenju g. Lubeja ne more pokloniti vere. Tožileljcvo pritožbo pri tej razsodbi je kralj, banska uprava zavrnila z razsodbo od 20. julija 1937. 11/2 No. 2145/4, obenem pa je razsodbo v toliko izpremenila, da je tožiteljevo dejanje kvalificirala kot prekršek § 1 svoje uredbe od 16. julija 1932, SL 1. št. 510/59, in tožitelja obsodila po § 2 iste naredbe na din 500’— denarne kazni, ki se v primeru neplačila v roku 15 dni po pravomočnosti razsodbe izpremeni na 10 dni zapora. Po razlogih te razsodbe je dejanje dokazano s tožiteljevim priznanjem ter ga zadene kazensko pravna subjektivna krivda kot govornika inkriminiranih besedi, pri čemer je pravno neupoštevano, po čigavem sklepu in v kakem svojstvu je govoril. Besede »tujec odreja narodu red in disciplino* merijo na to, da se omaje naša državna in nacionalna zavest, ker so poslušalci mogli sklepati iz teh besed, da ne ustvarjajo državnega reda v državi naša država, njeni zakoni in oblastva, ninpuk neke sile izven naše države. Da je na to meril v svojem govoru, je dokazano po njegovem priznanju v zagovoru, kjer je označil tuji kapital in katoliško akcijo kot silo, ki naj bi ustvarjale red in disciplino v naši državi. Kolikor je pa pri tem mislil na tuji kapital, je pa jemal vero poslušalcem tudi v gospodarsko moč in razvoj naše države. Kot obtežilno pri odmeri kazni je toženo oblastvo upoštevalo številno poslušalstvo, javno časopisno polemiko in razburjenje ljudstva zaradi govora. Proti tej razsodbi je vložil Franjo Lubej v zakonitem roku tožbo na upravno sodišče, ker kralj, banska uprava z njo ni pravilno uporabila zakona. V tožbi izvaja, da ne gre citiranih njegovih besedi presojevati posamič, temveč, da je treba preceniti celotno vsebino in pomen njegovega govora. Iz tega pa ni mogoče razvideti, da bi meril na to, da se v narodu omaje jugoslovanska državna in nacionalna zavest. V njem tudi ni neosnovanih in tendenčnih predpostavk in ne odvračanja državljanov od izpolnjevanja državljanskih dolžnosti. Celotni njegov govor je imel strogo načelno zasnovo v smislu sokolske miselnosti ter so bila v njem le poudarjena sokolska vzgojna načelu, vse besede pa so bile v popolnem soglasju z ideološkim programom Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije «Pota in cilji* iz 1.1931. v odstavku, ki nosi naslov »Sokolstvo, narod, država in politika*. Po citiranju tega odstavka je izrekel besede, zaradi katerih je bil obsojen, nato pa je v svojem govoru izvajal: «In mi vemo, da kdor odreja red in disciplino, razpolaga z močjo naroda in usmerja njegove sile. Narod, ki daje svojo disciplino v zakup tujcu, se odreka samostojnosti in svobodi in se sam izroča hlapčevanju. Z lastno disciplino, z lastnim nravstvenim redom hočemo saini biti čuvarji in hranitelji svobode, sami graditelji RAZLOGI: svoje samostojnosti.* V tem okviru izrečene inkriminirane besede pa ne dajo nobene logične možnosti za zaključek, da je z njimi napadena katoliška cerkev, še manj to, da bi se državljani odvračali od izpolnjevanja državljanskih dolžnosti, ali pa da bi meril na to, da omaje državljansko ali nacionalno zavest. Zaradi tega predlaga, da se izpodbijana razsodba razveljavi in on oprosti vsake kazni. Pri presoji te tožbe je upravno sodišče sledeče razinotrivalo: Iz § 1 naredbe od 16. julija 1932 izhaja, da je po njem kazniv le tisti, ki; s pisanjem itd., pa tudi s širjenjem ustnih vesti meri, torej namenoma dela na to, da se v narodu omaje jugoslovanska državna in nacionalna zavest, da se mu jemlje vera v gospodarsko moč in razvoj države, da se izpodkopava njegovo zaupanje v vrednost našega denarja ali da se odvrača do plačevanja davkov oziroma od izpolnjevanja drugih državljanskih dolžnosti. Iz uvoda k cit. uredbi, ki vsebuje motive kralj, banske uprave za to uredbo, je pa nadalje razvidno, da je kralj, banska uprava imela v mislih le zlonamerno in sistematično delovanje v zgornjem prepovedanem pravdi. Vsega tega v tožiteljevem primeru ni bilo. Vsebino tožiteljevegu govora je prinesel dnevnik < Jutro* dne 10. maja 1937 in je tožitelj pri svojem prvem zaslišanju dne 1. junija 1937 priznal, da je natančno reproducirana. Ker ta trditev v upravnem postopku ni bila osporovana, je potrebno za presojo kaznivosti tožiteljevegu govora vzeti to besedilo za podlago. Po njem je reklamiral tožitelj za sokolstvo telesno in moralno vzgojo vsega naroda z namenom, da mu obvaruje svobodo in zgradi samostojnost z urejenim sodelovanjem vseh, od poedinca do celote. K temu cilju ima sokolstvo po Tyrševi zamisli in narodni volji dolžnost vzgajati vse člane naroda in gojiti narodno zavest. Red in disciplina utrjujeta in jačita sokolsko skupnost. V naši sredi, z našimi sredstvi in s sinovi slovenskih mater pa tujec odreja narodu red in disciplino. Kdor pa odreja red in disciplino, razpolaga z močjo naroda in usmerja njegove sile. Nurod, ki daje svojo disciplino v zakup tujcu, se odreka samostojnosti in svobodi, se sam izroča hlapče-vanju. Sokol pa hoče z lastno disciplino, z lastnim nravstvenim redom biti čuvar in branitelj svobode ter graditelj naše samostojnosti. Vsled tega mora vsak k sodelovanju. V tej zvezi besedi «v naši sredi... tujec odreja narodu red in disciplino* nikakor ni mogoče tolmačiti tako, da bi tožitelj nameraval z njimi omajati državno in narodno zavest ali poslušalcem jemati vero v gospodarsko moč države. Nasprotno zveni iz njih namen, ravno utrditi v poslušalcih državljansko in narodno zavest. Da je v tej zvezi namignil na nekega tujca, ki da odreja narodu red in disciplino, na takem njegovem namenu ne more nič izpremeniti oziroma ne more dati njegovemu govoru tendence, ki je prepovedana po 8 1 cit. uredbe. Saj se odraža v inkriminiranih besedah le skrb za narod, kuterega moč in sile se dajejo v zakup tujcu za cilje, ki so nevarni zn narodovo samostojnost in svobodo, katerih čuvar, branitelj in graditelj naj bo sokolstvo. Pri svojem drugem zaslišanju dne 8. junija 1937 je tožitelj resnično priznal, da je z besedo tujec v inkriminiranih besedah mislil na tuji kapital, tuje delavce, zaposlene v našem gospodarstvu, tuje sodnike na naših nogometnih tekmah, vobče vse, kar v katerikoli meri in obliki odvaja naše materialne sile in razdvaja enotnost naših narodnih sil, da je mišljena s tem tudi katoliška akcija, ker izvira tudi ona iz tujega področja, dela za tuje interese po pravilih, ki so jih naredili tujci, in ker ustvarja največje nerazpoloženje proti Sokolu, vendar vsa ta njegova izjava le potrjuje gornja tus. izvajanja o nekaznovitosti tožiteljevegu govora po uredbi od 16. julija 1932. Z njo so namreč zaščiteni le navedeni državni in narodni interesi, ne pa interesi tujcev in katoliške akcije, ki si morejo, kolikor bi se smatrali s tožiteljevim govorom prizadeti, sami poiskati zadoščenja, posebno n. pr. po kazenskem zakonu. Tožbi je bilo zato iz navedenih razlogov in pa končno iz razloga, ker tožitelj sploh ni širil nobenih vesti, temveč inkriminirane besede izrekel na članskem zboru Sokola, ugoditi. S to sodbo po drugostopnem uprav, oblastvu seveda ni odvzeta možnost, da presoja, ali je tožitelj z inkriminiranimi besedami zagrešil prekršek po členu 74 z. n. u., kakor je to smatralo prvostopno upravno oblastvo. CELJE, 22. oktobra 1937. Zapisnikarica: Nataša Pregljeva. Predsednik: dr. Ivan Likar. KNJIGE IN LISTI Osip Sest: «Enaintrideset in eden«, dališča podaja v tej knjigi svoje in svojih Ljubljana, 1937, izdala Vodnikova družba. tovarišev življenje v vojnem ujetništvu v Naš brat in režiser ljubljanskega gle- Rusiji. Naša borna tvojna* književnost se je obogatila, res obogatila z novo, sicer ne debelo, toda prikupno tovarišico. Pisca spremljamo od Krasnika, kjer so gu ujeli, pa tja za Moskvo v Rjazan. Tu je preživel s pisano avstrijsko druščino enaintridesetih tovarišev vso vojno in še revolucijo. Vrsta vojaških težav, ki jih je okusil sleherni izmed nas na začetku, vrsta nevsakdanjih doživljajev v nevsakdanji dobi ob povratku, vmes pa tri leta bito za polovično ceno, to Jo za 15 din. f|3 8 2 gospodinjskim knjigovodstvom, praktičnimi nasveti, črticami in ijustra« cijarni dobe naročniki ,,SOKOLA.4' za 15'— din. Naroča se pri upravi Ut doto*" Dalmatinova S Gospodinjski koledar za leto s k o n k u*r e n t o m 8 i| ' t e |k m u j e t e tl ttcUj, v4<*ko j^Utiko v* c^o^o ^&W0. ^aka M- ki&vna jyx ji xav^ivnivi pid-mo % u&ivikovitivvi ttikvm, v&tf&jUH tj&kti, 'jpoz&modt vz&ujajoet tit&ki ivv 'ptuka-ti, odtieno Jiltav&jevM fritdute ivv aUiu^e tidkwivii. /lf't)i to %#n vuvj?uivi v lij&jvii, uvnttviiiki, oLovMivii izvioliU vUzki eivii DELNIŠKA TISKARNA D. D. LJUBLJANA, DALMATINOVA ULICA ŠTEV. 8 - TELEFON ŠTEV. 21-32