163. štev.
Poifnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v petek 22. gulila 1®21.
H 4 V >i
*he|a rasen r.etfeii In jfrastRikei? »sah e3 a n ob 10. uri dopoldne.
[Jredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri« abči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K foO. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust.
Posamezna štev. K 1*6©,
Lelo M.
Telefonska £t. 312«
Nar očnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom sa celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt tetoi K 72, za mesec E 24. Za inozemstvo K 480,
Reklamacije za list bo poštnine proste.
dlaslio !usesiO¥. socialno - demokratične stranke.
UpravuiŠtvo e v L ubljaui, Frančiškanska ulica žt.6 !, Učitel ska tisiiaina.
Elbin Kristan:
Terorizem in socialistična taktika.
(Dalje.)
Kar se tiče ljudi, ki naj spravijo socijalizem v življenje, velia zanje aa vsak način dvoje glavnih pobojev: Imeti morajo moč. da premagajo kapitalizem, ki ne mara meni nič tebi nič kapitulirati, in dovolj močni in sposobni morajo biti. da vpostavi-io namesto odstranjenega kapitalističnega reda socijalistično ureditev in da jo obvarujejo reakcijonarnih napadov premaganega sistema.
Za oboje je treba, da dobe socialisti večino v narodu, in sicer prav znatno večino. Zakaj nobenim iluzijam se ni vdajati glede na to. da bo kapitalizem, tudi čc postanejo njegovi zavedni iu nezavedni pristaši že efektivna manjšina, vendar še nekaj časa dovolj močan za uspešno obrambo, kajti v njegovih rokah so sredstva, ki prav dobro nadomeščalo številni primanjkljaj. Večina je potrebna za zmago; večina ie pa potrebna tudi za to. ker ne bi manjšini nič pomagalo uvajati kakršenkoli sistem. ki ga večina ne mara. kateremu bi nasprotovala, ki bi gn bojkotirata in paralizirala. Ruski zgledi, na katere se radi sklicujejo razni ta.ko-zvani radikalci, ne pomenijo nič. zakaj to kar je v Ruisiji. ni nikakršen socijalizem, in od tega. kar so nekaj časa po krivem razglašali za socija-lizem. reteriraio boli in bolj od dne do dne. tako da ne bo kmalu od vse: ruske revolucije ostalo nič drugega, kakor neke vrste agrarna reforma, ki v bistvu tudi nikakor ni socialistična.
Res je pač, da jc v Rusiji zavladala manjšina nad večino* Ali ne sme se prezreti, da je stvar precej nlcL Pr°tikapitalističnimi večinam!. Boljševiška manjšina ie imela vojaški aparat v svojih rokah, in pretežno manj se je opirala njena vlada. Ne sme se pa tudi pozabiti, da so prišli boljševiki v skrajno abnormalnih razmerah na površje, da sta carizem in vojna pripravila tla revoluciji, k! je mogla biti le taka. kakršna je bila. gotovo socijalna. nikakor pa ne soci-jalistična, četudi so se boljševiki nedvomno trudili, da bi ji dalj pravi socialistični značaj. Enake razmere se ne morejo svojevoljno ustvariti, in Ie v enakih razmerah bi mogla revolucija biti enaka.
Socijalna revolucija je reč, s katero se ne more hazardirati. Tekom razvoja lahko nastanejo prav raznovrstne situacije, ki se dajo eventualno tudi uspešno izrabili za pospešitev revolucije; toda špekuli-,ra'-i na take eventualnosti se pravi igrati z revolucijo in z usodo delavstva. Bojna taktika se ne sme urejevati po slučajnostih, ki bi lahko nastale. če bi se zgodilo to in če se ne bi zgodilo ono^če bi se izpolnile lepe želje in uresničile prijetne sanje, ampak le po tem. kar je, kar se ve in
kar se pozna. Bojni načrt sme bRi osnovan le na realnosti, ne na na slučajnih možnostih. Tak načrt, ki ra-učna z dejstvi, ie zanesljiv, čc se pa pokažejo ugodnejše možnosti, pa nikakor ne ovira nijli izrabe.
Praviloma je na vsak način računati s tem, da more v sociialnem boju zmagati le večina, in sicer ne Ie številčna, ampak tudi sposobna večina.
Iz obeli razlogov je treba organizacije. organizacije, ki ima dovolj privlačne moči. da zbere večino na-rodav svojih vrstah, organizacije, ki inore svoje članstvo napraviti sposobno za končno izvršitev socijalne revolucije.
V taki organizaciji je teroristična taktika nemogoča. Nobena družba ne bo trpela društev, ki se javno organizirajo za boj z bombami in peklenskimi stroji, za nasilno uničenje družbe, za ubijanje njenih reprezentantov. Teroristična organizacija more biti le tajna, osnivati sc more le na zarotništvu. Taka organizacija pa nikdar ne more računati na to, da pridobi večino naroda. Tajnost sama na sebi je že največja zapreka razširjenju. Se pri majhnem številu je težko ohraniti tajnost, kaj pa šc pri velikem! Nemogoče ic pa tudi zaradi tega osnovati teroristično organizacijo na široki podlagi, ker eksistirajo sicer vedno in povsod kakšni romantični elementi, ki jih privlači atmosfera zarote, nikakor Pa nimajo mase nagnenja za tako vrsto boja. Masa sicer trenotno lahko zelo vzplamti, tudi zdivja, ali trajno ne prenaša ne okrutnosti, ki se ne moj£ ločiti od teroristične me-
j (ode, ne živčne napetosti, ki jo povzroča tak boj. Se bolj kakor pri
! posamezniku sledi pri masi veliki razdraženosti globoka, včasi dolgotrajna apatija.
V nobeno organizacijo ne pridejo tako lahko sovražni elementi, špi-on?, provokaterii itd., kakor v tajno. V javni organizaciji je kontrola obširna in velika, pa se je zato težko vtihotapiti vanjo s hudobnimi nameni. Tudi nimajo nasprotniki za to nobenega pametnega razloga, ker se javno delo tudi brez špionaže lahko opazuje, malenkosti, ki morajo ostati tajne zaradi poslovanja, ob nedovršenih pripravah za kakšno akcijo, ki bo sama itak javna, pa niso tako važne, da bi se zaradi njih izplačalo vzdrževati špionažo.
S tajno organizacijo ie stvar iz povsem razumljivih razlogov drugačna. In tukaj ne obstaja le nevarnost. da izvedo listi, katerim se hoče delo prikrivati, več o njem, kakor člani, katerim kakšna akcija, recimo kakšen atentat, ni naravnost poverjen, ampak lahko se zgodi — in v resnici se ie že neštetokrat zgo-
dilo — da pride cela organizacija v roke nasprotnikov, da so njeni najbolj ognjeviti voditelji, propagatorji najhazardnejših podjetij, apostoli najstrupenejšega boja od nasprotnikov najeti hujskači. Kajti v interesu reakcije je, da žene take organizacije do skrajno.sti, da dobi čipi več razlogov za njih uničenje in da ustvari v javnosti čim bolj sovražno razpoloženje proti njim.
Delavske organizacije, celo take, ki s-;o zasledovale same kulturne cilje. služile izobraževalnim namenom. so morale vedno paziti, da sc ne vtihotapijo v njih vrste od kapitalistov plačani agenti, ki imajo nalogo zvabili organizacijo na nelegalno por. V prvih časih delavskega prebujenja ie marsikatero delavsko društvo imelo bridke izkušnje s tem. Toda v legalni organizaciji postaja posel takih ptičev vse težji in se vse manj rentira; kdor propagira tukaj desperatna dejanja, se ne prikupi
večini, ampak postane vsem treznim kmalu sumljiv. Njegovi uspehi ne morejo biti veliki. V tajni organizaciji si nasprotno prav s takim postopanjem lahko Pridobi največji vpliv, zakaj postavliajoč se v pozo junaka se kaže svojim tovarišem prav tak. kakršen jim mora biti najbolj všeč. Brez velikih težav se po-vspne na voditeljsko mesto, na katerem dobi absolutistično moč, ki je v javni organizaciji nemogoča, kjer ostaia njegovo delo brez kritike, kjer rastejo z njegovih sugestij načrti, kakršnih sc člani brez njega nemara nikdar ne bi lotili. Kakor 11111 ie razmeroma lahko pridobiti zaupanje več ali manj naivnih zarotnikov, tako in še lože 11111 je zlorabljali njih zaupanje. In organizacija, ki si domišlja, da vrši najradikalnejšo revolucijo, pride tako lahko v službo najhladnejše, najbolj preračunane reakcije. (Konec prih.)
Narodna skupščina v ustavi.
(Govor posl. sodr. Eibina Kristana na seji Ustavotvorne skupščine dne
10. junija.)	(Dalje.)
Gospa jjc, tudi v teni poglavju se nam zopet vrača vprašanje, o katerem sem že prej govoril: Vprašanje, ali so ženske v Jugoslaviji človeška bitja, ki čutijo 111 znajo mc-sliti. ali pa nekakšne podrejene stvari, nekakšni mehanizmi, katerim se ne morejo priznavati nikakršne pravice. Lepe besede smo tukaj slišali o napredku našega naroda, o volji za napredek, toda kamorkoli pogledate, se ograjamo z vsakovrstnimi .plotovi in ne dovoljujemo, da pride kaj novega v naše življenje. — Ženskam niste hoteli priznati enakih pravic. Toda. gospodje, volilna pravica jc le majhen del pravic v javnem življenju, in veliko ne bi bilo. če bi za enkrat vsaj to konce-dirali in sprejeli v ustavi vsaj žensko volilno pravico. Ženska volilna pravica ni nič strašnega, temveč vprašanje, o katerem ne more nihče dvomiti, da se mora prej ali slej rešiti za vsako ceno. Zakaj, gospodje, kadar je tako vprašanje postavljeno na dnevni red, se ne more nikdar več odstaviti.
Ako mislite, da niso ženske dovolj napredne in liberalne, pa se bojite njihovega vpliva, in če pripovedujete. da bi glasovale reakcionarna mislim, da ie bolje, če preživimo to krizo prej, kakor oa da pridemo vanjo pozneje. Zakaj ta nevarnost ženske reakcionarnosti bo obstajala, dokler ne bodo ženske imele prilike, da se praktično usposobijo za poli-!:čno življenje. Cc hočete, da bodo te Jenske kdajkoli napredne in svobodomiselne, ako hočete, da bodo kdaj v politiki zdrav in koristen faktor. morate ustvariti prvi pogoj, in ta je, da jim daste pravico sodelovanja v politiki.
Pravi se sicer v tem oddelku, da bo žensko volilno pravico reševal zakon. Ali to nikakor ne pomeni, da se jim želi dati volilna pravica, zakaj če bi obstajal tak namen, ne bi bilo nobenega razloga, da se ne bi to pozitivno vpisalo v ustavo.
Gospodje, naš klub je podal nekoliko predlogov, ki jih odbor ni sprejel, ampak, jilj je večinoma kar brez debate odklonil, večinoma tako. da niso člani odbora niti razmišljali o tem, kar obsegajo ti predlog!.
Tu je na primer v 72. članku stavek. ki pravi, da se zahtevajo od vsakega _poslanca pogoji, med temi, da je državljan »po rodienju ili pr;-rodjenjti« (po rojstvu ali po naturalizaciji). Naturaliziran državljan, čc ni srbsko - hrvaško - slovenske narodnosti. mora bivati v državi naj-man.ie deset let. računajoč od dneva naturalizacije. To je absurd. (Laza Markovič j Ni. ni.) To. gospodje, jc absurd. Če ste človeku dali državljanske pravice, tedaj je absurdno od njega zahtevati, da mora potem živeti še deset let, preden doseže popolno državljansko pravico. Tega v drugih deželah pač ni. Logično jc. da postavite pogoje, pod katerimi more človek doseči državljanstvo. Ali če postane državljan, mora imeti tudi državljanske pravice, te pa obsegajo tudi pravico, da more voliti in biti izvoljen. Ce ni tega. se lahko zgodi, da bodo morali ljudje, ki so bili tukaj rojeni in so tukaj preživeli svoje življenje, pa niso iz kakršnihkoli vzrokov mogli prej postati državljani. čakati še deset let. in lahko uni-ro, pa ne bodo nikdar uživali svojih državljanskih pravic. Deset let potem, ko je bil naturaliziran, to ie uniknm. ki ga ne poznam nikjer drugod.
Nadalje se zahteva v teni oddel-. ku tridesetletna starost za kandida* te. V leta veruiem prav malo, go* spodje. (Veselost.) Nikakor ne ver-, jametn, da postaja človek le po letih pameten. Marsikdo je lahko že zelo zrel za grob, pa je pri tem lahko še neumen kakor noč. (Medklic: Tako je.) (Dr. Ivanič: Toda če je pameten in starejši, je bolje.) To je druga reč. Ampak lc z.a Tirolce so rekli, da po« stanejo šele s štiridesetimi leti pa-* metni, mi ra ne živimo na Tirolskem. Če ustanavljate aktivno volil-! 110 pravico za tiste, ki so dosegli 20. leto. mislim, da ic pet let čakanja dovolj tudi za to. da bo lahko izvoljen, (Medklic: Torej ste načelom za to.).
__________(Dalje	prih.___________
Kdaj poteče opcijski rok?
To vprašanje je med primorskimi begunci zadnje čase na dnevnem' redu in nihče ni na jasnem, kako bi sc ravnal. Dotično uredbo si tolmači vsak po svoje, preprosto ljudstvo pa ne ve. komu bi verovalo. Ta nejasnost ie tudi glavni vzrok, da večina primorskih .beguncev ni še vložilo prijave za opcijo, na drugi strani pa ie veliko takih, ki jim iz tega ali one-* ga vzroka ni bilo mogočo optlrati.
V smislu § 3 (drugega odstavka) uredbe o opciji, začne opcijski rok za one, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju zasedenem po Italiji, šele od trenutka, ko se reši vprašanje naše državne meje proti Italiji. Ne vem na podlagi česa tolmačijo nek-* ter! uredbo tako, da poteče rok za opcijo že 2. avgusta t. 1.
Z ozirom na goriomenieno do-! ločbo. je tako tolmačenje napačno in ker tolmačijo uredbo tako tudi 11 e k-tera okrajna glavarstva, bi bilo potrebno. da bi vlada izdala glede opciiskega roka točna navodila in sicer tako, da bi za ta navodila izve* deli vsi oni. kj so pri stvari direktno prizadet?.
Kakor že omenjeno, je večina beguncev, ki jim iz gotovih vzrokov; Hi bilo mogoče vložiti prošnje za pridobitev državljanstva (v prvi vr-. sti radi tega. ker nimajo pri rokah! potrebnih listin). Zato bi bilo umesti no, da^ bi vlada rok za opcijo sploh' podaljšala (če isti res poteče po dosedanjih določbah že 2, avg. t. 1.), ker večina beguncev si v roku dveh' tednov ne more preskrbeti potreb-* niii dokumentov in marsikdo prav, lahko pride v neprijeten položaj. da posta.ne proti svoji volji italijanski državljan.
Ker je do 2. avgusta čas pravi kratek. pr_osimo vlado, da ukrene v; tem oziru v najkrajšem času po-ti ebno.
Obenem prosimo tudi naše poslance. da se zavzamejo za podaljšanje opcijskega roka. — Goriški begunec.
LISTEK.
O „Kresu“.
menda nismo imeli lista, ki bi bil vodilno glasilo proletarskim kulturnim stremljenjem. Predvsem je temu krivo naše premajhno zanimanje za ljudsko - izobraževalno delo in malomeščansko obzorje še tistega zanimanja, kolikor ga je. Mase umevanje kulturnih nalog socialističnega gibanja — ne govorim tu o kaki Siranki —- je bilo vso bolj agitacijsko - političnega značaja, kar je, Pq mojem mnenju, tudi zelo usode-polni vzrok današnje apatije v masah po eni strani, po drugi pa politične prenapetosti in nestrpnosti, stru-jarstva na levo in desno ter razcepljenosti proletarskih vrst. Manjka nam izobrazbe, bodimo odkriti, tiste srčne in umstvene izobrazbe, ki edi-.
na omogoča jasno, mirno sodbo preko vseh človeških slabosti in ki je koncem koncev tudi eden glavnih, ciljev socialistične misli. Vedno bi nam moralo biti pred očmi, da ie vsako socialistično gibanje nesmiselno iu celo škodljivo, če zataji svoje notranje prvine: saj hočemo vendar ust-vanti novo. boljše življenje, novo. ooijio diuzbo, kot je današnja, a ravno vse, kar je nekulturnega — pijančevanje, prostitucijo, nevednost, surove nagone — vzdržuje kapitalistični red. ker hoče maso brez duševnosti, brez zavesti, onemoglo, mehko kakor raztopljen vosek, ki ga lahko po mili volji gneteš, pa če bi ga bilo tudi toliko, kolikor je morja na zemlji. Hvala jepa, če ni nas namen diametralno drugačen — le poglejmo v dežele, kjer je proletarska sna nezlomljiva in se vprašajmo, kaj je končni .vzrok .te nezlomljivosti!
Malo nas je, kj bi z živo besedo in dejanjem delovali medtjudstvom za razvoj njegovega duha: zat> pa moramo z zadoščenjem pozdraviti vsako novo moč. ki se p.cjavi med nami. da pripomore temu cilju k zmagi. Pozdravljam iz tega razloga »Kres«! Še bolj kot poedinčevo delo je važno in uspešno njegovo delo, ker ima to prednost, da seznani lahko veliko večjo množico naenkrat z duševnimi, nravnimi in telesno-vzgo-jevalnimi principi širšega kroga ljudi. Kar ie posebno simpatično pri no-vem_ mesečniku, je to. da se uc bo omejeval na ozko obzorje večin? podobnih listov in da predvsem ne priznava omejitve na eno vrsto lepega in eno vrsto dobrega. To je tudi pravilno, saj je kultura taka kot celota. za vse je v nas čut in če je kje nerazvit, se razvije s smotrenim negovanjem,
Pravilno je, da izdajatelji ne sto-ie na stališču kake strankarske struje. V delavcu, v preprostem proletarcu vidijo le človeka, ki ga treba izobraziti, vzgojiti ga k poglobljenemu opazovanju sebe in sveta, da postane zaveden, nezlomljiv, da more sploh po notranji poti k spoznanju magične besede socializem.
Lepa je obpjca »Kresa« in izbera snovi. Nič neumetniškega, nič malovrednega. Videti je. da bo list krepko napredoval do popolnosti, zlasti, i:o ne bo več- tistega trenotnega nezaupanja. ki jo zbudi vsaka stvar ob pečetku, in ko se_ listu postavijo na razpolago šc drugi dobri sotrudniki.
.0 ceni ni vredno, da govorim. Povem samo to: Če vsakdo en sam dan prihrani denar, ki ga. žal, morda izdaja za razna navidezna bela in rdeča »krepčila«, potem bo list sijajno uspeval, tisti »vsakdo« in nje-
gova družina bodo imeli vse leto' dovolj prilike, da izobličijo tudi svojo duševno bituost, in po kratkem' času bomo opazili razveseljiv preobrat v povojni demoralizaciji naše javnosti /n to ni najmanj, po čemer mora stremeti vsak resnični soci^ ahst.
Zadnja beseda: List je izšel in je dober, je lej) in je Vam namenjen,' proletarci! Če ne bo mogel živeti,-kakor hoče živeti, ne bo to njegova, temveč Vaša sramota!
K. K.
<•	t,
»Kres« stane letno 20 D, polletno Ifi dnarjev, četrtletno 5 D; za dijake 12 drugo razmerno; za člane »Svobode« 9 D< druso razmerno. Kdor dobi 10 naročnikov, ki niso člani »Svobode*, prejme cel letnik zastonj! Uprava »Kresa«, Ljubljana, Aleksandrova c. 5.	f
Atentat na bivšega ministra za notranje stvari Draškoviča.
LDU. Zagreb, 21. (ZNU.) Danes dopoldne ob desetih je bil v Doliilcah izvržen atentat na ministra n. r. Draškoviča. Atentator se imenuje Alija Allagič, je mi-2arski pomočnik, star 18 let in je doma iz Beline v Bosni. Minister na razpoloženju Draškovič je sedel na neki klopi s svojimi otroci. Atentator je šel mimo klopi, kakor drugi izprehajalci, naenkrat pa je potegnil samokres in dvakrat ustrelil na ministra. En strel je pogodil ministra ravno v srce tako, da Je bH na mestu mrtev. Atentatorja so takoj aretirali in razorožili.. Priznal je, da je izvršil atentat iz principa kot prepričan komunist. Preiskave so v teku.
LDU. Belgrad, 21. (NZU.) Ministrski svet ie sklenil, da se pogreb pokojnega bivšega ministra za notranje stvari Milo-rada Draškoviča izvrši na državne stroške in z vsemi vojaškimi častmi.
LDU. Zagreb, 21. (ZNU.) »Rlječ« javila Iz Delnic: Takoj po aretaciji so zaslišali atentatorja Alija Aiijagiča, ki je po poklica mizarski pomočnik, rojen 1. 1895. y Bjelfai, v Bosni. Izpovedal je, da je prijel v ponedeljek v Lokve z namenom, da ubije ministra Draškoviča. Nagovoril ta je k temu činu zagrebški eksportni akademik Dragollub Celjakovič, kd je istotako rodom iz Bjellne. Pravi, da je prišel 4. t ta. v Zagreb, kjer Je Iskal službe. Nastanil se Je v Medjašnl olicj štev. 16, posla ni mogel najti. Sestal se je s Čeljakovičem, ki mu je rekel, da sta temu, ker ne more nafti dela, kriva obznana in njen avtor minister Draškovič. Ta Celjakovič je stanoval pa Tratinskl cesti. Nadalje ga je nagovar-
jal, naj ubije ministra Draškoviča. Alija Alijagič trdi, da je bil vedno sam s Ce-ljakovičem, ko sta se razgovarjala o atentatu. Dne 17. t, m. zvečer se je sestal s IJakovičem, ki mu je dal revolver sistema Browning in 300 dinarjev za pot v Lokve. Nadalje ga je poučil, kako naj strelja in sploh, kako naj se obnaša v Delnicah. Dne 18. t, m. je došel Alija Alijagič v Lokve «i se nastanil v gostilni »Amerika«. Šel je trikrat v Delnice. Dne 20. t m. je videl tamkaj ministra Draškoviča, vendar pa ni hotel Izvršiti atentata ob te>j priliki, ker so bili poleg ministra tudi njegovi otroci. Danes je došel zopet v Delnice In izvršil atentat. Ministra Draškoviča prej id poznal. Pravi, da je komunist, odkar obstoji komunistična stranka.
LDU. Zagreb, 21. (ZNU.) Kakor do-znavajo listi, je bil ob 13 aretiran v Zagrebu dijak tukajšnje visoke šole za promet in trgovino Dragoljub Celjakovič, ki je pregovoril mizarskega pomočnika Alijo Alijagiča k atentatu na bivšega ministra Milorada Draškoviča. Kot povzročitelja ga je označil atentator sam,
'M
Draškovič le postal Žrtev atentata naj-brže zaradi Obznane. Nanj se Je zlila Jeza, da si morda sam osebno kot minister ni zakrivil vsega. Atentat je bil naperjen proti sitemu, ki vlada v državi. Obsojamo atentate, toda razmere, ki Jih imamo, so razburljive, vznemirljive ter prav lahko vedejo do dejanj, ki bi jih normalen in razsoden človek ne storil.
Kaj se plete v Albaniji?
c Iz Belfrrada poročajo, da se vstaja Miriditov v Albaniji tik ob naši jugoslovanski meji vedno bolj širi. Mnogo beguncev se zateka na jugoslovansko ozemlje, predvsem v Črno goro. Tl begunoi baje pravijo, da Albanci žele. da bi Jugoslavija z orožjem intervenirala ta napravila konec notranjim bojem v Albaniji. Baje so vstaškl oddelki prekoračili ponekod že našo mejo. tako da bo Jugoslavija primorana intervenirati. — Severno - albansko pleme, ki se je uprlo, je proglasilo neodvisno republikansko vlado s sedežem v Otopli«, kateri predseduje vstaš Marko Ajonl. Plemena v severni Albaniji nočejo več priznavati albanske vlade v Tirani, ki dela pod
Telegrami.
ZEDINJENJE SOCIJAL1ST1CN1H
STRANK V JUGOSLAVIJI.
LDU. Belgrad. 21. julija. Da se organizira v državi socijalistična stranka, neodvisna od komunistov, so določeni delegati vseh dosedanjih socijallstičnih skupin, ki se bodo sestali k skupni konferenci in ustvarili skupno podlago za uedinjenje. — (O tem vprašanju priobčimo jutri daljši članek s. E. K. — Op. ur.).
PREISKAVA O BELGRAJSKEM ATENTATU.
LDU. Belgrad. 20. julija. Preiskave radi atentata se nadaljujejo. Policija sistematično odkriva nove krivce. Aretirali so 251etnega Nemca Roberta Libischa, Sflletnega Madžara Andrijo Polgarja in Istvana Palinkasa. Privedli so jih tz Novega Sada. Izpovedali so rimogo interesantnega v zadevi organizacije rdeče garde, ki nai bi postala neke vrste vojska, ko bi izbruhnila revolucija. Za rdečo gardo so nabirali ljudi Iz delavskih slojev, katere ie poslanec Kovačevič razporejeval v de-setnije in stotnije. Palinkac je sam nabral za to organizacijo več kakor 200 kmetov in delavcev. Palinkas in Polgar sta izjavila, da so bili glavni vodje tega pokreta Kovačevič. Roj-zes in Vič. Preiskovalni sodnik je nabral nove podatke o nabavi eksplozivnih snovi. Kakor znano, je aretirala policija ruskega generala Ko-misarova. bivšega poveljnika orož-nlštva v Rusiji, ki je povzročil pogrome proti Židom leta 1909. in 1911. Policija je že davno sumila, da je anarhist. Nastanil se je v naši državi (v Pančevu) že leta 1920. in tamkaj zbiral okrog sebe ljudi ter imel zveze z boljševišklmi agenti. V bolnici so zaslišali dr. Bossicma In vojake, ki so bili ranjeni pri atentatu. Dr. Bossiou je izjavil, (la zase ne zahteva nikake odškodnine, samo da se kaznujejo krivci.
SEKVESTRI SE ODPRAVIJO.
LDU. Belgrad. 20. julija. Komite fninistrov ,kl obstaja Iz pravosodnega. finančnega, ministra za socijalno fiolitiko in ministra ta šume in rude,
vplivom italijanske politike. Miridtti so napadli čete tiranske vlade s 15.000 možmi pod poveljstvom Marka Ojoni. — Jugoslovanske čete stoje ob meji pripravljene na straži. — Mi odločno svarimo pred vsakršnim novim krvoprelitjem. Pustite Albancem. da opravijo sami s seboj 1 Gotovo je. da bi udeležba naše države na albanski notranji vojni povzročila komplikacije s težjimi posledicami. Interese v Albaniji že poznamo... Resno obsojamo tudi vsakršno pripravljanje vojnega razpoloženja s strani nekaterih meščanskih listov! Popolnoma zadošča, če vlada zavaruje le državne meje pred vpadi vstaških tolp, __
je razpravljal o ukinjenju naredbe o sakvestrih In lasti inozemcev v naSi državi.
RAZBURJENJE V ITALIJANSKI ZBORNICI.
LDU. Rim, 21. julija. Komunistični poslanec Punta je na včerajšnji seji zbornice ostro protestiral proti postopanju karabinjerjev napram političnim ujetnikom. Fašisti so govornika prekinili in v zbornici je nastal velik vrišč. radi česar je bil predsednik zbornice De Micela prisiljen prekiniti sejo. Hrup pa je trajal še dalje. Poslanci so proti skrajni levici metali stole. Predsednik De Nicola je izrazil svoje obžalovanje radi incidenta, nakar je poslavil vojni minister italijanske vojake in častnike ter v svojem govoru posebno počastil vojvodo d’Aoste in druge generale. Vsa zbornica, razen skrajne levice, je sprejela izvajanja vojnega ministra z živahnim odobravanjem. Z ozirom na izvajanja poslanca Punte je izjavil ministrski predsednik Bouomi. da je armada izven strank.
GRŠKO-TURŠKA VOJNA.
.■LDU. Atene, 21.. julija. Uradno vojno poročilo: Grške čete so v torek ob dvanajstih zasedle Eski Še-hir.
ANGLEŠKIM RUDARJNM ZNIŽAJO PLAČE.
LDU. London. 21. julija. Rudarji so včeraj izjavili da se strinjajo s tem. da se s 4. avgustom znižajo delavske plače za 2 šilinga dnevno.
PROTIREVOLUCIJO N ARNA ZAROTA V ODESI.
LDU. Helsingfors. 21. julija. Po poročilih iz Odese je bila tamkaj odkrita velika protirevolucijonarna zarota. Aretirali so nad 100 častnikov.
KOMUNISTIČNA STROKOVNA INTERNACIJONALA.
LDU. Moskva, 21. julija. Kongres revolucionarnih strokovnih organizacij le končal pri glasovanju z zmago levega krila, ki je s 337 proti 11 elapovom glasovalo za ustanovitev komunistične internacionale strokovnih organizacij.
Poiltllne vesti.
S trgovinsko Pogodbo Jugoslavije z Italijo ne bo nič! Predsednik jugosl. delegacije za trgovska pogajanja z Italijo, dr. Momčilo Nin-čič. ie naznanil Pašiču, da so se pogajanja z Italijo prekinila vsled načelnih nasprotij, člani italijanske delegacije odidejo nazaj v Italijo. — (Najprej pojedine in govori, potem pa konec! Italijanski jmperijalisti so se v svoji nadutosti zaenkrat ►— zmotili!)
+ Skupen velik opozicijonalni blok snujejo. Nekateri hrvaški listi obširno poročajo, da snujejo Stojan Protič, dr. Trumbič, dr. Šini rak in dr. Korošec z Radičem vred načrt za nov velik opozicijonalni blok, ki nai bi vrgel sedanjo Pašlčevo vladno večino. Dr. Koroščevo skupino klerikalcev približujejo sedaj Radiču. Hrvaški klerikalci stoje na najskrajnejšem opozicijonalnem stališču zoper sedanjo vlado in obsojajo, da se je dr. Korošec vrnil po sprejetju ustave zopet v narodno skupščino. Da se pomenijo o skupni akciji, se je dr. Šim rak podal k Stojanu Pro-tiču v Rimske Toplice; tja pride baje tudi dr. Trumbič in dr. Korošec. Nov vladni blok naj bi obstojal iz St. Protičeve radikaiske skupine. Jz klerikalcev, hrvaških zajedničarjev In radičevcev.
OPOZARJAMO!
Jutri ob 9 .dopoldne bo v »Mestnem domu«
Mizarski shod.
Mizarji se nahajajo v stavki. Gre za načelni boj. Delavstvo sploh naj se udeleži tega shoda!
Dnevne vesti.
Ogromna brezposelnost v DosnI se je
pojavila v vseh večjih industrijah: tako v Jajcu, Zenici, Varešu, Tesliču in Tuzli. Podjetniki odpuščajo na stotine delavcev, češ, da ne morejo več konkurirati z inozemskimi industrijami. (O tem bomo poročali še več. Op. ur.)
Radi velikega navala ljubljanskega občinstva na kopališki vlak za Laze vozita ob nedeljah in praznikih dva kopališka vlaka in sicer prvi iz Ljubljane ob 13.30 m drugi kot navadno ob 14.20. Občinstvo sc
naproša, da uporablja v prvi vrsti vlak, ki odhaja ob 1330. Da se odpravi ta gnječa in prerivanje pri osebnih blagajnah ob tej priliki, se ob nedeljah in praznikih izdajajo vozni listki za Laze v predprodaji na postaji že dopoldne od 8. nepretrgoma do odhoda vlaka.
O velikem požaru v Danah pri Ložu smo že poročali. Sedaj poroča »SI. Narod«, da je uapravil požar 5 in pol milijona kron škode.
Delavska zveza »Svobode a Šoštanj priredi dne 13. avgusta pešizlet na Goro Uršulo, odhod točno ob 6. zvečer, ob slabem vremenu drugi dan ob 4. zjutraj. Z gore Uršule odhod ob 10. na Guštanj, Dravograd in iz Dravograda z vlakom nazaj v Šoštanj. Sodrugi in sodružice udeležite se Izleta v polnem številu, posebno sosedna društva. Vabimo Celje, Zabukovco, Orno, Mežico, Prevalje, da pokažemo tudi dejanski, da Imao smisel za družabnost ta naravol Kdor sl želi par veselih uric v prosti naravi, ne bo manjkal, posebno pevci. Na svidenje! — Odbor.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru In Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 10. do 16. julija 1921 dela 212 moških in 94 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 134 moških in 95 ženskih delavnih moči. Posredovanj se ie izvršilo 234. Promet od 1. januarja do 16. julija 1921, izkazuje IB tisoč 798 strank in sicer 9473 delodajalcev in 9325 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4690. Delo iščejo: pisarniške moči, kovinarji, natakarji, natakarice, trgovski sotrudniki, sotrudnice, dninarji, dninarice, sedlarji, čevljarji, knjigovezi, sluge, perice, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, usnjarji, mizarji, čevljarji, tesarji, ključavničarji, zidarji, štoparice, pisarniške moči, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Velika železniška nesreča pri Sisku. Dne 20. t. m. proti večeru je orientekspres, ki je vozil iz Belgrada, zavozil na mostu čez Kolpo v oddelek vojaštva, ki se je vračal z vežbališča in šel preko ozkega mosta, pred katerim napravilo tiri ovinek tn vlakovodja vsled tega ni mogel vojaškega oddelka takoj zapaziti. Tako Je vlak zavozil med vojake. Trije vojaki so bili takoj mrtvi, 7 pa tako težko ranjenih, da bodo skorogotovo podlegli ranam. Krivdo nesreče pripisujejo častniku, ki Je vojake vodil preko mosta.
Nov zločin nad delavstvom. Delavke v tobačni tovarni Izgube penzllo. Ravnateljstvo tobačne tovarne nam pošilja glede citiranega članka pojasnilo, v katerem gravU Pq preskrbnluskem Statutu za dfc-
Iavce fot), tovarne iz I, 1910 se stavijo delavci tobačnih tovaren v a) trajni ali b) v začasni pokoj. Trajni upokojenci se ne kličejo na prebiranje, pač pa začasni. To prebiranje ali ponovni zdravniški pregied, ni nikaka novotarija, ampak se je izvajalo leto za letom pred svetovno vojno in se je med svetovno vojno in prva leta po prelomu le začasno ustavilo radi premale zaposlenosti. Prebiranje začasnih provizijo-nistov se je obnovilo letos natančno na podlagi veljavnih predpisov. Nadalje tudi ni točna navedba, da se provizije »izplačujejo iz milijonskega fonda«. Tak penzijski fond, kamor bi se stekali prispevki delavstva za tobačne tovarne v bivši Avstriji ni nikdar obstojal in se tudi po prelomu za ljubljansko tovarno ni osnoval, policija izsledila več dunajskih Židov, ki so kot ruski begunci živeli na račun Jugoslavije. Tudi lepa reč!
Ministrstvo ver je izdelajo načrt na ustanovitev velikega ukravnega sveta, ki bo nadzoroval cerkveno imetje v naši državi. V odboru tega sveta bodo zastopane tudi civilne osebe.
Uvedba selske službe pri poštnem uradu Št. Rupert pri Mokronogu. S 1. avgustom t. J. se uvede pri poštnem uradu St. Rupert pri Mokronogu dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v teie kraje: I. okraj: Vrh, Kamenie, Brod, Draga, Škrljevo, Ravnik, Vesela gora, Straža, Trstenik, Prapreče, Grilov hrib, Grad Rakovnik in Podgorica. II. okraj: Breg, Kremen, Veliki Cirnik, Rožemberk, Dolenje Jesenice, Gorenje Jesenice, Škocijan, Bistrica, Prelesje, Rakovnik In Brinje. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak ponedeijek, sredo in petek, v II. okraju vsak torek, četrtek in seboto.
Popravek. V zadnjem podlistku o olimpijadi v Pragi so se vrinile neljube pomete. laka m.j se bere v drugem odstavku mesto 3<>0 3000. dalje r.aj se terc v poročilu o 'konfere:id: »Da :e se Je obravnavajo o športni telovadni organizaciji, In o usUtnvt&nju učnih krožkov za esperanto.«
Češka oBec v Llubllanl poTdda večirek na razloučenou s p. Preclikem v restauraei Nar. Domu dne 23. t. m. o 20 hod. Vstup volny, Iiostč vitani.	k
Koncert. V soboto 23. t. m. in vsak večer ob vsakem vremenu na najlepšem m največjera restavracijskem prostoru, na terasi hotela in kavarne »Bellevue« koncert pivovrstnega umetniškega kvarteta s solo harfa, in petje ruske umetnice gdč. Larise Vasiljeve. Začetek od pol 19. ure do 23. ure. Ob nedeljah in praznikih od 16. ure dalje. Vstop prost. Dobra postrežba, pristna vina, vedno sveže mrzlo pivo, priznano najboljša vina v steklenicah mariborske »Grajske kleti«. Vedno gorka in mrzla jedila v izbiri. Cene primerne. Za obilen obisk se priporoča Mirko Tratnik, restav-rater.
Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi na podlagi do-
šlih prošenj sledeča predavanja tekom prihodnjega časa in sicer: 1. v nedeljo dne 31. Julija: pri sv. Petru pod Mariborom (strok, učitelj inž. Petkovšek o poljedelstvu); 2. v nedeljo 7. avgusta: v Godeši-cah pri škofjedoki (kmetijski svetnik Rolir-mann o poljedelstvu), 3. v nedeljo 14. avgusta: v Slatini (viš. živinoreji, nadzornik inž. Zidanšek o živinoreji), v Teharjih (strok, učitelj inž. Kroplvšek o živinoreji in pridelovanju krme); v pondeljek na praznik 15. avgusta: V Rogatcu (viš. živin, nadz. inž. Zidanšek o živinoreji).
Diskusijski večer. Danes bomo razpravljali na diskusijskem večeru o »Komunističnem manifestu«, spisal K. Alarx, — Prosimo za točno udeležbo. (Ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma.)
OiespedarsSir©.
— Letošnja letina v naši državi kaže Se dovolj dobro, le žetev pšenice in ovsa bo baje slabša kot je bila lansko leto in so zato nekateri od vlade že zahtevali prepoved izvoza pšenice in o\sa iz nase države. Koruza kaže zelo dobro. Cene novi pšenici so zelo poskočile (1000 K). Kvaliteta nove pšenice je posebno lepa v Bački in Sremu. Tudi v Srbiji Je pšenica dobro obrodila, dočim se Je v Banatu le malo obnesla. Ječmen kaže dobro; za zimski ječmen se postavlja cena 450—500 kron, za jari 600—700 K. Cene novi moki ne bodo skorogotovo nič padle, pač pa se znajo še zvišati, to pa ne morda zato, ker bi bila žitna letina slaba, pač pa zato, ker se bo žito izvažalo v velikih množinah kakor doslej. Tudi so sl žltoi trgovci začeli kopičiti nove zaloge. Zahtevajo celo (kako so dobri!!), da vlada za nekaj časa prepove izvoz žita, seveda zato, da bodo od kmeta po nižjih cenah lahko kupili žito In ga po teh cenah nakiiplčili, nato pa bodo zahtevali zopet izvoz! — Nekateri mlini na Hrvaškem in v Slavoniji so že začeli mleti novo žito. — V Sloveniji žitna in krompirjeva letina kaže dovoli dobro, le sadna letina bo slaba.
- Ministrstvo za poljedelstvo In vode delje na to, da bi se otvorilo vetje število čebelarskih in mlekarskih šol v dr-?avi ter da bi se otvorilo več nižjih poljedelskih šol za ženske.
  premog na Ogrskem cenejši. Madžarski rudniki so znižali cene premogu za 20 odstotkov. — In naša Trboveljska pro-mogokopna družbah
— Poljedelska razstava v Sarajevu bff 24.-27. septembra t, J. Razstavljeni bo« sansko-hercegovinski proizvodi, dalje prcn izvodi domače obrti, mlekarstva, čebelar« stva in sadjereje.
— Finančno ministrstvo Je spenilo vzpostaviti svobodno trgovino z devizami m valutami.
— Živina, ki pride v nekaj dneh iz dr« žav ki morajo plačati vojno odškodnino, se bo za našo državo razdeljavala vi Skoplju, Nišu, Gornjem Milanovcu, Kosov« skl Mitroviči, Beogradu, Prištini Negotintf Cučaku in Velebu.	’	1
— Izvoz. Poljedelsko ministrstvo le 9 posebno odredbo dovolilo izvoz perutnine' in jajc.
Ilirija : S. K. Celje = 4 : 4. Celjski
atletiki so se v zadnjem letu zelo dvign’11 7. vstrajnšm treningom, dočim Ilirija pada Vzrok: alkoholi	__ja_	■
Izlet kolesarjev In motociklistov v Novo mesto priredi v nedeljo dne 24. julija kolesarska »Ilirija«. Odprto za vse kolesarje, bkupm odhod je z Dolenjskega mosta ob 5 uri zjutraj.
Buddhizem in budalizem. »Razširjeva-lec« prvega sem podpisani, drugega pa sta izumila »Pondeljek« in »Slovenec«. V svoji budalostl delata oba lista prav uspešno reMamo za moj idealni cilj. »Slovencu* sicer ne ugaja, da mi je »naša« vlada (pokrajinska namreč) naklonila podporo 40000 kron. No, »Slovenec« naj se potolaži, zakaj te podpore mi ni nakazala »naša« vlada, marveč — no, pa o tem govoriti je še pre« zgodno. Vsekakor pa razbereš med vrsticami včerajšnjega »Slovenca« polno košara
— zavisti. Različni N. N. tam okrog »Slovenca«, ki pišejo prevode iz nemškega, pardon — angleškega jezika, mi zavidajo podporo, za katere pridobitev se niso nifc« dar znali pobrigati, odnosno se za njihovo ptsarenje ni pobrigala vlada. Hinc illae lacrimae! Buddhizem, čigar dozdevni raj« širjevalec sem jaz podpisani, ni našel milosti v očeh teh gospodov, pač pa so so zanimali za stvar in za »pisca« merodad« nejši krogi, ki jih pa gospodje naj ne iščejo v naši »pokrajini«. Toliko v poJasnKo onim, ki jih peče — podpora 40000 kron.
— Gnusna osebna gonja, ki že toliko časa okužuje politični zrak in poglablja razkol med brati Slovenci, je znak vaške nekulturnosti, ali pa kulturne podivjanosti na5'b »kulturonoscev« »kat’ ekschen. Da bi s0 parasiti, ki so se ujedli v našo iaVn0'; '■ vsal držali svojega programa, biC porno-graphia a la H. H. Ewerz, ki jo je nename-ravano propagiral g. Govekar, hic mašne bukve; toda krinka, ki jo imajo pred Ilcem, Jim ovira neokaljeni pogled, ker idealno moralično stremljenje ne služi njihovim namenom. — Josip Suchy.
P® S¥€sty.
— Statistika faustovskega barbarizma
v Istri. Od 1. marca t. 1. do Julija so fašisti porušili v okraju Pulj: V Prištini (vasi Veliki in Mali Vareški ter Šegotiči) je bilo uničenih 26 stavb; v Medulinu 1 stavba; Poreški okraj: v vaseh Pajari In Heraki m so bile zrušene 4 stavbe. V Motovunskem okraju, vas Oprtaljski kras 3 stavbe. V Koperskem okraju so dala opustošenja sledečo statistiko. Cezarl 7 stavb, Mačkovlje, Čruikal 1 hišo in Buzet 1 hlSo. Vsega sku-lcaj torej 47 porušenih domov!
—- Draginja na Poljskem, »Naprzod« poroča iz Krakova, da znaša oficijelna cena kruha, ki tehta 2 kg, 220 mark. 1 kg moke stane pri verižarjih približno 200 mark: 1 kg sladkorja stane 600 mark. Cene žita so poskočile v enem letu od 700 na tO.OOO mark za stot. — Tako se živi v »zmagovitih« državah, ki stojijo pod pokroviteljstvom francoskega imperljalizma.
Maksim Gorklj se v neki brzojavki Anatdu Francetu obrača do vseh ljudi na svetli, ki jim vojna še ni umorila notranjega čuta, naj pomagajo gladujoči in po kužnih boleznih obiskani Južni Rusiji % živežem in zdravili. Slično se obrača ruski patriarh do nadškofov v Newyorku in Canterburayju, naj skušata pri svojih vernih doseči pomoč.
  Rustia k baje mobilizirala sedem
letnikov. Domena se, da je naperjena mobilizacija ali proti vzhodni zvezi ali pa proti Poljski, Mogoče je tudi, da se del nove sovjetske armade stavi kemalistom na razpolago.
— Lipsko sodišče ie obsodila dva no"'ii ška podmomiška častnika radi sodelovanja pri zločinih za vo-inc na štiri leta
težile jc5e.
_ Brezžični brzojav. Marconiju se j«
posrečilo izboljšati svoje vsprejemne aparate Prt brezžičnem brzojavu tako, da Jo atmosferično motenje popolnoma izključeao in da je možno sprejemanje brezžičnih br* zojavk tudi, če je ozračje napolnjeno z elektriko. ’
— Gabrijel Lippmann, izumitelj bar« vaste fotografije, Je umrl te dni v Parizu.
  Stolica za slavistiko v Londonu.
Prihodnje šolsko leto se ustanovi v Londonu Po Inicijativi češkoslovaške vlade la s pomočjo naše vlade stolica za slavistiko, k! H bo predaval Seton .VVatson (Scotul VlatorJ,