237. Številka.
Trst, v torek 29. novembra 189>.
Tečaj XXIII.
„Edlaest"
izhaja dvakrat na dan. raznn nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj.
Naročnina znafia:
Obe izdanji na leto . . . gld. 21 — 7.a aamo večerno izdanje . n 12*— Za pol let«, Četrt leta in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na narobe brez priložene naročnine se uprava
Na drobno ae prodajajo v T ratu «jnt-ranje Številke po 3 nvč. večerne Utevdke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po S nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Vederro Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DROSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon it v. K70.
4 nvč.
V edinosti Je no«!
I	Oglasi
ae računajo po vratali v petitu. Za večkratno naročilo * primernim popimtom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poAiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. I Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre- 1 | jema npruvniStvu. Naročnino in oglase
je plačevali loco Trst.
-
1'redniStvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'p m v »141 v o, od-pravniStvu in sprejemanje inseratnv
v ulici Moliu piccolo Stv. H, II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Laatnik konzorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Noviji« vesti.)
DlIllAj 2H. Nagodbeni odsek je sprejel brez spremembe člen 5. o upravi in pobiranju curine in člen ti. o plovstvu |m> morju, Tekom razprave je rekel trgovinski minister Dipauli, da ne je sklenila pogodba med družbama Llovd in Adrija v ta namen, da se izkoristi plovstvo. Levantni promet ostane Llovdu, promet v Ameriko pa Adriji. Kar uo tiče tarifov, so isti pepolnoma jednaki za Trst kakor za Reko. Glede i/vedenja zasebnega morskega prava in preosnove zavarovanja proti telesnim nesrečam za pomorščake se se vršijo pogajanja.
Z oziroin na vprašanje poslanca Mauthnerja, da-li se naj z <»žirom na razmere na Ogerskem vršijo razprave nekoliko hitreje, je rekel trgovinski minister, da se nekaj dela nahaja na ugodnejšem stališču, kar se je razločno pokazalo lansko leto, ko je bilo pretrgano parlamentarno tlelo v Avstriji. Skoda bi torej bilo, ako bi tudi mi ne delali z vsemi močmi na to, da napredujemo tudi mi isto-tako z našim delom.
ItlldllllpttSta 28. V nadaljevanju razprave o idemnitetni predlogi je poslanec grof A p p o n y i ostro napadal vlado in je rekel, da je akcija opozicije naperjena posebno proti šefu kabineta, v katerem vidi opozicija utelesnjeno korupcijo. Govornik je zahteval pojasnila o uagodbenem provizoriju. Ministerski predsednik je odgovarjal, da se je vlada že ponovno izrazila o svojih namenih. Tudi vlada priznava nujnost prosvetovanja o nagodbeni predlogi, toda tudi idemnitetna predloga se mora rešiti, ker je to v interesu dežele. Ako hoče zbornica podaljšati seje, oziroma v paralelnih sejali razpravljati o idemnitetni predlogi zajedno z nagodbeno predlogo, bi on rad
P O D L I S T E K,
BARON IVICA
Spisal A. ŠENOA. Poslovenil Ve6e*lavov.
10
Po tej poti hodi tudi ti. Ne morejo vsi ljudje biti škofje, generali in notari uši. Kdo bi jim dal kruha, kdo bi jim predal vina? Potem, sinko, varuj se pravdanja. Bolja jc dobra beseda, nego modra pravda. Cc se dva pravdata, ostane eden in drugi brez kape, a tretji ima od tega klobuk. Varuj se vina in žganja, prosim te, varuj so, ker — ker« — o tem je obtičala mojemu staremu beseda — »no, ker od krščenega človeku postaja nema zver; jaz to vem, dobro vem. Ženskih mi se dobro čuvaj! Mlado srce se vžiga kakor slama, u žensko oko je vražji zapeljivec. Oženiti se moraš, brez tega ni gospodarstvu. Toda vprašanje je, kakšna ti bode mlada'! Ako je lepa in dobra, izkopal si zaklad; ako je lepa in hudobna, našel si lep cvet, toda zastrupljen; ako je dobra in nelepu, našel si grenko zdravilo, toda dobro zdravilo. Pa prosim te, lepota! To ti je kakor ledeno evetje nu oknu. Dahni, pa vsa lepota z Bogom! Dobni ženu je angelj vuruh, hudobna ženu je črni vrag. Poglej tu našega sosedu, poglej mu hišo: kakor Btrgan čevelj; poglej mu vrt: vsega so izjele gosenice ; poglej mu v peč — od Božiča ni videla
podpiral takov predlog. Poslanec Mezev je poleni izoval proti Apponvju in je predlagal, naj se sprejme idemniteta in se vrhu tega naj vladi izreče zaupanje. Nadaljevanje razprave se je na to preložilo na jutri.
Lvnv 2*. V Horodyki so izgredniki iz neke krčme uropali žganja in HO gld. denarja. Pet Židov je ubitih. Orožniki so napravili mir. Ogenj, ki je nastal v krčmi, so pogasili. Osem izgrednikov so prijeli in jih izročili kazenskemu sodišču.
Pariz 2H. »Agence Havas« poroču: Špausko-ameriška mirovna komisija je danes ob 2. uri po-poludne stopila v ednouvno posvetovanje. Španska mirovna komisija jc sprejela vse pogoje, katere je stavila ameriška komisija, namreč, <1r. ne Spanci odpovedo Filipinam in otočju Culu proti odškodnini 20 milijonov dolarjev. Govori se tudi, dn kupijo Zjedinjeue države skupino otokov na Karolini. Prihodnja seja mirovne komisije bode v sredo.
l*ai'I% 28. (Komora.) V današnji seji je in-terpelirnl radikalee Bos radi afere I)reyfus. Govornik je vprašal vojnega ministra Frevcineta, čemu ni uloži 1 prigovora proti temu, da se vojno sodišče sestane dne 12. decembra. Bos je napadal tudi prejšnjega vojnega ministra Zurlindena, češ, da jo prelomil dano besedo. Govornik je konečno zahteval, naj vlada pozove vojno sodišče, naj odloži svojo sodbo, dokler ne izreče kasacijsko sodišče svoje sodbe. Na to je govorilo več govornikov za in proti.
Carigrad 28. Kakor se poroča s Krete, se v treh okrajih Kandije napravi šest poštnih uradov. Avstrijska pošta v Kandiji bode ol> jednem glavni poštni urad. Za tuzemstvo se izdajo nove poštne znamke, za inozemstvo bodo služile avstrijske poštne znamke.
RilU 28. (Zbornica). Minister zunanje stvari je predložil vladno predlogo, s katero se dovoli posojilo
ognja, mačke spijo v nji, a kruh se kupuje na krajcarje. Poglej v hišo — na slami spijo; poglej družino — razcapana je, da je tebe sram za njo. A kdo je temu kriv '! Žena, sinko, žena! Ko so prodali kak snop žita ali kak polič mleka, gostfc se in slavi!. Jej Huc žemlje, jej purana, u obično ni niti skorje črnega kruha, ni oglodane koščice v hiši. Tu se kupuje masla in masti, jajc in moke, vse na drobno, vse na upanje. Žena hodi v mesto z jednim malim sirom ali košarico jagod; ostaja v inestu ves dan, pa popiva o tem po tri poliče vina. Otroke psujejo, da so ti koža ježi, a ne znajo se niti prekrižati. Družinu krado, otroci kradejo, kradejo neki dobri sosedje, jastreb in lisica žerejo kokoši, seno stoji na dežju, mož pije, žena pije in spijo po ves dan — in vse gre rakovo pot. Vsemu temu jo žena kriva -- hudobna žena. To si zapiši, moj sinko, za uho in veruj, ne bode ti žal. Vidiš, Ivica, ono lepo hišo na bregu, kako je čista in bela, kako igra solnoe okolo nje, kako je vse gosto in zeleno pri hiši! Naša je, stara je, poštena je. Naši očetje, naše matere so se rodile v njej, umrle so v njej. Tu sem ti jaz preživel svoje žive dni, tu ti jo tudi tvoja mati, od katere si sesul mleko, tu ti je bratec in sestrica. Ivica moj, dragi moj sinko, čuvaj mi to hišo, da ostane, ka-koršna je bila tudi dosedaj, da ne bode pogreške na njej; bodi svoji materi desna roka, kakor si meni. A ono dvoje otrok čuvaj mi za Bogu, da
v znesku 1 milijona za začasne* vlado na Kreti. Načrt adrese na odgovor na prestolni govor je bil vsprejet skoraj jednoglasno. Na neko interpelacijo glede kolonijalne politike je izjavil ministerski predsednik Pelloux, da se vlada drži mirovne politike. Minister za zunanje stvari, Canevuro, je zagotovil, da vlada stori vse, kar je v njeni moči, ti ji se izogne homatijam v Kri tre ji. Z Me-nclikom da so razmere prijateljske. Vlada ne namerava opustiti kolonij, a tudi ne pridobivati novih. Bati se ni torej ničesar.
Ali ima res jedino italijanščina pravo na Ml soii?
Te dni se je vršila preti porotniki tržaškimi kolikor toliko senzačna razprava proti nekemu Petro-nio, ki je bil obdolžen, da je o smrti svojega dobrotnika in — očeta podložil oporoko, s katero si je prisvojil veliko premoženje pokojnikovo. Razprava seje vršila več dni in sinoči je bila izrečena razsodba. Predvčerajšnjim se je imelo prečitati že poprej podauo izvestje izvedencev v pisavi od deželnega sodišča tlu« najskega. Izvestje je bilo torej sestavljeno v nemškem jezik. Da bi se ne gubil čas, je menil predsednik razpravi, naj bi se to izvestje prečitalo kar v nemškem jeziku. Temu sc je uprl zastopnik državnega pravdništva, gospod državni pravdnik Chersich, in je zahteval, naj se rečeno izvestje prečita v italijanskem jeziku, ker t a j e z i k da j e raz pravni jezik na deželnem sodišču v Trstu.
Ta dogodek je porabil znani »Piccolo«, da jc hitro napisal daljšo notico v tem zmislu, kakor da je zastopnik državnega pravdništva proglasil J edino italijanščino razpravnim jezikom na deželnem sodišču tržaškem, vskliknivši — »Piccolo«
jima no bode zlo na tem svetu. Pazi sinko, da bode moral vsaki sneti kapo, kadar se bode omenjalo ime Krušičevo. Za ime božje prosim te.«
Mojemu očetu se je jel glas tresti, stara siva glava nagnila se je na moja ramena. Meni — meni, gospod, je bilo pri srcu, da znorim, glava mi je gorela, pod grlom me je stiskalo, a da iuo vprašate, kaj mi je bilo, ne bi Vam znal povedati ni črno ni belo.
Nu, toliko pameti jc bilo v meni, da sem obema rokama prijel očeta za glavo in mu rekel:
»Zapišem si vse to v srce, oče moj, kar ste mi rekli, ker jc dobro in pošteno. In pravim Vam, ako mi Bog da sreče in zdravja, in ako bodo moje roke cele, pri sezam Vam, da Krusičcvn hiša ne doživi sramote od mene.«
Oče mi jc položil roko na glavo in rekel: »Bog to blagoslovi!« Dvignil se je in oba sva šla domov.
Od onega dne bil mi je oče še bolji, bil mi je, kakor da sem mu brat. Kupil mi je štajerski voziček in lepega zelenka, da sem hodil po seni-njih v Gorico, v Stupnik in Sosvete. Kupil mi je lin kožuh od modrega sukna, srebrno uro in svilen robec. Veselil sem se temu. Delal sem trikrat več nego prej, ali ko je bila nedelja ali praznik, sem se nakitil kakor za Božič, pa pokaj bičem po zelencu, da se je vse rušilo,
(Pride ic.)
11271014
na mre? — zmagonosno : ti1 affermazioae d' italianitft del nostro foro!
Potem je izvajal »INceolo« dalje, daje nn teni sodišču italijanščina vsikdar hi!« jedini razpravni jezik toliko po zakonu, kolikor taktično. V očigled dejstvu, da se tedaj sodišča več ali manj umikajo pred pritiskom slo-vanstva, da je ta izjava g. Chersieha nenavadne važnosti, jamstvo, katero treba da naj vile cenijo vsi. <>d včeraj šele da so vsi slovanski govori na teh sodiščih, od včeraj še le da so naredbe sodišč, katerimi se odklanjajo tolmači za slovenski jezik. Zato — tako je povdarjal »Piccolo« slovesno — je pripisovati izjavi g. drž. pravdnika Chersieha, podani na javni razpravi, vrednost avtentičnega potrdila, s kateri m seje od strani legitimnega zastopnika sodne oblasti v novo posvetila italijanščina kakor zakoniti in naravni jezik sodišča.
Po tolikih grenkih taljenjih — tako je vskli-knil slednjič »11 Piccolo« — ki jih je pretrpelo narodno pravo Italijanov na sodnem polju, vsprejme meščanstvo iskrenim zadovoljstvom pripoznanje tega prava od strani državnega pravdnika za sodišče in na sodišču tržaškem.
Tako »Piceolo« in gosp. Chersioh je moral občutiti enkrat na svoji lastni koži, kako daleč sera impertinenoa gospodovalne stranke italijanske in nje časopisja. Sedaj ve tudi on, kolike previdnosti treba proti takim ljudem in česa se je bati od takih ljudij. Mi si mislimo, da se je gospod Chersieh moral kar ustrašiti, ko je videl, kaj mu je podtaknilo to brezobrazno glasilo z lesnega trga.
»Piceolo« je trdil, da je zastopnik državnega pravdništva pritrdil temu, kar trde Italijani, da je namreč na tem sodišču italijanščina jedfiil raspravni jezik; podtaknil je istemu torej, nič več in nič manje, nego da v soglasju z italijansko stranko poživlja na preziranje državnih osnovnih zakonov, na preziranje pogojev za zanesljivost juatioe, na preziranje narodnostnih odnošajev v deželi, na preziranje m i n i s te ri ja ln i h naredcb, na preziranje izrekov najviših Bodnih instanc, na preziranje slovesnih izjav členov vlade in slednjič na preziranje vsakega božjega in človeškega prava! Iz kratka: »Piecoloc je podtaknil gosp. državnemu pravdniku, kakor daje le-ta v slovesnem trenotku pozabil na svoje dostojanstvo, da je stopil doli z one višine, nad narodnim in politiškim vrvenjem vsakdanjim, na kateri mora stati sleherni člen sodišča, ako hočemo, da ostane intaktna vera vseh državljanov v objektivnost justiee! Ako bi bilo to res, kar je »Piccolo« podtikal drž. pravdniku, potem bi slovansko prebivalstvo — večina v deželi — moralo priti do uverjenja, da je zastopnik drž. pravdništva hotel postaviti sodno dvorano v službo politiške agitacije, v službo borb za hegemonijo in pri\ ilegij jedne narodnosti, kakoršen privilegij bi bil v kričečem protislovju ne le z zakoni, ampak tudi z duhom in življenskimi potrebami te države, ter slednjič tudi v nasprotju najprimitivnejim umevanje ljudstva o pravu in pravici. Kes jesieer, kar trdi »Piocolo«, da je bila italijanščina po starem običaju in do novejših časov razpravni jezik na tein sodišču, ali ta navada je bila grda razvada, je bila kričeča krivica, je bila negacija načela jednakosti vsel. narodnosti, na katerem načelu bo zasnovani temeljni zakoni države, je bila potuha kliki v deželi, ki hoče po vsej sili vzdržati privilegije jedne narodnosti — privilegije, ki značijo anakronizem v pravni in modemi državi —, a to ne toliko iz narodnih ozirov, ampak veliko več iz o/irov na zasebne koristi klik in posamič-nikov. Marsikomu je za ljubi kruhek, ki je bil prelen, da bi se bil usposobil za javno poslovanje taki v deželi z mešanim prebivalstvom, iu radi te lenobe, ter v strahu, da ta lenoba bi mogla zgubiti potuho, katero je uživala do sedaj, je postal mož — strasten bortlec »za sveta prava Italijanov«, za tisto »italianitit del nostro foro!!« Običaj je bil puč, krivičen običaj, ali trditev »Piocolova«, da je ta običaj v soglasju zakonom, ter da je temu slovesno pritrdil tudi državni pravdnik, je tako gorostasna ia zajedno impertinentna, da je več nego naravno, da gospod Chersioh ni mogel molčati na tako insinuvacijo in da je moral reagirati na primeren način.
To se je zgodilo sinoči pred zaključkom uvodoma omenjene razprave. Predsednik sodišču je namreč podal nastopno izjavo v imenu državnega pravdnika :
»List »Pieeolot je priobčil pod naslovom: »I n' attermazione d* italianitA del nostro foro« Članek, ki z ozirom na mojo prošnjo do sodišča
—	da naj bi se izvestje izvedencev v pisavi, predloženo sodišču dunajskemu, prevelo na italijanski jezik, ker je italijanščina jezik tega sodišča — prihaja do raz-sojevanj in zaključkov, n i k a k o r n e od go v a r j a-j o č i h mojim i n t e n c i j a m. V resnici sem se svojo prošnjo nameroval le zahtevati, da se dotična nota prevede na italijanščino le zato, ker se je v tej pravdi izključno rabil le italijanski jezik in ker je jeden porotnikov izjavil izrečno, da ne ume nemški. Ker pa vem, da na tem sodišču Italijanščina ni jedini razpravni jezik, prosim, — obžalovaje, da je rečeni list slabo umel moj namen — gospoda predsednika, da odredi, da se ta moja izjava zabeleži v zapisnik razprave.«
Mi izrekamo lojalno priznanje gosp. državnemu pravdniku Chersichu, da je tako hitro in odločno nastopil proti insinuvaeijam, ki jih je podtaknil »Piceolo« njegovi izjavi o italijanščini kakor raz-pravnem jeziku. S tem se je g. drž. pravdnik spravil v soglasje z zakonom, s pravico, s prakso, ki jo je uvel isti sodni dvor v novejšem času, in
—	ako smemo verjeti slovesnim zatrdilom najviših činiteljev — tudi z inteneijami sedanje sodne uprave. Ne moremo pa zumolčati svojega obžalovanja, da gospod državni pravdnik že na razpravi minole nedelje ni bil dovolj — jasen. Saj bi bil moral vedeti, kako perfidni ljudje umejo drzno izkoriščati vsako nejasnost, vsako dvoumnost.
Današnji »Piceolo« je kakor da je padel iz nebes. Videči, kako se je izpodmaknila podlaga vsemu dokazovanju njegovemu za tisto »italianitit del nostro foro«, si ne ve pomoči drugače, nego da se sklicuje na lepi izgled — trme in zagriženosti graskih sodnikov!! Vrlina pa pozablja, da je najviše sodišče že označilo postopanje istih graških sodnikov kakor — nedopustno in nezakonito. Ako torej »Piocolo« nima druzega argumenta za »italijanstvo« našega sodišča, nego stari »običaj« in pa graške sodnike,
—	potem je že pogorel! Kajli sklep, ki ga je izreklo najviše sodišče za više sodišče v Gradcu, velja v polni meri tudi za vsa sodišča na Primorskem.
Vsakako smo dolžni »Piecolu« iskreno zahvalo, da je v svoji narodni borniranosti provooiral izjavo, s katero je zahteva Italijanov po izklju-čenju slovenskega jezika iz sodne dvorane tržaške temeljito dovedena ad absurdum. Kajti v dokaz da gospodi gre le za izključenje tega jezika, kon-statujemo tu značilno dejstvo, da branitelja v rečeni pravdi — oba strastna Italijana — nista imela nič proti temu, da se omenjeno izvestje prečita le v nemškem jeziku ter da je protestoval le državni pravdnik, da-si — glasom navedene izjave
—	iz drugih razlogov, nego mu jih je podtaknil »Piceolo«. Kajti državni pravdnik izjavlja slovesno
—	to treba povdariti še enkrat — d a n i t i m i s l i 1 ni na to, da bi proglašal italijanščino jedinim sodnim jezikom v Trstu. In če je veljalo včeraj — kakor je pisal »Piccolo« — da je drž. pravdnik legitimen zastopnik sodne oblasti in da so njegove izjave avtentične, potem mora veljati to tudi danes, ko izjavlja isti državni pravdnik, da italijanščina ni jedini razpravni jezik. Saj tega ne bode hotel menda trditi niti »II Piccolo«, da je državni pravdnik legitimen zastopnik sodne oblasti le to dotlej, dokler molči—k insinuvaeijam »Piocolovim«.
Na nekaj pametnega pa nas je vendar opozoril današnji »Piccolo«, menč, da kar odreja minister-stvo od danes, lahko spremeni ministerstvo od jutri! S to trditvijo svojo ima »Piccolo« prav, Žalibog, da je tako! Ali ker je tako, je dolžnost večini državnega zbora, delati z vso energijo na to, da se narodno in jezikovno vprašanje reši enkrat definitivno in vsemi garancijami, za to, da ! kulturna, narodna in jezikovna prava državljanov ! ne bodo odvisna od spreminjajočega se političnega i po loženja ter od Huktuvaoij vsakdanjih strankar-| skih borb!
Politični pregled.
V Tr«tu, ilne 'J9. novembra.
Odnoiaji ▼ avstrijskem Primorju. Pod
tem naslovom je priobčil »Agramer Tagblatt« jako obsežen in korenit članek, v katerem razpravlja člankar o raznih, aktuvelnih stvareh. Splošno označa člankar te odnošaje nastopno: »Ako je Avstrija res, kakor trde mnogi, dežela neverjetnosti, tako velja to še v veliko veči meri o nje Primorju. Kajti v tej važni obmejni pokrajini je še vsikdar do sedaj postajalo resnica ono, kar je bilo najne-verjetneje. Koliko se je že pisalo v tu- in inozemskih listih ter govorilo v avstrijskem parlamentu o odnošajih v avstrijskem Primorju! Vse zastonj! Vlada provzroča lojalnemu slovenskemu ljudstvu poraz za porazom, in to le zato, da se ne ozlovo-ljajo nekaj malo italijanskih kričačev, katerih mišljenje in aspiracije ne morejo biti nepoznane tudi vladi«.
Da živimo res v deželi neverjetnosti, dokazuje člankar potem podrobno, z izgledi iz dežele Goriške. Mesto da bi vlada jemala tlačene v svojo obrambo, dela ravno nasprotno. Člankar omenja dogodkov in naporov vlade na Krasu povodom zadnjih deželnozborskih volitev ter pripoveduje, kako je grof Goess v soški dolini poskušal svojo srečo. In ker vse to ni pomagalo, uprizoril se je sedaj naskok na slovenske poslance od strani učiteljev. Učitelji imajo prav, ako zahtevajo zboljšanje svojega položenja; ali pa niso ravno slovenski poslanci oni, ki že leta tišče na to, da bi se zasnoval deželni šolski zalog ?! l)a pa šc ni prišlo do tega, na tem je kriva italijanska večina dež. zbora.
Nadalje pripoveduje člankar glede šolskega vprašanja, kako so merodavne osobe v italijanski stranki dale grofu Badeniju besedo za povoljno re-šenje, a potem so — požrle to besedo. Oni pa le dobe svoj most čez Sočo, ki bode stal 300.000 gi., in katerega jim je zagotovil grof Badeni v zahvalo za ono dano in pozneje požrto besedo, da ne govorimo o stotisočakih državnega denarja za namakanje tržiške ravani v jedini ta namen, da bodo imeli nekateri vaški magnati po Furlaniji dober lov! Slovenci pa beračijo brezvspešno za uravnavo nekaterih hudournikov, ki jim leto za letom poplavljajo polje. Tako dobiva Furlanija vse, kar hoče, v vsakem pogledu, ali za slovenski del dežele se ustavljajo celo taka dela, ki so bila že začeta. T a k o j e z vipavsko ž e l e z n i o o!! In to le zato, ker Italijani rujejo proti njej.
Člankar zaključuje: Iz vseh navedenih dejstev je jasno razvidna ona dvojna mera, katero rabi vlada glede obeh narodnosti v deželi. In vzlio vsem tem vnebovpijočim krivicam glasujejo slovenski poslanci v državnem zboru vedno za vlado in - - ne d ose za j o ničesar! Italijani pa se absentirajo o najvažnejih glasovanjih, deloma glasujejo tudi proti vladi — pa se jim, kakor bi obrnil z roko, izpolnjujejo tudi najmanje želje!
Dr. Fran L. Rieger. Dne 10. decembra t. 1. bode veliki Čeh in veliki patrijot dr. Fran L. Rieger praznoval svoj osemdeseti rojstni dan. In to v popolni duševni in telesni svežosti. Med naj-odličnejimi češkimi rodoljubi in parlamentarci na obzorju vsega naroda češkega blesti ime dra. Rie-gra, kakor svitla zvezda, zvezda — vodnica. Ta slavni prod bori telj češkega naroda je bil povsod, kjer-koli je trebalo žrtvovati, boriti se, posredovati in — trpeti za narod svoj in za vse Slovanstvo. Da, da, dr. Rieger ni samo Oeh, on je bil vsikdar tudi — Slovan. Od rane mladosti njegove ni ga bilo važnejega pojava v vsem slovanatvu, na katerem ne bi bil sodeloval dr. Rieger; in nijedne nevarnosti, ob kateri ne bi bil priskočil on, ako je trebalo kaj storiti za narod, ali preprečiti pretečo nevarnost.
Ne da bi se bil narod češki strinjal z vsem, ne da bi se hoteli mi identifikovati z vsem, kar je storil dr. Rieger v dolgi dobi častnega javnega delovanja svojega: ali njegovi nameni so bili vsikdar najčisteji, ker narekovani od najplemeuiteje ljubezni do svojega rodu. Dr. Rieger se je morda motil kedaj, ali tudi tedaj, kadar se je motil, jc bil vendar vsikdar velik češki patrijot, vsikdar Slovan! Srečen narod, kateremu je previdnost božja naklonila takega moža ! Srečen narod Češki !
In narod ve ceniti zasluge Riegrove. Za dan 10. decembra se pripravlja velikanska, impozantna manifestacija, s katero bodo častili naši slovanski bratje
svojega prvoboritelja in voditelja — svojega Rie-gra! Na tej manifestaciji izginejo vse razlike strank in udeleži se je po svojih zastopnikih vse, kar je ponosnega na svoje češko ime.
Toda — kakor smo že rekli — Rieger ni samo velik Čeh, on je tudi velik Slovan, on je bil vsikdar apostol ljubezni in vzajemnosti med Slovani, zlasti avstrijskimi. In če je kaj tolažljivega v sedanjih kritičnih časih, ko izgleda v taboru nasprotnikov, kakor da besnč, osvobodivše se iz spon, vse divje furije — je tolažljivo za nns prav dejstvo, da prodira med nami bolj in bolj spoznanje, da je rešitev nas vseh le v nauku, katerega ozna-njevalee je bil Rieger vsikdar: v zložnem, neprestanem delu, v jednotnem stremljenju vseh Slovanov za istim ciljem: po osiguranju naše ukupne bodočnosti. Zato se bodemo tudi mi Slovenci dne 10. pr. m. iz vse svoje duše, vsem svojim sočutstvovanjem spominjali čestitega lica dra. Riegra in preslavnega mu naroda češkega.
Preganjanje radikalnih listov v Srbiji. V Srbiji se kruto zatirajo vsi oni časopisi, ki so nasprotni sedanji vladi, oziroma, ki so nadležni zapravljivemu Milanu. Glasilo radikalne stranke, »Srbski Odjek«, je moralo zopet prenehati izhajati. Ker je urednik Miloš Pejinovid obsojen radi žaljenja Veličanstva in so ga zaprli, a uredništvo ni moglo prijaviti koga druzega njegovim namestnikom, je moralo zaustaviti list. Miloš Pejinovič je že petnajsti urednik rečenemu listu, odkar je stopil v veljavo novi tiskovni zakon. Takove tiskovne razmere vladajo sedaj v Srbiji. A te razmere pričajo najbolje, koliko je vredna vlada v ti nesrečni deželi, ki se tako boji poštenega, nepodkupljivega časopisja in javne kritike!
Domače vesti.
Za jubilejno dijaško ustanovo došli so začasnemu odboru sledeči darovi:
GoBp. Fran Kalister...... 2000 gld.
Tržaška posojilnica.......200
Miha Truden ........100 ,
Ivan Mankoč ........100 ,,
Josip Mahne ... ....... ,	100
Anton Žlogar, župnik v Kranjski gori	1 „ Pevsko društvo »Zvon« na Opčinah
(čisti dohodek veselice 26. jun. 1898.)	.!io „
Goriup Alojzij, Prosek..........10 „
Pogoreleo Ante, potestnik in trgovec
na Greti..................50 „
Rodbina Macrfkova v Trstu ...	20
»Delalsko podp. društvo« v Trstu .	200 „ Jakob Gomilščak, profesor veronauka
na o. kr. realki v Trstu ....	10 „ Matej Andrejevid Trnovee, tržaškega
višega sodišča sftvetnik..........10 „
Ivan Jesenko, e. kr. gimnaz. profesor
v Trstu.......
...... -J »>
Vekoslav Furlan, ces. kr. računski svčtnik............^
.............." d
dr. Gustav Gregor in...... 20
Skupaj 28« 1 gld.
Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. Gosta v Gregor in v Trstu (Via Molin piccolo štev. 3).
Poživljamo vse naše rodoljubno obdinstvo tržaško in primorsko, da izdatnimi darovi podpre »Dijaško podporno društvo«, ki se ustanovi v Trstu o petdesetletnici vladanja našega cesarja, kateremu društvu je namen podpirati V86 primorske slovenske in hrvatske dijake, ki bodo študirali na tržaškem gimnaziji. Naš boj za ravnopravnost našega jezika v cesarskih uradih otežuje najbolj okolnost, da nimamo zadosti slovenskih uradnikov. Koliko nadarjenih mladeničev primorskih mora se odreči študijam, ker jim nedostaje gmotne podpore ! Temu nedostatku skušalo bode odpomoči novo društvo in dolžnost je vsakega zavednega Slovenca, da se po svoji moči spomni tega društva, ki postane jedno najvažnejših v nas. V vedi je moč ! Bodočnost nase učeče se mladine je bodočnost milega nam naroda!	ODBOR.
Za cesarjev jubilej. Dne 1. decembra zvečer ob 6. uri bode obhod vojaške godbe, naslednjega dne ob H. uri pa budnica. Zajedno se izstreli 24krat iz topa in ob vzhodu solnca se na kaštelu razobesi cesarski prapor. Ob 8. uri bode za vo-
jaštvo maša na vežbališču velike vojašnice. Maši lw>de slodilo deljenje svetinj. Možtvo dobi tudi slavnostni spis, posvečen mu od častnikov.
Društvo veteranov v Trstu nam je dopo-slalo nastopno okrožnico:
Gospodje društveni upravniki, posebno okrajni poveljniki in četovodje, so vabljeni najuljudneje, da se 1. in 2. decembra udeležb patrijotične slavnosti. Slednji pa naj skrbe, da se njim podrejeni društveniki udeležd te slavnosti v obilnem številu in v dostojni veteranski opravi. Obakrat, t. j. 1. in 2., dec, bode zapovedoval društveni odbornik, gospod Franc Gruden.
Členom, ki se udeleže slavnosti, priporoča se strogo vojaško vedenje, posebno pa, da se na re-treti vzdrže vsakega nevojaškega vedenja.
Predsedništvo je poskrbelo, da vdohe svetinje od vojaške oblasti neodvisni društveniki, kateri so pravočasno predložili Rvojc listine, tako, da bodo o obhodu že preskrbljeni s svetinjami.
Društvena uprava odškodnje one veterane, ki bodo na godbenem obhodu nosili svetilnice, z jedno krono, če donesejo iste nepoškodovane zopet v društvene prostore.
Trst, dne 27. novembra 1898.
Za predsedništvo: Don And. P a c o r l. r., predsednik. Odbor vojaškega veteranskega podpornega kora jo naročil za 2. dan decembra povodom jubileja Njeg. Veličanstva sveto mašo, ki se bode darovala v cerkvi oo. kapueinov ob 11. uri pred-poludne. Na to službo božjo so vabljeni vsi udje tega kora.
»II Lavoratore« pravi o nas, da imamo »tendenze codine«, to je, da smo nazadnjaki, sovražniki vsake napredne ideje. Povod za to lju-znivost je dobilo »socijalistiško« glasilo v tem, da je vlada pozvala zastopnika našega lista v odsek za novinstvo, ki se je zasnoval na Primorskem za udeležbo na svetovni razstavi v Parizu.
Socijalistiško glasilo ima morda prav, da s« jezi, ker je zastopnikom laškega novinstva pozvan v rečeni odsek urednik vladnega »Osservatore«. Ali na tem gotovo nismo krivi mi, in »Lavoratore« naj se krega z onim, ki je kriv. Na tiste »tendenze codine«, ki nam jih prisoja »Lavoratore« v svoji poznani ljubezni do vsega, kar je slovenskega, izjavljamo pa, da ostanemo res raje okosteneli konservativci in nazadnjaki, da ostanemo raje z obema nogama v mračni minolosti, nego da bi se prilagodili taki novi dobi, v kateri se v imenu človekoljubja, svobode in jedino zveličavne »socijalne« ideje hujska proti temu, da bi nesrečni ljudje bili deležni cesarske milosti, v kateri dobi torej prvoboritelji »svobode« izvajajo svoje svobodoljubje praktično s tem, da tišče ljudi v zapore in jim hotd odtegovati zlato svobodo. Takega »napredka« se mi branimo zares, in ga prepuščamo vsega »Lavoratoru«. Poslednjemu svetujemo celd, naj te svoje praktične pojave »napredka« pošlje na razstavo v Pariz in uverjen naj bode, da bode vzbujal senzacijo zlasti med Francozi, kateri gotovo nimajo pojma, kako pišejo v Trstu ljudje, ki se zovejo — socijaliste.
Ruska vojna ladlja v Pulju. Iz Pulja br-zojavljajo dne 27. t. m.: Ruska vojna ladija »Car Aleksander I.« je priplula semkaj s Krete, da se izvrše na njej nekatera popravila.
Za mož ko podružnico družbe sv, Cirila lil Metoda sc je nabralo v »Narodnem domu« v Barkovljah med tržaškimi Slovenci 1 gld. 52 nvč.
Jubilejski darovi za družbo sv. Cirila in Metoda v LJubljani. Poslali so: Gopod Martin Medved v Sloven. Bistrici 50 gld. — Fračiška Vrtačnik, gospodinja v župnišču boštanjskem, 2 gld. 50 kr. — Č. g. župnik Jož. Lažni k v Polh. Gradcu je nabral 13 gld. 10 kr. in sicer so darovali : g. nabiratelj .rJ gld. 50 kr., č. gosp. kapelan Anton Hribar 2 gld., g. župan .bik. Sodnikar 50 kr., g. nadučitelj Janko Bajec JI0 kr., g. strojar in posestnik Val. Ribar 0 gld. in g. e. kr. poštar Fr. Tomšič 80 kr. — Na objavljeni poziv družbe v »Soči« je darovala šestorica slovenskih krokarjev pri »Kranjski Mieiki« v Sarajevu 3 gld. — G. Blaž Zaberl v Štefanu pri ttmarijab 54 kr. — Č. g. dekan J. Peternel v Kobaridu je nabral 11 gld. 50 kr. in sicer so darovali čč. gg.: nabiratelj 1 gld., vikar Sim. Gregorčič 2 gld., vikarji Man-zini, Mesar, Oubej, Sedej, karat Kalin, beneški župnik Trušuik in dež. posl» Lapanja po 1 gld.,
kurat Lelw>n in kapelana Košir in Franke po 50 kr. — Čč. gg. ljubljanski hogoslovei 35 gld. in 100 i ta tiso v »Pomladnih Glasov«. — Živeli milosrčni patrijoti in njih nasledniki! BI a gaj n i š tvo družbe sv. Cirila in Metod a.
Dobrovoljni darovi. O priliki izredne veselice pevk pevskega društva »Adrija« v Barkovljah dne 20. t. m. so darovali gg. : A. Rebek 1 gld. 30 nČ., .Tust Martelane 1 gld., Ivan Žnideršič 60 nč., Iv. Martelane 50 nč., A. Ščuka, A. Cnban, M. Pertot, N. N., N. N. po 30 nč., Jož. Žnideršič, Dariš po 20 nč., N. N. 10 nč.
Ob priliki veseliee pevskega društva »Zarja« v Rojanu dne 13. t. m. pa so darovali gg.: Fran Guštin 2 K., Ivanka Mikolič, Franjo Cink, A. Bremic po 1 K., H. Martelane, Ferd. Gustinčič po 30 nč., Ivan Treven, Franjo Ferfolja po 70 nč., G. Velker, V. Katalan, G. Verbič, G. Treven po 20 nč.
Akad.-tehn. društvo „Triglav", v ttradeu priredi dne 2. grudna t. 1. v društveni čitalnici ob 8.h zvečer I V. redni občni zbor s sledečim vspo-redora : 1. Čitanje zapisnika III. rednega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Slovenije«. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročila klubov. 5. Slučajnosti.
Slovanski gostje : dobro došli!
Šestdeset milj hoda z eno Črno kavo!
Pišejo nam : Ko sem se te dni vračal iz Kopra v Trst, sem imel za sopotnika nekega laškega podanika (po obrazu ne baš prikupljivega), ki je bil v Blavnem boju pri »Abba Garima«, Mož mije pravil, kako so trpeli, ker jim je primanjkovalo — živeža! Pravil je: »Sli smo 00 milj daleč, ne da bi bili zaužili druzega, nego eno črno kavo! Junaki pa so ti ljudje, in ako niso zmagali, kriv je bil na tem edino le Baratieri, ki jih je izdal! Ne vera, kako da so mogli tujcu dati v roke toliko oblast, ko so morali vedeti, da nas izda!«
Tako je govoril ta sin slavne Italije, kar mi ni prav nič ugajalo, ker vem, da laškega poraza ni bil kriv le Baratieri, ampak veliko več Crispi, ki je Baratierija gonil v vratolomni boj! Mož, ki mi je bil spremljevalcem iz Kopra, je sedaj tu mej nnmi. Sedaj je še pohleven, ali to je gotovo, da nas bode čez par mesecev že častil /. — š č a v i!
Izpred porotnega sodišča. Razprava proti Alojziju Petronio in Mariji Baehiocco se je završila sinoči. Porotnikom so se predložila 4 vprašanja, za vsakega dve: po jedno radi ponarejanja oporoke in po jedno radi krive izpovedbe pred sodiščem. Potem so govorili državni pravdnik in oba branitelja, dočim se je zastopnik civilne stranke jednostavno pridružil izvajanjem drž. pravdnika. Branitelj Petronia, dr. Daurant, je razkril v svojem govoru, da je Petronio reB nezakonski sin po-kojnegu Scandella, kar pa je prvi pokrival trdovratno, da ne bi bila omadeževana čast njegove matere. Tenor izvajanj tega branitelja je bil ta, da ni smeti obsoditi nikogar, ako ni gotovosti o njegovi krivdi, tu pa absolutno ni nikake gotovosti. Branitelj Marije Baehiocco, odvetnik dr. ltasseggio, se je pa
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Ataaiiflro Levi Minzi v Trstn.
Via Kiborgo '21 in Pluzza Kosario 3
(Šolsko poslopje).
Zaloga pohištva in tapetari] vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to račun U stroške.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
0(1
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. itev. f> (hiSa Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo.
pove bito btivil izvfstjcm izvedencev, ki mu prisojali obtožencema in pokojnemu S'amlella vsakemu posebna svojstva in so izvajali iz tega, da so bile oporoke ponarejene. Hranitelj pa je |>ovdarjal, da ta moralna svojstva dotičnikov niso liila toka, kakor jim jih pripisujeta po pisavi izvedenca. Izvedenca pravita n. pi\, da je bil pokojni Seandella iskren in odkrit, doeim je bil zamolkel in ne iskren itd.
Izvajanja so napravila na porotnike velik utis. Sicer pa je Kilo pričakovati že poprej, da l>o-deta obtoženca rešena obtožbe. Porotniki so zanikali vsa 4 vprašanja z H) »ne« in dvema »da«. < >1.toženca so izpustili takoj na svobodo in ljudje na ulici so ju pozdravljali z evviva-klici.
Včeraj se je izvršila tudi razprava proti Alojziju Potočniku iz Stirske, ker je bil obdolžen, da je nekemu Siberiju v Opatiji ukradel bankovec za HUMI Kld. Potočnik je dobil 5 let ječe.
Drklir* v plamenu. Ona 16-letnn Marija Holčič, o kateri smo sporočili zadnjič, kako se ji je ob slačenju vnela obleka, je umrla v bolnišnici.
I/ mariborske kaznilnico je minole dni pobegnil 22letni Alojzij Črepinko, ki je bil radi ropa in javnega nasilstva obsojen na 15 let težke ječe. Črepinko si je bil poskrbel žensko obleko in tako preoblečenemu bilo mu je moči pobegniti.
Policijska vest. Kr. U., 25-letni mizar iz Trsta, je bil sinoči ob 7. uri aretiran v ulici Kos-setti, ker jc neki deklici iztrgal ovetljičino steblo, katerega jc nesla. Ko je bil aretiran se je silno upiral policajem, klical je na pomoč svoje tovariše, ki so bili pijani kakor on. Poslednji so ga hoteli iztrgati stražarjem iz rok, toda le-ti so potegnili sablje. R.—ja so izročili deželnemu sodišču.
Opozarjamo slavno občinstvo na inserat novega slovenskega trgovca v Trstu, g. A. Furlana. Priporočamo osobito Slovencem v obližju te trgovine, naj raje podpirajo svojega človeka, nego da bi nosili svoj denar drugim, ki nas zaničujejo.
Drtavna dobrodelna loterija. Dne 15. decembra hode žrebanje XXXII. državne loterije za civilne dobrodelne nnmeue. Načrt igli je posebno bogato oskrbljen ter obseza niĆ manje nego 12.034 dobitkov v gotovini. Glavni dobitek znaša 200.IX)0 kron. Čianse, da se kaj dobi, ao torej veliko ugodneje nego na privatnih loterijah ali promesah, ne glede na to, da tu jamči država za izplačanje dobitkov. <dasom najvišega odloka je čisti dobiček namenjen za opuovo in podpiranje bolnic, sirotišnic itd. Srečka stane dva gold.
Koledar.
Danes v torek 25>. novembra : Saturnln, in.; Filomen. m. Jutri v sredo 30. novembra: Andrej, ap.; Justina, d.
Solnčui:	I	Lunin:
Izhod ob 7. uri 48 min. ■ Izhod ob 4. uri 33 tiiin. Zahod „ 3. „ 4H „	I Zahod „ 0. „ 8 „
Ta je 49. teden, Oanes je 332. dan tega leta, imamo
torej Se 33 dni.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 2'.). (Zbornica poslancev). Grof Thuu je odgovoril na interpelacijo Cehov in Poljakov radi izganjanja avstrijskih podanikov slovanske narodnosti iz Nemčije. Odgovor sc je določil v soglasju z ministrom za vnanje stvari in je bil jako ostro naperjen proti pruškim oblastim. Vlada se je opetovano obrnila do nemške vlade in je dobila odgovor, po katerem se je nadejati, da bode nemška vlada kazala one ozire, katere smemo zahtevati. Će se pa no izpolni ta nada, naj bo zagotovljena zbornica, da bode avstrijska vlada, v sporazumljenju z ministarstvom za vnanje stvari, vedela najodločneje braniti pravice (avstrijskih državljanov in da se v slučaju potrebe posluži tudi represalij.
Desnica je vsprejela to izjavo viharnim aplavzom, levica pa je bila razburjena. Na to je prišlo do novega spopada mej poslancema Horoldom in Pfersche-jem radi izgredov v Pragi.
Zbornica je vsprejela trgovinsko pogodbo z Japonoin.
Poslanec Kcdo\vski je ostro kritikoval tarife jnžne železnice ter je povdarjal potrebo druge železniške zveze s Trstom.
Kolonj »Kolu. Zeitg.« javlja iz Carigradu: Štiri vlasti so naložile princu Juriju nekatere pogoje. Tako n. pr. pripoznanje nadvladja sultanovega ; v znak tega nadvladja ostane turška zastava razobešena na jednem utrjenem kraju otoka; potem je sklicati narodno skupščino, da izdela ustavo, ki bode jamčila svobodo vseh veroizpovc-danj. Misija princa Jurija je veljavna samo za tri leta. Oni 4 milijoni funtov, katere posodijo vlasti,
so namenjeni za uredlto uprave in za organizacijo orožništvH.
W a*hin:rtoii 'J\K Ker je Španska vsprejela mirovne pogoje, se odpusti HO.(MH) 4t>.< M H > mož. Gaznizija na Fdipinah ostane za sedaj neizpre-rnenjena.
Najnoveja trgovinska vest.
»W-York 28. novembra. (Izv. brzojav.) PAeiiieti zu december 7.'l r'A. za maj 71.7+ Koruza z« december 3H,'/s za maj 39-7, Mast 517
F I L I J A L K A
c. Kr. pri?, astrijsta Kreditnega zavoda
za trgovino In obrt v Trstu.
Novci za vplačil«.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2'/>•/„


Slavnemu občinstvu naznanjam tla sem nedavno odprl povsem novo, bogato založeno proda jalnico !
jestvin, kolonijalij in delikates.
Osobito pa opozarjam slavno občinstvo na sledečo predmete svoje prodajalnice: Na pristna vina v steklenicah po litru in pol litra i stranska, dalmatinska bela in črna, izborna v i-p a v s k a iz last ne kleti.
Nadalje se priporočam uljudno osobito pokrajinskim naročnikom za obilna naročevanja blaga, katero razpošiljam v vsaki množini s pošto, ali železnico. Jamčili točnost in brzino oddajo in izredno zmernost cen; če. naročniki dobe »Cenik« na zahtevo.
Koncčno se priporočam tudi vsem čč. družinam stanujočim blizu moje prodajalnice, da me češče počaste svojimi naročili. Naročeno dostavljati tudi na stanovanje.
Vsem gg. odjemu i kom se zahvaljujem prav toplo že v naprej za skazano mi naklonjenost ter beležim udanostno.
Anton Furlan, trgovec
v Trstu, via Crociera in piazza S. Francesco 2.

V napoleonih na
30-duevni odkaz 2%*/, 3-meseini „ 21/«®
I «- .i 2'/,fl/0
na pisma, kate-a se morajo izplavati v seditnjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost /. dnem "24. junija, 2H. junija in odnosno 'JO. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrolnl oddel.
V vredn. papirjih J" „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznle e
za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kaico a Zngreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Sibinj, inomost, Czovec, Ljubljano, Line, < »lomne, Reichenberjr, Šaaz in Hol-nograd, brez troSkov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku 1'Voo provizije. Inkaso vseli vrst peni najumestnej&imi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Bcrolinu ali v drugih mestih — provizij« po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vloftki v pobrano.
.Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste ^N
od sloveče avstrijske znamke
„S t y r i a" in
„Styria" oripal
— naj se obrne do —
Ii. Colobig v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
Na naifižie povelje Mmu c. 0 m kr. aistoisto Veličanstva. XXXII. ces. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini.
Tu denarna loterija, jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsipa 12034 dobitkov v goto'ini v skupnem znesku 401.800 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
Za izplačanje dobitkov jamči e. kr. loterijski zaklad.
Žrebanje neprekliono dne 15. decembra 1898.
Jedna srečka stane 4 krone.
Srečke dobiva se pri oddelku za državne loterije na Dunaju, I. Riemergasse 7, v loterijskih ko-lekturah, v tobiikarnnli, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk.
Srečke se dopoSljeJo poštnino prosto.
• C. kr. loterijska direkcija
oddelek za državne loterije.
f-'
X XXXVOOOttOCOOOO(HKKHKXHKH!
„EDINOST"
>
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakrat na duu razna nedelj ia praznikov.
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7, uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o SI. uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21-—-, samo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobak&rnah v teh-le ulicah in trgih:
Piazza Cascrma 5t. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele St. 7. — Ponte della Fabra. — Via Kivo št. 30. — Čarapo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega St. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. Iti. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri goap. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi GašperSič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarui g. Josipa Schvvar« v Šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrati ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moč I"
i