204. številka. Ljubljana, v sredo 9. septembra. XXIV. leto, 1891. Iibaja vsak dan i»e*er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežela ea vse leto 1f> gld., ca pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaflK. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po (i kr., če se jianenilo jedenkrat tiska, po b kr., če te dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Gospodskih ulicah It. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenci v Zagrebu. Velikansk korak naprej storila je ideja pobratimstva slovensko-brvatskega z izletom, katerega je priredil »Sokol Ljubljanski" ob priliki izložbe in velike pevske elavnosti v Zagrebu dne 6. septembra in naslednje dni. Komaj se je zaznalo pred nekaterimi tedni, da bode „Sokol" priredil poseben vlak v Zigreb, začelo se je kazati živahno zanimanje v vseh pokrajinah slovenskih. Akopram sta se odpravila že dva posebna vlaka slovenska v zlato Prago, ki sta oba uspela prav sijajno, bila je udeležba pri Zagrebškem vlaku tolika, da nas je same iznenadila. Impozantni vlak nad 30 vagonov pripeljal je blizu 1200 Slovencev iz vseh pokrajin in je bila posebno lepo zastopana poleg Primorja in Kranjske tudi zelena Štajerska. S tako ogromnim obiskom pokazali so Slovenci, da je čutje skupnosti z brati Hrvati živo razvito v nas, kajti tako velicega števila Slovencev, skupno zbranih ob slovesui priliki, menda dozdaj še ni videl bratski kraljevi Zagreb. Ako prištejemo temu številu še mnoge, ki so se pripeljali s poštnim vlakom že prej, sme se reči, da je bilo te praznike do 2000 Slovencev v Zagrebu. Ne bodem na drobno popisaval potovanja, ki je bilo skozi in skozi prav prijetno in mej katerimi so vedno naraščali izletniki. V Ljubljani pozdravili smo vrle naše Primorce in Notraojce. Škoda, da so vsled samovoljnosti južne železnice, ki je dala oditi vlak prej, ko je bilo razglašeno po novinari in plakatih, mnogi zamudili vlak, ki je iz Ljubljane naprej vozil normalno. Skedeujsko društvo „Velesila" iz Trsta bilo je zastopano korporativno, „Sokol Tržaški" po deputaciji. V Litiji piidružilo se je mnogo domoljubov in domoljubkinj in v Zagorji tamošnji „Sokol". Na Zidanem mostu pozdravili smo brate Sokole iz Celja in mnoge druge domoljube štajerske. V Sevnici bil je vlau živahno pozdravijo n iz vseh oken bližnjih hiš; istotako prej aH pozneje mej vsem potom. Na Vidmu pridružil se nam je vrli „Sokol Novomeški", preko 20 članov v obleki z zastavo in mnogo druzih dolenjskih domoljubov iz bližnje okolice Krške in dalje. V Zagreb došli smo vsled velike udeležbe s precejšnjo zamudo in je občinstvo že težko pričakovalo dohod slovenskega vlaka. Konečno približal se je tudi ta zaželjeni tre-notek. I/, vseh oken vlaka vihrale so male zastavice, nasproti pa so nam doneli tisocerni klici : Živeli Slovenci! katerim smo odzdravljali z naudu-šenimi klici: Živeli Hrvatje! Marsikomu bilo je hitreje srce, ko smo konečno izstopili in se počeli prirejati za slavuostni ubod v mesto. Pred kolodvorom pozdravil je slovenske goste v imenu Zagrebškega mesta g. župan dr. A m r u 5 s prav toplimi besedami kot dobro* došle mile brate, za kakorine so Hrvatje vedno zinatrali Slovence. Tisocerni naudušeni klici: »Živeli Slovenci! pritrjevali so besedam govornikovim. Odgovoril ju starosta „Ljubljanskoga Sokola" poudarjajoč, s kolikim veseljem so pohiteli Slovenci v kraljevski Zagreb, da se radujejo skupno z brati svojimi, ki so tako lepo pokazali z izložbo svoj veliki napredek, katerega se radujejo tudi Slovenci. Ne morejo Slovenci sicer ničesar prinesti bratom, a odkrita srca svoja prinašajo jim in bratovsko ljubezen, ogreti se hočejo v kraljevem Zagrsbu za daljne svoje delovanje, potrditi, da Slovenec in Hrvat sta brata. Gromoviti klici: Živeli Hrvati! Ž.veli Slovenci! zaorili so iz tisoč in tisoč grl, potem pa se je začel pomikati naprej velikanski sprevod na čelu Sokoli slovenski iz Ljubljane, Trsta, Celja, Novega mesta in Zagorja, potem pevsko društvo „SJavec" iz Ljubljane in Sokolska društva hrvatska z zastavami svojimi, ki so v dolgem špalirji že pričakovali dohod Slovencev. Z godbo na čelu in mej sviranjem Sokolskih trobentačev pomikal se je dolgi sprevod po Prilazu do Franko paoBke ulice na Jelačičev trg. Mej potom pozdravil je predsednik zaveznega odbora grof Kulmer pevce hrvatske in nazdravit hrvatski pesmi. Po vsem dolgem potu orili so gromoviti živio-klici, elegantne dame obsipale so nas s cvetlicami in nas pozdravljale z vseh oken in po ulici. Bil jo pravi triumfalni sprevod. Pred zgradbo kaptolsko okrasile so gospodične v narodnih nošah vsako zastavo s krasnimi venci. Sprevod je šel potem do pevskega hrama, kjer je vsa društva še pozdravil dr. Arnold v imenu zaveze in so se društveniki razšli, da Bi vsakdo poišče odkazano mu stanovanje. Popoludue romalo je vse v Maksimir, kamor so društva odkorakala korporativno ob 3. uri. Raz- vila se je prav lepa in živahna ljudska veselica z godbo in petjem, katero je pa neugodno deževno vreme kmalu pokvarilo, ko se je baš najlepše pričela razvijati. Vsled tega morala je odpasti telovadba Ljubljanski! Sokolov, ki se je pa vršila drugi dan pri akademiji bicikliatov. Zvečer bil je komers v pevskem hramu, v katerega se je bila spremenila velika krasna vojaška jabalnica, okrašena z girlaadami iti zastavami. Po-samna društva prepevala so pozno v noč in vladala je splošna veselost. Tako se je lepo in dostojno sklenil prvi dan pevske slavnosti. Še pozno v noč vrvelo je po ulicah, gostilnah in kavarnah veselega ljudstva, bil je pravi narodni praznik, ki sta ga navdušeno skupaj praznovala Slovenec in Hrvat v lepem kraljevskem Zagrebu. Nepozabljiv ostal bode vsakemu izmej nas Slovencev ta krasni dati, kakor tudi naslednji, katere smo preživeli mej milimi našimi brati Hrvati in katere hočem popisati v naslednjih Člankih. Ah as ve r II. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 9. septembra. Shod zaupnih mož mladočeskth. Spor, kateri se je uoel mej državnima poslancema Vašatvjem in Kramafem glede državnega prava češkega, končal se je zdaj ugnduo na shodu mladoČeških zaupnih mož, katerega so se udeležili skoro vsi mladočeški državni in deželni poslanci. Oba prizadeta poslanca sta izjavila, da prekličeta svoje napade z oziroro na to, da mej njima v političkom oziru ni nobene razlike in se je veB konti kt rodil iz slučajev in da v stranki mladočeški ni nobene razlike niti glerić taktike niti glede državnega prava. Načelnik Tilšer izjavil je na to v imenu eksekutivnega odbora, da vsprejine shod to izjavo z odobravanjem na znanie in da torej odpade potreba, sestaviti v rešitev spora posebno Častno razsodišče. — S tem je bil shod končan in so se odpeljali vsi navzočniki v razstavo, kjer j i 1 a je veprnjel predsednik grof Zedtwitz in odbornik Jabn. Pri bankektu poudarjala sta Trojan in Tilšer zgodovinski in državnopravni pomen stoletnice kronanja kralja češkega in izrekla trdno nado, da se bode doseglo novo kronanje. LISTEK. V znožji Triglavovih velikanov. Ni vsacemu mogoče, da bi se vzpel na vrhunec očaka slovenskih gora, tudi ne veseli vsacega hribolastvu, nego mnogi se drži italijanskega pregovora: .hvali hribe, ali ogibaj se jih". Vender mika tega ali onega od bližej odgledati si glavarja naših gord in njegove orjaike sosede. Doliua gorenje Save je kakor navlašč za to ustvarjena, da pripelje opazovalca prav v znožje nehotičnih goro-stasov. Posebno kdor se vozi po železnici z Dovjega do Trbiža, dobi vsak hip drug pogled ua zidu podobne stene in gole višine. In uprav ta hitra sprememba, ta Čudovita naglost, ki nam vedno drugače skaluate podobe pred oči postavlja, deluje posebno zmago nosno na občutke presenečenega opozovalca. Na levi strani Gorenjske Železnice odpira se deset poprečnih dolinic in gorskih jarkov, ki vodijo neposredno do vznožja naših velikanov in po katerih se ložje ali težje zleze na njih vzvišene teme. Prve tri teb dolin začenjajo skupno pti Mojstrani na- sproti Dovjemu in teh se navadno poslužujejo oni hribolazci, ki hočejo prispeti na najviši vrhunec Julijskih Alp. Kuj v Mojstrani treba je zaviti na levo ob vznožji Repikovca, ki zapira pogled v do lino, in prišedši do Kosmača zopet na levo v dolino Krma. Mimo Zapske planine se pride potem v gorenju Krmo k ovčji planini in dalje k prenočiučui koči Marije Terezije ter od todi ua Mali in Veliki Triglav. Druga ktaj.su pot vodi od Kosmača po dolini Kot med Čruogoro in iljevino do planote Pekel pod Triglavovim lednikom, kjer se nahaja D^žnianova koča, potem pa treba zaviti na levo čez sedlo proti omenjeni koči. Naravnost iz Mojstrane pa vodi ob Bistrici dolina Vrata mimo Pe-ričuika in več planinskih koč uprav pod navpičue stene Triglavove. Pred njo se vzdiga na levi mogočna piramida Cmirova, katerega zmatrajo potovalci večkrat za pravi vrhunec Triglava, na desni skoro navpična stena Suhega plaza in v ozadji mogočni Kameuik (Steiner), s katerega Be najložje občuduje Triglav v vsej njegovi velikosti in zmagovitem veličanstvu. Na njegove teme pa ne vodi pot skozi Vratu, nego čez sedlo Luknja v Trentarski Log. četrta dolina se začenja pri Gozdu (Ruta) blizu Kranjske gore in se imenuje Mrtulik-jarek. V njem se nahaja lep slup jednacega imena in na koncu te kratke doline se vidijo gole, s snegom obilno obložene stene Kukove, Špika in Škr-latice. Peta dolina Velika Piščeuica drži od Kranjske gore naravnost proti jugu in ima najveličastnejše ozadje mej Julijskimi Alpami. Obdajajo je okolu in okolu velikani: Mojstrovka, Prizoik, Razor, Križ, Rogica in Suhi plaz s Škrlutico, Iz Pi-ščenice se pride lahko Čez prelaz Korita v Kranjske planine na planoti Mlinarica (nad Trento), ali pa še ložje (v poldrugi uri) mimo prve planine na desno navzgor do sedla Vršič in čezenj k izviru Soče ter v dolino Trenta. To je brez dvombe najkrajši in uajložji prehod čez Julijske Alpe. Tudi šesta dolina, Mala Piščenica, vodi Čez neko škrbino k Vršiču, ali pa naravnost gori k Mojstrovki, ki je obraščena z jako lepimi planinskimi cveticami. Sedma dolina se odpira mej Korenom in Ratečami ter se imenuje Planica. V nji začetku bb vidi Savo, kako teče iz malega močvirja, ki se navadno „Korensko jezero" imenuje. Do tega jezera vodijo iz Planice široke proge peska, ki naznanjajo, Manevri v Schirarzenau-u. V/lic slabemu vremenu vršili bo se manevri sijajno in v popolno zadovoljstvo presvetlega cesarja in visokih njegovih gostov. Po končanih manevrih, pri katerih se je odlikoval posebno fzm. baron Schonfeld, izrekel je cesar nadvojvodi Albrehtu in kornima poveljnikoma ScbSofeldii in grofu Gruneju svojo popolno zadovoljnost in pohvalo ter tudi zahvalil cesarja Viljema in kralja saksonskega, da sta se blagovolila udeležiti teh manevrov. Visoki gostje odpeljali so bs popoludne, cesar Viljem v Monakovo, kralj saksonski domov, naš cesar pa na Dunaj, odkoder pojde v Prago. Nova svetovna razstavam Bivši francoski poslanik na Dunaji grof Foucher de Careil osnoval je o svojem času v Parizu komite fruncoskih finančnih odličnjakov, kateremu je bil namen omogočiti, da se priredi v Budimpešti v proslavo tisočletnega obstoja ogerake države, velika svetovna razstava. Kakor javljajo zdaj madjarski listi, prenehala so iz različnih uzrokov vsa dotičua pogajanja in se je obrnil komite na Dunaj, da priredi ondu leta 1894 svetovno razstavo. Kakor je slišati, vsprejeli so na Dunaji interesovani krogi stavljeno ponudbo kaj prijazno in bo se tudi že začeli prvi dogovori. Bosna in Hercegovina. Nova Avstrija, kakor zovejo nekaterniki Bosno in Hercegovino, oetala bode še dolgo jako kočljiva pridobitev za našo drŽavo. Pred kratkim poročal je Pariški list „Soirtt, da se vrše na Dunaji posvetovanja glede popolne aneksije Bosne in Hercegovine in dostavil, da utegne to imeti mejnarodne jiosledico. Orgau ministerstva vnanjih zadev, „Frem-denblatt", javlja nasproti temu poročilu oficijozno, da se taka posvetovanja niso vršila in se tudi ne bodo Viiaujc države. liusko-fra ncoska zveza. Pariški „Figaro" javil je te dni izza kulis, da se je v Kronstadtu res dogovorila zveza francosko-ruska, da je pa to !e ut*teu dogovor, glasom katerega sme Francoska računati, da bode ruska vojska takoj intervenirala, ako bode kdo napadel Francijo. Ta dogovor sklenil se je pa le pod izrecnim pogojem, da ne bode prevladal ni boulangizem niti skrajni redikalizem. lin s La razstava v .Parizu. Peterburški dopisnik „Kblnische Ztg." javlja, da so odstranjene vse zapreke, katere so se delale prireditvi ruske razstave v Parizu in da se bode ta gotovo vršila I. 1892. — Iz začetka vodil je vaa pogajanja neki Rus, katerega bo pa spoznali kot sleparja. Zdaj so Be oklenili solidni elemente te ideje in ni je nobene dvojbe več, da bode razstava v vsakem oziru dostojna. V Peterburgu in v Parizu osnovali so že pripravljalne komiteje katerim je tudi zagotovljena pomoč ruske in francoske vlade. Penzi jonat svetega Save* Ni še dolgo tega, kar so ustanovili v Belem-gradu društvo Svetega Save katero vzdržuje penzi-lonat, kjer se odgajajo mladenci iz Stare Srbije in Makedonije. Na čelu temu društvu stoji profesor na veliki šoli Nikolajevih ki se je nekoč tako daleč spozabil, da je pri neki uapitnici pozval kralja Milana naj odstrani radikaluo vlado šiloma. Vlada je sedaj ta penzijonat razpustila, ker so se baje veliki škandali godili, ki so Srbiji prouzročili več škode nego koristi. Naprednjake srbske je ta ukrep nauč-nega ministerstva do skrajnosti raztogntil. Pravosodnega ministra Geršiča, kateri vodi začasno tudi naučno ministerstvo, napada „Videlo' Btrastno in ga pauje, da je bolgartik ageut, očitajoč mu, da je njegov ukaz atentat na Brbsko idejo, kateri je ž njim pro-uzročil neizmerno škodo. kodi teče voda o povodnji, ali pravo za pravo ne teče, nego pod peskom se dalje pomika in ker je ta vapnenčast in lahek, nosi ga ondu seboj tako da po strugi kar vse gomazi, kakor bi se mravljinci premikali. V sredi Planice, mej Mojstrovko in Zadnjo Punco nahaja se pravi izvir Save, 1203 m nad morjem. Ta pravi izvir se imenuje Nadiža, uprav tako kakor desni pritok Soče na Furlanskem (Na-tisone). Vsporedno s Planico vodi osma dolina Lana, v kateri se nahajata Mangartski aH Belopeški jezeri, uaravnoBt do podnožja Mangartovega. Iz te doline se gre po rebru Travnik na Mali Mangart in potem se doBpe od južne strani na pravi vrhunec, s katerega je brezkončen razgled od Visokih Tur do K%-dorskih Alp in do Jadranskega morja. Najzahodnejši poprečni dolini sta Uemšnik in Ua beljaka dolina. Prvo bo Nemci prekrstili v „Rbincrthal", čeravno ni v njej prav nobenega sledu o starih Rimljanih. Po njej se pride mimo fantastičnega Schooecka, ki se zlasti s Trbiža tako lepo vidi, do skalnatega zida, ki spaja Predelski Vršič z Mangartom. Po Rabeljski dolini pa vodi prav zložna cesta mimo istoimnega jezera do sedla Predel, s katerega se odpira čaroben pogled na Mangart, ki moji v vsem svojem veličanstvu pred Dardanelsko upraSanje, katerega rešitev je vzbudila pozornost politiških krogov evropskih, ki jo zmatrajo vsi kot rusko zmago, imelo bode baje diplomatiške posledice. Javlja se, da bode Italija prevzela vodstvo dotične akcije, a Angleška, Avstro-Ogerska in Nemčija da jo bodo energično podpirali. Vederemot Kraljica Natalija. Na imendan poslali so mnogi odlični meščani Beligrajski kraljici Nataliji nastopno brzojavko : „Vsak dan prosimo Boga, da ohrani Vašemu Vele-častvu zdravje in moč, da prebijete žalostno svojo usodo. Teši naj vas zavest, da žaluje ves narod po svoji materi in po materi svojega kralja. Novo turško tninisterstvo, katero je vzbudilo toliko seuzacije v vseh politiških krogih, je Rusom zelo všeč. „Noveje Vremja" izraža se prav uljudno ter poudarja, da bode padec Kiamil paše imel velik upliv ni diplomatiške razmere v Carigradu a tudi globok utis naredil na državnike in vladarje, zbrane v Schwarzenau-u. Turčija postavila je z odpustom Kiamil pašo jasen program in sultan se je b tem izrekel osobno za ožjo zvezo mej Turčijo iu Rusijo, hoteč se tako osvoboditi vednega in nadležnega varuštva evropskih velesil in odstraniti na ta način preteče bolgarsko uprašanje. „Novosti" pravijo, da je b Kiamil pašo pala slednja nada Ko-buržana in avstrijske diplomacije glede Bolgarije. Kralj Karol rumunski odpotoval je v Benetke, da obišče bolno svojo bo* progo ter se pri tej priliki snide tudi s kraljem italijanskim. To potovanje menda ni brez vsega pomena, kajti ruraunskega vladarja spremljata tudi miniBterski predsednik general Florescu in tajnik ministerskega so veta. Iz krogov trojni zvezi prijaznih politikov je slišati, da se bodo simpatije, katere ima kralj Karol in sedanja večina državne zbornice rumunske za trojno zvezo, utrdile na tem shodu in dobile morda celo konkretno obliko. Dopisi. Iz Kamnika 6. septembra. [Izv. dop] Pred nekaj dnevi naselilo se je v našem narodnem mestu društvo nemških glumačev, da se okoristi z novci nekaterih nezavednih Kamničanov, s penezi naših talmi-Nemcev in drugih tu na letovišči biva-jočih židovskih in nežidovskih nemških družin. Za zavetišče svoji ubožni nemški Taliji moledovali so najprvo v ultranemškem Curbausu, kateri se diči samo z nemškimi napiai in v dveh nenarodnih gostilnah, ki imata v take namene jako lepe prostore na razpolago. Ko bi bilo nemško zavetišče na levem bregu Bistrice vsprejelo nemške potnike pod svojo streho, ali ko bi bile druge gostilne prepustile svoje prostore za obstanek se borečim nemškim glumačera v porabo, kar bi bilo prvim gotovo le v njih prid, ne zazdelo bi se nam zaradi tega vredno niti doma, še manje pa v javnosti znebiti se kake besede. Ker pa so se tem glumačem otvorila vrata kar na stežaj tam, kjer bi nam ne bilo prišlo nikdar na um, ne ostanemo pri tem dogodku hladnokrvni; molčati ne moremo, kajti tu prizadeta je jako občutljivo naša narodna čast. — Ko so namreč ti glumači uvideli na svojo nepopisno žalost., da se jih niti njihovi nemški somišljeniki niso hoteli usmiliti, mislili so kar pobrati svojo robo in Be odsloviti negoBtoljubnemu Kamniku in njegovim tako malo nemštvo Čutečim, za proslavo nemške Talije brezbrižnim Nemcem. Toda nenadoma se za njihovo velevažno podjetje vse ugodno obrne. Nekdo, gotovo ne narodnjak, opozori jih na prelepe prostore v naši čitalnici. — Kaj bi jim bilo bolje po godu, nego to 1 Tu je vse pripravljeno, dvorana prostorna, oder gotov, zagrinjalo krasno, sedeti elegantni in, — kar tudi ni nemalo ceniti, da ae dobi za ambulantno, slabo oblečeno Talijo morda v Bili iz omar slovenske gledališke Muze na posodo tudi kako odelo, kajti treba ae je vender pokazati tujemu svetu v kolikor mogoče elegantni obleki, ako tudi izposojeni. Torej te prilike nikakor ne izpustiti! Kar naravnost k Čitalničnemu odboru! Vsak pošten in trezno misleč narodnjak bi se bil nadejal, da bode čitalnični odbor v svoji seji preko te zadeve kar prešel na dnevni red, kar bi bilo povsem popolnoma taktno; a žalibože, temu ni bilo tako. Akoravno so predsednik in še dva odbornika sprejetju nemškega društva v čitalnične prostore ugovarjali, vender je tri odbornike mala obečana svota nemških glumačev tako omamila in tako preslepila, da bo nečuvši notranjega glasu uarodne zavesti v preveliki svoji skrbi za čitalnično blagajno — kar ju drugih slučajih prav hvalevredno — za nesramnih trideset sreberuikov prodali hram domaČe slovenske Talije, kjer bodo nemški glumači mesec dnij skrunili uaše narodno, toliko ljubljeno svetišče, mej tem ko bodemo morali globoko užaljeni udje čitalnični molčati bolestnim srcem k Šopirjenju nemštva v onih krasnih prostorih, katere bo naši nepozabni predniki v čaoih najhujših bojev zoper navalujoče nemštvo priprosili in posvetili v mirno bivališče slovenskim modnicam. Ostrmeli smo, zve-devši ta sramotni čin večine čitalničnega odbora. Nismo mogli skoraj tega verjeti; uverili pa smo ae žalibog v naše veliko začudenje o istinitosti izvajanja resnega sklepa onih čitalničnih poverjenikov, ko nam je vročil glumač nemšk gledališk list s zgoraj prilepljenim belim papirjem, na katerem se je čitalo: „Deuts.ch.cs Theater iu der Čitalnica!!" Znano nam je, da je ta pomenljivi napis z dvema izzivajočimna klicajema prouzročil v naših nenarodnih krogih v prvem hipu zaničljiv posmeh, vabilo samo pa iskreno zadovoljnost, katera se je označila b tem, da bo pri nemški predstavi čitalnično dvorano napolnili večinoma našega prebivalstva oni člani, ki se pri čitalničnih veselicah demonstrativno odlikujejo s bvojo neprisotnostjo in so zakleti sovražniki naše čitalnice. Odkrito rečeno, da je ta zlodejni ukrep, ki bode sramotit obširno kroniko naše čitalnice, in o katerem ukrepu bode čitalnični tajnik, ki razodeva svojo slovensko narodnost navadno v občevalnein nemškem jeziku, primoran pri letošnjem občnem zboru čitalničnem poročati, vzbudil v domaČih in tujih narodnih krogih, posebuo pa pri čitalničuih udih veliko senzacijo iu splošno nevoljo. Kolikor vemo iz gotovega vira, naša Čitalnica ni še tako na kouci, da bi ji bila nujna potreba, pokrivati primanjkljaj pri troških lanskega leta z judeževimi groši sitnih nemških glumačev. Tacega izdajalskega denarja branili bi se odločno vselej ; ne vsprejeli bi ga, ako bi čitalnici pretil že pogin. Ko bi v resnici prišlo kedaj do tega, da bi se naša čitalnica morala vsled slabega materijalnega stanja boriti za svoj obstanek, prepričani amo popolnoma, da šteje naše mesto še toliko poštenih in požrtvo- - opazovalcem, potem na nasproti stoječi Jalovec in niže doli na malo trdujavo, kjer bo 1. 1809. hrvatski junaki prelivali svojo kri za obrambo Avstrije proti Francozom. Potuj po kateri koli izmed omenjenih dolin, povsodi se ti odpirajo skoro slični prizori. S početka Btopaš mej zaokroženimi, pogozdenimi hribi, ki so kot kulise potisnjeni proti Savski dolini. Če iz doline opazuješ Julijske velikane, zdi se ti, da se vzdi-gajo neposredno nad gruščem in prodom, ki obdaja njih podnožja. Ko pa bliže prideš, zginejo hribi in gozdi najedenkrat, prod in grušč zmanjkala, kakor bi jih bili čarovniki z lopato odmetali iu pred teboj stoje goli zidovi teh strašanskih skalnatih sten. Nahajaš se sredi velikanskega amfiteatra, katerega obdaja vrsta za vrsto sivih, resnomolčečih gorostasov, ki „polovico neba zakrivajo", kakor se izraža glasoviti potovalec in hvalilec Gorenjske strani, Anglež Sir Humphrv Daviš (Gilbert-Churchill, Die Dolomit-berge, II. 221). Kdor hoče vse Julijske Alpe tja do Montača dobro pregledati, ta naj se popne na Kepo, ali pa na Stol v Karavankah. Še lepši pregled se uživa z Dobrača, na katerega se še ložej pride, nego na poprej omenjeni gori. Kdor pa še toliko ti uda ne zmore, ta naj gre po lepi Korenski cesti ua zložni Kamnat vrh (Krainburg), ki ae vzdiga le 600 m nad Korenskim sedlom. Od tam ga bode iznenadil in očaral pogled na vse Julijske velikane, katerih podnožja so v krasnozelene gozde zavita, obronki kot šarovita koža s sneženimi lisami poštreani in nepristopni vrhunci do polovice nebesnega obloka mole (Daviš). In kaj naj rečem o čistem, svežem zraku med planinami, ali pa o kraBni flori planinskega rastlinstva. Saj je vsakemu znano, da tujci od daleč prihajajo na JulijBke Alpe, da si tu nabirajo najred-kejših zakludov avstrijske Hore. V botaniškem obziru sta na najboljšem glasu Črna prst iu Krn. Najkras-nejše planiuke (pečnice) se nahajajo na sedlu Luknja (1779 m) in dalje tja proti vrhuncu Pihalca (2418), pa tudi na Mišelju južno od Triglava in na Črni prsti. Najbolj razširjene so po Julijskih Alpah različne „scabiosae", ali skrivnostne »Scabiosa Trenta" (po Hacquetu) ne more nihče najti, ker je njen opis prekratek. Zato pa je mnogo drugih cvetk, ki se nahajajo izključno le na Julijskih gorab, n. pr. „Moh-ringia vil losa" (Fenzl), ki ns raste nikjer drugodi, nego na Poreznu nad Cerknem. valnih narodnjakov, ki ne bodo nikdar pustili, da bi se naši narodni nasprotniki ob poginu čitalnice zaničljivo rogali. Sram bi nas moralo biti, niti v obraz bi se ne upali pogledati poštenemu narodnjaku, ako bi se sedaj, ko čitalnica s Bvojimi 80 udi stoji krepko, hoteli okoristiti z bornimi novci siromašnih potnikov nemškega glumstva, ko smo še v onih viharnih časih, boreč se v naši narodni ladiji s pogubonos-nimi valovi nemškega morja, vsako nemško pomoč odločno odklanjali. Nikdar bi ne bili oni Čitalnični odborniki prišli do navedenega famoznega sklepa, ko bi bil pomislili, kaj bi v jednakem slučaji storila nemška društva igralcem slovenskim. Čuje se, da namerava zaradi tega izrednega dogodka več udov iz čitalnice izstopiti. Nadejamo se, da kot pravi rodoljubi tega koraka storili ne bodo. kajti to bi Čitalnici gotovo več škodovalo nego koristilo. Čuvati je temveč dolžnost vsakemu, da se v prihodnje kaj tacega ne ponavlja več, kar bi moglo izpodko-pati ugled naši čitalnici, ugled naši narodnosti in našemu plovenskemu mestu. Hram naše čitalnice je in bode posvečen le slovenski Taliji; zaradi tega nam je tudi sveta dolžnost, odločno protestovati, da bi v onih prostorih, kjer visita podobi naših slavnih pesnikov Prešerna iu Vodnika, uganjal svoje neslane burke nemški „Mihel". — Nemškim privan-dranim glumačem, kateri še zato, da jih dobro plačamo, dostikrat naš jezik pačijo in se iz njega norčujejo, naj se pokaže, da naše mesto ni za njih torišče, nikdar iu nikoli pa ne prostori naših narodnih društev. Takim društvom, ako He že morajo nastaniti pri nas, dajejo naj v najem svoje prostore naši nenarodni gostilničarji in — a propos, posebno lahko Kriški nemški baron v prostornih dvoranah Mekinskega samostana, kjer prav radi privoščimo našim talmi-Nemcem in drugim na nemško cikajo-čim kamniškim prebivalcem prav ubile iu vesele zabave. Onim gg. odbornikom, o katerih rodoljubji eicer še nimamo povoda dvomiti, katerih še zaradi tega pregreška ne dolžimo narodnega izdajstva, svetovali bi, da bi v prihodnje pri vabljenji na čitalnične veselice posnemali nemške glumače, ki skoro s Čifutsko predrznostjo uailjujejo ljudem ustop-nice za nemško gledališče. S sličnim postopanjem gg. odbornikov koristilo bi se ne samo ugledu naše narodne čitalnice, temuč tudi neprecenljivo veliko čitalnični blagajni, katera bi pri sklepu letnih računov pokazala nedvomo jako lep pribitek. Ob tako ugodnih finančnih razmerah ne prišlo bi gotovo nikdar več še tako malo izkušenemu čitalničnemu odborniku na misel, da bi v svoji skrbi za blaginjo čitalnice strastuo segel po judeževih srebrnikih uem-škib glumačev. Teh vrstic nikakor nismo napisali zlim namenom, ampak le zato, da opozorimo na ta ostudni narodni madež čitalnične odbornike, kateri naj v prihodnje strogo pazijo na vse, kar bi moglo škodovati ugledu našega narodnega zavetišča iu zabra-nijo vse take, našo narodnost sramotilne čine, katere bi naši še vedno vsa naša narodna podjetja pozornim očesom motreči nasprotniki v svoje namene koristno uporabljevali. Domače stvari. — (Pevska slavnost v Zagrebu.) Veliki pevski matine vršil se je sijajno včeraj dopolu-dne ob 11. uri v pevskem hramu. Elegantno in izbrano občinstvo napolnilo je vse obširne prostore, da ni bilo mesta dobiti. Nad G00 pevcev izvrševalo je pevski program s posebno preciznostjo in je bil efekt velikanskega zboru posebuo lep. Nad 130 tamburašev sviralo je nekoliko točk. Obširneje govorili bodemo o tej krasni pevski produkciji na drugem mestu. Hrvatska pevska društva pokazala so velik in lep napredek na pevskem polji. Uspeh bil je sijajen. — (Odlikovanje.) Prvo in drugo nagrado za razpisana darila za zbore v Zagrebu dobil je naš rojak g. Fran Ser. V i 1 h a r v Gospiču. Prvo darilo goBpej Zagrebških je bilo 15 cekinov v zelenem baržunastem etuiji s srebrnim lovor vencem in napisom. Drugo darilo mestnega župana dr. Amruša pa 10 cekinov. Osobito nas veseli to odlikovanje našega rojaka in čestitamo prav iz srca možu, ki iako visoko drži ime slovensko mej našimi brati na jugu. Kakor čujemo, preseli se g. Vilhar stalno v Zagreb, kjer bode imel gotovo hvaležno polje svoji delavnosti. — (Drugi slovenski posebni vlak v Zagreb) peljal je včeraj zjutraj nad 300 Slovencev iz Ljubljane in druzih krajev, ki so se pridružili že prej došlim. Po vseh Zagrebških ulicah bilo je te dni izredno življenje. Računi se, da je bilo preko 15 000 tujih gostov v Zagrebu, ki je kazal izredno sijajno in veselo velikomestno lice. Vladala je neprisiljena naudušenost, ko se je radoval brat z bratom, Slovenec s Hrvatom. — (Podoknico) napravil je pevski klub „Ljubljanskega Sokola* s sodelovanjem opernega pevca J. Nolli-ja Čestiti gospe j soprogi župana Zagrebškega v ponedeljek zvečer po končani gledališki predstavi na njih bivanji v vili na Josipovci. Ljubeznjivo8t gospoda župana in čestite gospe soproge, ki sta se pevcem osebno zahvalila, očarala je vse in so z burnimi živio-klici zaključili svojo podoknico. — (Delavsko društvo „Sloboda" v Zagrebu) pozvalo je našega .Slavca" in mu po končanem pevskem komersu v pevskem hramu priredilo lepo večerno Blavnost v ponedeljek pri gosp. Vapiču, kjer je pevalo razne zbore, kakor je peval prvi večer klub „Sokola Ljubljanskega" pri isti priliki. — (Zlata maša.) Dne 20. t. m. daroval bode zlato mašo goBp. And. J a k š e, dekan v Kobaridu. — (Osebna vest.) Gospod Anton Zadnik, nadzornik v ženski kaznilnici v Begunjah, dobil je naslov in značaj kazniIniČnega oskrbnika. — (Na c. k r. državni nižji gimnaziji v Ljubljani) prične se šolsko leto 1991/92 b slovesno mašo k sv. Duhu dne 18. septembra. V novo došli učenci oglasiti se morajo, spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov, 15. dne septembra d o p o 1 u d n e pri ravnateljstvu i rojstnim listom in šolskim spričevalom ter plačati 2 gld. 10 kr. vsprejemnine in 1 gld. prispevka za učila. Vsprejemne skušnje za ustop v 1. razred vršile se bodo dno 16. septembra (od 8. —12. dopoludne in od 3. ure popoludne). Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, javiti se je dne 17. septembra dopoludne v ravnateljevi pisarni z zadnjim šolskim spričevalom ter plačati 1 gld. prispevka za učila. Ponavljal ne skušnje opraviti se morajo dne 16. in 17. septembra. — (Uravnava Savinje.) Štajerskega deželnega zbora sklep ob uravnavi Savinje od Mozirja do Celja dobil najvišje potrdilo. — (Za delavce in delavke) je državnih železnic ravnateljstvo pričenši s 1. duera t. m. uvelo za polovico znižano voznino in to od dotičnega stanovanja do 50 kilometrov daljave. Znižanje velja seveda le za tretji razred. Delavec ali delavka pa se ima v ta namen izkazati z legitimacijo, katero podpišeta gospodar in delavec, potrdita pa občinski urad in načelnik dotične postaje. Taki izkazi so samo jeden mesec veljavni, potem jih treba zopet obnoviti. — (Obesil) se je 75letni Janez Tavčar iz Prapratnega pri Škofjiloki. Pred petimi dnevi našli so ga v gozdu pri Soteski obešenega. Uzrok samomoru bil je baje tu, da so staremu možu odvzeli službo cestarja, katero je veliko let opravljal. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Višnja gora 8. septembra. Poslanec baron Taufterer umrl. Benetke 8. septembra. Razun tajnega svetnika dr. Finkelburga iz Bonna prišel je tudi dr. Ferel iz Ziiricha, da se udeleži posvetovanja o zdrav j i kraljice rumunske. Lourdes 8. septembra. Včeraj bila tu na čast ruskemu veleposlaniku baronu Mohren-heimu sijajna slavnost. Zahvaljevaje se na zahvali za sodelovanje, da se je doseglo tako srečno sporazumljenje z Rusijo, rekel je veleposlanik, da je le voljo svojega vladarja izvrševal. Carigrad 8. septembra. Oflcijalna izjava pravi, da se vsled premembe v mini-sterstvu ne bode Turčije politika nasproti splošni evropski politiki nič predrugačila. Sultanova vlada držala se bode tudi nadalje istih načel, katerih doslej. Novi York 8. septembra. „Herald" javlja: Ameriški poslanik v Santiagu ima naročilo, da kongresovce pripozna kot dejanski obstoječo vlado. Dunaj 9. septembra. Cesar, nadvojvode Karol Ludvik, Albrecht, Viljem, llainer, Josef Ferdinand odpotovali k manevrom pri Gal-gocsy. Gradec 0. septembra. Dr. Zistler, ki se je bil na Hochsch\vabu s svojim sinom ponesrečil, pride danes zvečer v Gradec. Pri padci dobil je mnogo, toda nenavarnih ran. GalgOCZ 9. septembra. Cesar došel ob 9. uri dopoludne. Na kolodvoru \sprejeli ga nadvojvoda Friderik, ministerski predsednik Szapary, minister Fejervarv, višja duhovščina, oblastva, poslanci. Množica navdušeno pozdravljala. Cesar podal nadvojvodi Frideriku in ministroma Szaparvju in Fejervarvju roko in nagovoril prisotne škofe in poslance. Berolin 9. septembra Nadvojvoda Rainer imenovan imeteljem doleiijorenskega peš-polka. Peterburg 9. septembra. Beda po gu-bernijah, kjer je slaba letina, se grozno širi. Marseille 9. septembra. To noči po končani predstavi podrle so se stopnice cirkusa. 24 oseb ranjenih, mnogo kontuzijonovanih. Razne vesti. * (Čehi na Dunaji.) Do 700 Praških Čehov prišlo je te praznike na Dunaj, ker so jih vsprejeli rojaki kaj laskavo. Prof. Menčik pozdravil je obiskovalce na kolodvoiu v Imenu češkega društva „Po-krok". Zvečer bil je slovesen banket katerega so se udeležili mnogi Čehi živeči ua Dunaji. Ta obisk je za Dunajske Čehe, kateri so v veliki nevarnosti da se izueverijo narodnosti, posebnega pomena, ker bode vzbudil dremajoče tavest iu to Utrdil, * (Samomorilka v poročni obleki.) Na Dunaji zgodi se skoro vsak dan kak senzacijo-nalen samomor. Tuko se je te dni obesila na čuden načiu neka mati peterih otrok. Mož njeu obsojen jo bil zarad nevarno grožnje vsled njene obtožbe ua 6 mesec jv ječe. To ai je vzela tako k srcu, da je začela postajati otožna in je bržkone zbolela na umu. Oblekla ju svojo poročno obleko, ki jo je nosila pred 12 leti in si nadela nevestin venec me| tem ko 80 spali otroci in šla je iz stanovanja. Pol ure pozneje našli so jo soBedje mrtvo na stranišči, obesila se je bila na dolgo poročno tanjčico. Prenesli so io v mrtvašuico. * (Nesreče ua železnici.) Skoro ne mine dau brez nesreče na železnici. V postaji Bra v Pietnonotu zadel je neki osebni vlak v tovorni vlak, ki je stal v postaji. Pet oseb je bilo ranjenih, mej njimi strojevodja nevarno. Na kolodvoru v Zuribu zadel je tudi brzovlak na neki vlak, ki se je še le sestavljal. Štirje vagoni so bili zdrobljeni iu več potovalcev poškodovanih. Pri tacib nesrečah se pač lahko reče, da jih je zakrivila zanikruunt. * (Nevarno lopove) ulovila je policija v Genovi. Družba ta zakrivila je dolgo vrsto goljulij in ae v prvi vrsti bavila ponarejanjem dokumentov, potnih listov in drugih takih izkaznic. Opeharili so posebno mnoge konzulate za večje ali manjše vsote. Načelnik tej družbi je bil neki Moric Levy, ogersk žid, ki je umel ponarejati štampilije in podpise tako izborno, da mu dolgo časa n so mogli priti na sled. Baš ko bo jo i 28 tovariši hotel ukrcati da odpotuje v Brazilijo, prijelo je te gospode redarstvo in našlo pri njih celo zalogo potnih listov in štampilij. ,TliiO|(olt'tiitft o|»mkovhii|k. Pri slabem prebavljeni, i in pomankanji slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-ovi „ 8 ei d I i 1z - p r a I k i -zelo odlikujejo k* kor nobeno drugo sredstvo b svojim želodec krepčujočim ter kri cisternu uplivom. Cena škatljici 1 gld. l'i> postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ovo preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (i-12) TuJJcil 8. septembra. Pri SlnlU«! : Komer, Skakalk iz Trbovelj. — Kcker, VViriterstoiiier, Deutscb, Htilgrador, l >•.!.< r z Diioaja. — Gaber Jok s Krškega. — Korvic iz Z*greh». — Mtcropolo iz Egipta. — Haeumer iz Monakova. — Kupne z Keke. — Zechner iz llrežic. Pri Sionu: Dr. Cainbor, dr. Luzatto, dr. Kenner, Maldoner, Glauzmau, Zifler i« Trsta. — Pl. Tullio iz Vidma. — Tambača is Siben-ka. — Schvvurz, Kirstu, Hodens is (Jrade*. — VVeiss, Spitzer, vito?, pl. Sehneid, Strasaacker, Vesel, Lederer z Dunaja. — Oavvtdd z Jesenic. Pri «VMtrli»beiM neenrjl: Gasser, Mahrisrh, Obreza iz Beljaka. — Kurnik iz Trsta. Pri ImvitrMkfui dvoru : Untorlichor, Huumgartner s Tirolskog*. — Sutler it. Trsta. — Krauland iz Srednje vasi. — s hleniier iz Koprivnika. — VVeudhugor izHregenca. Meteorologično poročilo. S o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 7. sept. 7. zjutraj 2. popol. 9. 7.većer 7355 nim. 73o-3 mm. 7380 um. 18 0'C 20 8° C ltil°C sl.zah.1 obl. si. vzh. d.jas. si. vzh. jasno 000 nun. «j o. o) •0 00 1 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 739 2 mm. 7 ;'.!•» bri. 740-4 mm. H-4« C S»L-6«C ISU0 C brezv. si JVZ. sl. vzh. megla d. jas. jasno |0O0inm. Srednja temperatura 18-3" Iu 17 J9, za 2'8* iu 1 nad norumlom. ZD-ianaJslca, "borza, dne" 9. septembra t. I. (Izvirno tol<»grafi£no poročilo.) Papirna renta Srebrna renta . . . Zlata renta . B°/0 marčna renta . . Akcije narodnu tuniko Kreditne akcije. . . London ..... Srebro ...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemške marke . Kld vfie 90 90 109 P 2 1011 277 117 raj 75 70 75 10 — gld 1011-— — 9 M 20 — 31 V* - 56 ~ 66 — <1au<;* , 90 65 90 50 109-85 101 95 1009 — 277 75 11710 931 f>5S 57 55