Poštnina plačana t goimNL Leto UDOV., št. 182 UREDNIŠTVO EN" UPRAVA: LJUBLJAIfA, FTOC1NIIEVA ULICA & IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije In UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO —TELEFON: S1-2S, 31-2S, SL-M, Sf-25 ta 51-96. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za inozemstvo 10 I* CON CKSSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita 65 provenienza italiana ad estera: UNIONE PUBBLJCITA ITALIANA S. A., MILANO. Razvoj operacij v Ukrajini Nemško vrhovno poveljstvo javlja, da je bilo pri zadnjih operacijah zajetih nadaljnjih 100.000 ujetnikov, med njimi dva armadna poveljnika Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. avg. Vrhovno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: V Oirajini so bile jngovzhodno od T~mana uiiUcme Obkoljene sovražnikove skupine. Nad 30.000 ujetnikov, med njimi vrhovni poveljnik 6. sovjetsko armije ter dragi visoki vojaški poveljniki, je padlo doslej v roke zavezniških čet. Plen je velik. »msko čete, ki «*e bore na Estonskem, 90 vzele VVezenberg In prodrle do obale finskega morskega zaliva. Na finski fronti napreduje napad nemško-finskih čet še nadalje usp-.no. Berlin, 9. avgusta, s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je snoči objavilo naslednje posebno poročilo: O priliki novih operacij v Ukrajini, o katerih j*' bilo že poročimo v zadnjih posebnih vojnih poročilih, je bil dosežen prvi veliki us]>eh. 6. in 12. sovjetska armija ter nekaj delov 18. armije, skupaj okrog 25 divizij, ki so bile sestavljene iz oddelkov pehote, planincev in oklopnih skupin, so bile uničene od zbora armij pod vodstvom maršala von Rundstaedta, ki so z njo sodelovale skupine letal pod vodstvom generala Lohra, Ujetih je bilo 100.000 vojakov in oficirjev, med njimi oba poveljnika 6. hi 12. armije. Zaplenjenih je bilo 317 tankov. 1 ">8 topov in še neprešteta množina drugih vojnih potrebščin, med njimi 5250 avtomobilov in vagonov. Sovražnik je imel izredno velike izgube, ki se lahko cenijo nad 200.000 ljudi. Z ukrajinsko fronte;, 8. avgusta, s. Spričo vsega, k;tr se dogaja na južnem odseku vzhodne fronte, je mogoče dobiti vtis, da je vrhovno poveljstvo sovjetskih sil zelo v skrbeh glede nadaljnjega razvoja. Na nekaterih odsekih ruske čete niso mogle vzdržati pritiska nasprotnika in so se pričele v zadnjih urah umikati daleč nazaj. Na nokntorih točkah se je umik spremenil v beg. Plen, ki je prešel v roke nasprotnika, je ogromen. V kratkih spopadih s sovjetskimi za.ščitniml oddelki so bili doseženi novi uspehi. Ves teror ruskih političnih komisarjev pri umikajočih se ruskih četah nič več ne zaleže. V nasprotju z opustošenjem v Besarabiji v Ukrajini v zadnjem času ni bilo razdejanih mnogo hiš. Sedaj pa, ko je poraz v Ukrajini tik pred durmi, odganjajo ruski oddelki civilno prebivalstvo iz vasi ter nato vasi v celoti požirajo. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 9. av*»usta. s Snočne madžarsko sftožbeoo vojno poročilo pravi: V poslednjih dneh so se 7 uspehom na-dsdjer.-a.le TKipoxL.il rte operacije naših če*. Na BuOu se jerazvifla bitka, v kateri aoKiK ox«ežerri že maturi rezultat5. Nemške čete so sovražni kii onernogoč^e si vii crni poskus*, da bi prodrl obroč, ki ga obdaja ter so sovražniku prizadejale hude izgube. Mnogo roških vojakov je bilo ujetih. Še mnogo več jxh je rtu; < j Sovražnik je popustil Madžarom trn P. ocfroirino množino tankov, oboroženih av-trimooflov in d/rutfih vojnih potnoin. Številna sovražna leta hi so bila sestreljena od rnadžsmJcega protiletalskega topništva. Operacije se nadaljujejo. Napadi na Moskvo Berlin. 9. avg. s. DNB poroča, da se ni vrnilo ob napadu na Moskvo v noči na 7. avgtist eno ruernško letalo. Sovjetska poročila so torej enostavno izmišljena. Napad je imel popoln uspeh. Kakor je bilo že paročano. je bila v polno zadeta neka -velika tvornica za letala. Kakor se doznava je izbruhnilo v tej tvornici, kakih deset požarov, druge požare pa so ugotovili v industrijskem pasu vzhodno od Moskve. Z baltske fronte Helsinki, 9. avg. s. Z baltske fronte poročajo, da so nemške čete doseg;!e severno obalo Estonije in da sedaj v kolonah 2e prodirajo na vzhodu proti Talinu in Baltiškem Portu, na zapadu proti Narvi. Med tem se ugodno razvijajo tudi operacije finskih in nemških čet na Karelski ožini. V severni Estoniji je število ruskih ujetnikov izredno veliko. Tudi plen je ogromen. Ruske čete 90 se mesec dni srdito borile, a so sedaj morale odnehati pod nemškim pritiskom. Letalske akcije Berlin, 9. avgusta, s. Po informacijah DNB so nom-k:i letala 6. avgusta pri napadu na neki železn ski vozol ob velikem loku Dnjcpra blizu Dnier- ~ r-vska dosegla izreden Železniška postaja je bila popolnoma razdejana. Na njej je bilo 10 dolgih tovornih vlakov, ki so jih bombe popolnoma uničile. Nastal je ogromen požar. Tudi na odseku vzhodne fronte je velika 5tkup;na nemških letal 6. av vrsto drugih evropskih državnikov. Globok odmev po svetu Rim, 9. avgusta, s. Italijanske oborožene sile v Grčiji so z globokim sočustvovanjem sprejele vest o junaški smrti Bruna Mussolinija Poveljnik in fašistični inšpektorji v Grčiji so z brzojavkami izrazili posebno sožalje spričo bolesti, ki je zadela Duceja. Med nemškimi tovariši letalstva v Grčiji je vest vzbudila globoko sožalje. V Sofiji je minister Popov izrazil v imenu kralja Borisa sožalje italijanskemu poslaniku. Minister Vclinov je izrekel sožalje ob junaški smrti Bruna Mussolinija v imenu bolgarske vlade. Stockholmski listi poročajo o smrti Bruna Mussolinija in podčrtavajo njegovo junaško življenje. V Lizboni je vest o smrti Bruna Mussolinija vzbudila globoko sočustvovanje. Listi so priobčili biografijo hrabrega kapitana italijanske zračne sile. Berlinski tisk poroča obširno o smrti junaškega Bruna Mussolinija in objavlja sožalja vseh najvišjih predstavnikov. Nemški tisk izraža globoko sožalje nemškega naroda spričo izgube mladega in junaškega letalca. Z njim je Italija izgubila enega izmed svojih najmlajših in najzmago-viteiših letalskih oficirjev. Dueejev sin se je boril na vseh frontah za svobodo Italije in proti boljševizmu. V Tunisn so Italijani sprejeti vest o junaški smrti Ducejevega sina z globokim spoštovanjem. Izjave sožalja prihajajo od vseh strani na zastopstva zunanjega ministrstva in vojske V Tangerju je vest o trafrični smrti Bruna Mussolinija užalostila vse. Listi so objavili brzojavko sožalja, ki so jih poslali Duceju Kralj in Cesar, sv. oče, Hitler in drugi. V New Torku objavljajo listi obširne članke o slavni smrti Bruna Mussolinija. V republiki San Marino je vest vzbudila najgloblje sočustvovanje. Predsednik Gi-no Gori je poslal Duceju posebno sožalno brzojavko. V Montevideu so listi obširno poročali o slavni smrti Bruna Mussolinija, opozar-jaioč na vrline junaškega borca. Iz Budimpešte je regent Horty poslal Duceju sožalno brzojavko ob smrti sina Bruna. V Buenos Airesu dobiva italijansko poslaništvo številne sožalno brzojavke posameznikov in ustanov ter zavodov. Listi priobčujejo obširne članke o junaški smrti Ducejevega sina. Rum unski trsk obširno poroča o junaški smrti Bruna Mussolinija in o potovanju Duceja in Donne Rachele v Piso. Grški tisk objavlja izčrpna poročila o smrti Bruna Muasolirija, mladega vojaka fašističnega letalstva, ki je padel pri Izvrševanju svoje dolžnosti. V Carigradu in v vsej Turčiji je vest o slavni in junaški smrti Ducejevega sina vzbudila globoko žalost med Italijani, ki bivajo v Turčiji. Zedinjene države hočejo spraviti vso Ameriko pod svoj vpl v Nemški tisk obširno razglablja o Rooseveltovih akcijah v Berlin, 9. avgusta, s. Agencija DNB objavlja obširno dokazno gradivo o vmešavanju Roosevelta v južnoameriške zadeve. Listi objavljajo ta poročila in daljše komentarje o Rooseveltovi politiki. Pri tem so prišli do naslednjih zaključkov: 1. Male srednjeameriške republike ao se morale delno odreči svoji suverenosti v prilog Zedinjenim državam, ki jim dobavljajo tehnične proizvode, a pod pogojem, da dejansko one obvladajo njihove strateške točke. 2. Venezuela, Kolumbia in Ekvador se pripravljajo na to, da dajo Zedinjenim državam v zakup nekaj svojih otokov in strateško važnih ozemelj. 3. Na Brazilijo izvajajo Zedinjene države močan pritisk. Zedinjene države so že poslužujejo brazilskega otoka Natala na Atlantskem oceanu za svoje oporišče. 4. V primeru vojne bo Peru dobavljal Zedinjenim državam torpede iz svojih tovarn. 5. Urugvaj kaže veliko vnemo za vsako severnoameriško pobudo. 6. Zedinjenim državam bodo na razpolago letalska oporišča v Paragvaju in Boliviji. Poleg tega posamezni Msti ugotavljajo, da je vseh 20 južno- in srednjeameriških držav takoj poslalo svoje oficirje v Zedinjene države, kjer so se sest mesecev specializirali. V teh tečajih je bilo 75 njihovih častnikov. V Južni Ameriki deluje več severoameriških vojaških misij. Predvsem velja to za Panamo. V Venezueli in Peruju se mude mornariške in letalske misije. Posebna letalska misija Zedinjenih držav je tudi v čilu. Zedinjene države si mnogo prizadevajo, da bi dosegle popolno kontrolo nad letalskim prometom v Južni Ameriki. Več družb, ki vzdržujejo promet na glavnih letalskih progah, je že prešlo pod kontrolo severnoameriškega kapitala. Diplomatski akeri se je pridružilo veliko tehnično in trgovsko delovanje. Jrsno je, da si hočejo Zedinjene države s takim delovanjem pridobiti vse industrijske in druge naprave ostalih ameriških držav za primer, da bi se zapletle v vojno. Rooseveltove zveze s francoskimi framasoni Rim 9. avg. u. V Parizu so našli nova dokazila, ki kažejo tesne stike predsednika Roosevelta z židovskim* in framason-skimi krogi v Franciji. Francoska loža Veliki vzhod ima v svojih arhivih Roose-veltovo sliko s framasonskimi znaki, ki so vtkani v svilo. Slika trna napis >F. D. Roosevelt francoski loži Veliki oriente. V arhivih te lože so našli tudi lesen trikot z Rooeeveltevo sliko In framasonskimi znaki. Na hrbtišču je napis, ki dokazuje, da so ložo >Flus loin« imenovali po Roosevelta. Zapadna fronta Berlin, 9. avg. d. O operacijah na zapadni fronti javlja nemško vrhovno poveljstvo : Vojna mornarica in letalstvo sta. bili v boju proti angleškemu ladjevju za preskrbo posebno uspešni. Podmornice so napadle posebno močno zaščiten konvoj, ki je bii na poti v Anglijo, potopile 46.000 ton ladjevja in torpedirale 4 nadaljnje ladje z 29.000 tonami, s katerih popolno izgubo je treba računati. Bojna letala so ob angleški vzhodni obali uničila tri tovorne parnike s skupno 13.000 tonami in poškodovala 5 velikih trgovskih ladij, med njimi eno petrolejske Bojna letala so napadla letališča v Angliji in pristanišče ob škotski vzhodni obali. Lovel in protiletalsko topništvo so včeraj ob kanalski obali sestrelili 24 angleških letal. Lastnih izgub v teh letalskih bojih ni bilo. Sovražnik je v noči na 8. avgusta napadel nekatere kraje zapadne Nemčije, med drugim ludi Dortmund. Posamezna letala so metala bombe na Berlin. Civilno prebivalstvo je imelo malo izgub, mrtvih in ranjenih. Nočni lovci hi bojna, letala so sestrelili šest sovražnih letal. Berlin, 9. avgusta s. Sedaj se je zvedelo, da so angleške letalske sile v zadnjih 24 urah izgubile skupaj 30 letal. V letalskih spopadih nad Rokavskim prelivom nemška letala niso imela nobene izgube. V noči na petek so nemška letala z velikim uspehom napadla letališče in pristanišče v Aberdeenu. Opaženo je bilo več ogromnih eksplozij. Izsleditev tajnega radia na Velebitu . Zagreb, 9. avg. u. Hrvatska policija je našLa v vele»bitsikih hribih tajno radijsko postajo ki tiskamo, ki sita delovali za srbske četnike. Pri razoraževanju četniskih oddelkov so policijski organi našUi tudli mnogo zažigalaih ploščic anflteSbefla izvora Cctniki s*> nameravali s temi ploščicami požigati po hrvatsikih vaseh. Izslcxlitev teh ploščic rn njihovoga izvora kaže, <±a Anglija aktivno sodeluje p«ri rK>vzro6ariju nemirov na Hrvatskem. Njej je prinašati tudi vsa dejanja komunis»tov v južni Borni prruri muslirn^n^Vernu prebival<3rvu Framasonski proces v Zagrebu Zagreb, 9. avg-. s. Na tožbo več kakor 20 ljudi, ki so bili označeni za fra: mason o v knjigi »Iramasjonstvo na Hrvatskem«, ki jo ;e izdal ravnatelj bivšega gla.sila Mačkove stranke, bo v soboto prod zagrebškim sodiščem poseben proces. V javnosti vlada zanj ogromno zanimanje, kor kažće, da razpolagajo tožitelji z važnimi dokumenti, ki jih bodo pri razpravi objavib". Internacija komunistov na Grškem Atene. 9. avgusta, s, S posebnim dekretom je bilo odrejeno, da se bodo v bodoče komunisti na podlagi individualnih ukrepov policijskega komisarja mtemira-li. Med tem je bil promet z Epirom in Se nekaterimi drugimi pola*ajinami obnovljen. Tako se polagoma spet vračajo v normalno življenje. Okupacijske čete so k temu mnogo prispevale. Tudi šole se bodo že a 1. septembrom spet otvorile. Demantirane vesti Berlin. 9. avg. s. V kompetentnih krogih so kategorično demantirali vest, da je nemška vlada zagrozila s prekinitvijo diplomatskih odnosov z Iranom, če bi vlada v TeheracLU izgnala nemške državljane. Ne pozabite obnoviti naročnino! r Stran 2 >SLOTEKSK! NAROD«, Sdbota, 9. avgusta mi-XZZ Bter. 182 O sadju, piškah in kurji župci Ljubljana, 9. avgusta Zdi se mi, da ljudje, živeći pred 60 leti, Se nismo poznali besede »Vitamin«. Gotovo jih pa tedaj niso poznali toliko vrst, kolikor jih pozna današnji svet. Dandanes zavzemajo ti žlahtni soki že kar čedno število črk v abecedi in ako bo Slo tako dalje, bo morda kmalu Se zmanjkalo črk v alfabetu. Skoro že vsak pobič pozna dandanes najmanj en ali dva taka čudodelna življenjska pripomočka. Zlasti sadni, to je jabolčni vitamin, je znan in priljubljen med mladino. Sadje je sploh, ako bi tudi ne imelo tako koristnih snovi v sebi, že zaradi rnzličnih dobrih okusov zelo priljubljeno tako pri mladih in starih, revnih ali bogatih. Oni, ki nimajo zob, ai pomagajo s pečenimi ali kuhanimi jabolki — seveda Če jih Imajo. Od vsakoletnega prvega sadja, to je češenj, katerih se zlasti otrok veseli, pa do najpoznejšega jesenskega sadeža, se mnogi tolažijo, češ, »enkrat si bom pa tega ali onega privoščil in pošteno najedel«, ln tako gre ta tolažba pri marsikomu iz dneva v dan. češnje — samo na ogled Ko so prispele prve češnje na trg, so imele polno radovednih ogledovalcev in poželjivih želodcev. — Ta prvi sad je, kakor že rečeno, ne samo otroško veselje, ki ga tako z veseljem ogleduje zlasti povezanega v šopkih, ampak pride prav ves v korist, češnja je dobra za uživanje aH konzerviranje. Posušena in v prah strta pečka je menda zdravilo za gotove moške bolezni, p na v tako so pa tudi posušeni peclji koristen čaj za marsikoga. Mnogi pa spravljajo češnje brez pečk v kozarce za razne zimske prilike ln »poslastico«. Mnogo nas je bilo, ki smo hodili pogosto ogledovat na tig češnje v košarah, še bolj pa smo gledali njihove cene, ki so lezle počasi nazaj. Tolažili smo se, da pridejo še nove pošiljke cenejših »hrustavk«. Tako je potekal češnjam določeni kratek življenjski rok z vsakim dnem. Najbrže se nam je zgodilo mnogim, da smo hodili gledat češnje in njih cene, tolažeč se pri tem. sedaj se jih bomo pa enkrat najedli, tako dolgo, da smo zamudili njih zadnji dan prodaje. Oešnje so nam pokazale »fige« pod nos in niso hotele več na trg, da bi mi samo zijala pasli nad njimi. Zaklicale so nam neslišno: »Zamudniki, na svidenje drugo leto letos nas že ne boste več zobali« Izostale so, ni jih več. Koketiranje z jagodami in hruškami finsko so nam je mnogim godilo z rdečini jagodami, s katerimi smo skoraj istočasno »koketirali«. Tudi te imajo ne samo izboren okus, ampak baje poleg tega še zelo veliko zciravilno moč proti gfoto- yim boleznim. (Tako smo vsaj včasih čitali.) No, pri teh smo bili pa bolj urni in smo čakali, da so padle cene iz prvotnih višin na 5 lir za liter. Na tiho povem, ne da bi hotel podcenjevati truda nabiralcev sladkih jagod, da se je tudi ta cena zdela ne samo meni, ampak gotovo še marsikomu dnicemu previsoka. Je to sadež, katerega ni treba ne sejati ne saditi, ampak samo znati v gozdu najti, natrgati in na trg prinesti. Pa teče enemu denar ček noter, kupcu pa ven. Prepričan sem. da si tudi tega sladkega sndeža letos marsikdo kJjub želji ni privoščil. Sedaj se nam pa smejejo na trgu tako lepe hruške najrazličnejših oblik in harv, da bi jih noben slikar ne mogel morda lepše naslikati. Ene so tako fine in blede, da se zdi človeku, da ga kar nežno gledajo. Druge so pa zopet lepo polno rdeče, kakor je rdeče lice zdravega, nedolžnega dekleta. Kar ugriznil bi jo — toda stoj! listek s ceno ti pove. da je njena vstopnina v tvoja usta draga. Takoj te >zabole« zc-bje in spomniš se na povest o lisici in grozd j- Jabolka vsaj za revne otroke Sedaj pa k sadu, zaradi katerega je naša prva mati Eva storila neodpustljiv prvi greh. Se dandanes se skriva v marsikaterem navidezno lepem jabolku »kača«, v mali obliki — črva. Marsikdo je že z veseljem pregriznil kar naenkrat skoraj pol jabolka. Ko pa je zagledal gnilobo v njem, je vrgel vse z vitaminom vred proč. Otroci zelo ljubijo jabolka. Včasih so jih hodili »kam rabutaU, četudi to ni nedopustno. Letos se pa ta posel ne bo »obnesel«, ker ima najbrž skoraj vsak lastnik sadnih dreves do malega preštete vse sadeže in tako rekoč sam čaka. če bo padel kak sadež že sam od sebe raz drevo. Najbrž se bo zlasti letos morda prav zaradi varnosti sadja posvetila še marsikatera nova svarilna tablica z napisom »Pozor, hud pes!*. Tako bo letos težko kaj s takim »pridobivanjem« tega dragocenega vitamina. Ta sad je tako dober in lahko užiten, da skuhan in malo posladkan lahko še težko ali celo smrtno bolnim služi kot zadnji pri-boijšek pred odhodom na oni svet. Ker pa je mladina kljub temu, da uživa zlasti letos precej vegetarijanske hrane, ki je zelo zdrava in debra (tudi jaz jo zelo ljubim) zelo navezana na sadje, jeseni m pozimi pa zlasti na jabolka, bi bilo res zelo dobro, ako bi se ljudje malo založili s tem sadežem. Toda mnogim bo to popolnoma nemogoče. Ker si bodo skušali kmalu raje nabaviti drugačnih mnogo bolj potrebnih jabolk — krompirja — bi bilo zelo dobro, ako bi mogel naš skrbni socialni urad nakupiti kaj jabolk za revno deco. Prostora za shrambe mu gotovo ne manjka. Vprašanje je le, če bo zmogel s finančne strani prenesti tako morda novo breme. Morda se bo našel kak socialno Čuteč trgovec, ki ima zveze z vsemi takimi prodajalci, in jih bo aH on sam nakupil za revne šolske otroke, ali pa vsaj šel na roko merodajnim činiteljem pri eventua-nem nakupu. Ni potreba ravno, da se otrek kar naje jabolk in potem še vode napije, ampak ako dobi če že ne vsak, pa vsaj vsak drugi dan po eno jabolko, bo gotovo vesel in koristilo bo njegovemu zdravju. Breskve in grozdje O breskvah in grozdju, ki ga hodimo ogledovat, kakor smo včasih ogledovali v muzeju »mostičarsko vas v miniaturi«, pa ne govorim. Zl&erti o grozdju ml pridejo . na misel tri besede onih dobrodušnih prijateljev rz »Lumpacija vagabunda«, kl so vzdihovali »nič za nase! Tolažili se bomo pri tem z Msico, ki je rekla, da ji je grozdje previsoko. Meni in marsikomu bo pa predrago. Piske in kurja iitpca Za zaključek pa še nekaj vrstic o piškah in »kurji župci«. Pripovedka pravi, da je živela nekoč kokoška, ki je nosila zlata jajca. C*e je bilo to včasih le pripovedka, je danes čista, a žal bridka resnica. Današnji zemljani ne hrepenimo po zlatih, ampak navadnih belih jajcih. Haremske dame so imele včasih pokrite glave, da jih ni pogledal kak drug moški, kajti če bi se to zgodilo, bi ji mož kar glavo odrezal. Tako je danes z našimi putkami. Včasih so se potikale prosto in svobodno kakor mladi cigančke. danes pa je ta velepriljubljena živalca, zlasti če ji količkaj preti nevarna okolica, ali pod ključem ali pa obdana krog in krog z gosto in visoko ograjo. Dostikrat pa jo straži še strašanski »Cerberus«. Včasih so se pripeljale te »gospodične in gospe« pa tudi »gospodje« petelinčki na vozovih in v odprtih kumikih. Danes pa so mnogokrat prinesene molče, tiho v košaricah aH celo v vrečah, da ne vzbujajo pozornosti in ne motijo onih. ki povprašujejo po njih. Včasih so gospodinje tehtale kokoške po rokah, jih ogledovale od vseh strani po »rožcah«, ločile jajčarice od starih kur, namenjene za noseče žene ln stare mamice zaradi »župce«. Letos pav prašajo samo — kje je na prodaj taka živalca, in ne vprašajo niti, če je »pošvedrana ali noklofana«. Gorje namreč prodajalki, če izvohajo gospodinje tako trgovko z »živim blagom«. Ljubljana, 9. avgusta. Davi je bilo na trgu šc bolj zgodaj živahno kakor navadno. Gospodinje so vstaje nekoliko prej že zaradi samega nakupa mesa. Danes je bik* prvič naprodaj meso na knjižice. Pri nekaterih stojnicah so se gospf>dmje zbrale, še preden so prispeli mesarji. Morda so mislile, da bo meso naprodaj samo zjutraj. Pozneje se je izkazalo, da je bilo pri vseh mesarjih dovolj blaga in da ni bila nikjer potrebna jmeča. Tako je bil z uvedbo nabavnih knjižic takoj vzpostavljen red. Vsak je lahko kupil svoj kos mesa kakor mu gre m nikomur ni bilo treba čakati cele ure. da pride na vrsto. Tuđi na zelenjadnem trgu je bilo davi zgodaj živahno. Kmetice in prodajalke so d ova, žale blago še po osmi uri, goč*podinje so pa oblegale posamezne prodajalke že ob 7. Prvi nasJcok je pa veljal prostoru za jagode in gobe. Gospodinje navadno pokupijo maline in gobe že ob 9.. tako da se druge kupovaike, ki so vajene vstajati po stari uri, čudijo, zakaj ni naprodaj vsaj nekaj gob. Zadnje dni je bilo naprodaj nekaj več gobanov, a so bili vselej kmalu razprodani. Tudi davi so šli v denar že v prvi uri. Prodajali so jih po 2 liri merico. Zdaj gob se ni toliko, da bi jih prodajali na težo. Precej več je bilo lisic, ki so po 80 sitotimk liter, kakor je predpisana cena. Zadnje čase ljudje mnego bolj kupujejo sadje kakor prejšnje tedne, čeprav se rti toliko pocenilo. Posebno živahen je pro- oe je ne obdAčejo na domu ali če ji te pri kolodvoru ne prestrežejo poti, jo ustavijo kje na cesti ali za voglom, seveda če tega ne prepreči — pazno oko moža postave. A ko tega ni, jo obstopijo kot kako nadnaravno čudo in tam, kjer je, in tedaj se prične urna in burna dražba za preplašeno živalco, ki si dostikrat ne upa niti kljuna odpreti, kaj šele, da bi popila od domačega kurnlka do meščanske kuhinje vsaj kapljico vode in četudi ji visi jeziček s >pikoc vred prav do pasu. Včasih so ponujali bogati trgovci večje ali manjše zneske za lepe bele sužnje ali krepke sužnje. Danes pa ponujajo kupovalke dostikrat same od sebe pretirane vsote za kratko živečo Živalco in niti ne vprašajo, ali je putka >pudgramasta«, grda, suha, golovrata, kok-lja ali »jalov« petelin, samo da trna kurje perje in kar je pod njim. Jaz nikomur ne zavidam, kdor se more udeleževati takih dražb privoščim onim, ki robo dobro prodajo, obžalujem pa to, da ljudje zaradi pretiravanega povišanja cen sami onemogočajo oblastem pobijanje draginje. Meni se zdi, da putk je že še dovolj na zemlji, le jajčk je vedno povsod premalo. Jajčka postajajo danes skoraj dražja, kot je bil včasih žafran. Brez putk bomo ponižni meščani že živeli, a brez jajc, pri katerih pridejo v poštev zopet ln predvsem mladina, bolniki, stari ljudje, noseče žene in porodnice, je pa težko za gospodinje. Celo močnik brez jajčka ne pride do veljave, žal, da je pred leti ustvarjena idealna kurja farma tako žalostno končala. Danes bi bila tisočkrat pozdravljena in predvsem zaradi jajčk dobrodošla. Tudi pri teh živalcah veljajo zlasti danes one lepe besede »ljubite in množite se med seboj«. Juh Avgust, sodni uradnik v pok. mrt pri stojnicah, ki so jih postavili pred dnevi po mestu in trgu. Tako lepega sadja ni bilo na našem trgu že dolga leta. Zdaj bude posebno pozornost breskve, ki so sicer dražje, a izredno lepe ter debele; prodajajo jih po 10 L kg. V splošnem so pa breskve po 6 do 8 L. Zdaj je celo večina beskev po 6 L kc. Hruške dobite tudi izpod 6 lir kg, zelo lepe pa po 7 do 8 L kg. Jabolik je se malo. Najdražje so na Pogačairjevem trgu po 7 L kg. Grozdja še ni mno^o Cena se ni spremenila; grozdje je po 8 do 10 L k£. Ne moremo pričakovati, da bo grozdje cenejše od drugega sadja. Zato si ne smemo obetati pocenitve, dokler ne bo dozorelo grozdje na Dolenjskem in v Beli Krajini. Na zolenjadnom trgu je bilo danes naprodaj malo več domačega krompirja ka- koT prejšnji tržni dan, vendaT prevladuje še vedno uvoženi krompir, ki je pm-prečno po 1.4 do 1.6 L kg. Na izbiro je pa bilo vsega druijcga domačega blaga. Ne primanjkuje stročjega fižola, čeprav je dovoljena najvišja cena na 25 L za visoki fižol. Prav tako ie mn<>Co kumar, kar je razumljivo, saj je zdaj sezona za te pridelke. Kumare so po 12 L kg. Skoraj več je naprodaj čebule kakor krerapirja, čeprav je rriaksimiraria cena na liro kg. Zeljnatih glav je zdaj celo već kakor solate. Mno£o je pose -n paradižnika. Vreme pa zadnje čase ne prija parad;žr iVorn, zato se tudi niso več pocenili U comitato provinciale per il collocamento Lubiana, 9 agosto Con decreto in corso di pubblicaaaone, FAlto CommiaBario rietuamandosi alla sua ordinanza del 25 giugno 1941-XIX. n. 52, con cui disciplinava la domanda # 1'offer-ta di lavoro, ha chiamato a far parte del Cornitato provinciale per il collocamento le seguenti persone: ca v. uff. Giorgio Gatti, delegato deil*Al-to Ck>mmissario, presidente; comm. dott. Placldo Lom bar do, rappresentante del Commissariato per le emigrazioni e la co-lonizzazione; ing. Eugeni© Baraga, in rappresentanza deirispettorato del lavoro; Gluseppe V on čina, direttore della Borsa del lavoro; Zdenko Knez, Antonlo LuJOč, Giovanni Reber, dott. Francesco Pavlin, de Ugnati dalle organi zzazioni prof essiona-li dei datori di lavoro; Vinoenzo Vrankar, Luigi Sitar, ing. Vincenzo Košir, Cirili o Golmajer. desi gnati daH'Unlone provinciale dei lavoratori. II Comitato terra la sua prima riunione sabato 9. corr. alle ore 15 nella sede della Borsa del lavoro. Pokrajinski odbor za nameščanje Ljubljana, 9. avgusta Na podlagi svoje odredbe z dne 25. junija 1941-XIX, štev 52, s katero je uredil povpraševanje in ponudbo dela, je Visoki komisar s posebnim odlokom pozval v Pokrajinski odbor za zaposlitev naslednje osebe: a) cav. uff. Giorgia Gattia, delegata Visokega komisarja, za predsednika; b) comm. dr. Placida Lom barda, predstavnika Komisar!jata za izseljevanje in kolonizacijo; c) inž. Evgena Barago, predstavnika inšpekcije dela; d) Josipa Vončino, ravnatelja Borze dela; e) Zdenka Kneza, Antona Luklča, Josipa Rebeka in dr. Franca Pavlina kot zastopnike strokovnih organizacij delodajalcev; f) Vin-eenca Vrankarja, Alojzija Sitarja, inž. Vin-eenea Koširja in Cirila Golmajerja kot zastopnike Pokrajinske delavske zveze za člane. Odbor bo imel svojo prvo sejo danes, v soboto, ob 15. v sejni dvorani Borze dela. Riduzioni Serroviarie per la fiera Lubiana, 9 agosto Dalla direzione generale delle ferrovie dello stato e pervenuta alla fiera di Lubiana una comunicazione che stabillsce la de-correnza delle riduzioni ferroviarie del 50°/o nel modo seguente: Per le merci dal 3 settembre al 15 no- -vembre, per gli espositori dal 18 settembre al 3 novembre. Per i visltatori i biglietti di andata e ritorno avranno la valldita di tredici giorni e verranno rilaseiati nel periodo dal lo al 16 ottobre; per il ritorno questi biglietti devono essere convaiidati dal visto gratuito degli uffici della Piera. žiti, da ne delajo hrupa v gozdovih ta ne plašijo divjadi. Z uporabo gori navedenih gozdarskih koč imajo člani SPD nadaljnjo ugodnost, da najdejo zavetišče na svojih izletih po planinskih predelih Kočevske. Kdor želi še podrobnejših informacij o izletih na Kočevsko in o uporabi gozdarskih koč, naj se oglasi v društveni pisarni SPD v Ljubljani, f%o( etnica KOLEDAR Danes: Sobota. 9. avgusta: Roman, Jutri: Nedelja, 10. avgusta: Lovrenc K.ino Matica: Ukradena pesem. Kino Sloga: Zaprto. Kino Union: Morski razbojnik — n pirata sono io! Kino Moste: Drama v tretjem nadstropju in Dolina suše. Razstava Gaspari-Smerdu-Dremelj v Jakopičevem paviljonu. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Sloga: Ave Marija (Benjamin GIgli). Ostali kinematografi nespremenjeno. D E Z I' K N E LEKARNE Danes In jutri: Dr. Kmet. TvrŠeva cesta 43; Trnkoczv ded.. Mestni trg 4; Ustar, solen burgova ulica 7. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do petka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Ulica 29. oktobra št. 7, I., telefon št. 41-52. — Zaradi prašičereje in ekonomije, ki je o njej obširno pisal neki ljubljanski dnevnik, Izjavlja mestno poglavarstvo na ponovna vprašanja, da s to akcijo mestna občina nima prav nobenih stikov. Nova razmejitev med Nemčijo in Italijo na ozemlju bivše dravske banovine. La nuova delimitazlone dei confinl italo-germaniei sul territorio deli' ex banato della Drava. Športne pregled Poklic otroške sestre negovalke Ljubljana, 9. avgusta. Šolanje otrok je v današnjih časih za starše pogosto zelo težavno, izbira poklica — zlasti za dekleta po končani meščanski ozir. ljudski šoli — zvezana z velikimi skrbmi in materi jalnimi žitoami. Tako stoje hčere, ki bi se morale odločiti za bodoči poklic, brez vsakega nasveta, kam bi se obrnile, da pridejo čimpreje do strokovne izobrazbe in s tem do lastne živ-ljenske eksistence. Kamor koli prosijo za službo, povsod se zahteva strokovna izobrazba, ki pa je čestokrat dolgotrajna in za manj preložne sloje nezmagljiva, vrh-tega po končanem šolanju ne nudi možnosti za skorajšnjo namestitev. Dosedaj je prav primanjkovalo poklica, ki bi po enoletnem šolanju omogočil našim hčeram priti do službe, ki omogoči samostojno vzdrževanje in ki odgovarja žensk; naravi. Tak primeren poklic si morejo pridobiti dekleta, ki se izobražujejo v enoletni strokovni šoli za otroške sestre-negoval-ke. Ta šola je v sestavu Higienskega zavoda v Ljubljani — oddelka za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom) Lipičeva ulica, ki ravnokar razpisuje natečaj za sprejem gojenk. Predpogoji za sprejem v to šolo so zelo ugodni, bodoči poklic je zelo lep, saj ima absolventka možnost se udejsTvovati v otroških ustanovah in privatni službi ter opraviti samo z otroci. Ljubezen do tega posla pa je prirojena skoro vsaki ženi, tako, da najde veČina v njem poklicno zadovoljstvo in razmeroma ugodno eksistenco. Rok za vlaganje prošenj poteče 15. avgusta t 1. Sprejema jih: Strokovna šola za otroške sestre negovalke v LJubljani, Lipičeva ulica. Dela na Gradu Ljubljana, 9. avgusta Odri na gradu marsikoga motijo, da je mestna občina že začela s prezidavo in obnavljanjem tega najbolj častitljivega, a tudi po stoletih trajno zanemarjenega poslopja Zato pa moramo povedati, da sedaj mestni tehnični oddelek prezidava samo severovzhodni trakt na desni strani glavnega vhoda, kjer dobimo v okroglem stolpu gradu dostojno restavracijo z veliko razgledno teraso na slikovitih arkadah. K restavraciji bo spadal tudi ogalni stolp z gostilničarjevim stanovanjem v zgornjem nadstropju, spodaj bodo pa javna stranišča. Razen tega pa dobi grajsko poslopje monumentalen portal. Nove odre so pa postavili zaradi proučevanja detajlov pročelij, da ugotove njih prvotno obliko, kakšne so bile okenske odprtine, kje so bile strelne line, kje ogelniki in vzidani morda tudi rimski ali poznejši kamni z napisi itd. Za vse to je pa treba s pročelij na marsikaterih krajih odluščiti omet in preiskati zid Sedanji odri so bili torej postavljeni samo zaradi priprav za poznejše resta vriran j e gradu in obnovo njegove prvotne oblike. Prvi del raziskavanj je že končan, ko so bili ugotovljeni raznovrstni prizidki, ki bodo odstranjeni, sedaj je pa treba najti še prvotno obliko pročelij, torej raznih podrobnosti. Ko bodo po teh raziskavanjih napravljeni načrti, bo šele mogoče pričeti z obnavljanjem, kar se bo zgodilo v treh odsekih in bo trajalo kaka tri leta. Tudi preprostemu človeku je popolnoma jasno, da je za tako veliko delo treba tudi dolgotrajnih priprav in znanstvenih raziskav, posebno pa ljubljanska občina sama v sedanjih časih ne bi zmogla stroškov za obnovo m prezidavo vrlega gradu brez pomoči pokrajine in države. Ker je pa Ljubljanski grad krona vse pokrajine, Ljubljančani upravičeno pričakujejo, da bo Ljubljanski grad gotovo v tem času prenovljen in prezidan za muzejske namene, ki nai predstavijo svetu L'jubljano in njeno pokrajino v preteklosti in sedanjosti z najrazličnejših strani. Sejmi V prihodnjem tednu se vršijo sledeči dogom" za nakup klavne živine: dne 12. avgusta v Metliki, dne 12. avgusta v Vel. Laščah, dne 13. avgusta v Trebnjem, dne 13. avgusta na Vrhniki. Vabijo se vsa mesarska strokovna združenja, da pošljejo na dogone svoje pooblaščene zastopnike v svrho prevzema odkupljene klavne živine. Raztreseni Maser Nemški listi so zabeležili nedavno zanimiv doživljaj, ki ga je imel na Dunaju znani filmski komik Hans Moser Peljal se je s tramvajem in naenkrat ie stop*! k njemu neki mladenič in ga poprosil za podpis. Moser mu ie brž ustregel. V naglici mu je pa dal s podpisom tudi svoj potni list. ki ga je rabil za podlogo, ko se je podpisoval. Ko je opazrl, da nima potnega lista, se je obrnil na dunajsko radijsko pitajo in z njeno pomočjo ;e kmalu dobil srvoj potm list nazaj. Železniške olajšave za velesejem Ljubljana, 9 avgusta Na vodstvo Ljubljanskega velesejma je prišlo sporočilo Glavnega ravnateljstva državnih želerznio, da je dovoljena polovična voznina za velesejem in sicer na sledeči način: za blago od 3. septembra do 15. oktobra, za razstavljalce od 18. septembra do 3. novembra; za obiskovalce bodo imeli po-vsetni vozni listki veljavo trinajst dni in se bodo izdajali v času od 1. do 16. oktobra; za povratek morajo biti U listki brezplačno overovljen v velesejmski pisarni. Prijavite žito! Ljubljana, 9. avgusta Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-rijata za Ljubljansko pokrajino opozarja vse pridelovalce žita (pšenice, rži, ječmena, ovsa. koruze in soržice), da v smislu naredbe Visokega Komisarja št. 56 o obvezni prijavi žitnega pridelka, SI. list 375' 52/4il, prijavijo pridelek letošnje letine v 20 dneh po končani žetvi ali po spravilu posameznih vrst žit, pristojnemu občinskemu uradu na obrazcih, ki jih dobe pri teh uradih. Prodaja žit je dopustna samo po predhodni dovolitvi, ki jo izda Prehranjevalni zavod Visokega Komisarijata v Ljubljani. Vse prekrške gornje naredbe Visokega Komisarja bodo oblastva kaznovala z denarnimi in zapornimi kaznimi, poleg tega bo pa za opustitev prijave izvršena zaplemba neprijavljenega pridelka. V Ljubi ani, dne 8. VTU. 3 941. Prehran je valni zavod Visokega Komisarijata za Ljubljansko poka** H*»*» Planinci, oglejte si Kočevsko! Ljubljana, 9. avgusta Planincem je malo znan ta del naše ožje domovine. Kočevska deželica zasluži vso pažnjo s krajepisnega in planinskega stališča. Zeleni pašniki, pisana polja, svojevrstne prijazne vasice in temni, hladni brezkončni gozdovi označujejo to zemljo. Kdor si želi poletnega hladu, miru in počitka v zdravem planinskem zraku, oplo;'e- nem s prijetnim vonjem bora in smrek, naj poseti Kočevsko, kjer dosežejo gore višino nad 1200 m, nekatere s krasnim pogledom in bogato planinsko floro. Slovensko planinsko društvo je tudi v tem predelu Ljubljanske pokrajine skrbelo za zavetišča. Gozdarji v gozdarskih hišah dajo na razpolago prenočišče v opremljenih sobah članom SPD, ako se izkažejo s člansko izkaznico, overovljeno od društva za tekoče leto. Dovoljenje za prenočevanje v imenovanih postojankah si je treba preskrbeti pred posetom teh hribov potom SPD v Ljubljani. Za posetnlke Go-teniškega Snežnika prideta v poštev čuvajnica v Mrzlem studencu in gozdarska hiša v Ravnah za posetnil« Borovskih hribov gozdarska hiša v Ravnah, za posetni-ke Stojne (Fridrihštajna) lovska koča na Stojni. od koder da ključ čuvar Kaštanek v Livolu, in za posetnrke Roga gozdarska hiša na Rogu- Pri posetu vsc?h teh predelov na Kočevskem pa morajo planinci pa- Italijanski glas o nedeljski tekmi v Ljubljani V kratki skoro kronisti čno suhoparni beleški poroča petkova številka »Gazzete dello Sport« o nedeljski nogometni tok mi v Ljubljani. O igri pravi neznani poročevalec le tole: Mnogo lepe igre ni bilo videti. Odlikoval se je posebno odlični strelec Lah, ki je igral v vrstah prvega moštva Ilirije. Sport na Hrvatskem Hrvatske športne organizacije, ki so sedaj pod enotnim poveljstvom, skušajo čim preje urediti svoje vrste in poživiti svoje delovanje. S precejšnjo zamudo so preteklo nedeljo uradno odprli plavalno sezono. Na 100 m prosto in 400 m prosto je zmagal Mi los lav i č, ki je preplaval pivo progo v času 1.02.4, drugo pa v 5.30^. Lahkoatleti so se poskusili na dvoboju med Concordijo in Haškom. Zmagali so pri srednjih rezultatih člani Coneordije. Gradjanski in Hašk sla odigrala prijateljsko tekmo, ki se je končala z 2:1 za prvega. Obe moštvi se pripravljata za važne tekme v inozemstvu. Jutrišnjo nedeljo bo nastopil Gradjanski proti Vienni, med tem ko bo Hašk v kratkem gostoval v Celovcu v okviru športnega praznika, ki ga bo organiziral KAC. Kajakaši so imeli v nedeljo svoje državno prvenstvo in je zmagal član Hrvatskega kajak kluba Zidar. Nogomet v Srbiji Jubilejna nogometna tekma med BSK in SK 1913 za pokal Srbske nogometne zveze se je končala brez gola. BSK je s tem postal pokalni prvak. Vse važnejše pa bo bližje tekmovanje za nogometno prvenstvo po ligaškem sistemu. Kdo bo vse sodeloval, še ni dokončno odločeno. Sigurni člani lige pa so že: BSK, SK 1913, Jedinstvo, PAK iz Pančeva, Bask, zemun-ski Vitez, Sloga. Obilic, Cukarički (preje so bila to močnejša moštva, ki so vedno tekmovala za prvenstvo beograjske pod-zveze) in Radnički, ki je prvak podzveze v Nišu. Za zadnjega pa pravijo, da bo verjetno Mačva, taho da bi imela liga najmanj 11 članov. Mednarodna plavalna prireditev v Nemčiji V mestu Breslau bodo imel j jutri imenitno mednarodno plavalno prireditev. Na tekmovanju, ki je namenjeno ženskam, bodo sodelovale najboljše nemške, holand-ske, danske in madžarske plavalke. Pričakujejo, da bo ta elitna prireditev grobnica za mnoge svetovne rekorde v ženskem plavanju. Iz Novega mesta Nesreča pri rez*treljevanju kamna. V kamnolomu pri Gaberjah je bil zaposlen pri razstreljevanju skal 45!etni posestnik Jenič Martin. Mož je prepozno odskočil od zažgane mine. Drobci razstrelienega kamna so Jeniča zadeli v glavo ln mu prizadejali občutne poškodbe, zaradi katerih je moral v bolnišnico. Pri spravljanju žita v kozolec se je hudo ponesrečil 801etni Progar Pavel, doma lz Dolenje vasi. Progar je stal na vozu, naloženim z žitom, ki ga je spravljal v kozolec. Naenkrat pa je stari mož izgubil ravnotežje, da je padel z voza. Zlomil si je levo roko in poškodoval glavo. Tudi njega so pripeljali takoj po nesreči v bolnišnico. Na trgn zelo živahno Kakor prejšnje čase, je bilo danes živahno tudi pri mesarskih stojnicah Btev. 182 »SLOVENSKI HJLRODc, Bdbeta, 9. avgurf* »«-XDC Trebite buče, nabirajte bukov žir! če hočemo, da bomo imeli čim več jedilnega oQa, bočno seme in nabirati bokov žir Ljubljana, 9. avgusta 2e lani smo opozarjali, da bi lahko mnogo sami pripomogli za boljšo preskrbo z oljem, ne le, da se zanašamo na uvoz. Priporočali smo zlasti porabo bučnega olja, ki so nad njim naši meščani nekaj časa tako vihali nosove. Pisali smo, kako potrebno bi bilo, da bi kmetje sadili čim več buč in solnčnic, od česar bi imeli dvojno korist: pridelali bi surovine za olje in dobro krmo za prašiče. Težko je reči, ali so kmetje sadili letos kaj več buč in solnčnic kakor navadno. Kmetje se drže tradicije in še tako živahna in spretna propaganda sama n sebi, zlasti še, če ni podprta s primemo gospodarsko organizacijo, nima uspeha. Čeprav je marsikateri kmet zelo dobro sprevidel, kako koristno je v teh časih rediti prašiče, vendar se ni odločil za rejo, pač za to, ker jih doslej še ni redil. Prav tako se kmetje niso letos odločili za kakšne druge novosti, za pridelke, ki z njimi doslej še niso imeli izkušenj. Raje »eksperimentirajo« meščani in kmetje v mestu, Vendar smemo računati, da kmetje pridelujejo precej buč. Manj pridelujejo solnčnic; solnčnica se zdi na Kranjskem še marsikomu eksotična rastlina in ne ve, čemu bi naj bila koristna. Toda buče prideluiejo kmetje v naši pokrajini že dolgo, čeprav mnogo manj kakor na Štajerskem, kjer uporabljajo skoraj samo bučno olje. Skoda le. da pri nas kmetje ne znajo buč ceniti. Gledajo na nje kot na pridelek povsem postranskega pomena. Ko bi ne vedeli, da so buče zelo dobra krma za prašiče, bi jih sploh ne sadili. Na ljubljanskem živilskem trgu niso bile še nikdar naprodaj navadne, nezrele buče, čeprav so prav tako dobre kakor tako zvane jedilne buče. Na Štajerskem so jedilne buče malo znane, ker so navadne — jedilne. Dokler je navadna buča zelena ter nima preveč trde lupine, se pripravljena kot izvrstna pri kuha ne loči nič po okusu od drugih jedilnih buč. Navadne buče so pa mnogo debelejše od jedilnih, tako da je pridelovanje že zaradi tega boli priporočljivo. Toda glavna vrednost buč ni v tem. da Jfh lahko s pridom porabimo za hrano in ne tudi v tem. da so izvrstna krma za živino. Buče so dragocene po svojem olj- natem semenu. Na Kranjskem prejšnje čase niso skoraj nikjer trebili buč. Krmili so prašiče z bučnim semenom (ki ga na Štajerskem imenujejo koščice) vred. Nekateri so pokrmili že nezrele buče. toda tudi zrelih niso trebili. Naj otrebijo buče, jim je bilo še tem težje priporočati, ker je seme najbolj redilno za prašiče. Tako je bilo vsako leto zavrženo mnogo ma- ščob, ki jih vsebuje bučno seme. Ne smete misliti, da je bučno seme prav tako dobro porabljeno, če ga pojedo prašiči, ker se njegove hranilne snovi ne spremene v veliki meri v meso in mast. Zato je bolj ekonomično pridobivati olje (maščobo) neposredno iz bučnega semena kakor mast posredno preko presnavljanja v živalskem organizmu. Zdaj pri nas ni več predsodkov o bučnem olju. V začetku nekaterim ni prijal okus. a kmalu so se nanj tako navadili, da se jim je pozneje zdelo drugo jedilno olje plehko, brez pravega okusa. Sprevideli so tudi, da je bučno olje mnogo bolj izdatno, bolj gosto, tako da so ga porabili precej manj kakor drugih vrst. Povpraševanja po bučnem olje ie bilo vedno več. Skoraj povsem enakega okusa je olje iz solnčničnega semena, tako da ga težko ra7likujete. Tudi solnčničnc olie ie zelo redilno. Solnčnično seme porabljajo tudi mnoe: perutninarji kot izvrstno pičo za kokoSi. Solnčn-čno listje ie dobro za prašičjo krmo. Rastlina sama se lahko porabi skoraj vsa koristno, a pri nas doslej še ni bila industrijska surovina. Vsekakor pa kaže pridelovati solnčnice že zaradi ;emena. Rastlina ie zelo hvaležna. Če jo sadite na vrtu. ie hkrati okras solnčnice. posajene ob robovih njiv in sred. tudi ne zavzamejo mnogo prostora in dobro uspevaio skupai z drueimi rastlinami, ne da bi jih ovirale v rasti. Kmalu bodo začele zoreti buče in solnčnice. Prav zdaj bi bilo treba posebno živo priporočati ljudem, naj bi zbirali bučno in solnčnično seme za predelavo v olje. Nikakor bi naj nihče ne uporabljal buč s semenom vred za krmo Sama propaganda bi pa ne zalegla mnogo zlasti še ker do kmetov navadno ne seže. čeprav je še tako glasna. Zato bi bilo treba ob pravem času organizirati zbirarne bučnega semena NEVN — O radnja, cest na Spodnjem Štajerskem. V okviru javnih del, obsegajočih gradnjo državnih in deželnih cest, je Sef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem dr. Ueber-reither otvoril betonska dela na državni cesti Maribor—Kram. Pozdravil ga je v iS ji gradbeni svetnik dr. ing-. Krebitz, ki je naglasa! pomen javnih del na Spodnjem štajerskem Sef civilne uprave se je zahvalil za pozdrave, naglasajoč razveseljivo dejstvo, da so mogoča tako velika javna dela med vojno Po ogledu betoniranega cestišča se je šef civilne uprave delj časa raz-govarjai z delavci. — Ureditev sečnje gozdov na Spodnjem štajerskem. Politični komisar mesta Maribor je izdal proglas, v katerem opozarja vse posestnike gozdov in lesne trgovce na naredbo sefa civilne uprave. Posestniki gozdov morajo prijaviti vsako sečnjo gozdnemu uradu pri političnem komisarju ln zaprositi za dovoljenje. Kupčije in sploh vsi posli v zvezi z lesom so veljavni samo, če izroči kupec prodajalcu dovolilnico, la sme dotično vrsto lesa kupiti. Ta dovolilnica pa ne nadomestuje za sečnjo gozda potrebno dovoljenje. — Zopet jesenska megla v poletju. Včeraj popoldne se je vreme zboljšalo in do večera se je nebo zjasnilo. Ponoči je bilo jasno in precej hladno. Davi je Ljubljansko kotlino zopet zagrinjala gosta megla kakor da smo že pri koncu septembra ali v oktobru. Sodeč po temperaturi in megli smemo upati, da bomo imeli jutri zopet ko nedeljo. — Stara vremenska opazovanja. Štajerski rojaki so nas opozorili, da sneg o Mariji Snežni, ki je bila v torek, 5. t. m., ni nič posebnega na Pohorju. Ime Marije Snežne povsem ustreza vremenskim prevratom v začetku avgusta. Na Pohorju je tedaj pogosto sneg in Štajerci si tudi ob tej priliki niso čudili izredno hladnemu vremenu. Baje je v torek snežilo tudi na Pohorju- — Literarni večer Cvetka Golarja. v podeželju. V nedeljo, 17. t m, bo v Metliki literarni večer Cvetka Golarja v tamkajšnjem Teatro Puccini. Na tem večeru bo Cvetko Gol ar sam čital pesem, prozo in nekaj pesmi bo pa čital njegov prijatelj Vaciav Deržaj. V ponedeljek, dne 18. t. m., bo sličen literarni večer na Vrhniki v Prosvetnem domu. Kulturno zavedno občinstvo že zdaj opozarjamo na oba literarna večera — Brv čez Dravo pri Mariboru zopet popravljena. Brv čez Dravo v Mariboru, ki je bila med vojno porušena, je zopet popravljena. Brv veže Studence in koroško predmestje. V neposredni bližini brvi je bil zgrajen bunker. — Hrvatski delavci, ki so delali v Nemčiji, dobe izplačane mezde. Hrvatskim delavcem, ki so delali pred 1. aprilom 1941 v Nemčiji ali ki jih je ali jih še bo po tem roku najelo ministrstvo javnih del. ne bo treba v bodoče več prositi za posebno dovoljenje za izplačilo mezd po § 15 deviznega zakona. Hrvatski delavci in nameščenci lahko zdaj pošiljajo svoj zaslužek domov brez dovoljenja deviznega urada in sicer v obrti ln gozdarstvu zaposleni delavci in nameščenci do 70 mark. poljedelski delavci pa do 60 mark mesečno. Zaslužek, ki ga nekaj časa delavci niso mogli pošiljati domov, se lahko pošlje zdaj tudi naknadno. — Nesreče. Jožeta Knnčiča. 8 letnega sina železniškega uradnika iz Ljubljane, je včeraj v Šiški napadel pes in ugriznil tako močno v nogo. da so dečka morali prepeljati v bolnico. Ivka Drobnič. 7 letna hči delavca iz Šmarja, se je urezala s koso v nogo, Ivana Sufarja. 14 letnega dijaka iz Ljubljane, je včeraj v Gradišču podrl tramvaj. Voznik je na srečo hitro ustavil voz, da je ponesrečenec samo pobit po telesu. — Dve prometni nesreči v Maribora. Hisnico Antonijo Jereb je po\c:l na vogalu Schillerjeve ulice in Tegcthofovcga parka v Mariboru neki motociklist in jo poškodoval tako, da 2»o jo morah prepeljati v bolnico. ITietna frizerka Marija Oset je pa padla na Ptujski cesti s kolesa tako nesrečno, da je zadobila težke pDšiiodbs. Tudi njo so prepeljali v bolnico. Iz Lfiabijaise —lj Prvo meso na knjižice. Danes so ljubljanski mesarji prvič prodajali meso na knjižice. Večje mešanje imajo po 5000 do 6000 strank, ki jim je bilo treba pripraviti meso. Da razdelitev mesa med tako veliko število strank ni lahka, je razumljivo, če pomislimo, da je treba tehtati meso na dekagrame in pri tem seveda strogo paziti, da ne dobe eni preveč, drugi pa premalo. Danes so dobili Ljubljančani po 10 do 11 dkg mesa. m sicor za vse tri mesne dneve. Razdelitev mesa je šla gladko. —lj Do zavet»sča SPD na Padežu je naj- prikladnejši dostop iz Borovnice skozi sotesko Pekla. Na vrhu soteske se odcepi pot na desno na Padež, ob potoku pa vodi pot na Koži jek — dobro uro ho'.a — in odtod po^i Vin jim vrhom na Padež, odkoder je na '.aljnio uro hoda. Povratek s Padeža je skozi vas Pokojišče na žel. postajo Borovnica. Po-setniki Pekla naj pazijo, da ne bodo kvarili naprav na žagah in mlinih vrh soteske in povzročali škode dotičnim lastnikom. —lj Umrli v Ljubljani od 1. do 7. t. m. Urbanec Jožefa, 80 let, vdova mehanika; Mehle Frančiška, roj. Kurent, S4 let. žena delavca: Dešnak Katarina, roj. Habjan, 81 let. vdova krojača; Cerin Franc. 41 let. delavec. Borovnica; Kastelic Ivan. 62 let, kurjač v pivovarni »Union«; Tomšič Josip. 84 let. šolski upravitelj v p.; ing. Ko-bler Pavel. 62 let, Litija. Zorko Franc. 68 let Vidovdanska c. 9; Vodišek Ana, 50 let, poljska dninarica: Jesih Marija, roj. Pirk, 83 let. vdova železničarja — V ljubljanski bolnici so umrli: Zore Milan Franc. 2 leti. sin mehan pomočnika; Otič Pavel. 59 let, vlakovodja drž. žel. v p.; Kores Stanko. 21 let. akademik, Maribor; Sink Anton, 10 mesecev, sin delavca. RAPPRFSENTANZE ZASTOPN TKE »prejemamo za širok krog odjemalcev v Italiii. Potrebna prvovrstna priporočila Studio recnico Commerriale Rag. Carone — An. Cerfllo — Cimarosa 84 — NAPOL! importanti assumonsi p« vasta clientela Iralla. Refe-renre di primo ordine. — Cerca si rappresentante ramo confezioni uorno. don-na. per zona Lubiana. — Scrivere : Rabimo zastopnika zt moško in žensko konfek-ciio na področni Liubljane in okolice. — Ponudbe na : PREVOZNIŠTVO Prevoz vsakovrstnega blaga. Kuriva, selitve vam izvrši točno, solidno in zanesljivo po solidnih cenah Prevozništvo BELCIC, Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 4 (telefon štev. 28-83) 1338 2ELODCNI RRčl prave Tantalove muke, AMBROŽEVA MEDICA pa vam pregTeje drobovje in prežene bolečine. Pristno dobite samo v MEDARNI, Ljubljana — židovska ulica 6. 39T Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni. Tapetništvo E. ZakrafSek, Miklošičeva 34 ŠTEDILNIK za vzidati, dve plošči in pol, 21 col, 2 pečici, popolnoma renoviran, poceni naprodaj. Trnovski pristan št. 32. 1336 VINO CHIANTI Mario Piccini Poggibonsi (Siena) n migliore! Preferitelo! VINO CHIANTI Mario Piccini Pogglbonsi (Siena) Najboljše! Najbolj cenjeno.' Cajsetta 16*5 D. Unione Pubbltciti Italiana — Firenze. Praška domača mast CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 27 T R. d. št. 2/41 3arta per posta aerea MFEfiO Papir za letalsko pošto CARTELLI da 50 50 fogli e bus te BUSTONI &a 10 10 rormato QCA3TINA BUSTONI da 10 10 formato OLAND'NA RICHIKD ETELA OVUNQUE LISTKI po 50 50 tornadov ln kuvert« VELIKE KUVERTE po 10 10 cetrtlnskcgra _ _formata VELIKE KUVERTE po 1010 formata _OLANDTNA ZAHTEVAJTE JTH POVSOD VTA »L A NUOVISSTMA« PORTAMED1N \ 44 - NAPOLI D9iistiniiiecte ptzbhlicazione la nuova edizione riveduta ed aggiornata del DIZIONARIO SLOVENO-ITALIANO e ITALIANO-SLOVENO di G A d r o v i c. V KRATKEM IZIDE nanovo pregledana in izboljšana izdaja Androvlčevega SLOVENSKO-ITALUANSKEGA in ITALIJANSKO - SLOVENSKEGA SLOVARJA Edizione: Izdaja: Antonio VaUardi - Milano zbirati Ce bi bilo prepovedano Krmi U zelene buče in zrele s semenom vred, bi si smeli vsekakor obetati uspeh, sicer pa samo priporočanje, naj zbirajo seme — četudi jim dopovemo, da ga bodo lahko drago prodali — ne bo mnogo pomagala Morda bo kdo rekel, da kmetje pridelujejo premalo buč ter bi ne kazalo zbiranje semena. Ne. prav zaradi tega je treba 5e tem bolj skrbno zbirati bučno seme. ker ga je malo. Vsak liter olja bo dragocen, greh bi bil zametavati drage surovine. Sicer bi pa bilo treba organizirati zbiranje bučnega semena že zaradi tega. da ljudi začnemo navajati bolj ceniti dragocen pridelek. Tudi kmet v nagi pokrajini naj spozna, kako dobro ie bučno olje. Ko bo sprevidel, da 1e koristno saditi buče tudi zaradi olja, ne le za živalsko krmo, jih bo sadil nedvomno več. zato se pa bo tudi bolj oprijel reje prašičev. Pri nas ostaja tudi neizrabljena od leta do leta še neka druga prav tako dragocena surovina za izdelovanje iedilneca olja — bukov žir. Starejše bukve rode plod. ki ga imenujemo žir: navadno ostane neizrabljen v gozdovih. V nekaterih krajih sicer gonilo na pašo v bukove gozdove praSiče. kajti žir je izvrstna pič; in pujski se nado rede Toda mnoei gozdovi so tako nddalieni. da ne kaže eonitl vanje na DaSo prašičev. Iz bukovega žira pa bi lahko izdelovali izvrstno jedilno <->! 5e. Naša Dolenlska ima velike bukove gozdove, kjer je izredno mnogo žira zlasti vsakih ^edem let. ko bukve boMe obro-de. Letos bale ni žira. kakor poročajo ? Doleniskeea Toda nekai bi ga vendar lahko nabrali. Ce 5e mogoče organizirati nabiranje malin po gozdovih, zakaj bi ne bilo prav tako žira? Treba bo natančno ooizvedeti. kako ie v resnici z žirom pr-doleniskih eozdovih letos. Velika škoda bi bila. če bi zamudili priliko in ne dvignili bogastva, ki ostane nelzrablieno v gozdovih leto za 1e+om. Poročali bomo. ali ce bo dalo kal ukreniti tudi v tem pogledu Storiti bn treba nač vse. da bo produkti? maščob v naši pokraiini letos več-da raie so veljali 7» uradnike +t ■=+r^dali. kakor da bi cf% oprijel? ročnega dela KAK Sni so izgledi v obrti? Toda kakšni so izgledi v obrti? Ljudie se še vedno nezaupljivo vprašuieio. ali dobi lahko za nosi i t ev imčen rokodelec in mislijo, da ie ročno de1o mnogo slabše plačano od urar1n;5keea. Zda i še ni por>ol-ne jasnosti, koliko delovnih moči bo treba v naš^" industriji in obrti. Mirno na lahko rrd'mo, da kvaHciranifa de1avcev ne bo nikdar preveč. Živimo v dobi. ko se vedno bolj uveljavlja specializacija in mehanizacija. S tem pa ni rečeno, da bodo propadle vse obrtne stroke ter da sposobni rokodelci ne bodo cenjeni. Obrtni obrati se bodo tudi izpopolnili in delo bodo tudi tu vedno bolj začeli prevzemati stroji, kar pa bo le v korist obrtniku in ročnemu delavcu. Industrijska ln obrtna delavnost bo nedvomno sčasom še živahnejša ter bolj intenzivna, tako da bo dovolj možnosti za zaposlitev. Ne smemo pa misli Si, da se bo uradniški kader lahko, kdaj še povečal, kajti uradnistva in sploh umskih delavcev je bilo že prejšnje čase preveč, a poslej jih ne bomo niti toliko potre bo vali. sola vendar koristna Ne m.if;limo pa reči, da splošna, čim globlja izobrazba ni potrebna ter rokodelec ne sme biti šolan. Hočemo naglasiti, da bi izobrazba, mladih ljudi ne smela odvračati od ročnega dela, rokodelskih poklicev. V mnogih naprednejših državeh. so se ti predsodki že preživeli; mladi ljudje s srednjo šolo se ne sramujejo obrtnih poklicev. Izkazalo se je, da )e splošno izobrazba marsikomu zelo koristila pri vocstvu obrtnega podjetja, odnosno pri strokovnem šolanju. Zato je tudi poslej priporočljivo, da roditelji pošiljajo svoje otroke v srednje šole, četudi jim nameravajo izbrati obrtni poklic. Pač pa naj bodo previdni, če računajo, da bodo absolventi dobili zaposlitev kot nameščenci. Možnosti zaposlitev v uradih bo manj. Vsaj nekaj razredov srednje šole je pa potrebno dijaku strokovne šole. Seveda se pa dijak ne sme takoj vživeti v vlogo gospoda, čim sede na šolsko klop ter misliti, da mu zaradi tega ne bo treba nikdar prijeti za ročno delo. Skoda bi bilo zlasti nadarjenih otrok, če bi se ne šolali. Zato bi naj ne prenehali šolanja dobri dijaki, čeprav ni več toliko izgledov na zaposlitev. Nekateri roditelji nameravajo dijake, ki so absolvirali več razredov srednje šole z uspehom, poslati v obrtne delavnice. To bi jim bilo sicer težko odsvetovati, zlasti če težko šolajo otroke, vendar je treba dobro premisliti, kdo naj nadaljuje šolo in kdo ne, SODELUJTE PRI RESTTVI TEGA VPRAŠANJA! Potrebna bi bila anketa, ki bi nekoliko bolj razjasnila to aktualno vprašanje. Naj bi sodelovali vsi, ki imajo izkušnje, roditelji, obrtniki, šolniki, uradniki, a prav bi bilo, če bi slišali tudi glas rnladine. Cez mesec dni bo že konec šolskih počitnic in roditelji se bodo morali že odločiti, ali naj otroke pošljejo v šole ali obrtne de-nice. Sodelujte torej, napišite, kaj mislite, da bi bilo potrebno ukreniti, kaj priporočate staršem in kaj sodite o nadalj-ni izbiri poklicev naše mladine! Trenutni peložaj slovenske knjige Na knjižnem trgu vlada opreznost — Zadnja novost Gradnikov prevod D'Anunzijevega „Sen jesenskega zatona" Ljubljana, 9. avgusta Knjiga revija, časopis, njih število izdaj in nakiada so po vsem kulturnem svetu eno izmed važnih meril za stopnjo prosvete. Bilo je že mnogokrat tudi po tujih opazovalcih in prijateljih našega naroda ugotovljeno, da si Slovenci v tem pogledu — gledamo seveda na celoto — nimamo kaj očitati. Slovenska knjiga kot najuspešnejši posredovalec med najširšimi plastmi našega naroda in našimi duhovnimi oblikovalci je v zadnjih dveh desetletjih po zaslugi široko razpredene prodajne organizacije na sicer majhnem trgu beležila relativno zelo razveseljivo število izdaj leposlovja in strokovno-znanstvene literature. Prejšnji odnos med osnovnimi življenjskimi potrebščinami in zahtevami kulturnega človeka, ki pridejo šele v drugi vrsti v poštev, je porušen v korist prvih. Tak položaj ustvarja že sam po sebi težavne pogoje za založniško-pro-dajno delo, ne da bi upoštevali še posebne izjemne okolnosti, v katerih se jo marsikdo izmed nas znašel čez noč. Glede na vse to je razumljivo, da obvladujeta naš knjižni trg trenutno zastoj in opreznost. Od aprila sem smo sicer že poročali o nekateri knjižnih novostih^ toda vse je že bilo pripravljeno prej in ni bilo mogoče več nazaj, ali pa, kot številni novi italijansko-slovenski jezikovni učni pripomočki odgovarja trenutni potrebi, ki so jo ustvarile nove razmere. Molelo vi »Umetnosti«, Cerničevemu »Kliničnemu besednjaku« in Frelihovi »Materi« se je sedaj kot zadnja novost pridružil živordeč zvezek velikega formata v obsegu ene tiskovne pole. Založnica znane umetnostne revije »Umetnosti« je dala v prodajo 50 separatnih odtisov dramatičnega dela »Sen jesenskega zatona« italijanskega pesnika in pisatelja Gabriela D'Annunzia, ki ga je prevedel pesnik Alojz Gradnik in je bil pri občen v zaključni trojni številki letošnjega petega letnika imenovane revije. Ker posameznih izvodov revije in niti celega letnika že skoro ni več dobiti, bodo nizko naklado bibliofili in ljubitelji italijanskega leposlovja in našega lepega, sočnega jezika nedvomno kmalu pokupili. Pri vsej tej skromni žetvi in splošni težnji, da se počaka na dokončno ustalitev razmer, pa je vendar nujno, da bi rezer-viranost založništev ne trajala predolgo. Noben položaj ni tako črn, težak, se zdi morda na prvi pogled. Toda treba je novih pobud, treba je zlasti preiskati kon-sumentsko moč novega položaja. Ce je bilo delo založnika, posebno pa še knjižnega akviziterja. prej težavno in nehvaležno, bo odslej še bolj. Pogoj uspeha pa je. da se prej na osnovi \seh megočih vidikov razcepljene materialne in moralne sile čim bolj združijo. Konjunktura romantikov na Holandskem _ V holandski kulturni javnosti vlada zadnje čase vedno večje zanimanje za dela domačih umetnikov iz začetka 19. stoletja. V muze;ih se ljudje zelo zanimajo za slike iz dobe romantike. Prirejajo se pogoste ra>*-stave teh del na katerih je razstavljeno rudi pohištvo, porcelan in jedilni pribori. Obsežna in posrečena razstava te vrste, je bila nedavno otvorjena v mestnem muzeju v Haagu. Na Holandskem jc postalo skoraj moda zbirati dela slikarjev romantike iz leta 1790. do 1840. in trgovina s slikami je gradila na tem nedavnem zanimanju dobro konjunkturo, ki pa že kaže nekatere znake pretiranosti in nasilnosti. Pomen besed: Vodoravno: 1. kronska dežela, 9. jesenska pasa, 10. veznik, 11. Puccinijeva opera, 13. okras zimskega jutra, 14. letopis, 15. osebni zaimek, 16. zvrst literature, 18. tako vam pritrdi Ceh, 19. osebni zaimek, 20. začetka abecede, 21. predlog, 22. pahnejo. 23. otok ob obali Anglije. 24. sredi gore, 25. majhna zaporna pregibna stena, Apparecchi inglesi abbattuti in fiamme sni fronte di Sollnm zgorela na fronti pri Soliumu - An^ltika letala, ki so 28 leposlovec, 30. dežnikar v ljudskem jeziku, 31. se masti pri polnih »jaslih«, 33. nauk o nravnosti, 34. bližnji sorodnik, 36. pevska želja, 37. domovanje. 38. Arabija jih premere lepo število, 40. dva enaka soglasnika. Navpično: 1. roman sodobnega slovenskega pisatelja, 2. gora v Triglavskem po-gorju, 3. predlog, 4. znamenit švedski učenjak, 5. srbski kazal ni zaimek, 6. nemiren, vetroven, 7. turški državnik, 8. 6 tekočino napajajo. 12. izdelek, 17. nedotakljivost, posebna zaščita, 22. besedni zasme-hovalec, 23. dolgotrajna bolezen, 26. nepoškodovana, vsa, 27. ugasli ognjenik v Armeniji, 29. površinska mera, 30. gibalna sila, 31. zimsko »orožje«, 32 nemški mi- slec. 35. uzmovič, izmikavt, 37. oblika pomožnega glagola Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto ~~Vodoravn©T~ 1. Kolumbija, 9. Aleš, 10, nek, 11. bik, 13. era, 14. TJb, 15. voz, 17, ab, 18. Gane k, 20. polifag, 22. satir. 2-1. as, 26. tor, 27. ud. 28. lok, 30. Ida, 31. Iran, 33. Alah, 34. Valandova. Navpično: 1. Kabul, 2. Olib, 3, leK, 4, uš. 5. bi, 6. Ue, 7. Jera, S. Akaba, 12. monitor, 15. valat, 16. zefir. 18. gos, 19. kar, 21. zaliv, 23. Idaho, 25. Sara, 27. udav, 29. kal, 30. ilo, 32. na, 33. ad. Da bo obutev trpežnejša Pravila ki, jih je sestavil strokovnjak za obutev Čevlji so zelo važen del nase garderobe. Z njimi je treba ravnati previdno in smotrno. Neki strokovnjak za obutev je napisal 11 pravil, po katerih se moramo ravnati, če hočemo, da bo naša obutev v redu in da bo dolgo držala. Pravila se glase: 1. čistiti se smejo samo suhi čevlji. 2. Čevlje sušimo tako, da jih položimo na stran, da ima zrak do njih lahek dostop. Podplati so najbolj potrebni zraka. Preveč toplote čevljem škoduje. 3. Za čiščenje je treba čevelj čimbolj napeti, po možnosti na kopito. Najbolje je čevlje očistiti takoj ko jih sezujemo. 4. Čevlji iz boxcalfa in ševroa se ne smejo umivati. Delovni čevlji iz goveje in svinjske kože pa tu in tam preneso vodo. 5. Suho blato in prah odstranimo s čevljev s ščetko, s trsko ogrebemo blato med podplatom in usnjem. 6. Čevlje smemo namazati šele ko so dobro očiščeni 7. Čevlje je treba odnesti v popravilo Qm se pokaže najmanjša potreba. Majhno popravilo je cenejše in veliko tudi ni pot I no, če so bila manjša popravila pravočasno opravljena. 8. Tudi ob lepem vremenu je treba čevlje večkrat pregledati in po potrebi o^i 1 t. v popravilo. Cim se prične deževno vreme imajo čevljarji več dela in treba je dolgo čakati, da pridemo na vrsto. 9. Moti se kdor misli, da čevlje bolje izrabimo s tem, da jih nosimo dokler se nam ne raztrgajo podplati. S tem poškodujemo ogrodje čevljev. Popravilo je v takih p.i-merih dražje, pogosto pa sploh nemogoče. 10. Novih ali čevljev z novimi podplati ne smemo nositi v deževnem vremenu. Treba jih je nositi nekaj časa ob lepem vremenu, da se zamaše pore v usnju. 11. Nove čevlje je treba dobro namazati, ker so potem trpežnejši. Na težkih čevljih je treba okovati tista mesta, ki se najbolj obrabijo. Izreki Ali je mogoče izgubljeno ljubezen zopet najti? Kakor se vzame. Nekaj drugega je, če sveča dogori ah Če jo ugasne prepih. Zares moier mož bi znal krotiti vse pobude svojega srca; toda biti moder ne pomeni biti srečen. Sreča prijatelja, smolar pa lepo ženo. Hoditi počasi — tega se ne boj, toda stati tega se boj. Schoppenhauer: Kdor se oženi, deli dvema. Ljubezen, ki je postala jasnovidna, ne more dolgo trajati. Kaj je dolžnost: ljubiti kar si sami od-kažemo. Majhna trajna junaštva so težja od velikega slučajnega junaštva. Ljubezen se boji dvomov, toda z dvomi raste, gotovost jo pa pogosto ubije. Naša klasična vzgoja je ustvarila aristokracijo spomina, ki pa ni istovetna z aristokracijo duha. Maiokateri pisatelj ve, da more biti tudi to, da človek ne piše, rezultat dolgega in napornega dela Neprijetno ni starati se, temveč ne starati se. Šota - evropsko kurivo >P3riser Zeitung« obravnava v posebnem članku vesti o vedno večjem pomanjkanju premoga v Angliji in o tem, da je angleški izvoz premoga že pred dobrim letom povsem zastal, ker so odpadli odjemalci v Skandinavskih državah, v Franciji, v državah ob Sredozemskem morju in v zadnjem času tudi v Južni Ameriki. Kontinentalno vprašanje kuriva pomaga uspešne reševati prizadevanje raznih držav, ki imajo svojo posebno vrsto kuriva. Estonska ima svoj oljnati škili j, ki izdatno nadomestuje tekoče mineralno olje. V Francija si vedno bolj pomaga a šoto. Tam je nad 5.000 ha s šoto pokritega zemljišča in zaloge šote cenijo v Franciji na 2 milijardi ton. Na nedavni avtomobilski razstavi v mestu Rennes so pokazali različne načine uporabe šote. Šoto lahko uporabljamo tudi kot pogonsko snov v avtomobilizmu. Velik pomen ima šota za švedsko, kjer pokrivajo 14°/« vse zemlje močvirja s šoto. Ce bi vse te ogromne zaloge šote pravilno izkoriščali, bi imela Švedska za 700 let dovolj kuriva. V ta namen bi morali zgraditi okrog 200 briketnih tovarn in bi znašali stroški 800 milijonov švedskih kron. Tito A. Spagnol: 58 IZDAJALSKA PUNČKA Roman — Tudi mi smo storili to in sicer že v noči zločina, — je dejal poročnik. — Toda oboja vrata, skozi katera hodi služinčad so bila tiste noči od znotraj zapahnjena z verigo, ki je hišnik nikoli ne pozabi zatakniti, razen če sme kdo izmed služin-čadi zvečer iz vile. Toda tistega večera je bila vsa služinčad doma. — Točno. Iz pritličja vodi troje vrat iz vile. Velika vrata iz veže s patentno ključavnico. Ta vrata se ponoči zapahnejo še z verigo. Druga so balkanska vrata na verando, ki se ponoči tudi zaklepajo in končno še vrata na hodnik, ki jih zaklene vsak večer Lorenzo. Ta vrata imajo staro zelo enostavno ključavnico. — Da, to smo tudi mi opazili. To so vrata, ki jih je našel hišnik odprta, ko je takoj po odkritju zločina odhitel po upravitelja. Čudil se je temu, ko je pa potem naletel v parku na grofa Silvia, je takoj vedel, da je on odprl vrata, ko je odhajal iz vile. — Res je. Toda to so tudi vrata, skozi katera je prišel in odšel morilec, kajti on je imel drugi ključ od njih. — Mislite, da bi umoril grofa Silvia? — Da. — Saj to so vendar samo domneve. — Ce bi imel dokaze poročnik, bi bil že dvignil obtožbo. Zal ne najdem nobenih indicev, seveda bolj utemeljenih od tistih, ki ste se jih poslužili vi, da bi mogli aretirati to ubogo dekle. Vendar so pa samo indici in torej ... — In torej? — je ponovil poročnik. — Zakaj se ne izjavite o tem točneje? Stric Poldo se je nemirno premikal v svojem naslanjaču. — Morda nisem ravnal prav. da vam nisem tega takoj povedal. Vse to se le počasi jasni v moji glavi. Eno vodi do drugega. Saj nisem noben jasnovidec. Vsekakor sem poskusil prikazati vam dogodke tako. kakor so se po mojem mnenju pripetili. Ne hotel bi pa obteževati še svoje vesti .. . — Ta trenutek se mi ne zdi prav nič prikladen za tako občutljivost, stric. — sem pripomnil. Indici vendar lahko vodijo do zanesljivih dokazov. — Bojim se, da je že prepozno. — je dejal tiho. Bil je še vedno neodločen. — Saj sem vas vendar razumel! — je vzkliknil poročnik. Planil je pokonci in oči so mu zažarele. — Mož, ki se je vrnil skozi ta vrata, morda tedaj še ni imel namena umoriti grofa Silvia. toda bil je prisiljen k temu, kakor je bil prisiljen tudi umoriti grofico. Razumem vas, Don Poldo. In mislim, da imate prav, čeprav nimam na razpolago vseh indicev, ki ste jih zbrali vi. Vi ste osumili upravi- telja, je dejal s pritajenim glasom. — On je tisti, ki je zopet prišel v vilo. on je tisti, ki mu je mogla biti znana grofičina tajna . .. Naenkrat je poročnik obmolknil in na obrazu se mu je poznala negotovost. Cez nekaj časa je pa nadaljeval: — Vse se ujema. Samo nekaj bi še rad vedel. Kako je mogel vedeti, da je hotela grofica tistega večera poslati vrednostna papirja v London? — Pismo! Pismo, ki je prispelo zjutraj. Vsa pošta za vilo se izroči vedno v upraviteljevi pisarni. To je navada še izza časov pokojnega grofa, ki je rresedel vsako dopoldne v upraviteljevi pisarni. Tako je lahko Storni zvedel to. Ko je opazil pismo iz Londona, ga je pač odprl, preden ga je izročil staremu Lorenzu. Potlej ga je pa zopet zapečatil, kar je bilo delo desetin minut. In morda je tako sploh že prej zvedel vse. da je grofica podpirala dekleta do smrti gospodične Hornell in tudi, da je sklenila vzeti jo k sebi za družabnico. — Seveda! — je vzkliknil poročnik. Bravo Don Poldo! Zdaj je pa čas, da preidemo od besed k dejanjem. To je moja stvar. Ne povejte nikomur ničesar. Zdaj pa grem. ker ne smemo več izgubljati časa. — Toda. stric — sem dejal, ko sva ostala sama. Zakaj naj bi bil pa umoril grofa Silvia? — Morda ni bilo za to nobene potrebe, razen, če je morda opazil, da je bil ostal košček pisma v rokah grofa Silvia, in ta košček je morda hotel zopet dobiti. Verjetneje je pa, da je znova srečal grofa Silvia na stopnicah in da se je nenadoma odločil odstraniti ga. Ali se spominjaš, kako je odvedel Lorenzo ubogega grofa nazaj v njegovo sobo? S fiksno idejo v glavi, da je zopet našel moža, ki je pretepal njegovo punčko, je grof Silvio zopet zapustil svojo sobo. Naključje je hotelo, da je srečal Stornia, po katerega je bil prišel Lorenzo. — Kdo ve kaj se je odigralo med njima! Toda Storni je gibčen in krepak in treščiti ubogega grofa po stopnicah mu je morala biti otroška igrača. Potem je pa odšel v grofičino sobo, kakor da se ni nič zgodilo, in šele čez četrt ure je sluga slučajno odkril truplo ob vznožju stopnišča. — To je strašno! — sem zamrmral in mož je navidez tako dobrodušen. — Meni ni nikoli preveč ugajal. Vedno se mi je zdel zahrbten in hinavski in njegova brutalnost se je opetovano pokazala v ravnanju z najemnikom. Ce je on morilec, naj se ga bog usmilL XVI. Po teh besedah je stric Poldo znova obmolknil. Nekaj časa je zamišljeno molčal, potem je pa vstal in stopil k molitvenemu stolu med dvema omarama pod lesenim križem, visečim na steni. Zato sem ga pustil samega. Bilo je ob štirih popoldne. Poročnik je bil naju v naglici zapustil in pozabil je nama povedati, kdaj se zopet sestanemo. In jaz sem bil pozabil na to. Ko se je bilo nekoliko poleglo presenečenje, je bilo posebno veliko zame, me je znova prevzela radovednost. Kam se je tako zelo mudilo poročniku? V mesto, ali pa morda v vilo. Kaj neki se bo zdaj zgodilo? Urejuje Jusit Zupančič 7 Za Sarotlno uskarno Pran Teran // Za trprav« in taseratnJ del lista Vlad Reeally H Vsd v LjnbHan'