1 "'''i jT^ rsak dan razen sobot, nedelj j je praznikov. 1 daily except Saturdays, I Sundays and Holidays. PROSVETA 7 .YEAH XXXIV. Ceo* liaU j« MM glasilo slovenske narodne podporne jednote ■fSTT- »oooA-cUm raxtur January it im «t th. ' - «t Chicago. IlllnoU, undar the Act of Co^S ai Sl^liS! CHICAGO. ILL. PONDELJEK, V. APRILA (APRIL 17), IN« Acceptance for mailing at special rate poatage provided for la »action 1103, Act of Oct 3. »IV, authorUed on June 4. »». Uredniáki in upravnláki p roa toxi; 1887 South Lawndale Ava. Office of Publication: 3687 South Lawndale Ava Telephone, Rock we U 4804 Subecription $6 00 Yearly STEV.—NUMBER 82 ijno razpoloženje med mškimi civilisti se krha! Hitler prevzel vso oblast in napovedal veliko ofenzivo proti Rusiji in Veliki Britaniji Ameriške čete se izkrcale na francoskem otoku. London vidi možnost japonskega sun ka proti Sibiriji v odhodu vojaških transpor tov v mandžursko luko. Masni angleški le talski napadi na nacijske baze in industrijska središča se nadaljujejo ¿oodon, 26. apr.—Diktator pitje danes prevzel absolutno t nad življenjem in premo-ijem slehernega nemškega ci-, da ustavi krhanje boj-razpoloženja na notranji ti. To mu je podelil rajhs-¡, kar pomeni, da lahko nastav-in odstavlja sodnike in raz-Ijavlja njihove razsodbe. Hitler je govoril v berlinskem em gledališču eno uro. V »jem govoru je priznal, da se njegova oborožena sila v Ru-komaj izognila katastrofi, za-pa je napovedal, da bo za-veliko ofenzivo v zraku in kopnem proti Rusiji in ofen-s podmornicami proti Ve-Britaniji. - • | Diktator je zaničljivo govoril "bolniku v Beli hiši in cinič-u pijancu na Downing tu," zaeno pa je zagotovil ko ljudstvo, da njegova ar tsda na ruskih frontah ne bo šla Kozi take potežkoče prihodnjo Brno kot je šla to zimo. *S tem ■namignil, da bo vojna z Rusi-Bie dolpo trajala. tuhingion, D. C., 26. apr.—Tu F bilo naznanjeilo, da so se ame-fe e«te izkrcale v *ovi Kale-f ^^ »iji. strategicnem francoskem Joku ob pomorski črti, ki spa Ameriko z Avstralijo. To je Bilo prvo uradno naznanilo o ■Sodu ameriških čet na fran-Jsko ozemlje. Nova Kaledonija leži okrog pO milj severozapadno od oto-New Britain, katerega so Ja-zasedli. Pričakuje se, da vlada v Vichy ju naslovila po proteit Ameriki zaradi iz-nja čet. Delhi, Indija, 25. apr.— ionizirane japonske kolone so K^o1«unggyja, slrategič-k. je oddaljena sto milj Mandalaja. vitalnega burm-I« mesta, se glasi sem dospe-loročilo iz Čungkinga, Kitaj-L Tam se zdaj vrše srdite bit-«fcd Japonci in Kitajci. 11K« vest iz Cungkinga pra-J* štirideset japonskih J^nikov metalo bombe na po-F* kitajskega in britskega Ttva Pn Hopongu. Na dru-J JJJt« Pfi Toungooju je v Iju-»0ltk' Kitajci padlo 3000 ja-Klh vojakov, kitajske izgu-f* *<> ¿r.asale tisoč ubitih in RNuh. .'J»P»nci .so vrgli nove Čete v FJ*',U b'«takim kolonam, ki f*""1* na zapadni strani Ye-r^^nga. oljnega sredilča, ^ jih Ar,Kleži in Kitajci 1, ^Ijstvo je naznani-! k w Ui",Msk' letalski napad P ""«Id a. V^^m m** <ška trdnjava. "Jo oneriike in fl-tarča japonske-u »mbardiranja. bruhajo izstrelke poročilo iz zanesljivih virov. Nekateri krogi sklepajo iz tega, da se Japonska pripravlja za napad na sovjetsko Rusijo. Japonska ima armado 400,000 vojakov v severni Mandžuriji nedaleč od meje Sibirije. Sovjetska armada, zbrana v Sibiriji, je po He vil u večja od japonske in pripravljena na vse, kar lahko pride. Anglija je poslala mogočno letalsko silo v napade na Flushing, po nacijih kontrolirano ho-landsko luko. na severno Fran-cijo in nemška industrijska središča. Prej so Angleži metali bombe na Rostock, nemško mor-nariČno bazo ob Baltiku, in veli-like Heinkeleve letalske tovarne. Letalski minister pravi, da so letalci vrgli na tisoče ton bomb, ki so povzročile ogromno škodo. Vsaifetala razen devetih so se srečno vmils v svoja oporišča po napadih. V Rostocku živi okrog 90.000 prebivalcev. To je največja ns-cijska pomorska baza ob Baltiku, iz katere odhajajo nemške čete na Norveško. Finsko in v severno Rusijo. UčilMe odlikovalo predsednika CIO Philadelphia. Pa., 25 apr-Kolegij La Salle je poklonil medaljo Phillpu Murrayju, predsedniku Kongresa industrijskih organizacij, v znak priznanja za-ilug v prid druAbi Murrsy J» bil pohvaljen za dosežene u.pe-he pri organiziranju ameriških delavcev in za industrijski mir. Roosevelt za stabilizacijo mezd Murray in Green konf erirala s predsednikom Washington. D. C« 25. apr.— Predsednik Roosevelt je dal razumeti, da je z njegovim protiinflacijskim programom povezana stabilizacija mezd. On bo pojasnil detajle programa v svoj poslanici kongresu in v govoru po radiu ameriškemu ljudstvu v pondeljek. Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih organize cij, in William Green, predsed nik Ameriške delavske federacije, tep drugi člani vojno-delav skega odbora so imeli dolg raz govor z Rooseveltom v Beli hi ši. Predsednik je povedal repre-zentantom organiziranih delav cev, da mora stabilizaciji cer slediti stabilizacija mezd. Murray in Green stg po konferenci izjavila, da je Roosevelt dal zagotovilo, da bo opozoril kongres, da je on proti sprejetju restriktivne protidelavske zakonodaje. Ukrepe glede stabilizacije in kontrole mezd naj določajo člani vojno-delavskega odbora v soglasju z razpletom po-ožaja. ao oibih Lewisovo zahtevo Eksekutiva na priznava obveznosti Washington. D. C.. 25. apr.» ksekutiva Kongresa industrijskih organizacij je odbila zahtevo Johna L. Lewisa, predsednika rudarske unije UMWA, glede plačitve dolga $1,500,000. To vsoto je rudarska unija prispevala za financiranje ustanavljanja irt- »tu, kjer se konča Proga juino- v ZI¿etku. mandzurskc MIMMCe. »e gUrtf KeB¿luclj(1_ ¡ptcjelt na kJI na eksekutivnegs odbora CIO, na-glaša, da so unije CIO hvaležne rudarjem za finančno pomoč, katero pa ne smatrajo za dolg, ki ga je treba plačati. Vsota je bila le podpora gibanju, ki je rezultiralo v organiziranju mili-onov delavcev, uposlenih v industrijah ma'jne produkcije. Na Lewisovo odredbo ni rudarska unija plačala Članarine v alagajno CIO v februarju in marcu tega leta, ki znaša okrog $60.000 Lew is je zsčel intrigi-rsti proti sedanjim voditeljem CIO, ker mu nočejo slediti v napadih na Rooseveitovo administracijo. Vsled njegovega fpi-tiska je že več uradnikov rudarskih distriktov UMWA izstopilo iz ursdov CIO. James B. Carey, tajnik CIO, je po navodilu ekaekutive naslovil pismo Thomasu Kennedyju, tajniku blagajniku rudarske unije. v katerem med drugim na-glaša. "da je temeljno načelo sleherne unije svetost obligacij. Is tega razloga želim, da vaáa uni-a plača zaostalo članarino v blagajno CIO." teetion JUGOSLOVANSKI CETNIKI ZACELI OFENZIVO Izvriili to v4i napadov na otiiin* pozicij* 2 ENA SRBSKEGA GENERALA ARETIRANA London. 25. a{>rA£etniSka ar mada okrog 150,000 mož, kateri poveljuje general Draža Mihaj-lovič, je začela spomladansko ofenzivo" v Srbiji, Bosni in Črni gori. Izvršila ]• ie več uspeš nih napadov na pozicije oslščne okupacijske armade. Jugoslovanska vlada v izgnanstvu v Londonu Jo bila informirana, da četniška armada potrebuje več oroija, Streliva, medicinskih potrebščin in drugegs materiala za uspešno ofenzivo. V bitkah, ki so v teku, sta obe strani utrpeli velike izgube. I Mihajlovičevi četni ki operira-o v skupinah po 50 in 100 mol r nsvslih na nacijske komunikacijske zveze, oborožene konvoje in vojaške koncentracije na Balkanu. Večino napadov izvr-še ponoči. Cetniki navadno pvi-drve iz svojih skrivališč v hribih, izvrše določeno delo in se potem vrsčsjo nazaj. General Draža Mihajlovič, ki e vojni minister V jugoslovanski vladi, nima zalagalnih kolon, medicinske opreme in ne rezerv, stvari, ki jih najbolj potrebuje za uspešno vojno proti osiščni okupacijski sili. Jugoslovanaka vlada v izgnan atvu je bila infertfck-ana, nemške vojaške oblasti aretira- Odpor proti Nemcem na Norveškem Rebeli ubili 400 nemških vojakov San Francisco. CaL 25. apr.— Radijsko poročilo iz Kabarovska Rusija, pravi, da rebeli v severni Norveški delajo preglavice nem škim vojaškim enotam. Naval na skladišča oroija in streliva so na dnevnem redu in z oroijem ki ga dobe v teh navalih, napa dajo nemške vojaške posadke. V zadnjih mesecih so rebeli pobili čez 400 nemških vojakov in častnikov. New York. 25. apr,—"Norveška še ni in nikdar ne bo odnehala v borbi proti nacijem," je dejal Johan Nygaardsvold, predsednik norveške vlade v izgnan stvu v Londonu, ko je dospel sem is Anglije. "Ona še vedno vodi vojno proti sovražniku, ki jo je zasedel." Zatiranje terorizma Franciji Hitler poslal napadalna čete v Pariš Prodajanje sladkorja ustavljeno za en teden Wsshington. D. C., 25. apr^-f'r *iajanje slsdkorja preneha v tedne, ki se pridne v pondeljek in konča opolnoči naslednji pondeljek. 4 maja Obnovljeno bo torek. 5. maja, na podlagi no-vth regulacij glede prodajanja v odmerkih. Izdelovalcem sladkorja ter trgovcem na debelo in drobno bo s tem dana prilika za pregled zalog sladkorja. e ženo in otroke generala Dra-že Mihajloviča, vrhovnega poveljnika srbskih četnikov, ki se bore proti osiščni okupacijski armadi. Waablngton, D. C» 25. apr.— Državni tajnik pordeli Hull je obsodil zahtevo nemške vojaške oblasti v Belgradu, da se morajo general Mihajlovič in njegovi četniki podati in odloiiti orožje. Zahteva je povezana z grožnjo, da bodo člani družin generala in njegovega štaba zaseženi kot talci. Hull prsvi, da je zahteva nemških vojaških oblasti nadaljnji dokaz nscijskega barbarstva terorizma. Te se poslužujejo brutalnih sredstev, da zlomijo odpor pogumnih in neustrašenih mož. Beaverbrook pripo-roča novo fronto Vichy, PraacUs. 25. apr.— Diktator Hitler je podvzel drastične korske, ds zatre terorizem okupirani Franciji. Izvedbo nsloge je poveril princu Josiasu Wsldeck-Pyrmontu, svojemu zaupniku. Tsroristični čini so se povečali, odkar je Pierre Levai prevzel vodstvo frsneoske vlade. Princ Josias je dospel v Psriz kot komandant nemške policije pa v spremstvu naeijsklh popadal nih čet. TI imajo na rszpolsgo 400 tankov, ki se nahajajo strategičnlh pariških predelih. . Nove bombne ekaplozlje so se pripetile v Montpellleru, vseuči liščnem mestu v bližini obšle ob Sredozemskem morju. Bns bomba jo sksplodlrsls v glavnem stanu protlboljševlške legije, drugs ps poleg poslopje, kjer je ursd francoske fsšlstične stranke, katere vodja je Jacques Do-riot. Bombe so začele pokati, ko je Laval naznanil reorganlzlranje francoske policije. Vse so bile namenjene elementom, ki vodijo agitacijo za poglobitev kooperacije mad Francijo« in Nemčijo. Čez sto oseb Je bilo aretiranih v Boulognl na obtožbo sodelovanja z Angleži, ki so invs-dirall to francosko luko sadnjo sredo. Doznava ae. da je bilo čez 500 ljudi ustreljenih po angleškem vpadu v St. Nazaire. Proti krajevnim uradnikom Je bila odrejena disciplinarna akoija. Domače vesti Letotall Majski flas Chicago.—Majski glas, letna revija, katera izide v založbi Proletarca vsako leto k delav skemu prazniku Prvemu maju je izšel zadnji petek, poln zanimivih člankov, črtic in alego ričnih slik. Zastopani so le slovenski socialni in drugi avtorji ki žive v Ameriki. Letošnji Maj ski glas ima 64 strani poleg plat nie in natisnila ga Je tiskarna SNPJ. Naroča se pri Proletarcu 2301 So. Lawndale ave., Chlca go, III., in stane 25c. Terasi J o DuŠak našli mrtvo- Oglesby, 111.—Dne 22. aprila je naglo umrla Tereza Dušak, roj. Setinec, popularna dopisovalka in znana kot "vesela vdova." Rojena je bila v, Brežicah na Štajerskemr in ob smrti je bila stars 55 let. V Ameriko je prišla psed 20 leti. Prva leta njenega bivsnjs v tej okolici se je udsj stvovala v dramatiki in pri pev akem društvu Soča v bližnjem La Sallu. Njen mož Je umrl pred šestimi letf. V bližnji naselbini zapušča sestro Msry Novak, v I .a Sallu bratranca in več sorodnikov v Chicagu in Michiganu. Bial Je članica S2Z in organizacije Moose. Njen pogreb se Js vršil v nedeljo. V današnji Pro-svetl Je njen zadnji dopis . . . Zapleten v atar umor Chicago.—Pred nekaj dnevi e bil aretiran Andrsj Cremoš-nik, star 29 let In stsnujoč ns nsslovu 1928 W. 22nd Pisce. Obtožen Je, ds je pred šestimi leti sodeloval pri umoru neke ženske v Ksnsasu, zsdevs ps je sds j >rlšls ns dsn v Pueblu, Colo., ijer je ljubosumns ženska po menu Bertha Brummert ovadi-policiji nekega Pauls Bloore-s, kateri JI je zaupal svojo In Pomoč armadam sovjatska Rusija Uredniki C oug Mino vega mag azi na pred veleporoto New York. 25. apr,—Lord Bea-1 4 r» r. verbrook, brltak,^ odposlanec v ^{^ilSl ^ ^ Združenih državah in direktor F za nUIIUrlstlčne dobave. Je su- ^Â^TÎ^'J^ r vTiTiuslužbencev magazine Bol-te po Veliki Britaniji na obrežju ■ zapadne Evrope in veliko zavez- „„.iJL, uL^I u niško ofenzivo proti Nemčiji. Beaverbrook je govoril na banketu Zveze izdajateljev ameriških časopiaov, ki ae je vršil po zaključenju zborovanja te organizacije. On ae je zahvalil Ameriki za pomoč, ki jo nudi Veliki Britaniji, In pohvalil junaško borbo sovjetskih armad "Ako bodo Velika Britanija In njeni zavezniki ustanovili drugo fronto, se bo pritisk Hitlerjevih legij na sovjetsko oboroženo silo zmanjšal," je dejal. "Če se to zgodi, bo Stalin obračunal s Hitlerjem v tem letu. Vojna se lahko zaključi v tem letu s porazom oeličnih sil, če ss bodo zavezniki poslužili prilike, ki je prišla Poraz Rusije v vojni s Nemčijo bi bila katastrofa za zaveznike." Beaverbrook je dalje rekel, da se popolnoma strinja s rusko voj- Mich. k zaslišanju Magazin je ustanovil "father" Charles t> Coughlin, bivši radiopridigar. Poziv za nastop pred veleporoto ao dobili Coughlin. Lett y Faber, Bernard O'Connor, Rebinaon Palmer, Gwynetta Chappelle. Frank Traznick, Eugenia Bu» ke. Marie Rhodes, Bernice Marka in Cora Quintan. Poštni department je prepovedal pošiljanje magazine po pošti, ker je vseboval članke s propaganda v prilog osišču In napade na Ruoee-veltovo administracijo in ameriške vojne napore. iremoinlkovo dajanja. Kskor aa /levaitvu." JUŽNA AFRIKA PRETRGALA STIKE S FRANCIJO Detajli o kooperaciji med Lavalom in osi• ičem razkriti NACIJSKI TEROR V HOLANDIJ1 Pretorla. Jušnoalrlška unija. 25. apr.—Južnoafriška unija je pretrgala dtplomatične in vse druge od noša je z Lavalovo Francijo, ki se je izrekla ss poglobitev kooperacije z nacijsko Nemčijo in drugimi osiščnimi državami. Unija je prva zavezniška država, ki je to storila. V Pretoriji se širijo govorice, da bodo južnoafriške čete okupirale francoski otok Madagasksr, ki leži v bližini Afrike, da ne bi prišel v oslščne roke. Otok je velikega strategičnega pomsna za zavojevane države. Jan S. Smuts, predsednik vlade, je Isročll noto francoskemu poslaniku, v kateri ga je Informiral o prelomu odnolajev. "Zadnji dogodki v Franciji so demonstrirali, da je vzdrževanje diplomstlčnih odnošajev nemogoče," pravi nota. "Južnoafriška unija Je morala storiti ts korak, ker se je Lavalov režim is-rekel za vsestranaku kooperacijo z Nemčijo. Ml še vedno upamo in verujemo v vstsjenje Francije, da se bo narod dvignil In pometel s Izdajalci. Kadar se bo to zgodilo, bo Frsncljs spat sa-vzela svoje mesto v svetu In ponovno igrsls vsžno vlogo v prid no teorijo, da je najboljša oblika obrambe ofenziva. Po sovražniku je trebe udariti povsod, kjer se pokaže prilika. V vojnah zmagujejo oni, ki tvegaj«« ofenzive in ae ne branijo samo pred napadi. glasi poročilo v čikaških listih, sts Bloore in Čremošnik umorile. žensko in odpeljala njeno truplo v neko zapuščeno farm sko hišo, katero sta potem sa* žgala. Ogorelo truplo, ki so gs našli na pogorišču, ni bilo nikdar spoznsno. Zločin je bil Izvršen leta 1936. Bloore, ki je bil aretiran v Pueblu, se zdsj nahaja v zaporu v Girardu, Kans. Čremošnik se Je prostovoljno podvrgel odvedbi v Kansss. Now grob ns newyoršklk farmah Worcester, N. Y.—Zadnje dni je tukaj umrl Jernej Sever, stsr 56 let In doma iz Košane na Notranjskem. Umrl Je naglo za pljučnico In bil J« brez svojcev, brez podpornega društva In brez vsakega denarja. Domačini so nakolektalt manjšo vsoto, ds so ga mogli pokopati na skromen način. _ Amerika pošlje odposlanca v Afriko Propaganda proti •- francoskim faiistom Washington, D. C» 25. apr^~ V smislu dogovora, sklenjenega z generalom Charlcsom de (Jaul-lem, voditeljem vseh svobodnih Francozov, bo Amerika poslala l>o«ebnega repiezeritante v Brazzaville, francosko srednjo Afriko, kjer bo vodil In nadziral piopegendo proti Plerru Lava-lu, ki je prevzel vodstvo francoske vlade In se Izrekel za ko-operscijo z nacijsko Nemčijo in ostalimi osiščnimi državami. Ptopaganda proti francoskim nacijem in fašistom b«) šla po radiu v zasedeno in nezasedeno Francijo In vse francoske kolonije. Predaednlk Roosevelt In drJavni tajnik Cordell Hull sta uvefJena, da (.aval ne bo odnehal v naporih, katerih namen Je potegnltev Francije v vojno proti zavezniškim državam na strani Nemčije, Italije in Japonske Naznanjeno je bilo, da bo re-prezentant Amerike kmalu odpotoval v Brazzaville, kjer bo navezal stike s voditelji svobodnih Francozov Doznava se, da velika radioposUja že ,operira Washington, D. C.. 25. apr.— Državni tajnik Cordell Hull Je predložil predsedniku Roosevel-tu detajle o kooperaciji Lavalo-vega režima z osiščem. Is teh je očitno, da bo Laval napel vse sile, da potisne ostanke francoske republike ns strsn osličs. Iz Viehyja Je prišlo poročilo, da Je novi japonakl poslsnlk Ta-konobu Mltanl konferlral s Lavalom. Konferenca se je vršila, preden Je poslsnlk predložil svojo poverilnico maršalu Petainu, ki Je po Imenu še vedno načelnik francoske države. Vicky. Frsncljs. 25. apr,— Lavalova vlada Je zanikala poročilo Iz Moskva, da so nemški častniki in pomorščaki dospeli v Toulon, fiancosko luko ob Sredozemskem morju, In prevzeli enote bojne mornarice, ki se ns-hajajo tamkaj. London, 25. apr.~»TrlnaJst Ho-landcev je bilo ustreljenih v zadnjih dneh zaradi o|xjxicije in demonstracij proti nemški okupacijski sili, (»orofa list Vrij Neder-land, glasilo svobodnih Holand-cev, Nacijske avtoritete so odredile izgon vseh Židov iz mest na holandakem obrežju, List pravi, da je več mladih Holandeev jiobegnllo čez Rokav-skl pieliv in dos|>elo v Anglijo, kjer so se pridružili angleški letalski sili. Vsi so ixjaviU, d« odpor proti nacijem v HolandiJI narašča kljub tei or until. Ameriiki leiaUt se dobro počutijo v Rusiji Kujbišev, Rusija, 20, apr.— Sovjetaki uredniki pravijo, da se pet ameriških letalcev, ki so se morali efuieliti na tla a svojim bombnikom v vzhodni Sibiriji, dobro počuti. Oni so se udeležili napada na Tokio in druga Japonska »nesla in na povratku so zgrešili pol in priatall na ruskem ozemlju Sovjetske avtoritete so Jih internirale v amlalu p» ovir i j mednarodnega prava, de dokažejo svojo nevtralnost v Vojni, ki divja na Pacifiku Ru-alja namreč še ni napovedala vojne J s pori ski, - N tamkaj Ta bo krila s svojo propagando Francija In vse njene kolonije. * PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT ÔLASILO IM LASTfVINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE t Organ of and published by Slovene National Maeešafaa m Zdtušoao dršave lima Chicago) la aa lato. SS40 sa pol Uta. f I M ta ¿am lata; aa ChkJ*° Is Clcoro Subscription raloa: for t ho Uaitad Stales (except Chicago) aad Canada M-00 par year, Chicaga aad Clcoro 97JO por year, forolga Caaa oglasov po dogovonu—Rokopltl doplaov la ¿lanke* te aa vraiojo. Rokopisi literarna tmHm (¿rtioo. dramo, posml lfd.) te vrnejo poéllj.tolju le * aluteja, 60 )e petloSM ealy articloo will not ho returned. Other de. win bo returned to toad« accompanied by aelf-addressed aad stamped on to lopo. Na* lov aa Tie. kar baa tfik a Htfomi PROSVETA 2SS7-M So. Lawadala Are.. Chicago. IlHaob MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (April 30. 1042). poleg .vašega Imena na not lovu pomeni, da vam Je 1 tem datumom potekla naročnina. Ponovita jo pravočatno, da te vam list ne ustavi. Imeniten "overtimen za visoke glave Časnikarski in rsdijski hlapci organiziranih kapitalistov zdaj vodijo vročo ofenzivo za odpravo poldruge plšče za "overtime" ali čezurno delo v vojnih industrijah. Vse delo, ki ae vrši čez 40 ur v tednu, je po zakonu "overtime" ali čezurno delo, ki mora biti plačano polovico več. (Ce je plača dolar na uro v 40 urah, je dolar in pol na uro za "overtime" ali čezurno delo.) Hlapci organiziranih kapitalostov kriče, da čezurna plačila ovirajo produkcijo vojnega materiala; mnogo podjetnikov ne zmore teh plačil, če nočejo nositi izgube, zato pa obratujejo svojs podjetja le 40 ur v tednu in s tem je skrajšana produkcija vojnih potrebščin. Oni podjetniki, ki so prisiljeni obratovati 24 ur na dan in sedem dni v tednu, pa zaračunajo čezurne mezde vladi in tako pade butara teh plačil na rame davkoplačevalca. Ubogi davkoplačevalec! Ubogi davkoplačevalec—kakor da nI baš med delavci največ davkoplačevalcev! Dalje kriče, da je čezurna mezda "reket" in vsako zahtevanje višjih plač je danes sebičen poskus izkoriščanja vlade, davkoplačevalcev in vojne sploh. Delavci bi morali biti patriotiČnii Kot takšni bi morali delati za "straight time," to je za eno in isto plačo vssj 48 ur v tednu. T%ko kriče kapitalistični hlspci te dni v kongresu, v reskcionsr-nem tisku in radiu. Pri tem pa previdno zamolče izredno visoke plače, ki si jih nakazujejo predsedniki, manažerji ln drugi viaoki uradniki velikih kor-poracij. Te letne plače visokih glav v ameriških Industrijah ao se v mnogih primerih podvojile od leta 1940, ko je ameriška vlada začela izvajati oboroievalni program. To dejstvo je pred krstkim odkrils preiskava v senatu, deloma je pa resnlcs prišla na dan v glaailu American Investors' Unije "Your Investments,'* ki je poročalo o teh plačah. Viaoke glave na čelu korporacij se zsdnje čsse naplačujejo za znižane dobičke v obliki dividend in obresti—z osebnimi plsčsmi, ki naravno niao malenkostne. Tukaj je nekaj zgledov, ki kažejo, kako so te osebne plače poskočile v letu 1941 v primeri z letom 1940: _Plača- Ime družbe Predsednik 1940 1941 Aviation Corporation ........ Victor Emanuel________$ 25,000 $ 79,150 Bethlehem Steel................« Eugene G. Grace........ 298,144 Burlington Mills .............. J. Spencer Love_______ 91,939 General Electric Newport News Shipbuilding & Dry Dock............. Nash Kelvinator .._________ Republic Steel Sperry Corporation..........« Tlmken Detroit Axle.......... To je le nekaj zgledov. C. E. Wilson____________________135,000 H. L. Ferguson------------------70,400 O. W. Mason..............................138,092 T. M. Girdler.....................178,000 T. H. Morgan...............147,234 W. F. Rockwell ................24,300 Mnogo je še drugih. 357,724 179,852 175,000 127,040 225,731 275,000 181,480 _ 77,250 Vse te družbe imajo s vlado kontrakte za milijone dolarjev za proizvajanje orožja in druge opreme za vojno. Omenjene letne plače predaednikov, ki rastejo kot kvas, gredo tudi na račun vlade, torej na račun davkoplačevalcev. Ca je delavčeva plača za čezurno delo v zgoraj naštetih podjet jih "reket," kakor »¿obezdajo ka|*taltatični hlapci, tedaj so omenjene letne pleče predsednikov ne samo "reket," temveč navaden rop v tem kritičnem času.^H Ne vemo, koliko ti predsedniki delajo čez uro—pa če bi delali v svojih piaarnah 24 ur vsak dan, kar gotovo ne, je njihov "overtime'* vsekakor večji kot je čezurno plačilo navadnega metfanika, ki znaša komaj dolar na uro. Kapitalistični "socializem" Včagi je bila beaedo "soctallzem" strah za ameriške kapitaliste, danes vsekakor ni yeč. To dokazuje Paul T. Babson, predsednik neke korporacije v Bostonu, ki je pred nekaj dnevi—kakor poroča dnevni tisk 'takole tolažil druge glave korporacij: "Prišel j# čas, da se sprijaznimo s kontrolo vlade nad buslnee-som. Ta kontrola ostane trajne. Nazaj v stare čase se ne povrnemo več.. . Neke vrste socializem mora priti... Ako ostane pri tem. kar je danee, bomo Imeti aoclalksirani kapitalizem ali 'kapitalistični socializem'—ki ne bo slaba reč, če se navadimo sodelovanja z vlado in pri vladnih ekonomakth načrtih.. .** Odkar je Hitler iznašel "nacionalni socializem," a katerim bi rad blagoslovil ves svet. so ameriški kapitalisti spoznali, da so na svetu tudi "dobri socializmi N V istem razmerju, kolikor kapitalisti razlikujejo med dobrimi In slabimi "socialitmir morajo delavci spoznati, da beseds "socializem" ne zadostuje več. Kakšrn socialisem?—je danes vprašanje. Naj je socializem kakršen koli, če ni demokratičen—je socializem samo po imenu, v reeniri pa je fašizem. Kapitalistični aoctallzem" ali "socialistični kapitalizem"—obrni ga. kakor hočeš je spaka, pod katero se skriva stari ekonomski red. Dokler je ta red pod kontrolo demokratične vlade, imamo novo-diHzem Ctm pa vlada odpravi privatni dobiček in začne sama z obratovanjem industrij, bomo Imeli državni kapitalizem ali aocla-litem, kar je eno in Isto; naj tu i/gtne politična demokracija, dobimo fašttem Kooperativno ^oapodargtvn. nad katerim nimajo kontrole ne privatniki in ne vlada, je pa demokratični socializem? Glasovi iz naselbin "To al legalno.. , ." Cleveland*—Še ni dolgo, ko sem vam poročal, če sem ali nisem za to, da bi mesto Cleveland lastovalo poulično železnico. Omenil sem, da bi bil za to in sem bil za to in sem še vedno za poobčlrtjenje javnih naprav, če bi ne bili zadaj poiitičarji, ki bi radi izrabljali ljudske naprave za svojo politično žogo. Edini moj pogoj in tudi zahteva je, da so ti ljudski zastopniki pripravljeni priznati delavstvu, ki oprsvljs svoje naloge, da bi prejemali plače kot mu pripadajo za delo in da so deležni vseh pravic in ugodnosti, ki so si jih priborili z organizacijo. Z drugo besedo: pri občinskih ali državnih podjetjih mora imeti delavstvo vsaj iste pravice in ugodnosti kot jih ima pri privatnih delodajalcih. Drugače je vsako poobčinjenje in podržavljen je ali sodalizirsnje farsa, ali pa še slabše kot farsa. Poročeno je že tudi bilo, da je naše mesto kupilo naš transportni sistem od privatne družbe. Kolikor daleč so že šli ti "ljud. ski" reprezentantje v pogajanju z delavstvom, so pokazali, da niso nič boljši od privatnih podjetnikov. Evo vam nekaj dokazov: V četrtek, 18. aprila, smo či-tali v meščanskih listih, da je naša unija najela odvetnika Duf-fyja za svojega pravnega svetovalca. Torej unija si mora najeti pravdnika, da jo bo zastopal pri pogajanjih z "mestnimi očeti," ker ti "ljudski zastopniki** nečejo priznati sklepov, ki jih ima "car men's unija** s seda-njo Cleveland Railway Co. Kitko je to, boste rekli, saj' imate vendar našega rojakk za župana in tudi svoje zastopnike v mestni zbornici, izmed kattrih so nekatert celo "union label" rojaki. Bo že res tsko. Ali večinoma so tudi "izobraženi" in se rszumejo na legalnosti, to je, kaj je legalno in kaj ni legalno zadela vea. In tako nam je naš tajnik William Rea na naši unijski seji 18. aprila rekel: "Mi smo morsli najeti odvetnika, ker, kadar gremo k mestnemu transportacij-skemu odboru in vprašamo, ali bodo dovolili, da bodo ualužben-ci cestne železnice deležni teh in teh pravic, ki so si jih s težavo priborili od družbe, dobimo vedno odgovor, da je-—nelegalno." Naš župan je bil pravdnik in še sodnik, poleg ima pravdnike in pomožne pravdnike in tudi nekateri mestni odborniki so prsvdniki. In tako je vse, za ksr vprašamo -nelegalno! Da bi mesto sklepalo pogodbo z unijo, je seveda—nelegalno pri nas v Cle-velsndu, ni pa nelegalno v Seattle Wash., kjer tudi mesto la-stuje fn obratuje poulično in ima po|^dbo s ,4car men's" unijo. Detroit priznava unijo In ae drži pogodbe— pred nekaj meseci so bili tam še celo v štrajku. Le pri nas z našimi domačimi rojaki v vodsi vu je vse—nelegalno! All ni to ncktfj čudnega, nekaj narobe s temi našimi "Ijudakl-mi" sastopniki? Zdi se mi, da je. Ti naši ljudski voditelji so zapravili toliko časa s študira-njem prava in zakonov, ampak meni se zdi, da bi bilo veliko bolje zanje in za naa vse skupaj, za ljudstvo splošno, če bi bili tudi malo študirsli socializem in njegove funkcije in socialne razmere delavstva v splošnem. To bi jim prav nič ne škc£ilo. Kot uslužbenci cestne železnice, odkar sem zraven zadnjih 25 let, smo se borili za osemurni de-lovnik in ga tudi priborili; borili smo se in tudi priborili plačo in pol za delo nad osem ur (over-time) in da mora delodajalec plačati šest ur, četudi delaš samo eno uro in nisi tisti dan dobil drugega dela. Priborili smo si 14 dni počitnic na leto z dva-najstdnevno plačo in Še mnogo drugega, kar pa bi čitatelj ne razumel, ker ne ve, kako mi opravljamo svoje službe. Do sedaj so nam toliko priznali, da bomo še obdržali penzijo, ki nam pripada od leta 1937, za kar plačujemo mi in družba Metropolitan Life Insurance kom-paniji. Poleg tega je družba imela še poseben fond, ki ga je dodala temu skladu, tako da bi bil uslužbenec, ki postane nezmos-žen opravljati delo še predno doseže 65 let, deležen pokojnine. Mesto je do sedaj privolilo le v polovični pokojninski Sklad. Naj se povrnem nazaj. Ko smo slišali, da ta dopisnik ni za to, da bi mesto prevzelo poulično, je bil moj odgovor: Nas ne briga, kdo vodi, če dobimo, kar nam pripada. In kakor se je stari delodajalec—privatna družba—upiral, tako se upira tudi novi. Odprti boji—stavke—niso vedno zdravi in teh se mi izogibljemo, dokler nas v to ne prisilijo. In na zadnji unijski seji je bilo sklenjeno, da se bomo borili za svoje pravice ravno tako kakor smo se do zdaj. In to kot organizirana masa. Ce ne bo drugačnega izhoda, se bomo posluiili tudi našega zadnjega sredstva. No, pa upajmo, da tega ne bo treba in da bomo tudi mi nekaj dosegli, čeprav nismo legalno podkovani. Poleg je še to: Mestni delavci ne plačujejo za federalno socialno zaščito. Mi sedaj še plačujemo. Kaj bo v bodoče, to je, ali bomo ali ne bomo deležni pokojnine, nam legalni svetovalci še niso povedali. In kaj bo s tem, kar smo že vplačali? Tudi tega še ne vemo. Ml smo zavarovani. Družba plačuje polovico "premije" za $1800 smrtnine ali odškodnine v slučaju nezmožnosti, ako gre delavec prej na penzijo. V tem primeru se prizadetemu delavcu plačuje Iz teh $1800 po $100 na mesec, dokler ni vse izplačano, in skozi šest mesecev $20 tedenske bolniške podpore. Tudi to vprašanje je bilo na unijski seji. Naši unijski voditelji se ne razumejo toliko na legalnosti, če bodo delavci to še v bodoče prejemali, ko jih mesto vzame pod svojo streho. Plače, pravijo, so dovolj velike. Mestni očetje tudi pravijo,* da ne bodo priznali pogodbe, ki bo sklenjena med unijo in družbo; Dwtfht H. Groan (4 »a delavca C E. Con nor la pe «vu.nje od Sil aa SIS sa pravijo, da imajo le oni pravico določati plače. Na drugi strani slišimo, če bi mestni delavci ne imeli svojih zastopnikov v raznih strokah, da bi se jim preveč dobro ne godilo. Kar se tiče pokojnine, pravijo, da mestne delavce protektira Ohio Employees Retirement System. Ampak naš unijski tajnik je mnenja, da ta sistem ne odgovarja, ker je zelo pomanjkljiv. Torej ali more kdo ugovarjati, da se ne smemo upirati nečemu, kar iti koristno za delavce? Mi vemo, da je nemška delavstvo pred "firarjem" imelo precej dobre koncesije. Potem pa pride nekdo v vhfdo in pravi: "Daj sem, to ni dobro za tebe, vzemi to, kar je boljše''—čeprav ni. Yes, vladni birokratizem ni nič boljši kot je privatni kapitalizem—lahko še slabši. Mogoče bo kdo rekel: "Prav je Barbiču!" Ali tisti, ki bi to zinil, naj tudi ve, da je tukaj uposlenih nad 4000 delavcev; in če priračunanto še njih družine, je okrog 20,000 oseb, ki bodo prizadete, če ne dobe teh ugodnosti, do katerih so upravičeni. Legalnost dol, legalnost gor: kdor hoče živeti, mora jesti. Torej sedaj nas boste malo bolje razumeli vi, ki niste pod vlado svojih rojskov, ki niso bili izvoljeni zato, ker so jih ali jih niso naši listi priporočali. In če bi bili naši rojaki veliki podjetniki, bi se morali vi kot delavci pri njih podjetjih prav tako boriti za večje plače in druge ugodnosti kakor se morate pri podjetjih, ki jih lastujejo podjetniki drugih narodnosti. ' Dodam naj še to, da je v zadnjih par mesecih pristopilo v na šo uhijo več pisarniških uslužbencev, celo dekleta, kakor tudi taki, ki se jih sedaj polašča strah. Je dobro, da pridejo en krat do prepričanja, da le v or ganizaciji je moč! Frank Barblč. rrosoiiiov Virdon. I1L—Cenjenim prijateljem naznanjam, da svs se z ženo preselila iz Murphysbora v Virden. Sedaj bova spet živela v svojem domu, katerega vsakdo najbolj ljubi. Zena je toliko boljši, da je lahko zapustila Murphysboro. Po operaciji * na žolčnih kamnih se počuti dobro —vsak dan bolje. Ko je zapu stila bolnišnico, je tehtala 125 funtov. Živela sva pri najini hčeri. Jaz sem delal vsak dan za Wisely Florist vsakovrstno delo in sem. zaslužil po dva dolarja za devet ur dela. Frank is Maggie Stempihar. 74 Is mladih lat ' Detroit.—V suhi zimi v začetku decembra, ko je bil moj oče hudo in neozdravljivo bolan, me pošlje mati popoldne do "podarja" (bil je samouk) po zdravila za očeta. Bilo je poldrugo uro hoda proti Logatcu po tržaški cesti. Poleg križišča te ceste in Južne železnice sredi gozda sta bili dve koči. V eni je stanoval cestni nadzornik, malo proč v starem poslopju pa je živel "pa-dar"—droben slaboten možiČek z ženo in dvema zalima hčerkama. Mati mi je dala malo steklenico očetove vode, da jo dam "zdravniku", da dožene bolezen in mi da zdravila. Ko pridem tja, nisem nič potrkal, marveč kar vstopil v hišo. Na klopi poleg okna sta sedeli hčerki in kle-klali špice. Boječe vprašam, če je oče doma. Starejša mi sramežljivo odgovori, da ga ni in da ne pride do večera. Sedem na klop k peči in čakam uro za uro lačen ln žejen. Nič nismo govorili. Sklenil sem, da ga počakam. Bolelo me je, ko sem se «pomnil na bolnega očeta. Siromak se ml je smilil in pripravljen sem bil čakati tudi teden dni na sdravila. Zunaj je začela žvižgati mrzla burji in pričel je padati sneg Kar se odprejo vrata in stopi v hišo možiček s sekiro pod pazdu ho »n žago na remi Odloži orodje, prižge svetilko, vzame v roke malo sekiro in prične na velikem tnalu obdelavati okrogel les. N.t mene še pogledal ni ln tudi za druge ae ni zmenil. Kaj bo to? si mislim. Po dsljšem času se opogumim, stopim k njemu in mu pravim: ."Ta voda je od mo jega očeta, prosim, dajte mi zdravila." Pogleda me po strani ln reče: MN» govorim z otroci' in mi pokaže vrata. Solze so mi šalile oči. srce ae mi je trgalo ža- losti. "Ne grem domov brez zdravil," mu stokam. On pa odpre vrata in me bacne ven. V temni noči, po samotni poti in v snegu sem hodil bos domov in ozebel v noge. Da ne sporočim žalostne novice materi, sem šel ves trd in premražen tiho v hlev v listje spat. Frank Gaber. Vsakega malo OgleSby, «L—Nič ni več luš-no, ker nihče ne poroča o našem slavnem Oglesbyju. Včasih smo bili pripravljeni na vsakovrstne priredbe, Izlete, domače zabave, celo 'v kleteh smo plesali, pili in jedli in dobre volje bili, če smo kaj lepega obhajali. Zdaj vse minulo je. Otožnih obrazov se srečujemo in 'pozdravljamo. Temu je največ kriva vojna. Vsi čutimo in sočustvujemo več ali manj. Tukaj so večinoma že vsi fantje odrajžali neznano kam v službo Strica Sama. K večnemu počitku smo spremili Franka Megliča, člana SN-PJ. Bil je zelo priljubljen povsod, mirnega značaja in zelo dober mož in oče. Imel je mnogo prijateljev in sorodnikov, ki so prihiteli iz Akrona, Loraina, Chicaga, Depueva, Jolieta, Veno-ne, La Salla itd., da ga spremijo do njegovega novega doma, kjer ni viharjev, ne šuma, ne jeze in tudi roka krivice ne seže tja. Njegoy dom tam zvesto stražil bo zvesti angeljček miru . . . So-žalje vsej družini! Tudi plesali bodo. Nova tovarna bo te dni (25. aprila) imela "elitni bal". Vstopnina $1.10. lati večer priredi oziroma je priredilo plesnb zabavo žensko društvo Vrtnice SNPJ. Moja malenkost bo (je bila) takrat že v Clevelandu in mi je žal, da ne morem biti z njimi. Prejšnjo nedeljo, 12. aprila, je bil moj rojstni dan. Žalostno se oziram na okrog že prejšnji dan. Samotarim in premišljujem o nekdanjih srečnih dneh, ko me je mož tako ljubko počastil s kakšnim darilcem vsako' leto. Sedaj me je pa ves svA zapustil Pomagaj si sama—life is what you make it. Popeljem se torej v Chicago in si mislim: Dva pevska zbora mi bosta pela, igrali bodo muzikantje, plesali bomo in potic in drugih dobrot bo v dvorani SNPJ na Lawndale ave., kjer je bil pomladanski koncert Prešernovcev. Sodelovalo je tudi češko pevsko društvo Lira in za nameček še španski ples in "burka v enem dejanju". In kaj še hočemo več! Prešernovci so peli tako lepo, klasično x ia zelo sentimentalne pesmi, sploh nekaj čisto novega in mojstersko dovršeno. Za moj okus je bila najlepši "Večerni zvon". Solo je pel Frank Prijatelj iz Oglesbyja, sedaj v Chica-gu. "Utopljenko" je pel Anton Potočnik, zelo lep fant in imeniten baritonist. Mali Eddie Udovich bo kmalu vse prekosil v fantovskem petju. Posebno lepo je pel "Nemoj ti moje dekle plavšati." Cehi so peli v svojem jeziku tako lepo, da je kar grmelo po dvorani—oni še danes ne vedo, da so meni Deli za rojstni dan—mogoče zadnjikrat. Šaloigra je btla zelo smešna in igrali so jo izborno. Joseph Faj-far z 22. ceste je bil preoblečen v žensko—"vedeževalko". Imel je lep "shape" ali "stas". Napihnil je dva mehurja in si jih navezal na prsa, imel je "corset" in lepo frizuro. Naravnost fin "model". (Potem nam je tiste mehurje Še pri mizi napihoval.) Zelo ginljiv prizor je bil, ko je stopil na oder Willie Horvat, nekdanji pevec Prešerna in sedaj v uniformi kot narednik. Iz grl pevcev je gromovito zadone-la njemu v poklon "Tisočkrat pozdravljen" in "Zadonl nam". Podelili so mu tudi znak—liro— v spomin. Do solz ginjen se je vsem lepo zahvalil. Ni mogel peti. ker je videl vroče solze v očeh svoje mame. katero je potem ves večer žalostno pogledoval in tolažil. Ker že pišem o petju in pesmih. bom pa še jaz napisala pesem. primemo temu času: 1 PONDELJEK, 27. APPn * Prodna boš —pol. mul, U*.^ sdrava ia oatala. dok ne »a. o mojo mame kliče sinček tvoji Ik°9ota Splošno se želi, da bi se več pisalo o demokraciji, ampak me- ni naj urednik oprosti, ker ni sem študirana in tudi ne znam dosti pisati o demokracij, p. tudi ne vem, kje je prava demo-kracija, ker se svet tak<5 čudno vrti. Je tako kot tisti Hrvat ki je rekel: "Jaz bi se rad oženil, a ne morem dobiti—curice " Cta I vek bi marsikaj rad, a ni zrno-■en. Predno sem se odpeljala i* Chicaga, sem šla v botanični vrt po imenu Garfield Park Con-servatory. Ogledovala sem si razrn* nasade, palme, kaktuse vseh vrst rožice, zlate ribice gr-1 mičevje, vrtnice itd. P0 vrtu sem hodila poldrugo uro med krasnim cvetjem in prijetnim duhom od belih lilij in tisočerih drugih cvetlic v najlešpem cvetju. Solnce je pošiljalo svoje I žarke skozi stekleno streho in rože so tako lepo cvetele kot bi hotele nekaj lepega povedati. Stojim nekaj časa, si ogledujem to vrtno krasoto in si mi-slim: "Lepe ste, cvetlice, ali ni-mate nobenega metuljčka, ki bi vas poljubljal, nobene bučelice, ki bi srkala vaš sok in iz njega delala vosek in med; ne morete se igrati ne z vetrom, ne s solnč-nlmi žarki; ograjene ste in ne poznate rose ne dežja, ne žuželk niti lepote in moči narave." In ko opazujem drevesa in grmičevje v najlepšem cvetu, si mi-slim: "Kako lepo bi bilo, če bi si tudi ptički tukaj gnezda delali in mladiče valili. Ali ti grmiči ne poznajo ne ptičkov, ne gnezd. Solnce in luna jim svetita skozi stekleno, mrko ograjo.—Takšno je tudi življenje nekaterih .. Vidfela sem tudi skalo, podobno tisti, pod katero sta vedrila Adam in Eva. Kače nisem videla. Tam pri vhodu sta dva kipa iz belega marmorja: Mlada, lepa, nedolžna deklica sedi, fant sloni na njenih ramah, jo gleda in nagovarja. Ona pa kljub tema, da ga strastno ljubi, gleda sramežljivo v tla. Na drugem korh cu je fant v sedeči pozi. lipa šopek cvetja (ljubezni) v naročju, poleg pa stoji dekle vsa srečna in vesela in qnu poklada venec na glavo. To pomeni, da mu je dala ljubezen in postala sta srečna mož in žena . . . Tako sem si tolmačila tista kipa in odšla sem zamišljena ven med cvetočimi rožami in grmh čevjem, zadovoljna in srečna, ker sem vedela, da tam ni nobenega Čmrlja, da bi'me pičil. TV> je bilo 13. aprila ob 9. zjutraj v Chicagu. s Thereta Dutak. Poročilo zastopnika Herminle. Pa.—Zadnjič sel I povedal, da sem se udeležil slav-nostnega banketa 11. aprila, M ga je priredila v pocast Etbinu Kristanu ob njegovi 75-lctnicl Cankarjeva ustariova v ClcCe-landu. Drugi dan, v nedeljo, sem se pa udeležil koncerti Glasbene matice, ki je H vod* stvom Ivana Zormana in Toneta Šubljs. Tudi na tem koncertu jf bi» velika i^dcležba, lahko bi bila p« se boljša, ker je bilo še m kaj prostora v avditoriju Slovenja ga doma na St. Clairju. Ntav-kujočih rudarjev ic vedno ran* Ameriške veetL At.man Sem-jonov je bil i/pu*č« n New Yorku proti k.v.rp« pred Ječo je pa bil spr< J* 1 * vnižnimi demonstrai'janv , Inosematvo. Ornowka k-rrnca se je razdelils ns du» » bora; šest nevtralnih dr/ ^ r pridni it lo Nemčiji m < < Sovjetska ««*)•• vztrsjsjo. ds eo rusk, dolgovi črtsfil z od*k -trro dolguje sntarta na r*čv« tervencije. 27. APRILA resti iz re domovine SO NEMCI ZASEDLI CELJE (Izvirno porodilo.) ttkoj, ko sc je poleglo prvo Ldušenje po belgrajskem pre-•dne 27 marca 1941, se je Etna naših ljudi vsepovsod Bi skrb. Prihajala so poročila Emju nemških divizij na jem Štajerskem in na Ko-m Tudi iz Belgrada ni bi-„č bolj razveseljivih novic vojna .. • je bilo razburjeno, vse se jelilo. Po celjskih ulicah so fdtale dolge vrste naših vo-na pločnikih so pa posta-r trunah zaskrbljeni mešča-¡n se skoraj šepetaje pogodili. se je iz src slovenskega na-ki se je na Cvetno nedeljo j zbiral v cerkvah, dvig-molitev za mobilizirane so Nemci na severu že li. Vračajoči se iz cerkve ie slišali votlo bobnenje od ga mosta sem. Seveda so to nemška letala, ki so bom-irala Zidani most in zasle-39. in 42. pešpolk, ki sta po Posavju pomikala proti vcu. tna nedelja je bila lepa in ¿na. Če/, dan so nemška le-I večkrat priletela nad Celje, godilo se ni nič. VeČina je fcljevala pot do Zidanega mo-i in tam metala nadaljnje Bbe Naši protiletalski strel-p imeli preslabo orožje, da bi |li kaj doseči. Popoldne je plettlo nad Celje več eskadril, I w se spuščali zelo nizko nad Uo Streljalo je pa samo eno ■ko letalo in sicer na terezi-b se je vozila po progi, in je lilo nekega železničarja. Bli-fceovnika pri Celju so pa le-i z bombami razbila železni progo. krm za alarmom se je oglati ljudstvo je bilo kakor na avici Spet in spet se je za-llo v zaklonišča. Vse mesto |t je bilo eno samo veliko »kovanje, kaj utegne priti kga tega. laredila se je noč in bilo je iti močno streljanje s stroj-ttii in topovi. Tako in po-*> je minil tudi naslednji lin nič od ponedeljka na to-* tk i dan so se začele skozi )«umikati izmučene in se-tone jugoslovanske čete. Na fch ulicah so se pa pojav- t1 v celih trumah člani nem-»njsine in peščica nemšku-. ki so začeli propagando ■nce. Vse to je na prebito porazno vplivalo. Nem-toji so postajali od ure do glasnejši in predrznejši. vojaštvo se je naglo ¡¡• Nekje blizu Socke so pmli naši vojaki in Nemce I «* noč- zadržali. Toda sa-noč. Junaško »o se drža-| fantje, svoje junaštvo so BJhli s popolnim uniče- Ive ¡•jeliki petek so z nemških P »Plapolale hitlerjanske I Tudi po izložbenih Nemci že lepili Hitler-II T«'mu zgledu so brž »udi nekateri člani "kul-p- primer Vret-P» »n mesar Junger. Po u-* * zbirali nemškutarji P*1«mi znaki na rokavih. Premik, vojak se je pripelje Magistrat na veliki pe-Ijf ns 12 z njim je P balkon mestna občine Slavko Bučar, ki je ™ u'tom dni obsojen na zapora radi posilstva. J* priklopu radio-;J-Parat strgal grb mest- vzr^ nato pa rt3MV ^ ko zastavo. Celje je MU prih dalje so nepre- B1«- nrmške moto-Z^T' Nabralo se jih '»giomno število, ik. 'i dostojni. tU u r**up!ll, kar . ' M Plačali. mi - j «i» j so j «i prispele mZ/ ' ,n Gestapo k' . n» deb*o od- ■K 'k r,c tiimo V|. r mi ljudmi! Mod smo opazili fUM državi poprej [/' ri*dl vohunstva m7^> a. ki je bil iglici jaht nad- I ^ L » IV zornik, Stražnika in Emeršiča. . . . Med gestapovci se je pa sukal kot doma bivši celjski ian darmerijski narednik in ¿aupnik majorja Vindakijeviča, Boško Lazič iz Lazarevca . . . S prihodom Gestapa se je brez odlašanja začel "novi red", trgovinah ni bilo več kupovanja in plačevanja, začelo se je plenjenje. Najprej so oplenili Fa-zarinčevo trgovino in odnesli blaga v vrednosti 200,000 Din Potem so navalili na veletrgovino Strmecki, kjer je bilo za več milijonov din. blaga. _ Plenili pa niso samo blaga brž so začeli pobirati tudi lju ¿i. Gestapo je sredi noči vdira la v Slovenske hiše in vlekla Slovence kar iz postelje. Morali so z gestapovci v kasarno na Ppčkovem trgu. Prvi med rtji-mi so bili okrajni načelnik Tor ner, senator Alojzij Mihelčič, profesor Cestnik, kaplan Kor-ban, Rado Pečnik, Jaka-Vodopi vec, Josip Jagodič, Vanči Vrabl, dr. Gartner, Slavko Skoberne, profesor Kovačič in mnogi drugi. Tudi jaz sem bil med njimi. V kasaroi so na nas budno pazili oddelki SA, nemška polici ja, z nabitimi puškami. Pri aretacijah so pridno pomagali znani kulturbundovci: Pungerschek, Sagar, Paidasch, Jellenz, Koerber in omenjeni Lazič. Umazano kasarno smo arž temeljito očistili in ji dali lepše lice. Mihelčič in Lukman sta morala takoj na delo s pometanjem pločnika pred kasarno, ostali so pometali hodnike in snažili stranišča. Takoj se je pa videlo, da imajo na aretirane du-lovrtike prav posebno piko. Ob prihodu v kasarno je bila najprej preiskava in Wer zelo temeljita. Posebno se je odlikoval v zvezi s tem skrahirani študent Pungerschek iz Oplot-nice, torej domačin. Že po stopnicah je suval aretirance navzgor do komisije SS. Zlasti si je privoščil Slavka Skoberneta. Komisija je vsako žrtev najprej slekla, vse skozi pregledala, odvzela denar, nož, tobak, potem pa sunila v eno izmed sob, ki so bile brez vsake opreme. Prva prepoved je bila, da nI dovoljeno stati pri oknu. Profesor Bol-har se je zoper to prepoved pregrešil, pa je precej začelo padati po njem in nato je moral v klet ali "bunker". Kaj to pomeni, bom pozneje opisal, ko bom govoril o naših doživljajih v Mariboru. Tako smo ostali v tej mučni ječi nekaj dni. Nekateri so prejemali od doma hrano in kake druge priboljške. Ni bilo prepovedano, toda vse je sproti revidirala Gestapo. Tudi v sobah nismo imeli miru. Noč in dan so se vsipali k nam člani SS, večinoma frkolini od 16 do 17 let, in si nas privoščili z vsakovrstnimi psovkami in očitki. Duhovniki so morali neprestano poslušati "Pfaffe, Pfaffe", mi drugi smo pa dobivali drugačna imena, zlasti — četniki! * Lekarnar Posavec je v ječi nenadoma postal navdušen "vstaš" in tako se mu je posrečilo, da je ostal v Celju. Ostalim se je napovedovalo, da bdmo nekam odpeljani. Seveda smo močno ugibali, kam nas bodo spravili. Ni bilo treba dolgo čakati na odgovor. Nekega dne so nas pobasali in ^odpeljali v Maribor, Um pa zaprli v kassr-no v Melju. To je pe že novo trično dvigalo, centralno kurjavo, lastno avtomatično telefonsko centralo z 7ff postajami, o-kusne garderobe in ves sodoben komfort. Po vsej državi reno-mirana tvrdka zaposluje v trgovini, razpošiljalnici, pisarnah in v tovarni za perilo in obleke stalno 200, kadar pa izdeluje vzorce in odpravlja cenike, o-krog 300 ljudi. Za cenik in vzorce porabi letno 4 vagone papirja in 15,000 m raznega tekstilnega blaga. Samo za znamke za pisma in zavitke izda podjetje letno okoli milijon dinarjev. Navedene številke dovolj jasno ilustrirajo velikopoteznost in obseg prometa naše največje trgovske hiše, ki jo po njeni aolid-nosti in točni postrežbi dobro portiajo stotisoč» odjemalcev po vsej naši državi." Iz tega kratkega opisa je razvidno, da je Gestapo v Celju imela kaj ropati . . . (JIC). PROSVÉTA : — i . Pismo iz Londona Novi boli v Jugoslaviji Bern, v aprilu (JIC). — Sneg se je v Jugoslaviji začel topiti in prišlo je do novih bojev med zasedniml oblastmi, ki jim pomagajo vstaši, in upornimi srbskimi četniki. Na obeh straneh je padlo veliko število mrtvih. Paveličeva "vlada" četnlke še vedrto imenuje 'komuniste', ter prav tako vse redne borce jugoslovanske vojske generala Mi-hajloviča ... Po poročilih iz zanesljivih virov Pavelič navzlic vsem naporom ne more zatreti uporniškega delovanja jugoslovanskih upornikov. V njihovih vrstah se borijo celo žene. Jugoslovanski vlsokoiolcl na visokošolskem zborovanju v Blrmlnghamu London, 21. aprila (radio— JIC). — Na univerzi v Birming-hamu je bil danes zadnji dan zborovanja Narodne zveze viso-tošolcev, ki so se ga udeležili tudi predstavniki zavezniških držav. Visokošolci iz Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške so podali pred 1500 prisotnimi visokošolci sledečo izjavo: Mi, visokošolci iz Jugosravi-e, Češkoslovsške in Poljske, zbrani na zborovanju v Birming-tiamu kot predstavniki miselnosti naših tovarišev, izražamo svojo željo za mednarodno sodelovanje in medsebojno vza-emnost v času vojne in po vojni." Zborovanje je trajalo štiri dni. Razen ostalih je govoril tudi prof. Baldan v govoru z naslovom "Odgovor fašizmu". Poudaril je pomen mladinskega gibanja in zaklical visokošolcem, naj ne nasedajo protiruski propagandi, temveč se nauče od Rusov tega, kar je dobro. ČetnlŠko delovanje v okolici Petrove gore Washington, v aprilu (JIC).— Tukajšnji krogi so prejeli iz dl-plomstskih virov vesti o krvavi bitki med četniki in zasedno vojsko pri Petrovi gori v Hrvatski, kjer Je na obeh strsneh psdlo mnogo sto vojskov. Isto poročilo navaja, da so Četniki pognali ns mnogih mestih v zrsk železniško progo med Kar-lovoem in Petrlnjo. DESET NAJBOLJŠIH GENERALOV SVETA Kateri generali spada/o v vrsto desetih nsjboljiih generalov sveta? Vojaški strokovnjaki v Londonu so jih nedavno Izbirali. V obzir so prišli vsi generali, ki se dejansko udeležili vojne od decembrs 1939. Tu nevsjsmo an- poglavje, ker sem zs sedsj hotel ^ki spisek: samo celjske dogodke nekoliko General MscArthur; general opisati. Sir Archibald Wavell, Velika Da bi si čitatelji lahko pred- junija; general Chlang-Kal-stavljali, kakšen je bil nemški i Kitajska; maršal »imeon plen samo v trgovini Stermeckl, TJmi^ko. Rusija; maršal Erwin navajamo opis te trgovine P° | R,,mmel in maršal Karl von poročilu v Spominskem Zborni- Run(j,iedt, Nemčija; general ku Slovenije iz leta 19W: * Helnter Poorten, Nizozemska In-"2eleznobetonska stavka, ki d|ja; genrrt| Drafta Mlhajlovlč, Je last veletrgovske tvrdke Ster- jugog|-vtj|i in general Tomoyukl meckl v Celju, pr^-dstavlja danes Vama4Ka< Japonska največjo domačo trgovsko hiši» (Amwjcan Obaerver. 23. mar-v Jugoslaviji. Palača je dolga ^ m2) in široka po 25 m, vse podklete- ■■ t „. in *lrin.d.,ropn. Z. ^ ski promet je v njej na go 3570 kvadratnih metrov pro ^onf€rira štora. Za stavbo se je porabilo «1.000 kg ali lest vagonov železa ftu„v in 25 vagonov cement. Trgov- William H. M«** ska hiša. ki jo je zgradil mi Anton Umed Iz Ljubljane, je J najmoderneje urejena Vrf pfo-|* stori ao parhetlrani 9 Stalinom apr.-Admtrel ifiu alek- Moskva. » novt rtáki poslanik. )e konfertral Stalinom eno uro. Konference je udeležil tudi zunanji komisar MolotOV. , (Izvirno poročilo Prosveti) 24. marca 1942. Ko čakam v Kensingtonu na avtobus, zasliUm poleg sebe hrvaščino. Dva mlada fanta se pogovarjata. Vprašam ju, od kod sta. Dalmatinca, eden l Korčule, cfrugi i^ Kotorja. Bila sta na jugoalovanakih trgovskih ladjah. Ko je ravno pred enim letom prišlo doma do preobrata, sta bila v Lizboni. Pa se nista več vrnila domov v prelepo Dalmacijo. Prišla sta na Angleško. Kako jima ugaja tukaj? "Pa dobro, vojna, kaj hočete. Dalmatinskega vina ni. To je najhujše, dalmatinskega vlria ni." Kako pa drugače, ljudje, hrana? "Ljudje so dobri, prijazni, samo pomeniti se z njimi je križ." Oni Kotorčan ima mater, rojeno Grkinjo, pa dobro govori grško in ima že prijatelje med londonskimi Grki. Mladi s Korčule je bolj žalosten. Slabe vesti ima od doma. Očeta in mater so mu ustrelili, brata zaprli. Njegova povest je tako dolga, da vam jo povem drugič. Zdaj vam hočem le razložiti, da Dalmatine! v Londonu ne pogrešajo ničesar tako zelo, kakor dalmatinskega vina. Pozneje, poleti, bodo pogrešali dalmatinskega solnca, sem si mislila na tihem. Pa takrat bosta naša mornarja mogoče že spet na svojih ladjah, kje na poti proti Severni ali Južni Ameriki. Na Dalmacijo ne bosta pozabila, mogoče bosta nehala vzdihovati za „dalmatinakim vinom in splitskimi dekleti. Bil je dolg pogovor pri avtobusni postaji. Skoro pol ure pozna sem bila doma. Kaj se je zgodilo z avtobusi? Nekaj jih je prišlo in odšlo: tako so bili polni, da nas niso vač mogli naložiti. Ej, to Je vojni London! Bolj in bolj se dogajajo take stvari. Z bencinom štedijo, pa so odvzeli s cest toliko avtobusov, da je treba dolgo čakati nanje in če pridejo, so prenapolnjeni. Veste, koliko bencina lahko dobi navaden zemljan? Kaj bi rekli? Za ves mesec toliko, da prevozite lahko 100 milj, nič več. Toliko litrov bencina na mesec, da vaš voz prevozi sto milj, če imate več konjskih sil, več, če manj, manj. Zdravniki imajo posebna dovoljenja za več. Trgovinam so bile znižane količine,, tako da ne morejo več vsak dan dostavljati naročil na dom. Moj mesar na deželi mi je zadnjič o-menil, da je prav, da ao spet znižali meso na nakaznice —* samo 9 penijev na teden lahko zdaj zapravimo za maso — poleti ga bodo ljudje lahko vsega naenkrat kupili, vzeli, skuhali in pojedli: ne bo ga več mogoče večkrat na teden dostaviti na dom, drugače ae pa poleti ne drži, ker po deželi ljudje nimajo veliko ledenih shramb. Taksije še dobiš po mestih za kratke poti. MoJa prijateljica pa je vzadnjič hotela domov iz bolnice — bilo je v najhujši zimi sredi januarja — in noben voznik je ni mogel peljati domov, ker je bilo več kakor 20 mil) ven iz mesta, &ele, ko al je preskrbela zdravniško spričelo, je našla taksi. Večkrat premišljujem, kaj bi moje ameriške prijatolje najbolj prizadelo, če bi bili tako prijazni In se odločili, da me pridejo obiskat za en mesar, da vidijo, kako fê kaj tukaj pri naa. Cesa bi najbolj pogrešali, tako kot Je moj mladi Dalmatinee pogrešal svojega domačega vina. Včasih eem bila prepričana, de bi' bile naše Strogo odmerjena, pičle mesečne pordje bencina, ki bi vam znova In tnovs zastavljale vprašanja: kako Je tukaj mogoče živeti? Kaj )e za vas, Am«-r i kance, UNI milj ne mesec? V enem dnevu jih lahko prevozite. V par urah, potem pa ves mesec nič. Zdaj pe tem nAela dvomiti, če se naši Amerikam i ne bi najbolj čudili, kako mo remo živeli, ko dobimo na nakaznica tako malo konzerv. Vseh vrst konzerv, mesnih, aadnlh. zelenjavnih, Juhe Zde j pa po slušejte o naših slavnih "points." točkah med našimi nskfcanicerr.i Zadnjič sem ¿ubita malo l*m-zervo paradižnikov, malo konzervo sadje m kilogram rtta za 14 dni Dm0č poldrugo bilo rt-efža. H kile datai Je v m éetrt rozin spef za 14 dni Ce vtameš malo ska ti jo k00, Ti ljudje razumejo, d« sloga jačl, nesloga pa tlači. Naselbina šteje okrog 1000 prebivalcev, toda je dula ie nad 70 fantov Stricu Samu. Tuka) je ver« v demokracijo, V naselbini Ja opekarna ln cementarna, poldrugo miljo proč pa mala jeklarska tovarn«, v kateri dela par sto ljudi. Torej hvala Antonu Vlahu za kooperacijo. On Je bil tudi delegat na zadnji konvenciji KNPJ, Od tam sem se odpeljal proti New Castlu, ki šteje .Ifl.OOO prebivalcev In glavna industrija so jeklsrne, Turn sem čakal par ur na bus, da b! se odpeljal v El-wood City. Sicer imamo tudi v New Castlu naročnika Prosvete, todu na njegovem naslovu bi ga ne mogel dobiti o pravem času. Tudi v KI wood Cityju sem čakal eno uro na bus. Obiskal sem pur milj oddaljenega tajnika društva HNPJ, k! ga pa nI bilo doma, žena se je pa ravno odpravljala v mesto in mi nI dal« preveč poguma, da bi zamudU precej časa za onih par naročnikov, ki so tam. Zato sem se peljal nazsj v mesto z njimi in |)otem proti domu. New Castle je precej obljuden po Nemcih, Pravili so mi, da imajo tum pur katoliških cerkva In eno sem tudi videl; Je po» dobnu veliki katedrali. Nedvomno ja tudi nekaj nacljev med njimi. Ko som bil v čakalnici v restavraciji, Je nekdo še pred oknom l/tegni! roko napram natakarici po nacijsko. Izgledal Je kot kak agent. Nekoliko se je s dekletom pogovoril in odšel. M mi potjo Iz Klwoodu v Pittsburgh sem s« pogovarjal s nekim človekom, ki Je Izgledal kot kak žurnallst aH upravitelj kakega podjetja. Povedal je, da Je bila njegova mati Nemk«. Jezil se Ja nad Hitlerjem In fsšlsti In zagovarja! ameriške svobodidi-oi'. Htrlnjal sa ja do neka meja s Bovjetako Rusijo, čeprav se no strinja a komunizmom. Pripovedoval sem mu n Adamičevi knjigi, o kateri nI bil ie nič slišal. Končno je rekčl, da se tudi on strinja a takim programom. Ko sva sa ločila, je rekel, da ga va> seli najino »poznanje ln da je bil pogovor zanimiv. Torej rojaki, podpirejmo našega piedsednlk« Roosevelt« v boju za /mago demokracije. Ali na vidite, k«j to pomen! sa bodočo generacijo? Ako zmagamo, bo padla doba tarna. Glede Rusije nsj '»menim, da Ja tam cerkev ločena od države In šola od cerkve, smpak državljani imajo popolno vereko svobodo. Aalaa Zornik. zastopnik. IZ NAŠIH KRAJEV ZOFKA KVEDER I V OBLASTI TEME (Nadaljevanje.) 2an je iel v malo očetovo sobo. Milo ve mu je storilo, ko je prijel za kljuko. Toliko lepih spominov je bilo navezano na ta prostor. Od stropa je visela mala barka s Ukelažo in jadri, po stenah je bilo vse polno starih fotografij in o vsaki je vedel povest. Na nizki omari je še stala velika umetno izdelana gajbica. Veverice so skakale nekdaj Um notri, a zdaj je bila prazna, odprta, s pajčevino preprežena Skoro <>potekel se je, ko je odprl vrata. Smrdelo je po vinu in žganju, tla so bila pobljuvana in posuta z žaganjem. Nobenega zagrinjala ni bilo na oknu, nobenega prta na mizi, kjer je stalo nekaj stekknic in nekaj prevmjenih kozarcev. Miza je bila polita in pijača je počas» kapljala na tla. , — Vse sem postavila v njegovo sobo: vino, pivo, žganje, likerje ... — Naj se napije! — je dejala mati opoldne. Na umazani postelji brez rjuh je ležal oče oblečen. Ves je bil polit in umazan. —- Kadar pije, se ne umiva in ne preoblači, — tudi to je pripovedovala mati, — in zdaj je že tretji teden, kar pije. — Nagnil se je nad očetov obraz, zagledal se je v te zalite, napuhnjene poteze. Kakor, da ga je nekaj ugriznilo v živo srce. Saj to ne more biti njegov oče! Ta otekli, rdeči nos, ta zabuhla lica, zmrieni lasje, podivjana brada, vsa mokra in zlepljena ... Iz hro-pet ih prsi je prihajal strežen smrad, iz odprtih ust so silile pene, roke so se zdaj pa zdaj krčevito stisnile. — Joj, oče! Joj, oče! — je zastokal sin in se je splazil ven. Mislil Je, da ne more nobenemu človeku pogledati v oči. Peklo ga je v srcu od sramu ln žalosti. V skedenj se je splazil, prav gori na vrh je splezil po lestvi in tam je legel na seno in strmel topo pred se. Hladno je bilo, daai je pihal jug. Ali lan ni čutil mraza. -— Kdo je to naredil iz mojega očet*?L— In vse popoldne je ležal tam in nič drugega ni mislil. . Po cesti so hodili ljudje mirno k "molitvam". Vsi otroci so imeli regije v rokah, veseli so bili in razburjeni. 2an jih je videl praznično oblečene pred seboj, kako hodijo v cerkev k božjemu grobu, kako poklekajo Um in strme v luči pred olUrjem in v svete podobe božjegs groba. Vsa cerkev Je polna njihovega nemira in njihovega iepeU In stotine otroških oči je uprto v sveče pred olUrjem. Počasi ugašajo. In nazadnje, ko ugasne poslednja sveča, zagrmi trušč in ropot v vsem tem otroškem svetu. In mala srcav*adrhtUo v strahu. Tudi 2an je bil nekoč med njimi in njegova raglja je bila največja in najglasnejša v cerkvi. Doma je vprašal oče-U: Kaj pomenja to? — To pomenja krik Judov, ko so kričali: Križaj ga, križaj ga! — je dejal oče. A 2ana je bilo strah: ne smelo bi se zdelo, da njegova raglja kriči: križaj ga, križaj ga! — Roka se mu je za hip ustavila, — ali imel je največjo ragljo, najglasnejšo ..." Oh. daleč je vse to! Danes ima samo eno težko, bridko misel: — Kdo Je to naredil is mojega očeta? — — 2o temnilo se je, ko Je splezal dol Ni se mu dalo v hišo. Morda bi šel bratu naproti? — Ne, na vrt pojde. In šel je na vrt, sedel v lopico in pogledal krog sebe Pusto je bilo Ae vse in golo. Veter Je šumel preko suhega-VeJevJa in se hrupoma podil dalje v vas. ni-vi- Žan sc je zagledal v nebo. Neizmerne vrste oblakov so letele tja proti goram. Rad je gledal v Uke raztrgane, leteče oblake, ki hitijo, hitijo .. . — Oh, da morem z njimi, — si je mislil; — da bi ničesar ne videl, da bi vse pozabil v.. In naenkrat mu je bilo neizrečeno žal, da je prišel na velikonočne počitnice domov. — Kaj mi je bilo treba? Pri gospodinji v mestu bi bil osUl in lepše bi mi bilo. Ne videl bi očeU U-kega ... In Lovro z Gorenjskega bi osUl z menoj. Oh, Lovro!—»tožilo se mu je po tovsrišu. Stožilo se mu je po njegovih deklamacijah, po njegovih povesili* zvečer. Vsega Jurčiča zna in vse pesnike, vse, vse ... To je fant, fant... Vest ga je zapekla. Kakšne neumne misli! In spet je gledal v nebo. Koliko neizmerne lepote je na Um nebu, vedno, vselej. Če sije solnce, če so oblaki, ponoči ... Se celo v megli, dežju. Toliko žalosti, obupa, udanosti . . . Naslonil je roke na mizo, položil glavo na nje in gledal v nebo. In počasi so mu solze prilezle izpod trepalnic. Tako se je čutil nesrečnega, zapuščenega! Koraki so zaškripali poleg njega. Skočil je kvišku. ' — Kaj si tukaj, Žan? »— se je oglasil njegov oče. — Kako ubit je U glas, hripav, sUr, — je mislil Žen. — Kaj pa delaš tukaj? — PrehUdil se boš, — je dejal oče. — Ne bom se prehladil, ne zebe me. Ali ... vam je Kaj bolje? — vprašal je Žan boječe. Oče se je zasmejal« Neki čudni smeh. — Bolje? — hm ■-—. Popolnoma čist še sem, — je dejal cinično. In res se mu je delo na njegovih kalnih očeh, na topem izrazu lica, na nerodnih kretnjah, da ga pijanoet še ni osUviU. — Ali slabo mi je, strašno mi je slabo, — je tožil in se oprl ob podboje pri vratih. — Zakaj pa pijeU? — , — Zakaj?! — to sem se tudi že vprašal. — . — Zdravje zapravljaU, premoženje, čast ., . — In Uko dalje, in Uko dalje. Vem, vem... Pa si pomagaj! Jaz moram piti ... In potem, saj vse pije. Kdo pa ne pije? 2upnika poglej, učiUlja, poštarja! In tisU gospoda pri tovarni, saj vse pije! In kmetje, misliš, da kmetje ne pijo? Ssmo pogledi v ponedeljek v gostilne, — saj je vse pijano! — — Ali to še ni izgovor. In potem ... oče ... nihče se Uko ne pozabi ... — . .^Jtakor jaz, misliš? Res, umazan hodim okrog, nč" umivam se. Glej kakšen sem! — pljunil je pred se in se stresel. — Ekelhafi! — Sedel je na klop In položil komolce na mizo. — Pa tukaj sediva, pa se kaj pogovoriva. Veš, vse vem, če sem prav pijan. Ne uglej se v mene! Vidiš, jas vem, da ne boš pijanec. Tudi to so vzgledi. — — Oče, meni Je strašno hudo, — je zastokal Žan in vstal, da bi ga veter pretresel in vzdra-mil. — Strašno mi je hudo . . . — Misliš, da meni ni?! Ali kaj, zdaj sem že v tem. Kaj pa naj tudi počnem?! Kaj pa naj počnem?! Če Uko-lc mislim, kakšen sem bil kdaj! Pred tridesetimi leti! . .. Vsskemu se je srce zasmejslo, kdor mc je videl. In življenje je bilo v meni, sile, joj! Zdsj je pa vse hudič vzel! — je sakričal oče in planil kvišku. — Prokleto, oh prokleto! — je kričal in stiskal iti. Njegov obras Je bil tako divji, da se je in ustrašil in odakočil. — Oče! — (Dalje prihodnjič.) Dvonožec Naravoslovne pravljico Spisal KARL EWALD Prevedel FRANC BOLKA (Nadaljevanje) "Vsekakor," je stkala svetilka. "One noči, ko se je rodil, sem stala v spalnici. Obevetlje-vala sem babico, ln njega samega. ko Je ležal kot majhen rdeč fantič tu in se cmeril prvtkrat. Takrat aem bita uglednejša kot zdaj. Več bron« a Je bilo na mojem stojalu In moj zvon še tudi ni bil ubit. Ko ae je začelo moje staranje, sem prišla semkaj v to sobo." Zaboga!" Je kričal kanarček » it» Jas ne tožim Je prav dobro mesto sa sUro svetilko. Tu ni več dele. kakor ge morem dovršiti. Poleti me ne prižigajo nt-koli In pozimi samo, če ima deček šolske naloge ln tudi. kadai «re v posteljo. Ali nalog ne Izdeluje dolgo in v posteljo gre brrlh nog In potem me mati u Kasne. Včasih me seveda zopet prl>ge, če Je umaknil v kuhinji v) Iga lir* in hoče čiUtl v poete-lj! ... To je zelo veliko hudodel stvo in zato neprimerno lepo. Ce se to odkrije, dobi eden naju ba- Ali taca* moram goreti noč za nočjo do zgodnjega jutra, četudi Mino s pol plamenom. "Da, to Je ravno nesreča," je rekel kisik. "Kako?" je viknila svetilka. "Kdo govori? Kdo si upa spoštovano, staro, zvesto svetilko imenovati nesrečo?" "Jaz ne." je rekla pelargonija. "Tudi ja* resnično ne," je uvr-tfel kanarček. 'Kisik je bil." je rekel deček. "Gotovo," j« pritrdil kisik. "In kdo s! ti?" je vprašala svetilka, "ne vidim te." "Tega seveda ne moreš. In vendar ne moreš biti brez mene Jaz sem kisik Jaz sem zrak Ti si torej zrak?" je menila zamišljeno svetilka. "Da, potem si zame seveda ravnotako potraten kakor petrolej In stenj In vžigalica." On laže, on laže," Je klical dušik "On Je samo uboma petina zraka. Jas sem zrak. Dušik se imenujem, sramujte se. da me ne poznate." "Komu naj zdaj verjamem?" Je vprašala svetilka Zadnji, ki je govoril, tma nečedno ime ln ne morem s! misliti, da bi ga mogla rabiti.** "Tega tudi ne moreš,** Je res jaenil kisik "In medtem ko ti Une in drugega ukoj ugasnejo, klepetaš, poteka čas, ui končalo PROSVETA i« tekali gozdu, -f^ se bo slabo. Tu notri se tvori s ysako minuto več oglenčeve kisline; in ta Je še vse bolj nevarna, kot dušik." "Prav resda," je rekel dušik. "Kisik je samo pozabil povedati, da aam ustvarja oglenčevo kislino. On tvori oglenčevo kislino prev tako kakor svetilka in pe-lergonija in kanarček in bolni dečko" "Seveda delam to," je rekel klaik. "Jas učinkujem, da svetilka gori in da drugi dihajo. Ce manjka mene, Jih Je konec; in zoprna oglenčeve kislina sliši ravnotako nJim kakor meni.'* "Zakaj me imenuješ zoprno?" Je vprašala oglenčeva kislina. "Jas izpolnjujem tu na svetu ravnotako svojo nalogo kakor ti. Vprašaj pelargonijo! Ves dan me pije is zraka. Nikakor ne more obstojati brez mene. Na-ravnoet živi od mene." 'To je seveda resnica." je priznala pelargonija. ; "Da." Je nadaljevala oglenčeva kislina. "Kakor hitro se zdani. piješ oglenčevo kislino In ne prenehaš dokler ne pride noč. In lato delajo vse zelene rastline sveta, od največjega dreveee do najmanjše bilke Vat pijo oglenčevo kislino, kot bi ne bili popolnima pri sebi in izdiha va- jo kisik v zrak. Zato redno lepo hladno v gozdu. "ČujeU-li. Jaz učinkujem, da je Uko sveže," je rekel kisik veselo. "De, ampak mene pijo," je zatrjevaU oglenčeva kislina. • "Ampak iz mene so rojeni .. . iz mene so rojeni," klical je dušik. "Pip," je rekel kanarček. "Ne postanem pameten od tega. Tako žalosten aenS" "Tudi meni ni dobro," je za-gotavljala svetilka. "In ne poj-mim, kaj naj začnemo." "Presega moj razum," je to-žiU svetilka. "Ali jaz opažam, da posUja srak slabejŠi in sla-bejši. Plapolam. Pojemam." ' "Se ne," je v padel tukaj kisik. "Ali prišlo bo Uko. Vse, kar pripovedujeta dušik in o-glenčeva kislina, naj bo, kakor hoče, s stvarjo nima nič opravka. Izba je majhna in jaz sem le ena petina zraka, kakor sU slišali. Svetilka ne more goreti brez mene ln vi ne moreU brez mene dihati. Čim več bitij me uporablja, tem hitreje sem obrabljen. Zato je hoUl doktor, da neso kanarčka ven. Zato bi pelargonija danes ponoči ne smeU sUti v sobi. Zato je bilo nespametno od matere bolnega dečka, da je privila luč navzgor. In zato ne preosUja drugega, nego ji pozvoniti, da pride in odpre okno. Tu zunaj je dosti kisika. Tu notri pa ga je le še malo; ln kadar bo porabljen U, se vi uduiiU. Punktum." Deček je ležal nepremično in prisluškoval in strmel. Zdaj ni več mislil na pravljico. Težko je dihal. Oči so mu postale solzne, ko je videl kanarčka po-vešati glavo in lisU pelargonije vedno bolj veneti, svetilko pa pUpoUti in plapolati. "Nočem se zadušiti," je tožil kanarček. "Če bi le mogel zopet na okno. Tam je bil veliko boljši zrak. Če bi le mogel uiti iz kletke in »leteti skozi šipo . . Seveda bi me nemarni vrabci okljuvali do smrti ali vendar bi bilo boljše kot se tu zadušiti." "Raje umrjem, kakor da bi pogrešal mojega kanarčka," je rekel deček in mu poslal nežen pogled. "Nočem se zadušiti," Je oznanjala pelargonija. 'Tako mlada sem in imam Uko čudovito lepe rdeče cvetove. --Tako sem se veselila, ko sem stala danes zjutraj na trgu, čeravno zdaleka ni bilo tako lepo kakor v vrtnar-jevem rastlinjaku, kjer sem zrastla. Ali zadušiti se nočem. . . . Zadušiti se nočem." "Zsdušiti?" je rekla stara svetilka. "To pomeni pač tisto kot ugasniti. Torej sem se jaz resnično mnogokrat v življenju zadušila. Navadno enkrat na dan. Resnično ni Uko nevarno. Čisto enostavno te znova prižgo. Ali nerada ugaanem predno moram. Ker če pridejo in vidijo, da imam dovolj petroleja in dovolj dolg stenj, pa sem vseeno ugasnila, bodo seveda mislili, da sem tako osUrela in me postavijo med staro šaro." 'Tega ni mogoče predrugačl-ti," je rekel kisik. "Ali je majhnega dečka tudi mogoče znova prižgati, čc je ugasnil," je poizvedoval mladenič. "Ne," ga je podučil kisik. "Čc je deček ugasnil, ga je konec. In ravnotako Je s pelargonijo in Avtnl magnat Henry Ford (levo) In letalec Charles A. Lind* berg h, Id Je stopil v službo Fordove kompanlje. kanarčkom. "Svetilko je mogoče nanovo prižgati, ali potem ni, nikogar, ki bi mu svetila." Deček je stegnil roko, da bi dosegel zvonček. Zadel je o-benj, da je padel na tla in se zavalil pod posteljo. Seveda je delal ropot, ali nihče ga ni čul. Nekaj časa je poslušal, če ne pride mati, ali ni je bilo. Hotel je klicati, ali glas mu je zamrl v grlu, Uko ga je bilo groza. In zrak v sobi je postajal vedno zaduhlejši. "Kaj se zgodi zdaj z nami?" je vprašal deček. "Zdaj se zadušimo," je rekel kisik. , "Blaf, blaf," je rekla svetilka. "Pip," je kričal kanarček. In pelargonija je dišala tako sladko, kakor še nobena pelargonija na svetu, ker je mislila, da je zdaj konec. Deček pa je ležal in premišljal, da se ne bi rad zadušil. Saj ni moglo več dolgo trkjati in gozd je moral ozeleneti. Koncem maja bi moral biti izprehod v gozd in tedaj je hotel biti zraven. Bobenček za botaniiranje polen kruha s surovim maslom. In steklenico soka. In eno krono v žepu ... In igrali se bodo vojake in razbojnike i. . Hotel je postati razbojnik . . . poglavar razbojnikov . . . S svojimi tankimi, bosimi nogami je stal trepetajoč na tleh. Držal se je z eno roko posUlje z drugo mize . . . potem ob stolu ... potem ob omari... In potem je stal ob oknu. Ni mogel potegniti kaveljna. Poizkušal je vedno iznova in iz-nova in bil na tem, da pade, tako slab je bil v kolenih. Potem je s pestjo razbil okno. Slišal je ropotati steklo in padati na tla. In videl jc kri na svoji roki. Ali kako je prišel zopet pod odejo v posteljo, tega ni vedel in tudi ni nikoli izvedel. "Ah —," je rekla pelargonija. "Ah —," je viknil kanarček. "Ah —," stara svetilka si je oddahnila. "Vendar je bil veljaven dečko," je rekel kisik. "Dušika je v njem," je trium-firal dušik. Bilo je zjutraj. Solnce je vzšlo in luč je plula v malo izbo, tako da je sUra svetilka poleg izgledala - prav borno. Kanarček je drobil veselo, pelargonija je razvila dva nova popka in majhen zelen listič in deček je spal mirno in trdno, tanke ročice pred seboj na odeji. Kisik, dušik in oglenčeva kislina so molčali; in zato se da sklepati, da se niso imeli pritoževati nad ničemur. PONDEUEK, 27. APft,, 4 Ko pa je prišla matinotri videla, da je šipa razbit* Mi ka dečkova krvavi, se Je hudo prestrašila. Poklicala očeta in oba sta stala ob po«, in opazovala dečka in prisil vala njegovemu dihanju spal jc mirno in dihal lahko' prosto. Spal je še, ko jo ,Jnsd d(jkt-V osmih dneh je zdrav" rekel doktor, ko ga je preU In Uko je bilo tudi. Ali deček ni pripovedoval beni duši, kaj je doživel te r Po izpitu pa je dobil v nar^ slovju najboljši red. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA isdaja svoje publikacij« in ia po* —»Ust Prosveta sa koruti. t« trebno agitacijo svojih druitav članstva in sa propagando i idej. Nikakor pa ne u prop^w drugih podpornih organisacij. ka organizacija ima običajno n glasilo. Torej agitaiorični dopiii nasnanila drugih podpornih orgi sacij ln njih društev naj m na p« ljajo listu Prosveta. r>fffffrfr»fw»j«« M..... ZASTOPNIKI LIST PROSVETE SO vsi društveni tajniki in tajnic* člani, ki Jih društva izvolijo svrho. lokalni in določena ob sa Milvauk ta CltraU Mina» Naši nastavljeni valni zastopniki sa SOI Louis Barborich. Wis. In okolico. Anton Jankovich. Ohio In okolico. Andrej Pirts Is Ely. dršavo Minnesota. Prank Klun ls Chisholma. Mig sa C his holm ln okolico. Frank Cvetan Is Tire Hill, Pa., vso srednje-vshodno Penno. Anion Zornlk Is Herminie. Pa., vso sapadno Psnnsylvanijo. Joe Peternel Is Library. Pa.. sapsdiHf Penno. John Zornlk sa Detroit in okoli Poleg vseh teh pa lahko mk ¿1 ali naročnik sam pošlje svojo na« nino direktno listu PROSVETA 2SS7 So. Lawndale Ave.. Chicago,] TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA y tiskarsko obrt spadajoča deli Tlaka rabUa koledarje. letiW lid. V se veeellce ln ihoša vtzltnlce. časnike. ksjl| hrvatskem, slovsikam. Jadks in dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA K A ČLANSTVO S.N.PJ-1 TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI 'H Vsa poJasnUa daje vodstvo tiskarne.—Cene smerne, onijsko delo pr» * i Pišite po informadle na naslovi SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO. ILLING • TEL. ROCKWELL 4004 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu IX. redne konvencije se lahko naroči na list Proti»*" prištele |dan, dve. tri. Štiri ali pet članov is ene drušine k eni asr* nini Lfei Prosveta stane sa vso enako, sa člane ali nečlan* » J " eno letno naročnino. Ker pe člani še plačalo pri asesmentu $1.20 <• tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj al w>ks rta da Je list predrag se člane SNPJ. Ust Preavete Je vaša lasinias w gotovo Je v vsaki drušinl nekdo, ki M rad čttal Ust vsak dan. PoJaskUoi—Vselej kakor hitro kateri «eh članov preneha biti ¿U» SNPJ, ali Če se preseli pro* od družine ln trn zahteval um «voj w tednik, bode moral Usti Član U dotične družine, ki Je Uko «kup^ naročena na dnevnik Prosveto. to Ukoj naznaniU upr»vni*tvu i»» in obenem doplačati dotiČno vsoto listu Prosveta Ako stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum zs to vsoto nsrcrfni* Cena listu Prosveta Jei Za Zdrui. drtave In Kanado 00.00 Za Clcero In Chicago Je l tednik in________iN 1 tednik in----- S tednika in._________3SS I tednika In*----- S tednike in________1.40 S tednike in------- 4 tednike in________1J$ 4 tednike in -------- I tednikov la_______S tednikov In. Za Evropo )e---------------0M0 Izpolnite apodn|l kupon, peiloiite potrebno vsote ^ Money Ordev v pismu in si naročite Prosveto. Ust. kl Je vate l«»»- Prosveto vsote S Čl društva N- I7.S0 IN 119 JN tn u« PROSVETA. BNPJ 0017 So. Lawndale Ave. Ckleege. I1L PriloAeno poáUJam naročnine I) Ustavite »oje a> I) 4} ai In ga priptétte k asoji ___________Ä ___________tt ........ČL ______e* •4 S*** ŠL IL ŠL ŠL I Kitaleki fOSMeal Teb Tateh Sen dalo diplome kitajskim letalcem M sa sa Uvs^ j ameriški šoli prt Lake field«. Aria. •M