UrrdattkllBH|»ravattkl pn» •Utrli MBT B. Utradal« a*. Offloa of pubUcaUoa: JUT 86. Lawadalc av». Trlephuaei LawadaU< 4835. STEV.—NUMBER 91. VODITELJI 0£K£EAUlX STAVKE V WINNI?1GU OBSOJENI V ZAPOE. GOVORICA OEE OKOLI O SPRAVNI PONUDBI.;, Oranau je po aretaciji podal ■{TZ izjavo. PROSVETA lastnima gLOVKJfgtt MAIODMS o nekako w Mrcdi a« ■ *n.O„ ia jr Kosr York dVutral" " io "Lake Brie rrfr Ckvcitd s Detrottom. bivaleev šteje t« Mtra »krog tiaoč. Starejii tukajinji THE EfiUGHTEMiEirr' g7«00 POSTA VODA J ALC1, KI ODPIRAJO DELAVSTVU OCl DOPISI. ■-Li m ki U' Iz Jacksona v Mkeouriju so U dni poročali, da hoče državni senator .Stockstill odpraviti štrajke. Predložiti hoče postavo, po kateri bo moralo biti vsako strokovno društvo vpisano. Letna pristojbina za strokovna dru&va bo sledeča: Deset dolarjev sa društvo, ki šteje od pet do dedci članov, in sto dolaijev sa društva, ki imajo dve sto ali več članov. Delavci, ki so sestavili svoje zahteve, morajo obvestiti delavskefa komisarja. Zahteve ae predlože poroti in njen izrek je veljaven za obe stranki: delavce in podjetnike. Ce delavci ne sprejmejo razsodbe v treh dneh, tedaj se lahko vsak delaveč kaznuje s šestmesečnim zaporom in sto dolarji denarne globe. Delavci se lahko izognejo tej kazni, če odpovedo delo. Prvi protistavkovni zakon je bil sprejet v Kanaasu, drugi se pa priporoča v Miasouriju. Obe državi sta poljedelski državi. To pomeni, da daje glavne dohodke poljedelstvo, industrija je pa iele na drugem mestu. V poljedelstvu in panogah, ki so združene s poljedelstvom, je zaposlenih več oseb, kot pa v industriji, zategadelj je tudi več volilcev, ki jih redi kmetija, kot pa volikev, ki se ukvarjajo z industrijalnim delom. Ce bo postava sprejeta, bo učinkovala na dve strani Industrija!ni delavci bodo pričeli zapuščati državo, v kateri se smatrajo za brezpravne sužgje in iskali bo<)o delo v sosednih državah, v katerih ni izjemnih zakonov pjjot delavcem. ' s'»•4 Sji 'J« v^ M 'j •i.Arfrftfe;-..^.f. i v v. ''S* ''fjl Postava bo pa tudi učinkovala na vse ameriiko delavstvo. Spoznalo bo resifico, če ima vsak ameriški državljan pravicch da z volilnim listkom izreče svojo voljo na volišču, da ima ameriško delavstvo pravico, da se organizira v svoji stranki politično in postavi svoje zahteve, na podlagi katerih kandidirajo kandidatje delavstva. • Deset tisoč najboljih agitatorjev za politično organizacijo delavcev ne more napraviti takega dela za politično probujenje delavstva, kot postava,*! jo predlaga senator Stockstill. Take postave odpirajo delavptvu oči, ga bo zelo slabo ležalo, dokler bo glasovalo za Kandidat«, ki jih n/lm priporočajo političarji starih strank kot delavske prijatelje. Boj med delavstvom in podjetništvom se prenesel z gospodarskega na politično polje. Ha gospodarskem polju se bodo še vršili boji med delavstvom in podjetništvom, toda glavne bitke se bodA vršile na volišču, kajti delavstvo bo spoznalo, da ima tisti moč, ki d prisvoji politično moč in dela postave za ljudstvo. Sehator Stockptill ne prihaja s svojo protištrajkovno predlogo, ker želi, da ameriško delavstvo kmalu postane politično zrelo, ampak ker po njegovem mnenju nima delavstvo nič ukazovati, ampak se mora ravnati tako, kot mu ukazujejo Usti, za katere dela. On pripada pač med tiste ljudi, ki mislijo, da se lahko delavstvo s takimi pa-lljativnimi sredstvi ukuje v suženjske spone in veitee tako močno, da ne more ganiti. Is zgodovine delavskih bojev po širnem svetu as taki gospodje, kot je senator Stockstill, ne učijo, ker mislijo, da hodi v človeški družbi tisto pot, ki so mu jo odkazali njih možgani. Ta nevednost s* pa maščuje nad njimi, da delajo napake na škodo sebi in tistemu razredu, h kateremu pripadajo. Postava, ki jo želi senator Stockstill, pa govori odločno, kako mrze v južnih državah delavstvo. Gospodje kar ne morejo pozabiti, da je bila nekoč uvedena telesna Hužnost v teh državah in da so bili nad sužnji — takratnimi delavci absolutni gospodarji. Zdaj je ta sužnost odpravljena in go*|Kxlje St<>< kxtil)ove vrste hočsjo s postavami dokazati, da med delavstvom in podjetništvom sija ne-promostljiv prepad, da ao podjetniki gospodarji, delavci pa imajo ubogati, kar jim ukgžejo gospodarji. In taki ljudje odpirajo delavstvu oči, da spolni sdsj, kar je dozdsj zanemarilo, da prične oananjtvati evangelij političnega boja in organizacije, dokler ne pritegne v politično organizacijo vseh industrijalnlh in poljskih delavcev, ravnajoč as po načelu, da so interesi vssh delavcev enaki, ne glede na to. če delajo v industriji ali v poljedelstvu, kol so enaki interesi vssh gospodarjev, ne glede na to, če go*iiodarijo v industriji, na velikih farmah, ali v flnsncih. •jrijtsei ee v nlui Kaml d tukajšnjega društva Pr Pi-shek, tajnik društva 'Združitev' y ila v tU- kajimji naaeibuii t odi ša noareea katere ftrtev je bila cela dmiina. Pred t*dno« daš ao je iiiiimi" m-trgal plaz viaoko v gorah in pridrvel a tako aik> v dolino, da je seboj druiiiiu »tmh oaeb, o-Črta. BMtrr ia dva aina. Nesreea jr pripetila okrog tretje ure zjutraj, kakor je kazala ura budilka, ki ae je ustavila ob tretji ari ^jstraj. Ljudej ao opazili šole ob šesti uri zjutraj .ki ao takoj pričrli a rešilnim delom. Po apolnrm delu ao ngšli pod razvalinami ponesrečence mrtve. Kdino domači pea je šiv prilezel izpod razvalin. Tnkaj ae je pripeli! žalosten ki nam ne dela prav V rovu ata ae aprla uaaureTdva rojaka, nek rojak iz Spodnjega dtajerakega, ki ee je oasival Joe »ovao in je bil doma nekje od Ptuja, ter nek Ta Joe Suvau je baje u-dsril Ličana a evetilko po ubra-in mu menda iabil en zob. Po končanem delu je ta Ličan čakal, /turni rova na Joe Sova na in ko [je zadnji prišel iz rova, ga je u-daril zSdrŽajem od krampa po glavi, da mu je razbil lobanjo Odvedli ao ga takoj v bolnišnico, kjer je po preteku par ur podle-gel poakodhi. — Kakor se čujc ima ta nauli rojak precej gotovine in ona menda ua Stanir)!;. banki okrog .11S00 dolarjev in proti meni oe je izrazil, da ima precej naloženega denarja t ud trn banki v Pueblu, Colo. V stari domovini ima menda eno aeatro, ki je omoiena v Ptuju. Ako za pušča kake sorodnike tukaj v A iki in v starem kraju, mi je Vsled tega poživljam vae rojake, ki so tmznali emeuje uega Joe Sova n a ali ki vodo za kake njegove ožje aorodnike, da ae oglaaijo, da bo njegova imovina prišla v prave roke. Umrli rojak je bil atar okrog dO let, in jc bil pri vojakih v starem kra-m v Celju pri 87. pešpolku. Postave ja bil srednje in zelo rude čega obraza. Noail je tudi brke — Vso zadevo ima sedaj aodnija v rokah. Kdor hoče kako pojasnilo naj ae obrne na sod ni jo v Biug ham, ftah., ali pa ua mene iu sem pripravljen posrcdovgti, — Tukaj je umrla 7. aprila t. Mary DevčJč, rojena v Gospiču ns Hrvatakem, stara SB let. Tu kaj zapušča ao proga iu dva mla doletna otroka. jPo«r«*i> ]Mikoju> ce ae jk vršil 8. aprila t. L John Samec. Bingbaa, IhlkT 0. bas 526. MH v prsttkltsti št. m »Ftpj.— > % Otah. w Delavske razmere v tukajšnji okoMei so fc. str. kot v sploltfem po vaeb^H selbiSkk. Draginja aas tare v 00 bolj 1 MilNt farmarja je organi-taelja "U W. W.M odrediU atov. Willard, Wla. — Že precej čaaa je minulo, odkar je bil zadnji dopia priobčeu iz tukajšnje liascl binc in mogoče, bo kdo mislil, ds amo ie vsi Movcnci izginili iz tu-kajšnjc uaselbiue. Toda ae ved no iivimo, akoravno amo aedaj Ukorckoč vai tukajšnji uaaeljcn ei odrezani, od stalnffa sveta, odkar je izbruhnila stavka šele zničarjev. V tukajšnjo naaelbino šc ni prišel od prvega marca no ben vlak io še prav nič ne ve ao, kedaj da bo priaopihala prva lokomotiva. Poslovila ae je koaečno aibir-aka zima, ki je bila letoa izredno dolga in huda. Prišla je apomlad. katero vaakdo bolj ljubi, kot pa mraz in aneg. S. aprila amo imeli v tukajšnjem meeUi volitve, pri katerih ja bil zelo agilen na| g. fajiuo HUr. W1 je tako agilen, da ga je moral ua to opozoriti poalnjočl nadzornik pri volitvah. Naš g Hs j amater ao namreč kar diktirali poaameznim volileem, koga naj volijo fo kje amrajo napeevU ti krišee Vse to je bUo pa le pre veš poaJujočemu nadzorniku in j« pojaanil g. fajmoštru. da naj ni kar na trati čaaa pri volitvah, da naj ae roje drši avojega poala, za 4otercga je nastavljen. Toda g (ajmošter se po niso ozirali na to pojaanilo. ampak ao rekli, da 1 ■ajo pravico delati kar hočejo, PMivalil oe ja tudi, da je " Američan Bojr". Ljodje ee eedaj uprašu-jejo, od kedaj ta ao mol poatal Ašiorieau Hoy ker še ni dolgn. dela vel. Vsled tega jc bito ta atavka hudi slooiljeaa/ Toda kljub temu ao delodajalci povl. šali plačo aa SS centov na daa. Trgpvei bodo pa itsjbrfe podra m livljonake potrebščine aa ivakrotao vaoto. kot smo ml do- biti kOl pr.>K,lj|tfc^- Kakor ra«vidim ia čaaopiaov je šc v smraikalerem kraju aaaiopl Ia gorlia spomlad O spomladi tukaj še ai duha sT sinka. Ura/s š»olča 1 Hieer pa aimaa o kmlega. toda anega^tsko > njegovo c veš kot dovolj. Vsle^ vi >ro4|va)ae - ko. kateri ae pa niso odsvoli vaš ko J+pciromal ia propadle A vat r i je Ia ker ee je baje jokal, ko je raspadla bi hvalil, da ao kr*lji in eaaarji dobri ljudje toda povc«lal fa id sa katere. (De dobri ao bili rasne oderuhe ip Človeške kr ki bi najraje delavcu še kolo potegnili raz teleea.) lta|.H| je tndi. da opravlja aa človeštva koriatao dela In da aluši aam svoj kruh Ko ao ga vprašali, kako koriatno delo on opravlja, je (Nadalje vaaje.) Bazua tek oatankov >«oau» v Avatraliji in Polineziji divjake, li ie apadajo v aradnji stadij. Ti divjaki nam dajejo jmum s!iko, kakšni ao bili davni »f.otedi aeda njih civiliziranih Ijudatcv. Ar otrakki divjaki, katerih > fxi rodov. ao ae danaa aa uiiji stopnji, kot ao bili ameriški Indija ne: ka teregakoli rodu ob času odkritja zapadnega kontinenta. Kcpoa rojci, ki bivajo ol» reki Darliug severuo od 9ydncjja, ao ie kaui bali in pri njih je še najti sledove kouaa g v in iat i enega zakona, daai ravno ao ie imeli šeet rodovinakib zadrug ob čaau, ko ao bili "Ikriti Zadruge imajo živalsko . imena. Ena ae n. pr. ia^auje "Kcngu ru*', druga "Črna kača" it;. An gleški miaijouar, Lorintc Fiaon. ki je natančno proučil socielno or ganizacijo teh divjakov, piše, da vsi moški ene zadruge'ao sop-vgi vaeh žensk e drugi zadrugi Vri posamezni člani so brez ta tiii* i men io nazivajo ae po nojiii zadrugah. Potomstvo gre p» materi in oče je nep&znan." Vsi otroci v zadrugi so si bratje in Mestre, čeprav ao rojeni iz več šefftk. GORNJI STADIJ — Pričenja z iznajdbo loka 111 pusice. To o-rožje je bilo v divjaški dobi to. kar je bil železni meč v barbarski dobi in kar je puška v dobi eivi-Jizacije. Z lokom In pušico Se je pričelo lovstvo ua veliko, Pušice ao bile iz oatrih ribjih koati ali brušenega kamna privezanega ua palčiei. Vrv na loku je iz drevea-nega vlakna, ličja ali živalske kože. Z iznajdbo loka je prišlo novo preseljevanje v kraje, kjer je bilo več divjačine. Preseljevanje je povzročilo pogostejše boje a ao-aednitni rodovi in včaai ao bila u-ničeua cela krdela. Človek je bil šc kauibal, ampak polagoma je opuščal to zversko navado in ponavljal jo je le v boju, ko ao ujete aovražuike pobili in požrli. Poleg loka jc bila tudi kamnita sekira in anlica z dolgim hrušenim%amnom ali ribjo kostjo. Indijanci v se vernozapadnem delu Amerike, ki so bili še v tem stadiju ob čssu odkritja, ho tudi znali plesti koške in košare iz ličja in gradili so koče iz protja, toda lončaratva še niso poznali. Mnogi malajski rodovi na Occanakih otokih in zamorci v areduji Afriki ao šc danes v tem štadtju. Organizacija je rodbin-aka in zadruga je enota organizacije. Družina je še vedno puna-lujanska. Spolno razmerje v zadrugi je izključeno, toda moški ene zadruge se lahko poljubno družijo z ženskami druge zadruge. V zadrugi velja inatcrinako praVo in potomstvo gre po materi. Koča in druga borna lastidna je skupuo imetje vse zadruge. lzuajdbrloučaratva je zaključila divjaško dobo človeštva in za znamuje prehod v epoh barbarizma. V tej prehodni dobi, ki jc trajala tieočletja, so predniki se-dsujih narodov v K v ropi živeli v Aziji. Vaa takozvana arijska družina, ki prCdatavlja osem indo-rvropejskih plemen, ima avoj roj-Htni kraj v Indiji, na planjavah zapadne Azije in vzhodne Kvrope ob Donu in Dnjepru, kjer je danea K unija, ter po vseh dosedanjih snamenjih Izvira U enega primi livnega rodu. katerega ime je neznano. Severns Ruaije je bila v t iat i dobi šc zelo močvnimata in aledtega najbrž še neobljudena. V centralni in južni Kvropi, ki je bila porašČeua z gozdovi, ao pa živeli drugi divji rodovi, ki ao popolnoma izginili in puatlli so za ae-hoj tupatam le Že proj omenjeno kamnito orodje iu orožje in nekaj lobanj. 8 tem nI rečeno, da so popolnoma izumrli, pač pa so se Htrnili s rodovi, ki ao prišli is A 'ijc in ki ao prve podvrgli. Sprejeli ao njihovo kulturo, jezik ki druge navade In tako ao utonili vnelej. g Ja doba jo M v krvi, kakor praviaso —radimeu te nekdanjega divjaštva, priroje oe inatinkte. ki jik večkrat poka že v vaej nagoti, ne da bi ae^evt dal, odkod to izvira. To dokazuj« da aa človek še danaa ni otreacl vpliva, ki mu ga je vtisnila globoko v kri in dušo dolga divjaška = > poljedelstva, ko ae je pričela trga < V in Ta dob« je bila ; Ht» -^jdaljŠa v zgodovini roti BTmpi in AfriWi. , ?ii*lfni imm b " oklepa iz erijakih jezikov, n naivoi »ŠO OOQ let^ Morganova ki izvirajo iz enega prvotnega. rM ^ f»toeiaakota jezika v Indiji, rnejšlh odkritij ia (RVkazov nepra U^m ko imajo domače živali v.lna Tukaj pa šc ni vftcia on. M(Ubo enak. imena v Kankri-koloaalna doba. ko je bil človek C (literarni staroindijaki jezik), pred divjakom šc mšje, opičje bit jarogrščlnl. latinVini. ataroalo-F Ta čas jc trajal miljonletja. hd . ni enakih imea aa dokler jc naajreč človek prepoto- j^thae. ki dajejo žito. Iz tega |fSl svoje Hvalake prednike, ali ta t\odHi. da so Arijei vdoms. ili ^ p val i velika prej. kot pa aa po- delo. P. Z., fa as tu ji čtovek. pa m| bo še »wili žito •taka Člvlrtriran. ima v Wbi - afl (Se aodaljaje.) 4 Barbarska SPODNJI STADIJ. — Prične s § • pojavom loiu-aratva. Primitivno pleme, ki ni poznalo loncev iu drugega poaodja iz prati, ae ama-tra za divjaško pleme, ki je nižjv od barliarskega plemena; plem* pa, ki zna delati lonce iu ki tndi že pozna kovine, nima pa še ione lične abecede, se smatra Še jlaneM za barbarsko pleme. —Prstene posode ao izdelovali uajprvo na ta način, da ao iz ličja pletene posode previelrti z blatom in jih poau-aili. da ao lahko kuhali ▼ njih. Kmalu pa je divjak prišel na to, ds se lahko poaoda naredi iz blata brez leaenega ogrodja. Istočasno je bila iznajdena tudi opeka, zelo primitivna seveda m posušena na solneu. S tem je barbarski človek zelo napredoval. Okrogla koča, spletena iz protja in zamašena z mahom, je bila zdaj prevlečena z blatom ali se je pa umaknila novi koči iz opeke.. Take koče ao imeli Indijanci v Mehiki, srednji Ameriki in v nekaterih krajih južne Amerike (Peru) ob čaau njihovega odkritja. Koča so bile o-krogle. široke pri-tleh in ozke ns vrhu z luknjo na eni strani, ki jc služila za vrata in okno. Dona-Šnjs barbarska plemena v Afriki ' Avatraliji 111 po tpkih Tihega oceana imajo še dane« podobna bivališča. . U ' ■ • SREDNJI STADIJ — Sedaj preidemo v dobo, ko lahkti ločimo človeške rodove na raznih kontinentih, predvsem pa na vzhodnem in zapadnem kontinentu, to je v Evropi iu zapadni Aziji ter v A-meriki. Srednji etadij barbarske dobe prične z vdomačenjem prvib živali v Aziji in a kultiviranjem prvega žita v Ameriki, to je koruze. To pomeni, da je arijaki človek,— kateri je brez dvoma prvi vdomačil kravo, vola. konja in pozneje prašiča — prvi začal u-živati mTeko. ameriški Indijanec pa kruh. Biatvo hrane je pričelo igrati veliko vlogo v nadaljnem razvoju človeštva in pri tem je imel arijaki človek veliko prednost,-ker jc imel na razpolago veliko več živali za vdomačeaje in mnogo več raatlin, medtem ko je imel ameriški človek le eno Rastlino za krušno hrano in eno žival, lamo, katero jc vdomačil veliko pozneje, ko je že poznal koruzo (z tega raloga je ameriški človek. tndi zaostal v razvoju za več kot eden epoh za arijskim človekom, čeprav je prej poznal kruh, kot pa njegov brat v Evropi iu Aziji. Tu se vidi, ksko dobra hrana, po sebno mleko, daje človeku veliko eneržijo in mu pomaga, da prekosi onega, ki nima take hrane, daleč na poti napredka. Dobit barbarizma je bila torej med Arijei v Aziji veliko krajša, kot ps med vsemi drugimi človeškimi plemeni na zemlji. Arijsko pleme je prvo vdomači lo Živali, ki ao mu dajale mlg^o. meso iu dobre kože. rogove za o-rodje itd. Arijaki rodovi ao takrat bivali v Indiji in po krajih •tedanje južne Rusije in Kavkazi-je. Njihove prve čredo ao aa pa-»le na bogatih travniških planjavah ob rekah Oka, Jaksart, Don in Dnjeper. Ti kraji ao bili kakor nalašč primerni sa živinoreje; podnebja, sirava klima bi rodovitna zemlja je bita torej njihov prvi pogoj, da ao povspeli viaoko nad ostalimi barbarskimi plemeni Zdi ae. da ao ae v ftej dobi ločili Semiti od lndoevropejccv in sc oričeli seliti proti jugosapodu, to je v kraje, kjer je danea Sirija. Mezopotamija^ Paleatina in eever-tiovkkodno obrežje Afrike, kjer ao na nlaajavah ob rekah Kvfrat, H-grm bi Nil našli not e bogate paš aike za svoje črede. Vendar ps irijska organizacija ni poznala PKOSV|TA aerelov ta 29 Stoikov je bilo aretiranih iu v^jui pmvduik, ge nemi Hurtado /ulitev« sa vae suirinu ka*en. Podporna Jednoti. rrenoosinja obsojeno m aaurt Pariz. -Louiae Boulinie, kat o-A je let* ltfU. ude le Neuuein 11« okupiranem ozenvlju nekega frau ooakega vojaka, ki ae je akrivel pri njenem aoaedu, je bila te dni obaojena na »rnrt po vojnem aodi- VI« STAN« NST-M SO. LAWNDALB AVE^ CMICAGO. ILLINOIS, glavni odbor za dobo ltlft-1 «22. v ^PpSvvelui odbo^ „ v s •>«?•»' 1 (m?', dHAnn ooag&i i * j y j. i-' . . ^ POMAN. PREMOGA V Illinoiau obratuj« komaj drajtot odstotkov rudnikov. Chieago, IU. Zaradi zrno«. kjaVe v ielezuiakem obratu se ob' iuti pomanjkanje premoga "s vaa-kim dnem bolj in bolj. Po poročilih, ki prihajajo v mesto, obratu-jo v Illinoisu komaj dvajset od stotkov rudnikov. Na nekaterih krajih je premog naložen že ua VOzeh, toda železničarjev ni, ki bi pripeli te vozove k vlaku, ali pa sestavili is njih vlak. Pri drugih rudnikih zopet ne morejo, dobiti praznih voz in rudarji ho primo-rani ostati douia. V Chieagu je nekaterim trgov-eem podel skoraj ves premog. Reed, podpredsednik Peal>ody Ceal kompanije, je izjavil: 44 V Chieagu poatoji pomanjkanje premoga. Plinska družba je poslala tovorne avtomobile, da kupi premog, kakršnega dobi na prodaj. Zaradi atavke v Chieagu ne obratuje okoli opamdeaet odstotkov rudnikov v Illinoisu." Tej izjavi je dodal, de ae položaj ue spremeni, da bodo morali v nekaterih tovarnah, katerim poide premog, ustaviti obrat. Tako aodi tudi W. H. Lelaud, podpredsednik Cousumers koin-pauije. Rekel je, da za tovarne meKarake tvrdke Armour & Co. in Union Drop Forge kompanijo že kupujejo premog na odprtem trgu in da kupita tvrdki premog, ki j vitja udov ut ji mn aal« odjeaiala«, «a»» odprli »v«J laatai urad v •(«»«• kraja. Tu aaai daj« prilik«, da lahko tele« i»ls*s-)(M de««r f »tarna kraju ia v NaJliraJlMB #«aa. Poalulit. m t« prilika, ie poUji«« d«aar v sle rl kraj pota« SS«« bsska, kj«r dobita Bajkuljlo paatr#M*o la aajaltjo «*uu. mm*»» ...... M kranllao rloga v »»ara d«amvtaa Ceaa kv«aai mu, torej rava« »adaj ugadea #a« d«kl«r j« aeaa »Irka. Ml vaai praakrblaui vlaAao ksJUlau r aajkrajleai laaa. Predajamo tudi "UkH^MU tVUt" (Dmfte) ea vsa M«j« baaka v Jua<«d"iji. Osi aaAlb ruiakar, katarl aamamvja p«t««aii v »Url kraj aa j m »braaja do «a». Mal Isvratso urajaal 0I> i»l.lJ«" asataps em dralba Ia ja vviaaja Mir« Is ««a« prmkfkfltl a« aajkltrrjA.au |>aiat.r«di »a« 0mm tudi vaAa •o>Meaede: "Ničesar ne opravite, gospodje!" Bredi topovih strelov je dospel nov Mueller-jk poslanec v aamosten ter stopil pred Kordecke-ga in ojegovc svetovalce. Bil je to gospod »ladkovski, ravski točajev namestnik, katerega so zajele švedske čete, ko se je vračal/i Frusije. V samostanu ao ga sprejeli zelo hladno, #koro odurno, dasi je imel pošten obraz. Menihi so bili namreč že vajeni videti na izdajalcih poštene obraz*, Popravil ki je lase na glavi in dejal: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" 1 "Na veke vekov!" odgovore nafzoči eno-i glasno. ' Duhovnik Kordeeki ps doda i "Nsj bodo blsgoslovljeni oni, ki M*u služijo l" ^ "Tudi jsz Mu staMm," odvrne točsjsv ns-ipcstnik, "kar vsm takoj pokažem . . . Hm! dovolite čsatltljivi očetje, ds se odksšljsm, ker mo« ram to nesusgo poprej ispljuuiti . . . Inu Mud-ler . . . pfuj ... me je poslsl, Čsstitljivi očetje, k vam % naročilom, da naj vsm . . . pfuj . . . prigovarjam, ds as pedsste. In šel som rsdi tegs, ds «mi povem; branite se ter niti ne mislite ns uds-jT ksjti Švedom še tsnka prede tsr se jim vrte kar kolobarji pred očmi." Menihi in navzoči možje so kar ostrmsli, ko so zsslišsli poslsnšsve besede. Mesečnik sersdski 0 takoj zskriči: ^'f;'' W ; ' ' ' ' •V' ; "Za Bogal to je vendar enkrat polten človek 1" Po teh bsssdsh skoči k .njemu ter mu jsme stiskati roko. Sladkoviki ai snoviČ popravi lase ter nadaljnja : "Ds nisem niksk podlež, se tskoj poksže. Ponudil sem se Mueller ju zs poslanca največ radi tega, da vam prinesem novice, ki so tako ugodne, da M hotel izpovedati vse v eni sapi . . . Zahvalite ae Bogu iu nsjsvstejšl njegovi Porodnici, ds vss je iahraia zs orodje izpreobrnjeuja človeških src I Naučen po vsšem vzgledu, po vsši obrsmbi, je jel naš narod otreaati raz aebe švedski jarem. Kaj naj izpovem prtjf ivsde pobljsjo v Veliki Poljaki in us Mazurskem ter prežijo na nje ob potih in aoto-skah. Ponskjs ao jim Že do dobrega ostružili hrbet. Plemstvo je jelo zasedati konje, kmetje ae zbirajo in kjer dobe kakega ftveda, gorje mul in kdo je to povsročilt VI . . "Toda to še ni vse. Poalušajte dalje. Kan. spomiujsjoč se dobrot našega kralja Jana Kssirai-ra — kateremu daj Bog zdravje lu vlado še mnogo let! nam gre na pomoč in je že preatopil mejo poljske ijudovlade. Kozake, ki so se upirali, je pomaudral v prah In sedaj drvi s ato tisoč vojski pod Lvov. Hiuelnicki gre hote sli nehote I njim." ^'fllvsls Bogul"šnittišejo navzoči. "Toda to ni še vse!" nadaljuje Sladkovski. "Hetuian ^arneekl, kateremu niao ostali Svcdje imprej moš-beseda, čuti se sedaj proatsgs ter je že zasedel konja. Krslj Kssimir zbira vojake ter vaek dan Že pričakujejo njegovega prihoda v deželo; liMtnau Potočki in Lanekoronaki in I njima vsa vojska, čakajo asmo ns krsljs, dk se odtrgsjo od _ Atedo\ ter obrnsjo proti njim svoje sablje. Medtem ao se spustili v dogovor a gospodom Hspie. hom in ksnom ... Z eno besedo, kdor je Živ, zssede konja ter odrine ns vojno. Vojus razgraja po vaej deželi." ( Težavno je opiaati. kaj as je godilo v prsih menihov in plemstvs po teh beaedah. Neksteri so jokali. drugI psdsll na kolena ter ponavljali: "NI magoče. ni mofS*!*' Ko Sladkovski to sliši, se približa k velikemu razpelu, vlsečemil ua steni ter rele* * "P< legam roke im noge KristtsMvs s šeblji pribite ter priaešem.*da sem govoril čisto resnico P»ns* Ijim \sm samo: branite ae do poslednje minute. ne omahujte, ksjti od vsa je odvisna rtftltev vse p djske ijndovlader Po teh besedah ae strese Kladkovakemu glaa in solze se mu prikežejo v očeh. "Pridejo pa le težki trenolki." nadaljuje, "kajti prip- I j, jo la Krakova težke topov* Ko V io zgodi, naskočilo trdnjavo a vsa silo, tods to bo poslednji napor Ivedov . . . Vstrsjajte. kajti re-Šitev ja blisu . . . Zarot im vaa pri tek svetih ranah Kristusovih, vat rajajte kajti avetl naši pa-tronl pridejo na pomoč kralj, hetmea. vojaka In vaa poljaka Ijodovteda Pošto« plemič as je razjokal In ss njim se ae JlofcaU vsi nsvastl 1 * * Vabil« na veselico ZA DELO PRI atADČICAH HLADITI "KMDI" DOBRa PLAČA, 44 URNO DELO NA TE. DEN. VSOBOTAH SE NE D£. LA. NOBENE SKUtNJE SE NE ZAHTEVA. OOLASITE 8E PEi; E. J. BRAOH SONS 311 E. ILLINOIS STEEET, FACTOEV No. 1. pjkstero priredi ^ > Slovenski pevski zbor "Jugoslavija" dne 24. aprila, 1930 v Slovenskem Delavskem Domu na Max-hom-Johnstown, Pa. 4Prišct«k točno ob SEDMI URI ZVEZČER. /'Cenjeni rojaki in rojakinje iz Johnatowna in bližnje okolice, pridite ta večer k naši zabavi, da nam tako pomagate do boljšega u »peha. V enakem alučaju Vam vrnemo. Igrala bode izvrstna orkester godba za ples. Zapelo se bode več krasnih pesmi pod vodstvom gosp. John Potokarja. Tudi šaljiva pošta ae bo vršila. Za auha grla in prazne želodce bode dobro poskrbel veseli eni odbor. Pridite vsi in se zbsvajte z nami. . ^T • , Vatopulna za možke osebe 50c. Ženske so vstopnine proste. Torej ns posabite na dna 24. aprila zvečer, na svidenje pri zabavi! Uljudno vabi odbor! Pevski zbor Jugoslavils. OHIOAOO, JLL. POTREBUJEMO zavtjaloe m samokolhl carje. oglasite se PRI frank modermott first floor 2281 south park AVE., 0hi04«0, ill. POTREBUJEMO f' . .•* v »t* ) VVk . tf, . T7 f-t -j delavca pomočnika ss pripravlja nje slanine. Oglasite se pri: 220 N. Green St. Ugašajte po Mr. MiHer ju. ■ 11 »M ..................—._ POTREBUJEMO DEKLETA IN ŽENE pod 35 let starosti, za različno tovarniško elelo v veliki tovarni ua zapadni strani mesta. — Dobra plača in izvrstne delavne rai mere. / ' , . .j MEGHANIOAL RUBBER 00., 230 W. Grand Ave., t, ; OHICAGO, Hjh.! -1 ' .V. t S * .......... n ...n i i ' ... ...i, ■ - 1 POTREBUJEMO DELAVCE zs tovarniško in na-vadiio delo v veliki tovarni gu-mijaatih izdelkov na /apadoi strani mesta. Dobra plača in izvrstne delavske rasmere. Z1 i MEGHANIOAL EUEEER 00. I ""Iv 286 Grand Avs., . \ "l CHICAGO, ILL.^ -a—1—~ ., M--— POTREBUJEMO NARODNA TRGOVSKA DRU& SA VDUNLO, PA, ae priporoča vsem prijateljem pravih kranjskih klobas. Mi imamo doma izdelane in;" prekajene klobase, po 45c funt. Pošiljamo jih v vse krsje Združenih držav in Kanado po ekspresu, toda ne manj kot 10 funtov eno naročilo/ Več pa kolikor želite. Naša družba je slovensko pod jetje, to vam naj bode jamstvo, da so naše klobase izvrstno in o-kusno narejene. Torej naročite si jih še danes. Vsekcmu naročilu je treba pridati MONEY ORDER Sli bančni dralt Ček. Vsa naročila vin vae denarne nakaznice naj se -naslove na: [ % NATIONAL MKtCHANTO ' !COMPANY. P. O. BoX 304, DUNLO, PA. Družba ima ua razpolago za prodajo še nekaj delnic in sicer so po $10.00 delnica, ako ielite naložiti nekaj vašega denarja v do-oro napredujočo trgovino, ue zamudite te ugodne prilike. Pišite nam v slovenskem jeziku. Sc priporočamo. NATIONAL MEBCHANTS CO., DUNLO, PA. dekleta za tovarniško delo; plačamo po 918 tedenako za učenje. Od kosa lahko zaslužite po 125. Stalno 4elo. Oglaaite ae pri: PATENT. Ako katerega izmed Slovencov veseli iu da je pripravljen pomagati finknčno založiti NOVI PATENT in sicer moj lastni patent, kateri se nahaja v patentnem uradu v Washington, D. C., ki jc bi že pregledan in spoznan dobrim. Kakšen je, se v javnosti ne pove. Povem lahko 4amo toliko, da jc koristen in spada pod del pohištva, rabi sc v vsaki hiši in je nekaj novega in sanitarnega. Potrebujem partnerja, da mi pomaga plačati stroške za nadaljno patentiranje in sicer za državo Kanado, Anglijo in Francijo. Stroški ne bodo posebno visoki. Ža to sem pripravljen partnerju odstopiti del odstotkov prodajne vrednosti. Sam nimam dovolj denarja. Za vaa pojaanila pišite na naslov: PRANK MPAR, box 274, Trom-mald Minn. (Crow Wing Co.) 954 W. 21st Street, rtml Chicago,JU. * - --- ■ , 's - - POTREBUJEMO Kazno vrst a« pomoči aa delo v pral alet • ) \ a" Oglasite ae pri: drsat wsetera Laaadrp, "Die sin ker je in trimming die izdelovalce. Strojnike, barvarje, navadne delavce itd. Dobra pla ča. Stalno delo in prijazna okolica. Oglaaite ae pri: A. H. M jen, delodajaluemu uradniku. WHITMAN S BARNE8 MFO Kila umori7000 ljudij na leto. CHICAGO, ILL. dela vae: v našem skladišču. Dobra plača, izkušenost nepotrebna. shavdtgs * SAWDUST 00, 23rd k Westera Ave., Chiesgo, IU. 20 delsveev zs farmo in sa poam-ganje v evetličnjaklh (greenhou ses). Stalno delo, dobrs plača.-Vprašajte na t T ' 2029 Grenshavr ML^ • pol bloka severozapadno od 12tl» In Bober®