81. štev. V Ljubljani, petek 2. aprila 1920.______________"**|M '«*** m. leto. Velja v LJabljani In p poiti: tti« icU) M let« Jetri lete m* *es*f H l»w * «•- » »- 2jb inozemstvo: teto lete pel let«, tetri let« M HC8CC K nifr-r-» MO—. „ n- Mw N« pismene nardCfte t>m pošiljat’.e tfcnnrja sc ne ■orem<) «zlratl V«vi »»ročniki naj pošiljaj« »arotnin« po »alMznicl. ■ -lasi se zaračunajo p« fi ibljenem prosiora In sicer . ^ -n visok ter 55 mm šli''O/fi. ’ snkra« t K M »ir. - n popast, Uredništvo je . t ftbljani, Frančiškanska ulica štev. C/L Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ST' ' štev. 8. Teleion štev. 44. ===== izhaja vsak dan zjutraj., Posamezna Številka velja 1 krono. Vprašanjem glede ioeerstov L dr, se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj 6e iranldrajo. — Rokopisi se ne vračajo. —. .. ■ ■' Nikola Pasic v Beogradu. LDU Beograd, 31. marca. Sinoči je dospel v Beograd načelnik jugo-Clovenske mirovne delegacije v Parizu Pasjč, ki je danes poročal o stanju mirovnih pogajanj. Pašič se udeleži tudi razgovorov o sporazumu med strankami glede koncentracijske vlade. LDU Beograd, 1. aprila. Načelnik naše delegacije, na mirovni konferenci v Parizu Nikola Pašič je včeraj posetil predsednika vlade Stojana Protlča In mu poročal o poteku zadnjih razgovorov za rešitev Jadranskega vprašanja v Parizu in Londonu. Danes bo Pašič ponovno konfe-riral s Protičem, nakar se bo vršil kronski svet. O. Pašič se čuti že toliko trudnega, da je izjavil proti svojim prijateljem, na) bodo proti njemu po možnosti obzirni. On se ne namerava več vrniti v Pariz, nego ostane nekaj časa v Beogradu, nato pa pojde na odmor v Dubrovnik. Regent nam posreduje med strankami. LDU Beograd, 1. aprila. „PoIitika" piše pod naslovom »Notranja situacija**: Predsednik začasnega narodnega predstavništva drt Draža Pavlovič je obvestil krono o političnem položaju. Predsednik je ugotovil, da je bilo dosedanje delo narodne skupščine brezplodno in je težko računati na uspešno delo, ako se nasprotstva med strankami ne omilijo. Edini izhod iz tega položaja je koncentracijska vlada, ki bi opravila najnujnejše posle in izvedla volitve. Prestolonaslednik regent Aleksander bo zopet pozval tekom tega tedna načelnike vseh strank. Prihod PaŠiča je očividno vplival na popustljivost strank. italijanski socialisti proti (FAnimnziii. « i Beograd, 31. marca. Presbiro javlja Iz Pariza: Kakor poročajo iz Rima, je milanski ,.Avanti“ objavil tri listine, ki obsojajo d’ An-nunzijev režim na Reki .Prvi dokument je poziv reških socialistov delavcem vsega sveta, naj osvobodijo mesto d’ Annunzfjevega despotizma. Druga listina Je poročilo socialistične stranke o "nasiljih, ki Jih d*Ammn-zio vrši nad reškimi socialisti. Poročile zahteva od italijanske socialistične stranke, da najenergičneje intervenira pri Italijanski vladi, da odpravi to neznosno stanje. Tretji dokument je odprto pismo reškega župana Italianom, kjer zahteva, na) se d’ Annunzljevi dobrovoljci zame-nijo z redno italijansko vojsko. Poslabšan položaj v Nemčiji. LDU Berlin, 31. marca. JBerliner Tageblatt“ poroča la APnstra: Položaj v rnhrskem ozemlju se je še bolj poslabša), če tudi samo za-, časno. Kot odgovor na ultimatum, ki Je včeraj poteke), Je izvršilni svet proklamiral splošno stavko. . LDU Berlin, 31. marca. Položaj v ogroženem rensko-vestfalskem industrijskem ozemlju je čim dalje slabši. Levo radikalni elementi pridobivajo vpliv v izvršilnih odborih. LDU Muenster, 31. marca. Splošna stavka se le razširila do vsem Industrijskem ozemlju. Tudi v Berlinu zopet vre. Berlin, 31. marca. Snoči se je vršila generalna Skupščina revolucionarnih obratnih svetov, ki se je bavila s stališčem proti sedanjemu cr prik,»« - «*» stavki r rsatz INOZEMSKE DIJAŠKE ŠTLMPEN-DI.IE, LDU. Beograd, 1. aprila. Danes j« minister za prosveto podpisal novo naredbo glede šolanja dilakov v inozemstvu. Po tej naredbi bo izbiral gojence vseučlliški svet v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. In sicer največ do 40 na leto. Število medi- cincev, ki sedai študirajo v inozemstvu. ostane, ako polože tekom enega tečala vse predpisane izpite. Tudi ostanejo na tulih šolah vsi slušatelji drugih fakultet, k! potrebujejo za dovršenje svojih študij le še 2 semestra. Vsem ostalim se Štimpendije odvzamejo. Še jim premalo stradamo! ZAKON O IRSKI SAMOUPRAVI SPREJET! LDU. London, 1. aprila. Poslanska zbornica ie včeral Dri drugem branlu sprejela zakon o samoupravi Irske s 348 glasovi proti 94 glasovom. ITALIJA SF. ZAVZEMA ZA AVTONOMIJO ALBANIJE. LDU. Rim. 31. marca. »Popob Romano* poroča, da se Italita zavzema za ponolno avtonomijo Albanije. Težkoee mlade Jugoslavije. Oz cikla »Pivo leto Jugoslavije«. Začetek glej št. 63 od dne 12, marca.) Pred mlado državo se Je nagrmadila obilica nujnih til težav nih nalog. Nad en milijon duš Srbov v kraljevini ift morda dva milijona vseh Jugoslovanov je izginilo med vojno In med njimi njihovi najboljši možje jn velik del naraščaja. Mnoga mesta Ju na tisoče vasi požganih, mostovi in predori porušeni, tovarne Izjedna-Cene z zemljo; rudniki razstreljeni, živina odgnana, poljedelsko orodje pokradeno, večina lokomotiv !n železniških vozov odpeljana! Nikjer orodja in delavnic za popravljanje, nič blaga za obleko In obutev, premalo uradništva ln zdravnikov, irttl prostora za urade, niti z« šole, niti za stanovanja. Prve dni je neko ministrstvo obstojalo samo Iz prazne pisalne mize in enega polepljenega Stolca 1 Preko Slovenije se Je takrat vama milijonska tolpa razbite armade s Piave proti domu. Slovenija sama Je bila Izmozgana no mnogoštevilnih rekvizfcijah. Mnogo let s sito zadržano nezadovoljstvo st je dalo d»- vaZni izjemni zakoni na ČEŠKEM. LDU. Praga 34. marca. Narodno skupščino so presenetili včerai s tremi Izjemnimi zakoni: Po prvetn zakonu se nodališa izlemno stanie na Slovaškem do konca leta 192.1, drugi zakon odpravlja pisemsko tajnost, po tretiem zakonu pa se vlada pooblašča. popolnoma ustaviti časopise. uvesti preventivno cenzuro in odpravili društveno in zborovalno pravo. Ni potreba, da bi bil človek ma-terijalist, ki pozna na vse zadnje samo dva občutka: polni in prazni Želodec, se mu vendar ni treba sramovat! opazke, da bodo letošnji velikonočni prazniki za pretežno večino prebivalstva precej žalostni, .le že tako, da so lepi Velikonoči dajale Čast tudi visoke dišeče potice In lepa, obilna plečeta, brez katerih stvari si predvojni človek Velikonočnih praznikov niti misliti ni mogel. Kajti blagoslov na Veliko soboto velja le tem živilom in v blagoslovu je bilo toliko romantike... Pravim, da ni treba biti materijalist, da se take-le misli v teh dneh vsilu-Jejo, ko vsega tega ne bo. Da ni potrebnih živil tudi v drugih mestih, to je dejstvo, da pa pomanjkanje občutiš najbolj takrat, ko si Je svoje dni vsak berač nekaj priboijšal je pa tudi dejstvo. Od boga tako obdarjena zemlja, kakor je Jugoslavija, nosi lačne prebivalce. Živila so šla v tujino. Ni moke ni mesa, vse }e šlo. Pa da bi se bila zato zboljšala valuta, bi tudi lahko prenašali pomanjkanje In glad, toda valuta je sedaj še slabša, kakor je bila še pred kratkim časom. V še gre nazaj, pri tem pa tudi vse na levo... Danes že resni ljudje govorijo o možnost), da se komunističnim pučistom posreči njih nakana. Pravijo, da ta trenutek pri sedajnem položaju ni več daleč... Po tvojih besedah te sodim! Ni še preteklo nol leta, odkar je združen Trst z »Materjo* Italijo tn že so se razpršile rožne meric šovinistične ekstaze, ki so zaprle zaslepljenemu tržaškemu italijanstvu za nekaj mesecev ves razgled ln »misel za trdo gospodarsko realnost. Trst in njegova luka propadata od dneva do dne, župan roma neprestano v Rim, ljudstvo Je ozlovolj mo in prosjači, ampak osvoboditelji se ne zmenile za odrešeno mesto več nego za kterokoli puščavo v Eritreji. Da Pa nas ne bi kdo sumil črnoglede pristranosti, naj pričajo Italijani sami: ška v plenjenju ntagadnov in broj-nih ustavitvah dela. S severa je grozil pritisk nemških Čet in začasno smo Izgubili vso Koroško. Na pomoč so morale priti srbske čete. Z največjim naporom se Je zavarovala štajerska meja. S prekmurske in medjimurske strani so pritisnili ogrski boljševikl v vojaško organiziranih četah in plenili. Doma ni bilo prehrane, za njen transport ni bilo dovolj železnic ln vozov ln produkcija premoga je padla skoro na ničlo. Delo pc tvomicah In obratih se je ustavilo vsled pomanjkanja obratnih sredstev in surovin. Uredništvu in učiteljstvu je bilo takoj treba zboljšati prejemke, toda blagajne so bile prazne. Slično kakor v Sloveuiji je bilo ,v Bosni in DalmaciJ, samo še v toliko slabše, ker je lastna produkcija teh dežel vsled nečuvenega rekvicijske-ga sistema med vojno trpela tem hujše in so tamošnjc prometne zveje mnogo slabše. Vrhu tega je bila Bosna nekaj časa vojno ozemlje In ves čas pod kruto vojaško upravo, evropski znano, V kolikor sta ti deželi bili ohranjeni pred bežečo armado, v toliko jih je udarila druga nadloga, četaštvo »zelenega kadra* in amautsklh tolp, ki no prihajale v lužne dele dežele. Iirvatska je izprva živela v polnem socljalnem razkroju. V prvih dneh svobode je hrvatski seljak ranogokje naskočil veleposestva, plenil in požigal In se v prvem impulzu osvobojenega Instinkta maščeval za stoletne krivice. Narodne straže in čete so morale s silo udušiti ta po-kret. Na bo mera polna, je Italija zasedla vse mejne pokrajine Slovenije, Istro in dve tretjini Dalmacije z vsemi otoki in nas tako odrezala popolnoma od morja ter nam do danes onemogočila dobiti *preko morja tudi en sam kilogram materijala ali pričeti s trgovino in prometom. Prihajali so edino ameriški transporti živil v nedograjeno splitsko luko, ki pa ima takšne železniške zveze, da Je transport vsake večje količine v notranjost države skoraj da Izključen. Ce Je prišel tujec In vse to videl, je moral verjeti, da je Jugoslavija ustanovljena le na papirju, da se pa v resnici ni nikdar ustanovila ln da se tudi ne bo. K teitiu je prišlo še neznosno duševno razpoloženje prebivalcev. Kakor da so izpuščeni vsi vragovi, so se zagnali vsi oni, ki so imeli povoda za nezadovoljnost alt so vsaj mislili, da ga imajo. Polavi nezadovoljstva so imeti Tik nad prepadom smo, vsak hip se lahko zvrnemo vanj. To pa še ne zadošča antantinlm gospodom. Ti ljudje si drznejo govoriti in nas zmerjati kot šolske otroke, češ da se nam predobro godi, da Imamo vsega preveč, da to ne gre, posebno Da da ne gre, da si upamo poskušat! s svojimi pridelki paralizirati hitro jetiko naše valute. To naše prizadevanje označujejo en tentarji sko-ro za nesramnost. Evo, kaj je dejal Anglež Asquith v angleški zbornici: Omenjal je najpreje, da je gospodarska katastrofa po celem svetu strašna, ampak najstrašnejša Je v novih državah na bivšem avstroogrsKem teritoriju. To katastrofo pa še povečujejo Cehoslovaki. k) nočejo prodajati sladkorja lačni Avstriji, in Jugoslavija, edina dežela v Evropi, ki ima živeža v izobilju, pa ga noče prodati Dnnaju. Asqulth se jezi, da Imamo to drznost, da hočemo živež prodati tja, kjer bi dobili bombaževino. ree vem, kolikor je šlo živeža za te stvari, dejstvo je, da ga je šlo dosti veC za prazen papir, toda Asquith hoče, da moramo živež sploh samo za avstrijske ničvredne cunje prodajat). Asquith končno pozlvlje antanto, (ta napravi s silo konec temu početju. No, gospoda, tako pač ne pojete, če ne, bote doživeli posebne vrste Jugoslovanskega vstajenja. Z Rusijo gospoda že nekoliko POTiižnejše ravna! —c. »H Tempo« prinaša razgovor s posl. Olivettijem (Turia), ki je z drugimi ital. poslanci obiskal zasedeno ozemlle. »Da se tudi Trst doslej še ni orientiral proti Italiji,« pravi Olivetti, »je krivda italijanske vlade, ki je pošiljala v osvobojene pokrajine ne ravno najboljše uradnike In se ne pobriga za probleme, od kojih je odvisno življenje tržaškega mesta, za svobodno luko, vrnitev brodovja, železniške zveze, valuto, občinska podle tja, električno energijo Itd. in ki Jc vrhutega oropala ladjedelnice vseh priprav ln strojev in osredotočila vse v Rimu. Tako ne sme iti naprej. Trst ima tud! pravico do obstoja,« V »Avanti«-)n (od 9. marca tl.) m PlII IiLIMii različen značaj. Industrijalci so zahtevali surovin in trgovci blaga In če se jim ni moglo takoj dati, je bila kriva Jugoslavija. Prebivalstvo v mestu in na deželi je zahtevalo prehrane, obleko, obutev, in če se ni moglo takoj dati, je bila kriva Jugoslavija. Ce cene niso padale ampak celo rasle, je bila kriva Jugoslavija. Jugoslavija je bila kriva, če n| bilo dovolj denarja v blagajnah za takojšnjo izplačanje podvojenih In potrojenih plač; če ni bilo dovolj vagonov ; če so tihotapske tolpe spravljale blago preko meje; itd. itd. NI ga bilo stana, ki bi ne bil mislil, da je zapostavljen, ni bilo osebe, ki bi ne bila prepričana, da se ravno nlej godi največja krivica in da Je nlert interes važnejši od pariške konference. V splošni nervoznosti so nastajali prepiri radi vsakega nespora-zumljenja, vseobče medsebojno nezaupanje Je te) nervoznosti dajalo vedno tiovfe hrane in besedni turnirji in prazni prepiri živo spominjajo na Don Oulchotta Iti Kerjetiskega. Prve praktične naloge so bile s tem že same podane. Vsai za silo je bilo treba urediti promet, zasigu-rati oskrbo prehrane, obleke in surovin, dvigniti produkcijo, utrditi smisel za red in delo in Čut odgovornosti buditi domovinsko llnbav. se oglaša drug potovalec s potopisno črtico na mnogih mestih pobeljeno od cenzorjevega zanimanja. Ža-libože na moiema ponatisniti c,liga vehementnega Članka, nai zadostuje par stavkov: '»Dva meseca po okupaciji bi bile morale osvobojene pokrajine biti očiščene sabelj in čelad. ------------_ mesto tega? Država je potrošila milijarde —. milljaide pravim — a ni se zgodilo ničesar. Vojaška birokracija se ie polastila tega ubogega, izmučenega dela Italije, ki je noril vso pezo vojne ln namesto da pomaga, podpira in vzpostavlja, je zadušila skoraj še to malo življenja, kar ga je ostalo v udih mučeniškega bitja. Videl sem v Tržiču, Gradiški ln drugod ljudstvo Še magomitjeno -v ncpopisljivih barakah, medtem ko so maloštevilne hiše zasedene od častnikov in poveljstev, ki ne delajo nič in ovirajo druge v njihovem podvizanju. Nočem popisovat! duševnega stanja teh ljudskih slojev. Je duševno stanje revolucije 1 Trst, vesoljna Istra do Pulja ne more graditi stanovanj, temveč ječi pod peto militarizma, uevzdrž-llivega že na političnem polju, v gospodarsko - industrijalnem in brodarskem oziru pa razdirajočega čf.. nitelja. Ves Trst je ena sama vojašnica. Medtem ko oživlja njegova trgovina z obupajočo počasnostjo in dosega stanovanjska beda svoj bolestni vrhunec, postaja navzočnost toliko tisočev častnikov in vojakov vzrok vedno bolj naraščajoče krize. Odpravite se odtod! Dovolite nam delati, pustite nas dihati! (cenzura) --------------to je klic Trsta, Istre in Furlanije, ki sem ga čul opetovatl tisočkrat in čigar upravičenost sem ugotavljal. —- —-•— Pravim, da smo v državi popolne demokraclie, ampak 16 mesecev do osvoboienju so osvobolene pokrajine še vedno brez političnega zastopstva In občinskih odborov — same stvari; ki so jih uživali pod tujim jarmom.« Da prebivalstvu zasedenega ozemlja zares ne more biti postlana na rožicah, o tem svedočl deistvo, da s* splošni rezonainci ni mogel odtegniti niti tržaški harlekfn >La Co-da del Dlavolo« (27. 3.) »TtsJHanska vlada, pravi, nas osvoboja z ropanjem; s tem, da nam jemlje naše življenske potrebščine, nas upropaš-ča namenoma zato, da bogati dntve luke in podreja usodo našega mesta bedastim voUlrhn manevrom. Naša luka se spreminja v grob. nad katerim se vzdiguje gigantska prikazen — spomin na srečne čase. Levan-tinska Llovdova paroplovba je pre-nešena v Benetke vsled volhnib dogovorov v koridorjih na Monterl-toriju. kler izkoriščalo pomanjkanje •"ji—1-------------1 • j-i.ii*« širiti medsebojno spoznanje, pobijati nezaupanje, spraviti v red upravo, omejiti kompetence, ustvariti jednot-no Javno mnenje, pojačltl avtoriteto In predvsem osigurati meje. Kakor pomeni laški uajezd težko narodno nesrečo, je vendar ravno ta silni pritisk od zunaj dal mogočen Impulz obnovi narodnega idealizma in je vse različne stranke, struje in stanove zjedinil na skupni platformi ogorčenega odpora proti zunanjemu sovražniku , Po preteku enega leta se razločno vidi, da ie zniagala treznost. Povsod so na delu resni možje, k) delujejo z žrtvovanjem samega sebe. Razlika med lani in letos ie a-kor noč in dan. tako v razpoloženju, kakor tudi v dejanskih uspehih. Seveda tudi največji optimist ne more reči, da Je vse v redu. A vkljub temu se sme trditi, da je v prvem letu narejeno več. nego n. pr. napravi na daljnem zapadu farmer, ki se je na novo naselil. Za silo je stesan dom in napravljena streha, izruvani sd štori in zoranega in posejanega je dokaj polja. Napravljen je začetek »n položen temelj bodoči veličini. (Dalje prih.) tržaškega zastopstva. — — La Code našteva potem vrsto lepih Lloydo- vih velepj.rnikov, ki razkladajo svoje blago v Benetkah pusteč tržaško tako obstranl In nadaljuje: Razumete? Trst so oropali Lloyda, Kdo? Avstrija? Nemčija? Rusi? Nel Vlada — osvoboditeljica. Po osvobodilni vojni smo se pogreznili nazaj v 14. stoletje. Benetke, ki izstradajo Trst. Tedaj kakor sedaj. Sedaj kakor tedaj. Neki mlnlsterljafol uradnik, na katerega se je obrnilo občinstvo zbog nadaljevanja od Avstrije pričetih poprav v luki, je odgovoril dobesedno: Ne splača se potrošiti toliko milijonov za vašo luko, ker mora prsratl Trst pod pritiskom razmer luka skromnih propordi Iu Jeremijada se vleče še dolgo čez celo stran »Hudičevega ropa«. Tit 1’ as voula, Paul Daitdin! Gospodarsko ojačenje Amerike. Leta 1913. so stale Zedtnlene države ameriške komaj na tretjem mestu svetovne trgovine; prve mesto je zavzemala Angliia, drugo pa Nemčija. Vsled svetovne vojne pa te Je položaj zelo izpremenll. in Zedinjene države so bile roleg Japonske edina zemlja, ki Je svoje gospodarstvo povzdignila, d očim so ga drage države samo uničevale. Z izločitvijo Nemčije In Anglije Iz medsebojne tekme, je Amerika izkoristila vojno z velikim uspehom. Zelo Ji Je bila pri tem dobrodošla trgovska mornarica. Poleg dragega pa je primorala vojna Zedinjene države na lastno produkcijo mnogoterih reči. ki jih je dotlej v Ameriko uvažala Nemčija. Poslednje je napravila Amerika zopet po svojo — r ameriškem velikem slogu. Tako se je položaj Amerike v Svetovni trgovini po vojni povsem Jzpremenii. Države, ki bodo poslej Iskale s prekoceamom trgovskih zvez, se bodo morale nanovo orientirati. Pred vojno je Amerika ponaj-več izvažala sirovine in živila, sedaj p« lahko poplavi Evropo iu drage dele sveta tudi s svojimi industrijskimi proizvodi, glede katerih ni mogla pred vojno nftf misliti na tekmo z Nemčijo. V kemični industrij n, pr., kler h Imela Nemčija doslej monopol, bo nastopila Amerika kot velik in nevaren tekmec, tako, da bo mogla Nemčija z Ameriko konkurirati samo Se Pri dobavljanju najtinejfšlh barv. V ■velikem slogu se je pomnožila tudi gmeriška železarska, jeklarska in strojevna obrt; stare tvomice so se tekom vojna preuredile, In so se Jim pridružile še nove. . Pričakovati ie torej, da ne Bo Amerika z Nemčije zgolj tekmovala, temveč da bo celo njene dežele preplavila s svojimi produkti. Borba Nemčije proti ameriškim proizvodom bo težka, kajti v Nemčiji so plače delavstva neizmerno poskočile. medtem ko so v Ameriki narasle Parno za 25-30 odstotkov. Ameriške tvornice delajo povsod na akord in la delovna metoda po Tay!orjeve-mu sistemu izkorišča do skrajnosti, medtem ko je Nemčija delo na akord ukinila In uvedla plačo od ure, ozir, dneva. Se en razlog je, ki omogoča Ameriki tekmo z evropsko industrijo. Amerika producira malo tipov predmetov, toda kar Jih proizvaja, Jih proizvaja v silnih množinah. Dalje uporablja Amerika za izdelavo svojih izdelkov posebne stroje, s katermi ni Evropo. preskrbljena v toliki meri, ter Jih mora zato nadomeščati z ročnim delom. Ameriška draginja Je napram evropski dragl-glnji naravnost malenkostna. Poleg vsega, kar smo našteli, Je treba opomniti še to, da se je Arne rika zelo dvignila tudi s tem, da Je sedaj upnica mnogih važnih evropskih velesil. Ker je morala tudi Anglija skleniti velika posojila v Ameriki, je finančno vlogo Londona prevzel New-Jork, ter jo bo, kakor vse kaže, tudi obdržal. V kratkem rečemo: gospodarski položaj Amerike Je srečen. Zedinjene države bodo po sklenjenem miru na svetovnih tržiščih z lahkoto vladale nad vsemi ostalimi producenti. Nemiri v Nemčiji. Te dni smo imeli priliko raz-govariati se z nemškim časnikariera, ki ie ravnokar prišel iz Berlina. Po niegovih poročilih nemiri in zapleti nikakor niso še končani. Monarhistom se Je bil puč posrečil predvsem zato. ker le nemška armada izborno disciplinirana in so se čete enostavno pokorile povelju, ki le prišle z »višjega vojaškega mesta«. Nikakor se torel ne sme iz tega sklepati, da bi bilo nemško volaštvo monarhističnega duha — ono se le le pokorilo povelju. S štralkom h skupnim nastopom delavcev proti Kaop-Lttitwit-zevim zarotnikom le socifallstična vlada sicer hitro zatrta ta prevratniški poskus, a vkllub temu ni še zaslguran sedanli režim v Nemčifi. Berlinska monarhistična revolta ie vzdramila močno glbanie komunistov. ki so se do takrat držali nekako v ozadju. Zavedli so se svole sile, ko so iih klicali na pomoč proti upornikom nilhovi nasprotniki — vladni sociialistl. NalbolJ se širi komunistični po-kret v rimskih industrijskih okrajih, vodi ga oa dr. Kohn, Nemške komuniste, ki hočejo uvesti za svoie razmere prikrojeni sovjetski režim, podpirajo v izdatni meri francoski sociialisti. ki si obetalo velikih usoehov tudi v Franciji, če bi se posrečila sovjetska organizacija v Nemčiji. Število komunističnih pristašev narašča in niihova vojaška moč postala od dne do dne resneiša. Berlinska vlada le v težki krizi ln prihodnl! tedni nam utegnelo orinest! velikih presenečeni. —r. Mine čas, se vrne ranim. Reški narodni odbor javlja Po Riocardu Zanetit obupen manifest, iz kolega povzemamo nekaj značilnih stavkov. Po ugodnih razlogih, v katerih se ugotavlja dejstvo, da Je prekoračilo D* Annunzijevo lansko podjetje kmalu svoj namen In občutno oškodovalo skupnooarodne Interese nadaljuje manifest doslovno. Naj napravi, kdor le k temu poklican, kritično In v narodnem Interesu račun in klavno bilance Danun- eijske politike v Reki. Cefo mesto leči pod iarmom absurdnega in smešnega srednjeveškega tlačanstva Meščani niso več sigurni niti v lastnih svojih bivališčih, v predmestju morajo čuvati kmetje živali v spalnicah. V poslednjih dneh smo dospeli celo do moritev na povelje oblasti. V splošnem vlada neskončna mizerija ki tlači in ponižuje široke plasti reškega prebivalstva, strtega in obubožanega v štirih vojnih letih In v dveh letih brezposelnosti in denarne devalvacije, medtem ko se vplivni možje pod zaščito oblasti udinjajo korupciji v škodo Javnega Imetka, ponarejajoč denar v velikem obsegu in pečajoč se z drugimi nesramnimi špekulacijami v škodo cele skupnosti. Italijani! Z Izmučenim duhom vam predučniemo danes žalostni In obupni položaj reškega ljudstva ln z globoko rn trepetajočo bolestjo se obračamo k vam. s tem pozivom v Imenu pretežne večine reškega meščanstva. ampak mi smo primorani ravnati tako. ker nam to veleva zavest domovini vsekdar vdanih Italijanov, čut za našo odgovornost ter nasjvlšjl kakor narodni tako reškl interesi. Od začetka rra videz krasno fn velikodušno podjetje se je spremenilo v komedijo, potem v burko in je postalo sedaj, kakor se je dalo pričakovati, sramotna ln ponižajoča Igra. ki Jo ne more več zakriti In utajiti nobeno literarno zasukovanje besed. Vse prebivalstvo zapuščenega mesta kliče danes na pomoč. Reka prosi danes svojo mater ako nam J* ne moreš dati osvoboditve, daj nam vsaj svobodo in red.« Italija ali smrt pred pol letom, čez nedolgo pa najbrž »Jugoslavija ali smrt«. Kulise se menjajo naglo. P. P. Beležke. Kdo Je sovražnik delavstva? Tako vprašuje včerajšnji »Naprej« in napada »Jugoslavijo«, češ »neodvisna« »Jugoslavija* se je posebno odlikovala z zelo ^objektivnim« poročilom o uporu velenjskih rudarjev itd. Ne bomo se tukaj prepirali, v koliko je naše poročilo naperjeno proti delavstva, oziroma katero poročilo, naše al! »Naprejevo«, je bolj objektivno. To prepustimo čltateljem, ki naj samo primerjajo oboje, in prepričani smo, da bodo na našem poročilu našli manj velenjske j rudarje obtežuiočega, nego celo na »Naprejevim«. »Naprejevemu« dopisniku priporočamo, naj naše poročilo malo pazljivejše prečita. Da bi pa ne smeli poročati o osebah delavskega stanu, ki so zagrešile kakšen, četudi ne dobro premišljen prestopek, tega nam vendar ne mirti nihče resno ubraniti. V tem oziru ne poznamo nobene razlike v slojih ta to zato. ker sme res objektivni ln ne »objekt! vnl«. Rovarjenje proti naši državi. Družba, ki se zbira v inozemstvu okoli Franka Sachsa, Klobu-čariča in tovarišev, razvija sistematično, široko zasnovano agitacijo proti naši državi. Ti elementi so v zvezi z razkrabem Nikito in z raznimi strankami v h -einstvu, zlasti v Italiji, ln dobiv; o od njih denar in vsa druga sredstva, ki so potrebna za propagando. Tiskajo le- take In pamfleta ter Jih skušajo vtihotapljati v našo državo pod krinko raznih trgovskih reklam ln s pomočjo ponarejenih štampilij naših oblasti. Njih eksponenti fa sopomagači v naši državi so nekateri poedind tujih narodnosti, ki se ne morejo sprijazniti z današnjimi razmerami ter še vedno upajo, da se bodo zopet vrnili časi, ko bodo paševali nad našim narodom. | Ta družba, ki sovraži uaš narod ta vse, kar mu Je drago In sveto, skuša izigrati eno pleme proti dru* gemu, ker upa, da bo na ta uačhj povzročila v državi zmedo in razkroj. Naš narod pa Je preveč pretrpel v preteklosti pod vlado teh ctnl-sarjev in preveč ceni svcjo narod« no osvoboditev, da bi se dal zapeljati od teh perfldnih plačancev tnjih Interesov. Jugoslavija. Ukaz o tietnlslJV ministra Ribarca In ) Imenovanju ministrov Nlnčiča In Pe- i ieša. LDU Beograd. 31. marca. Re-get Aleksander je podpisal ukaz o ostavki trgovinskega ministra Stojana Ribarca. Za njegovega naslednika Je Imenovan minister ra pravosodje dr. Momčilo Ninčič. Za ministra za pravosodje !e določen dr. Dušan Peleš, član skupine dr. Medako-viča. Minister Spalajkovlč obolet LDU Beograd, 31. marca. Namestnik ministra za zunanje posle dr. Spalajkovič Je lahko obolel. Francoski predsednik sprejel našega poslanika. LDU Lvon, 1. aprila. Predsednik Deschanel Je v torek sprejel dr. Ve-suiča, poslanika kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev. Zavetišča za vojne sirote LDU Beograd, 31. marca. Miri- ; sirski svet je odobril kredit 15 mili- < lanov dinarjev za podporo In usta« navijanje zavetišč za vojne sirote, Najprvo se bodo taki domovi ustanovili v krajih, ki *> vsled voki« največ trpeli. Napredovanje častnikov ta podčastnikov. LDU Beograd, I. aprila. Včeraj je prestolonaslednik regent Aleksander podpisal ukaz, s katerim Je povišanih 45.000 podčastnikov, kap'arov in re-dovov letnikov 1916, 1917. 19 i 8 Ig 1919, in to posebno ir operativne vojske. S tem Je odpravljeno zapo,» stavljenje in izvedeno Izenačenje. I DU Beograd, I aprila. Ker J< v vojtii padlo mnogo višlih častnikov, je ministrstvo volne in mornarice predlagalo ministrskemu svetu, naj sc da tudi četnim častnikom prilika, da napredujejo v vlšie stopnle. Ministrski svet le to dovolil in le s tem omogočeno naoredovanle vsem častnikom, ki napravilo potrebne Izpite. Razna poročna. Zveza držav med baltiškim ta egejskim morjem. LDU Wasbington, 31. marca. Associated Press ^ javlja Iz Bukarešte, da pripravlja Take Jonescu zvezo med Romunijo. Poljsko. Čehosw-vaško, Jugoslavijo ln Grško. Wllsoo ne bo v tretjič kandidiral. LDU. Dunaj, 1. amila. (CTU.) Kakor poroča >-Neue Freie Presse«. demontirajo iz New-Yorka. da hoče Wi1son tretilč kandidirati za predsednika. Ruski zasiooatfcf ca mirovna ooga-. lanla s Poljsko. LDU Dunal. 1. aprila. Na mirovnih pogajanjih Poflske in Rušile bodo zastopali Rusijo Cičerfn. Radek, dr. Marchalev/ski hi Trocki!, Konec politične debate v italijanski zbornici. LDU Rim, 30. Zbornica Je končala politično debate in izrekla ministrskemu predsedniku Nittiju z 250 proti 195 glasovom zaupanje. Volitve v bolgarsko zakonodajna skupščino. LDU Sofija, 31. Bolgarska brzojavna agentura poroča: V nedeljo so bile vsled razpusta sobranja potrebne volitve v zakonodajno skupščine. Po zadnjih dospelih vesteh 'e zajamčena nedvomna večina v prid sedanje vlade. Teštasko vprašanje. LDU Pariš. 31. marca. »Journal des Debats« ooroča: Tešinsko vprašanje Je stopilo v odločilni stadij. Medzaveztriška komisija Je dokončala svoie delo. Glasovalno pravico dobe vsi prebivalci, ki so 1. januar- ja 1919 doregti-30. leto lri sc Imeli 1. avgusta 1914 svoje prebivališče v glasovalnem ozemlju, ter osebe, ki so trajno navezane na deželo tn ki so bile 1. avgusta 1914 sicer odsotne, pa sc služile v katerikoli zavezniški armad!. Volilne liste moralo biti izgotovljene pred 20. aprilom 1920. Glasovalo pa se bc najpozneje 16. maja 1920. Novo avstrijsko posojilo. LDU Dunaj, 31. marca. Vfcufct avstrijske republike Je razpisala šti-rlprocentnc, davka prosto posojilo na srečke. Po pogojih za nakup teli srečk se vplača polovica z zakladnimi listinami 4. do 8. nekdanjega avstrijskega vojnega posojila ali pa a listinami prvega in drugega vojnega posojila samega. Kupci, ki nimajo listin vojnega posojila, si lahke na&u-pijo posojilo po dnevnem kurzu. BORZA. LDU, Beograd. 31. marca. Dvajset dinarski zlati 23.60. angleški funti 170. francoski franki 312—315, italijanske lire 230, dolarji 39.50— 39.50, švicarski franki 700. nemške marke 62.25—62.50. čehoslovaške krone 5-3 -54. avstrijske krone 18—1 18.75. LDU. Curih, 31. marca. Berlin 7.90 —7.95, Praga 7.45. Budimpešta 3. Dunaj 2.65. London 22.90, Pari* 38.30. MUan 27.30. 7agreb 3.80, Krakov 2.50. I.DU Dunal 31. marca. Marka 319—322. švicarske note 37.25— 37.30. francoske note 1500. Italijanske 1000, angleške 825. dolarji 200, čehoslovaške note 310—330. SHS krone 125—155. Cirila Medvedova: Zakaj sem zapustila ljtiblj. gledališče. Nato slede tisti glavni momenti moje zadeve, ki jih kratko pa jasno označuje moja gori citirana prošnja. Navesti pa hočem še nekaj faktov, W postavljajo nezanesljivost in ne-odkritosrčnost izjav g. Rukavine v žarko luč. Se enkrat sem namreč ž njim imela opraviti osebno. Bilo je to tri dni potem, ko sem vlož-la prošnja za odpust. Dopoldne sem še oglasila pri g. ravnatelju Praprotniku, ker sem domnevala, da že izvem definitivno rešitev; tisti dan preje ml Je namreč g. Rukavina odvite! zftdn«o vlogo (Nikolaja v »Hoffman-novih pripovedkah«), ki mi je še ostala — dejstvo, ki po naziranju »Udruženfa igralcev« samoposebl povzroča razdor kontrakta. G. Praprotnik Pa je šele iz mojih ust Izvede! o moji prošji; ker je bilo kon-zorcihi neljubo, da bi stvar prišla v javnost — o tem spodaj več — Je g. Praprotnik oči vidno povzročil, tla me jo ravnatelj Rukavina povabil popoldne na razgovor tn vmizorti nekakšen poizkus sprave. Šla sem tja z očetom. In mož, ki sem mu direktno v obraz in nato v oficiielnl vlogi očitala zahrbtnost In neresnico, mož, ki me je zadnje čase pred kolegi v enomer briskiral ln me na cesti že zdavnaj ni več pozdravljal, ta »mož« sc Je zdaj cedil prijaznosti. Očividno so argumenti konzorcija vsaj za trenutek zmagali nad njegovimi osebnimi, tudi on se zbal posledic. Hote! me je pripraviti do tega, da prošnjo umaknem, češ da točke, ki jih navajam, niso tako tehtne, da bi povzročale prelom. Pri tem je smatra! moje prošnjo le za nekak Izsiljevale« poskus. Zato Je začel s komplimenti in obljubami. Toda on, ki mi le ta dan (16. marca) trdil, da sem mu posebno ljuba pevka, da takorekoč brez mene ne more izhajati itd., on je pred dalj časom poskušal prepričati kritika I. E. da sem težko uporabljiva moč in kot oevka polna slabih lastostf. In sedaj ml Je spontano ponudil »Carmen«, I vlogo, ki Jo je v kontraktn zagotovil gdč. Thierry-Jevl, kasneje pa baje obljubil tudi gospej Ožegovič-evi! (fn g. Rukavina je notabene mnenja, da je dvojna zasedba veliko zlo!) Ko pa Je videl, da se tudi z vlogami ne dam kupiti, Je hitro spremeni! barvo in postal spet direktno žaljiv. K sreči je bil navzoč moj oče, ki je sceni tako odločo napravil konec, da Je prišel celo g. Rukavina ob sapo. — Obnašanje opernega šeh je bi! torej prvi vzrok moje želje priti od gledališča proc. Drugi motiv pa je bila zavest, da sem v t«h razmerah brez zaščite, dokler sem Član gledališča. Tiskani kontrukt namreč, k! ga predložč v podpis ob nastopu en-gagementa, ima polno paragrafov, katerih vsak nalaga igralcu dolžnost! in ščiti vodstvo oz. ravnatelja, nima pa niti ene točke, ki bi branila člana. Zadnji čas Je. da se razmerje nastavlienca do vodstva tudi v našem poklicu normira z modernim zakonom, ki bo nudil slabejse-mu vsaj pravico do apelacije tn redne preiskave pred Javno oblastjo. Povdarjam Javno: naša organizacija mi je namreč ponudila konfrontira-tije z g. ravnateljem. Toda kmalu sem izprevidela. da bi bilo to brezuspešno. ker sem imela za svoje obtožbe na razpolago le priče, k! b! jih pač lahke pozvala pred svoj forum Javna oblast, ne pa strokovna organizacija igralcev. — S te strani torej ni bilo pričakovati kdove kakšne pomoči. Zalibog se tudi moja vera v blagodejno poslovanje politične oblasti kot nadzorstvenega organa ni obnesla. Moja intervencija pr! g. okr. glavarju dr. L, ki Je gledališki referent deželne vlade ta kandidat za upravnlško mesto našega gledališča. Je ostala brezuspešna in ml prinesla samo nova razočaranja. Ostal ml ie le še direktorji kon-zorcila. ki le imel rešiti moto prošnjo in sploh odločiti v celi zadevi med menoj in g. Rukavino. Glavni faktor v konzorciju, g. ravnatelj Praprotnik, me Je skušal v razgovoru dne 16. marca pregovoriti, da prošnjo umaknem in se zadovoljim s tem, da ravnatelj Rukavina Izjavi, da ni ničesar govori! kar bi tangl-ralo mojo čast. Za v bodoče mi je na zagotovil svojo zaščito. Nisem movla biti zadovoljna s tem. Sicer pa konzorciju ni bilo treba mene tolažiti in dajati ml garancij. Če Je dl-rek toriju na tem, da skrbi za red pri gledališču, potem nad bi bil strogo juridlčno razsodil, ali je verjeti mojim obtožbam, ali pa g. Rukavini. Če bi bil veriel sledniemu. ni bilo treba, da ugodi mogl prošnji; zahteval naj bi bil od g. ravnatelja, naj me toži, metri pa naj bi bil naložil kazen, ki gre obrekovalcu. Toda konzorcij Je ugodil moji prošnji, celo z željo, da me kmalu snet vidi med opernimi člani, — torej verjame meni. Naravna posledica tega, ki Jo zahteva »avna morala ln čast gledališča bi Da bila. da te krivec lu&tlft- dra, da se s kulturnega zavoda zbriše ta madež. Danes pa Je dejstvo. da stoli na čelu opere Kralj, slov. nar. gledališča mož, ki na očitek laži in obrekovanja, izrečen v. oficiielnl vlogi, ne reagira. Ali naj ostane pri tem? Mislim, da g. R. ne bi mogel več ostati na vodilnem mestu kulturnega zavoda« niti če bi bil ženlj. Da bi bil muzikalični ženlj, tega ne trdi o sebi nitf g. Rukavina sam. Strokovna kritika ljubljanska pa si je že zdavnaj edina v odločni obsodbi nezmožnosti ravnatelja. Znane so nam sodbe naših Drvih glasbenikov, ki niso manj uničujoče. Poznamo nekoliko mnenje o g. Rukavini v Zagrebu, ln posebno poznamo sodbe odličnih slov. opernih pevcev, ki so v Zagrebu delovali pod njegovim vodstvom. Sicer Je pa to. kar tu navajam vi dokaz strokovne nezmožnosti g. Ru-kavine. Javnosti 2® oolco ve£ alf manj znano In debata o tem Je od-več. Novo Pa Je - vsaj širši Javnosti —. kar razkrivam o njegovi mo-raličnl kakovosti. Moja de’*- : ie bila, da javnosti odprem nr .-o možnosti skrajšam to žalo poglavje v zgodovini slov. uicduitseai Javnost in posebno kulturni čtalte« lit naj zdaj storž svoje. 81. &tev. ^. Dnevne vesti. — Vse one, ki nam pošiljajo društvena In podobna obvestila, opozarjamo ponovno na sklep noviar- skega društva, da je treba vsa ta obvestila kolkovatl in sicer za prve Štiri vrste in za vsaki naslednji dve po eden kolek za 2 K. Nekolkovanih in premalo kolkovanih obvestil po gori omenjenem sklepu ne smemo priobčevati, — Tudi hrvatski dnevniki so povišali naročnino, in sicer večinoma za 10 K na mesec, tako da stanejo povprečno 300 K na leto. Slovenski dnevniki, ki stanejo samo 180 K let-(jo so torej še vedno veliko cenejši. — Slaba vest iz Amerike. Rojak piše 17 Chicaga: Maja meseca se podam na morje!.Čeprav so Lahi še pil nas, bo vendar vseeno bolje doma, nego tu. Dvajset let sem v Ameriki, a tako slabih časov še ne vem, kot se nam zdaj obetajo. Naši trusti so uničili evropsko vahito, blago tu zastaja, se kopiči, draginja silno narašča in dela primanjkuje. Bliža se kriza, kakršne še ni bilo in katere se celo trusti boje. Vse Je potrto, nikjer več veselja. Staro ln mlado s strahom pričakuje slabe prihodnosti. Zato se rajše umaknem iz te obljubljene dežele, predno nastopi težka kviza. — Pogodba z Madžarsko. Zadnje dni smo poročali o kompenzacijski pogodbi z Madžarsko, ki jo je sklenila sedanja vlada. Omenjena pogodba je sedaj izročena >'Central-ni upravi«, da jo izvrši, t. J. da začne Iz naše države v Madžarsko izvažali živila, ki bi jih potrebovali sami za pomirjen je lastnega gladu. — Kulturno posojilo. Ministrstvo za prosveto je prejelo dve ponudbi za veliko kulturno posojilo. Ponudbi Sta podali Anglija In Švica, ki hočetl s svojim denarjem povzdigniti vse kulturne zgradbe in ustanove v naši 'držav?. - — Velika kneginja Olga odpotovala Ir Beograda. Iz Beograda Je odpotovala v Kodanj velika knjegl-nia Olga, sestra bivšega ruskega carja Nikolaja, ki je bivala nekoliko dni v Beogradu kot gost prestolonaslednika Aleksandra. — Vojaško zglaševanje. Mladeniči rojstnih letnikov 1901 ln 1902 Imajo se radi vojaške razvidnosti Zglasiti v dneh od 6. do 14. aprila 1920 v uradnih urah v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«. Podrobnosti so razvidne iz razglasov. ki so nabiti po mestu ln pa na mestni deski. — Prizadeti poštni uslužbenci vprašamo poštno ravnateljstvo, kje tiči krivda, da še do danes nismo prejeli novih 120 odstotnih doklad, kljub temu. da jih imajo drugi državni uradniki že davno. Skrajni čas je, da se temu odpomore, ter se nam priznane doklade takoj nakažejo In Izplačajo. — Promocija. Dne 24. marca promoviral je na zagrebški univerzi doktorjem prava g. Ivo Est. I. delni zlet Sokolskega Sa-vezn Srbov, Hrvatov ln Slovencev dne 29, avgusta 1920 v Mariboru. Sokolski Savez Srbov, Hrvatov ln Slovencev priredi o priliki letošnje glavne skupščine v Mariboru, dne 29. avgusta I. delni sokolski zlet. Glavna skupščina Saveza se vrši dan po zletu. —K. — Centrala splošne organizacije vol. Invalidov javlja vsem poverjeništvom in podružnicam, kakor tudi vsem članom omenjene organizacije. da je odstopil s prvim aprilom Iz tehtnih vzrokov predsednik Podme-nlk Franc. Zastopa ga do občnega zbora višji nadzornik Joško Starič. Centralni odbor. K. — Cenitev dragocenih kamenov, biserov, zlatnine, ur In drugih v stroko spadajočih Inksioznih predmetov je bila svoj čas v Ljubliani brez tarife . Po vzorcu dragih evropskih' /nest le dotočila podpisana zadruga * sklepom 1. avgusta 1920 2 odstotno cenilno pristojbino, katera velja za celo Slovenijo. — Zadruga urarjev, zlatarjev t„ optikov. K Skočnlna za vse državne Žrebce ie zvišana na 50 K ne s 1. marcem amnak začenši z 25. marcem* \ I. — Poveljstvo žrebčarne. Lmbliana. *= Potniki ln postajne blagajn«. Prejeli smo: V nedeljo sem se hotel odpeljati z dolenjskega kolodvora na Dolenjsko. Davi sem prišel pred osmo uro zjutraj na postajo, torej Pravočasno za vozni listek, ga nisem mogel dobiti, vsled česar sem , itioral v vlaku plačati kazen. Tudi / nekaterim mojim sopotnikom se je j pripetilo Isto. Da sc taki slučaji v bodočnosti odpravijo, bi bilo ume- | Mb. da se oostalril blagajne ob se- danjem »avalu potnikov odprt) nekoliko prej. Na ta način bodo Prihranjene po eni strani pritožbe, po drugi pa globe. = Srbska domača Industrija v Pirotu. V razstavi slov. planinskega društva, ki se nahaja sedaj v paviljonu g. R. .Jakopiča, vidimo razstavljene ra lične volnene srbske preproge a vese v zelo oku- snih vzorcih, Kakor smo podučeni je za ta Izdelek v Srbiji veliko zanimanje od strani inozemcev. Želeti bf bilo. da se tudi ni sprijaznimo a tp domačo Industrijo. K. = Na policijskem ravnateljstvu se nahala konjski komat, katerega le neznani tujec, najbrže tat, vrgel pred par dnevi na Kongresnem trgu na tla in zbežal, ko ga Je hotel stražnik aretirati. Komur bi bil vkraden kak komat, naj se zglasi pri policijskem ravnateljstvu, da si ogleda najdeni komat. — »Žeparji« Vodnikovega trga — prileti. Vendar se Je enkrat posrečilo detektivom ljubljanskega policijskega ravnateljstva prijeti neko »žeparsko-tatlnsko družbo«, Id Jo poskušala izvrševati svoje posle na včerajšnjem trgu. Že tedne ln tedne Je bilježila ljubljanska kronika številne žepne tatvine na Vodnikovem trgu ob tržnih dnevih. —• Na včerajšnji dnevni trg le bil velikanski naval. Gospodinje so zlasti iskale razne mlečne izdelke, v velikfo gručah so navalile na kmetice — prodajalke smetane In masla. NI čud«, da so skušah v Ljubljano pri tepeni »žeparji« Izkoristiti ta naval v svoje plodouosne eksploatacije . šest žeparjev je prišlo na trg. Poskušali so . svoje posle. — Prva tatvina je bila Izvršena ob 8. url dopoldne. Kmetici Vidmarjev! iz Beričevega Je skuša! »žepar« izmakniti — denarnico. Segel je že r žep. toda kmetica je tavluo pravočasno opazila. Takoj so ga detektivi prijeli za »vrat«. Bil Je to »in flagranti« zasačeni Ojnro Ebrenrelch, 1. 1874. rojen, iz Čakovca, Medjiinurje. po poklicu »posestnik« — izjavil Je, da je prišel v Ljubljano »platnoc: kupovat, a denarja Je imel pri sebi samo za vožnjo n t-zaj. — Ehrenreich Je prišel v družbi 6 tovarišev na trg. deloma so ie že tudi polovili. — Drugi zasr.čcnl »žepar« Je Osman Miletič, Bosance, »delavec«, eni ženski je hotel Izmakniti 410 K. drugi p« 1 kg masla. — Tretji Je Mi Prijet neki 14-tetnf, Inteligentni deček, ki kaže posebno manijo za žepnimi tatvinami, kajti bil Je že v drugič zasačen. — Kako so postali »žeparji« na Vodnikovem trgu predrzni, nam osvetljuje slučaj, da Je žepni tat Izmaknil kmetici denarnico s 150 K ter na to položil v njen žep — drugo rratno denarnico. Maribor. Društvo Jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Akademiki iz Maribora ln okolice so sl preteklo nedeljo ustanovili svoje društvo. Društvo ie povsem nadstrankarsko hi stanovsko. Namen društva Je, organizirati visokošolce mariborskega okraja, gojiti družabnost, Izobraževat! ljudstvo s predavanji, podpirati revne člane Itd. Apeliramo na rodoljube vseh strank, da pristopijo k društvu kot podporni ln ustanovni člani in da podpirajo društvo v njegovem delovanju. Samomor. Pred par dnevi se Je ustrelil tukaj Engelbert Hlnterholzer, bivši nadučitelj, sedaj privatni uradnik pri nekem tukajšnjem veletrgov-skem podjetju. Bil Je sin nedavno umrlega faktorja »Mariborske tiskarne«. Bale si Je vzel življenj radi živčne bolezni. Nogometna tekma. V nedeljo, dne 28. p. m. se le vršila v Mariboru nogometna tekma llubllanskega snorfrnega kluba »Illrila« in mariborskega športnega kluba »Rapld«. Rezultat le M! 0 : 2 v prid »Rapldu«. CePe. Celjski denarni zavodi n« veliko soboto ne poslujejo. Celjsko mesto gledališča Kakor doznavamo, namerava novi ravna- mestnega gledališča g. M. Skrbišek začeti z vprizoritvljo Cankarjevega »Kralja na Betajno-2?€J. otvOTi ciklus vseh Can-kaiUevlh dramatičnih dei. O. Skrbinšek namerava ustanoviti v Celju tudi dramatično šolo. Zahtevajte „ Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah it POJASNILO. »Jugoslavija« Jn »Slovenec« Bta priobčila v preteklih dneh daljša poročila o 18 vagonih prašičev, ki so bili Izvoženi v inozemstvo. Pri tej priliki se le napadlo župana, da teh 18 vagonov prašičev ni hotel rekvj-rirati za mesto Ljubljano. V pojasnilo nai služi sledeče: Imenovanih 18 vagonov prašičev le izvozila v inozemstvo »Nakupovalna zadruga«, in to z izvoznim dovoljenjem ministrstva. Mestni magistrat nikakor ni bil upravičen. Izvršiti kako rekvizicijo, pač pa ie odsek za prehrano stavit županu teh 18vagonov na razpolago. Ker le pa ravno v petek in soboto došlo za Llubllano 257 prašičev, župan ni mogel reflektirati še na ponu-denlh 18 vagonov. Sicer le pa žu pan muenia. da mestni aprovizacif. nikakor ni ustreženo. Če bi moral plačati prašiče, ki jih ie imel na razpolago. po 36 K kilogram Žive teže. Sle«- pa kam naj tudi mestna apro-vizaciia spravi 600 prašičev, ki so bili naenkrat na razpolago — s čim na! lih hrani, kje nal Jih zakoiie in kle naj meso hrani, da se ne pokvari? Od onih 257 prašičev le do danes komal 60 razprodanih, medtem ko so ostali še za dobiti. V najkrajšem času pa oride za Ljubljano semkaj zopet 600 prašičev. — Kar se tiče 4 vagonov prašičev, katere omenja »Jugoslavija«, so bili ti odposlani v Maribor, na podlagi prevoznice odseka za prehrano. AKADEMSKA OMLADINA -CENTRALNI VLADI! V hotelu »Tivoli« v Ljubljani le bi! včeraj ob 3. popoldne Številno obiskani protestni shod akademske omladine proti sedanjemu stališču centralne vlade glede dijaških podpor. PC temperamentnih izvajanjih jur. Janžeta Novaka o uspehih Intervencije v Beogradu Je shod sklenil predložiti centralni vladi obširno spomenico ter resolucijo. Spomenica odločno poudarja neomajno stališče akademske omladine napram Intenclilam centralne vlade, podrediti univerze pristojnim pokrajinskim vladam. — Spomenica zahteva: 1. ustanovitev prosvetnih atašejev v mestih Inozemstva, kjer študira Jugoslovanska omladtna, ?. ustanovitev socialnega skrbstva pri univerzitetnih svetih, 3. ustanovitev’ posebnega odelenja za prehrano dijaštva v ministrstvu prosvete. 4. lzednače-nje podpor potom posebnega odefe-nfa v prosvetnehi ministrstvu. — Tako vsi govorniki, kakor tudi spomenica ta resolucija ostro kritizirajo postopanje sedanje centralne vlade, zlasti pa postopanje finančnega ministra dr. Vrlfzarja Jankoviča ln ravnatelja glavnega carinarskega tirada g. KuMča v Beogradu. — Akademska omladtna Je kouečno sprejela tudi brzojavko na akademsko društvo »Pobratimstvo« v Beogradu, v kateri pozdravlja shod štraj-knločo akademsko omkdlno heo-gradske univerze ln »e veseli, da Je začela odločno borbo za rešitev dijaškega vprašanja v smislu principov Javne morale, enotnosti države ta socialne pravde. VPRAŠANJE JUŽNE ŽELEZNICE. V Parizu »o se vršila večtedenska posvetovanja med upravo Južne železnice in zastopniki onega francoskega kapitala, ki Je pri železnici udeležen. Do konečne odločitve o usodi Južne železnice tudi to pot ni prišlo, ker Je postal že itak težavni problem po posledicah svetovne vojne še bolf kompliciran. Dočim Je tekla Južna železnica poprej samo po ozemlju dveh držav (avstrijske !n ogrske), so prizadete sedati štiri države: Avstrija, Madžarska, Italija in Jugoslavija. Rešiti bo treba predvsem tudi vprašanje amnltet, ki Jih mora Italija plačevati v letnem znesku 30 milijonov zlatih frankov Južni železnici kot odkupnino za prevzete proge v Lombardih ln Benečiji. Te amnltete je Italija do svojega vstopa v svetovno vojno redno plačevala, od takrat pa nič več, tako da dolguje sedaj že nad 100 milijonov frankov v zlatu. Važno Je tudi vprašanje p usodi l Jnfnoželeznlških prog v zasedenem ozemlju. Italija stoji sedaj, na stališču državnih železnic. Na pariških' posvetovanjih pa je italijanski delegat Izjavil, da Je Italija pripravljen« Pristati na to, da ostanejo te proge še nadalje v fastf ln upravi Južne j železnice. Ta izjava Je velikega pomena tudi za nas, ker se bodemo gotovo lažje sporazumeli * vodstvom Južne železnice, kakor bi 3e pa, če bi se morali pogajati z italf-I lansko vlado. Pri sedanjih dragtajskth razmerah ima Južna železnica kljub povišanju tarifov znaten primanjklaj v vseh državah. Zato se Je uprava Novo mesto. I. splošno društvo Jugoslovanskih vpokojencev s sedežem v Ljubljani vabi vpokojence novomeškega območja k ustanovitvi podružnico ki bode dne 5. aprila 1920 ob 2. uri popoldne v Škaber-netovf hiši 226 v Novem mestu. — Predsednik Bole. K. "s. Šoštanj. Sokol v Šoštanju Je priredil v nedeljo dne 28. marca t. 1. Rnžgarjevo igro »Verigo« ki s svojo vsebino blagodejno upliva na prepirljive duhove. Po Igri Je priredil kultumoprosvetnl odsek Sokola predavanje o Masaryku. Predaval Je br. Kurnik; zanimivo in podučno je očrtal Masarykovo delovanje pred vojno In tekom vojne ter nam pre-dočil njegove nevenljive zasluge za Slovanstvo. Ko smo čuti govoriti o vrlinah tega pogumnega moža, se Je v nas nehote porajala vroča želja, da bi bilo vendar tudi Jugoslaviji usojeno, da vznikne tud! nll tak vzor-državnik, ki W tako kot on spajal v svoji državniški modrosti srečno in v najlepši harmoniji 3 lastnosti, katere se baje po mnenju naših ljudij popolnoma izključujejo ta ki so vendar še le v svoj! skupnosti zanesljivi temelj vsemu družabnemu redu t. j.: socijalnost, naci-jonalnost in verstvo v eno celoto. Nečetno socijalista - kričača, temveč sociialnega delavca, katerega pa sploh še le usposobi k pravemu zares socijalnemu delovaniu narodni ta verski Idealizem! J. S. št. Jakob v Rožo. Gledališko drušvo v Št. Jakobu v Rožu Je ▼ preteklih petih tednih vedno Živah--nejše dihajoče Talije nudilo Roža-pom tri predstave. Meškovo »Mati«, Špicarjevo »Na Poljani« in »V Nižavi«. Sentimentalna »Mati« Ima polno na bralca blažilno učinkujočih mest, a žalibog premalo dejanja, kar napravi iz igralcev deklamatorje. ' Vendar je igra dosegla ugoden uspeh. Živahna dejanja v špicarje- vi »Na Poljani« so se na odru sijajno obnesla, tako v celoti, kakor v detajlno izvedenih vlogah. Naj igralke in igralci oprostc, da ne pohvalimo posameznih, temveč vse na enkrat. Vsa predstava Je bila Izborno izvedena. SceničnI efekti so Izpolnili svoj del. » V Nižavi« nam Je pokazala igra vaškega magnata absolutista, ki konečno podleže moralno močnejšemu gorjancu. Srečno pro- • Lek proti kačjem piku. Brazilski zdravilk dr. Miranda le Iznašel zanesljivo zdravilo proti kačlemu piku. To zdravilo obstola v ekstraktu neke brazilske rastline. Id se Imenuje assacu. Poskusi so pokazali, da to novo sredstvo izborno deluje tudi v slučaju, da se j« strup Že razlezel v človeška kri . Poskusi se v znanstvenih krogih nadallutalo. • Dober Izgovor. Neki francoski novinar Je bil pravi mojster v plagi-ranju. Prav slepo 1e preplsaval iz vseh virov, ki so mu prišli pod roko, ln se tako kiti! s pavovim perjem. Pi i nekem svojem članku le uporabil dobesedno 200 Balzacovih vrst. Ko ga le nekdo razkrinkal, mu le nekdo odgovoril: »Kal res? To da le od Balzaca? Kako ta to smešno! Pa kaj morem zato. da imam tako dober spomin! 4 Nagrada za tihotapljenje, švicarski listi prinašajo sledeči interesantni slučaj nekega tihotapca: Leta 1918. je bil prijet neki nemški tihotapec, ki je bil po položeni kavciji 5000 frankov izpuščen na prosto. Plačal Je franke z nemško valuto, kar ga Je stalo 7500 mark. Pred kratkim se je razpravljal ta slučaj pred sodiščem! Obsodba se je glasila na 3300 frankov globe. Potemtakem je dobil tihotapec nazaj 1700 frankov, oziroma po kurzu nemške valute 24.000 mark. Tihotapec Je z to obsodbo zaslužil 16.500 mark »čistega«. 4 Donavsko vprašanje. ,¥ madžarskem ministrstvu za finance In vode se vrše pogajanja glede donavskega vprašanja. Kakor Izgieda, ostane Budimpešta sedež donavske kpmisUe, ki bo imela svoji podružnici v Beogradu ta na Dunaiu. Važno je vprašanje trgovskih ladij, ki so z« časa vojno plule po Donavi pod vojno zastavo. Monitorje dobi Anglija, trgovsko b.*oJovie pa se razdeli med Jugoslavijo m Romunijo. Razdelitev brodov izvede mednarodna don*v*k« komlslti. obrnila na vse štiri prizadete vlade 4 prošnjami za posojila, da se JI na til način omogoči nadaljevanje obrat«. izvajanje posamezne vloge in pest& kostumi so zadovoljili tnnogobrojna občinstvo ta povzročali zaslužen gromki aplavz. Društvo nam obeta uprizoriti v kratkem sijajno predstavo opioarjevo »Miklavc Zalo«, ki je Korošcem že znana ta zelo pri ljubljena. — r. — Bače ob tereni. Na cvetno nedeljo smo se zopet malo razvedrili. Moštvo oddelka tukajšnje finančne straže nam le priredilo s pomočjo narodnih gosplc ta domačih fantov narodno igro »Domen«. Da te Igra dobro vspela. te pričal močan aplavz mnogobroinega občinstva. Posetlfi so nas tudi naši bratle ta Kestre iz Zilske doline. Vsi igralci so svoj« dobro naštudirane vloge prav dobro rešili. Jako ganlllvo le bilo v prvem deianlu slovo Domna od Anke. potem prizor v tretjem deianlu, ko 1« Domen ležal v iečl in sanjal o svofl nevesti, ter obisk njegove matere lit Anke. Nad vse prtreslHv prizor pa je bil v petem dejanju, ko te graščak’ Sova znorel iz obupa radi kazni t* nfegove hudobite. Prav ltubek In simpatičen polav te bila gdčna. Baumgartnerleva v vlogi Jerice, katero te Izvrstno pogodila: žalibog« da tel ni biia ooveriena večla vloga, Ogčna. Oailerleva se le premalo poglobila v vlogo stare matere. Njen« kretnle so bite premladostne. Gospa Cotmanova le bila malo pretiha, t ostalem le bila svoji vloel kos Domna le g. Zdravlč izvrstno oogodH. Graščaka Sovo ta gosp. Ravnik napravil izborno. Njegov energični nastop te na gledalce učinkoval. Prav originalno le zastopal očeta Jurc« naš rolak gosp. Mtiller, v gladkem narečlu. katero te njegovim kretnlam izvrstno pristopalo. Berač Urh nam Je v osebi g. Koritnika s svolo malho in citrami nudil obilo smeha, kakor tudi Spllkln Jožek v osebi g. Markoviča. Manjše vloge biričev, kmetov. fantov In deklet so bile v dobrih rokah. Posebno ljubko te zvenelo petje deklet Dri prell v Jurčevi hiši Igro je Izpopolnila priletna godba gg. bratov Lamprecht. Našim vrlim igralkam ta ostalim sotrudnikom naša naltopletša zahvala. Po igri so nas iznenadHl naši mili bratje Dalmatinci s par krasnih narodnih pesmic, v k* terih ineiodfll se nam te zrcalila Uža* llena duša teh po sovraga Italijan« pregnanih beguncev. Izdajateli ta odgovoriti uredniki Anton Pesek. Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani Poslano.*) Vsem tistim, Id sl zaradi meni delajo vedno prevelike skrbi, naj bodo potolaženi, ker za posredovalca vzamem samo tistega izmed njU, katerega je njegovo preteklo življenje popolnoma čisto ta nedolžno? Od vsh drugih pa blagohotno odklanjam vsako preveliko skrb ta zanimanje zame. Z najvljudnejštm spoštovanjem, dam na znanje, da bom moje razmere brez vsakih skrbi od strani dru* gib vredll sam. Žlbert Franjo, sprevodnfiž. POSLANO.4) ODPRTO PISMO, gospodu Pavlu Golita. Z ozirom na one ljudi, ki ste Jtt hoteli mistificiratl: Članka »Naša drama, igralci in kritika« (Sloveneo, št. 60, 62 in 63), o katerem pravite v, svojem Članku »Pol sezone v dram! ali razkačeni ktivl prerok«, da N prepisan iz Hagemanmove knjige »Der Mirne«, nisem napisal Jaz. —• Meni tudi nlkdaT ne bi prišlo na um, videti v Vas. kar se gledaliških stvari tiče, »lafka in idealista«, temveč edino le — lallka! Milan Skrbinšek. •) Za vsebino tega spisa Je uredništvo odgovorno le, kolikor določa zakon. g mmmmiMmiMm Gadje gnezdo Ja najbolj Cvrato slovensko leposlovno delo izza zadnjih let NaroCtte ga lahko j z« malenkostno svoto 1® Ur j'11 pri | .ra ar i liipi. Pokrajinske vesti. Drobiž. Stran 4. »JUGOSLAVIJA* int 2. aprik 192& 81. štev. Za milijoni. (Dalje.) Montelli je bi) istega mnenja, In oba sta spoznala zmoto Sele tedaj, ko je bilo odposlano pismo, ki Te }e privabilo na to mesto. Tako se ;e zsodilo. preljubi, da so pri zdra-mitvi moje oči zaglcnlale Tebe, in re prvi pogled Ti je odprl moje srce Obenem pa Sta se me polastila sram in kes, da sem privolila v ta načrt, ki bilo mi je zelo težko, igrati svoio ulogo mimo !n odločno do kouea. 'Toda dobro setn se naučila svojo olosro. Mislila sem, da si Ti oni mož, ki odda milijone, zato sem pripovedovala svok) zgodbo, da Te gane, prikrila pa svoje pravo Ime, da sc Te ne !>o)asti sum. dokler namen ni dosežen. - ... Uspeha sem bila sigurna. Kazal si zanimanje, občudovan le; če sem Uidi občutila kes nad svojim trlumačenjem, setn se vendar veselila nad uspehom nastopa. Pa Ti s) hotel več Izvedeti: zahteval si pojasnila, čemu ta komedija, ki bi naj ugodno vplivala nate. Vsaka neresnična beseda Tebi nasproti ml Je bila muka za mola iznova se aglaš tločo vest, a. trenutni položa) me le silil, prevzeto »Jogo Igrati do konca; storila sem toral. kakor da vpraSam Annetto. kal se !e Mio zgodilo in sem Ti potem pripovedovala izmišljeno zgodbo, ki ml io ie natvezita Poitusri-zjnja Se predobro se mi le posrečila, ponudil si ml viteško svojo varstvo nred Montel-IHem In ?i kazal tako vdanost, da )e moja bodočnost bila za vedno za sign ra n a. Tedaj je padlo kakor strela z jasnega neba. MontelH le pridrvel In že v prihodnjem tre- nutku mJ naznani Amietta grozno resnico: iVse je iHistouj, to ni pravi mož!« V tej grozi sem imela le eno misel; oprostiti se Tvoje prisotnosti kar najhitreje. Moje srce }e b;lo zadeto, vest se je zbudila, strah pa je premagal vse; obljubila sem, da se vido/a drug dan spet z namenom, da me zapustiš. Sel si, in ostala sem v skrbi in žalosti, da rama izbojujem težek boj v svojem srcu. Ali naj tukaj prekinem svojo izpoved in prepustim policiji, da razkrije ostalo? Naj ti gospod Byrd pojasni, kaj sem v tem ali onem slučaju čutila m mislila? — Ne - nikakor ne! Z lastno roko hočem odg:niti zastor svoje notranjosti. o kateri si mislil, da počivajo v njej sveti nagoni, da spoznaš dejstva in da te noben tujec ne bo uči) dvomiti nad neskončno, odkritosrčno ljubezni’#, ki sem io nazadnje čutila zate. Naj nadaljujem s svojo izpovedjo!, — Monlelli In Portugizinja sta me kmalu pregovorila, da se da načrt še izvesti, ako nemudoma pobegnemo. Zapustila sem New Ycrk, in ko sem se nekaj mesecev skrivala v nekem majhnem mestu na zapadu, sem se drzno no-dala v Vefikl Barrington, da me gospodična Aspinwall uvede v odličnejšo družbo, kjer sem tnogla upati, da srečam gospoda iz Clevelanda. Montelli je ostal med tem v Neiv Ynrku. klor ie, kaker sem pozneje izvedela, spravil več Jenny Rogers v nesrečo. Nazadnje je stopil v službo pri Degrawu, da bi mogel nadzorovati vse njegovo dejanje. V Velikem Barringtonu se je začelo zame vsled nežnega prijateljstva gospodične Hllnry novo življenje. Vedela sem, da sem ga nevredna, in vendar sem ga uživala s polnim srcem. Vedno sem hrepenela po razkošju ka- koršno me ie obdajalo itikaj, čutila setn se srečno, še predno sem mogla slutiti kake srčne izkušnje me čakajo. , Prišel sl Ti —■ in ko sem premagala prvi strah, sem se Iz vse duše izročila Tvojemn vplivu (n sem v sladkosti vnovič oživljene ljubezni pozabila na vse, kar sem sicer upala in želela. Žele nenadni nastop gospoda Degravva iz Clevelanda me Je na to opozoril. Toda kako mi je bilo, ko sem spoznala že prvem pogledu, da sem napravila nanj ugoden utls, in da se mi brez velikega napora posreči prejeti milijone iz njegovih rok! Tako bi si priborila moč in ugled, kakor sem vedno sanjala, ter ljubljenemu možu prinesla še druge zaklade kakor samo svoje srce. Veruj mi, preljubi, da ml je bila najlepša misel, da Ti poklonim te zaklade. Da dosežem ta namen, sem se kazala uslužne ha prijazno do novega došleca; videla sem, da nfu ugajam fei t( me ie utrjevalo v upanju. Da bi njegova naklonjenost mogla postati globlja, nisem verjela; toda žrtvovala sem neka) časa vso svojo ljubezen, da si ohranim njegovo naklonjenost. Nesramnemu Monielliju n) moglo med tem ostati nič prikrito. Ko je videl, da mi je daroval Degraw Iz Clevelanda svojo ljubezen, ml je grozil pri sestanku v soteski, da bo to Tvoja smrt. ako Te ne Zapustim, ker ni pri volji, da pusti svoje najlepše načrte zaradi blazne stra šti ženske. Vedela sem, da niso bile to prazne besede. In ker sem se bala zate najhujše. «em se poslužila v strahu sredstva, da Te tajno posvarim pred nevarnostjo. Montelli me je v tem podpiral; hotel Te je ustrašiti in Te prisiliti, da zapustŠ kraj m se meni '*di oveš. Kako spretno ie pri tem igral vlogo tajnega policista, priča c njegovi preka- njenosti, ki jo je kazal pri vsaki priliki. Toda oba nisva računila na odpor Tvoje poštene narave. Kljuboval si nevarnosti in se nisi hotel odpovedati ljubezni. Degraw sam ni bil preveč jezeri na svojega tekmeca, tem huiše Te ie sovražil Montlli in iskal prilike, da Te ugonobi. O njegovem ponesrečenem naklepu na Tvoje življenje in o zasljdovanju po policiji nisem vedela ničesar. Zahtevat je , a/govor z menoj In mi zapovedal, da pustim zvečc’ okno v pritličju odprto. Ko sem slišala v noči kratki ptičji klic, dogovorjeno cnamenie med nama, sem hotela oditi v spodnjo vežo .la se 2 njim sestanem. Bila sem v njegovi oblasti in sem niu morala izpolniti voljo, kakor zelc sem ga tud} sovražila. Ko sem zapustila sobo, sem imela nejasen občutek, da nisem sama v veži, da me opazujejo in stražijo moje korake. Kaj naj storim? Vrniti se nisem več mogla, Vn ako bi nadaljevala pot, je odkritje nezogibnoi, Domislila sem se uloge mesečnice, ki sem jo znala za oder; zavzela setn potrebne trdno hojo, dala sem očem srep izraz m korakala nevzdržno dalje. Moja razburjenost te bila tem večja, ko sem zapazila Milary in nekega tuica, ki ni ganil očesa od mene, čigar navzočnost me je »strašila, četudi nisem vedela, da je policist. Se veliko večii je bil moj strah, ko zetu Te noišla v spodnji veži. Tc mi je prišlo popolnoma nepričakovano in skoraj bi se bila izdala. Prijatelji sc torej bili v skrbeh za moje varnost, ko vendar njih varstva nisem prav nič potrebovala. Trepetala sem le, da bi prišel Montelli In se začel boj. ki bi utegnil postati zate poguben. Zato sem Ti dala v roko oster nož kot orožje, ter sem se podaja v zadnji del veže. da ga po možnosti zadržim, (Dalle prih.) Mari* »Mrv Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavii Mali oglasi. Proda se: ■m dobro ohn tamke W*ftenr »ka ulica 271, Sp. Šiška, Prodani dobro ohranjeno aaoAtc« kolo znamke W*ffenrau". — Ptanln- 474 tlciuena xa vrl kakor peter-i 11]. solatna peta. majaron, Cvetice v najlepš) izberi na debelo in drobno priporo/a Nerer de Komi p., I4ul> Jono, Wottova ulica 12. 467 mr Kupim ~m 1 namizni )■ 1 stenski »o-ftmmmnmrm*-p. no-m" 19 boljših m mi VRŠAC, (Banat) K - EprtirtlrtiitoMMpsnjstle.. Prodaja: žita, mlinskih Izdelkov in dež. pridelkov Ponudbe »Jugoslavije*. na upravnifctvo onenru, kateri mi ptc&krbl stanovarje z 2 sobama in kuhinjo v mestu alt okolici Ljubljane. — Ponudbe na: .Ancnčnl zavod*, DRAGO BF.SEIJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 487 Slanpltj« priporo?* Ant. terne, graver In isdelovatelj kavčuk štaropilij, Ljubljana, Dvorni trg 224 Kupi se: Kup! »e 200—800 sifonskih steklenic. — Ponudbe na .Anončni zavod*, Dravo BeseMak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 470 Kupim J a» 2 preprogi za pi- Mrno. Ponudbe na npravnlštvo »Jugoslavije* pod „Pr*|»rv*a“. 437 Otročji voziček se kupi ali zamenja sa železno otračjo postelj«« eventueino se ista proda. — Proda se tud) fologrstičeB nparot 13X18 z raznimi potrebščinami. — Ponudbe z navedbo cene se prosi na uprav-pištvo »Jugoslavije* pod „P. j. M*". Razno: jLopo stanov« uje na deželi »e odda boljji rodbini t enim otrokom. Ponudbe pod »it 476* na upravo »Jugoslavije*. 476 laffnblln ne J« dne 13. t. m. od ravnateljstva policije do s od nilskih zaporov svota K 40.0*10, Posten najditelj naj odda svoto proti dobri nagradi V našem npravntitva. 465 Mlilz« za legitimacije Izvrtaj« najhitreje If itgoit Hibčer, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Krl-zariske cerkve. 814 Ull, »Ji se dobi najceneje in najbolje v trgovin) s semeni SEVER & Komp., I jubJjana 449 Volfava ulica it, 12. trajno delo spre! m e kakor tudi 4 valence. Vpraša se pri JO (Bil* JlXJ, pleskarski mojster, Ljnldjana, Rimska e, 16 n | | 0 i n« »prejemaj« v popravila. Prodasetako|: fr. puh, vnuhm nnsiitiia '• velikim dvoiiliem, vrtom tej j ,, , . . _ jjušklulu nekoliko sadnega drevja in'z 463 KsrloVBka Cesta 1.0. gospodarskim poslopjem na prometnem kri............ Kupim pozlatilno prešo, rezalni stroj, škarie za lepenko in droge potrebščine za knjigoveznico. — Eventueino kupim kompletno knjigoveznico. — Ponudbe rod »Knjtgo- jveznlca* na upravnlStvo »Jugoslavije*. »raju na deželi kakor tudi Istotam se takoj |irr~» s»» anu' -'t-n ■_ m- :*5v Zajamčeno pristno spodnještajersko vino belo in rdeče — letnik 1019 nudi na vagone po ceni od 14 K naprej Gai;ernik, Poljčane, M. Missia, 485 Išče se za takojšnji nastop lesni strokovnjak eventueino čvrst upokojen gozdni uradnik za nakup lesa. Ponudbe sc prosi ped: .Jitaitllska msgoitDisa infflu", Mddelek za I«. Lisbilana, Keofliiva alita 11, 11 Tvr čebelarskih izdelkov. Lastni izdelki »metnega satja. in robljenih, gumi v ploščah in ceveh in drugi deli, potem 1 Igralni outomat z dvema valjarjema (Walze) s« proc znajncuitl no- J najdenimi povsem zanesljivimi veli Dostojevskega „l*ele ««* j sredstvi v zvezi s posebno metodo. Uspeh zajamčen, Spričevala na razpolago. «H** In MMall Jonuk'*. n ris5M zher; api era Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužnl? » 2. Ivan pl. Zajc: Zrlnjsko-Frankopanka. » 3. Anton Hajdrih: Siabo sveča Je brlela- * 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. Vsaka pesem »tene * Ki »»vodov vo K. Dobiva *c v Zvezni tnjipsl. Ljtibljena, trg Stev. 8. Jaroslav Breuer tehnična pisarna In stavbeno podietie Ljubljana, Vojaška ulica 16a (ua Friškovcu) BrioJav Breuersteebe Teleloo klic 441. izvršuje vuo ned In podtalne stavbe, kakor htie voeb v rut, industrijske stavbe, železnice, ceste, ielesobetenske mostove, aleb- ttrarite ter izdeluje vbo v to stroko spadajoče načrte. ^pecijalne stavbo po njegovem, patentu is votlega zidovja 66>/, prihranka danes najdražjega stavbenega moterjala, to je opeke. bra.iba Je v dveh meseeih po pričeOtu popolnoma suha in torej nporabna. Zvezna tiskarna _ .. ■■..kiuroi Cinvl tra 19, 3S Časopise, knjige, brošaro, cenike, le »ke, lepake, ______________________________ vabita, vsporede, račune mm v Ljubljani, Stari tre W kuverte In pisemski papir .p,ej«mn tudi upravni**« „ius«s»avii«‘* n Hrama Hlsitke naslovnice V LJublionlp Marijin trg 8 tar nj«n« podružnica v ***•• * u Ptuju, Praiarnova casta.