KATQLJSK CERKVEN LIST. Danica * izhaja vsak petek na celi poli in velja po po:-ti za celo leto 4 g!. JO kr.. za pol leta 2 20 kr.. za cetert Ma 1 ?1. 20 *r. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. HO kr.. za pr.l leta ! gl. 80kr..za : , leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan p<>n;ej. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 19. vel. travna 189o. List 20. Nekoliko o Kristusovem vnebohodu. Kristus je z oljske gore vpričo aposteljnov in velike množice ljudi častitljivo v nebesa šel. Bogoljubna Katarina Enierih v svojih razodenjih pravi: Množica ljudi krog Jezusa je bila tolika, da jih nisem mogla več šteti. V Jeruzalemu je bilo vse živo, kakor v obhodu so za Jezusom tiščali, ki je bil vedno v veči svitlohi. Z nebes se je bližal svitel krog;, ter je bil ves v neizmerni svitli luči in od vsili strani so neštevilne duše prihajale in se vtopile v častitljivo svitlobo. Sin Božji je blagoslovil vse okrog, in ko se je vzdignil v višavo ga je objela nebeška svitloba. Sveti evangelij in aposteljni so popisali, kako se je z apostoli poslavljal zadnji čas in kaj jim je naročil, potem „se je vzdignil in svitel oblak ga je sprejel njim spred oči.41 Vnebohod Kristusov je člen sv. vere. kteivga obseg je ta, da Kristus kakor Bog in človek je z lastno močjo v nebesa šel. Po starodauiem izročilu se je to zgodilo opoldne. To je bilo zveršenje Kristusovega odrešenja. Praznik Kristusovega vne-bohoda se obhaja štirdeseti dan po veliki noči. Znamenito je, kar piše sv. Gregorij papež o častitljivem Gospodovem vnebohodu. V stari zavezi, pravi ta svetnik, beremo, da je bil Elija odnesen v nebo. Toda drugo je zračno nebo (nebes) „coelum aereum," in drugo so nebesa, „coelum aetliereum." Nebes, zračno nebo, je naj-bližej zemlje, zato pravimo n. pr. tiče neba (tiče pod nebom), ker jih vidimo po zraku letati (ferčati). V zračno nebo tedaj, pravi sv. Gregor i j dalje, je bil Elija vzdignjen, ter urno v neki skriven kraj zemlje prepeljan, kjer naj bi v velikem telesnem in dušnem pokoju živel, dokler se ne po verne proti koncu, da plača smertni dolg. On je namreč smert odložil, ne pa ji ubežal. Odrešenik naš pa, ker je ni odložil, jo je premagal ter jo z vstajenjem zaterl in častitljivost svojega vstajenja je z vnebohodom po te rdi I. Se daljni dokaz, da Klija ni umeri in ni šel še v nebesa, je sv. papežu to. ker s tem. da se je na vozu vzdignil in odpeljal, sc je očitno pokazalo, da je še svetni človek, ker je pri tem potreboval pomoči angeljev. kteri so to zveršili. Po svoji lastni človeški moči bi sc tudi le v zračno nebo (nebes) ne bil mogel povzdigniti, ker tlačila ga je nezmožnost lastne natore. Zve-ličar naš pa. kakor je pisano, ni potreboval ne voza in ne angeljev, da se je vzdignil: sej On. ki je vse stvaril, se je nad vse povzdignil s svojo lastno močjo. Egiptovski Jožef je bil pred-podoba Odrcšcnikova s tem, da je bil prodan, (izdam: tako sta bila podoba Jezusova I lenob in Elija: I lenob prenesen, Elija na nebo (nebesi vzdignjen. Jezus je tedaj imel dva predoznanovavca in priči svojega vnebohoda. enega pred postavo, druzega pod postavo: ter je svoj dan prišel Sam. kteri je v resnici s svojo mogočnostjo šel v nad-zračne nebesa. V predpodobah in resnici je bil razloček: bil je llenoh prenesen, Elija v nebo vzdignjen: prišel pa jeza njima, kteri ni bil ne prenesen in ne vzdignjen, temveč sc je s Svojo lastno močjo v večne nebesa povzdignil. „*,|ui nec translatus, nec subveetus. coelum acthčrcum sua virtute penetravit/4 (Ilom. S. Greg. I\ 2!t.) Kristus, kakor so preroki napovedovali, je s svojim tako častitljivim vnebohodom nebesa odperl, pa ne le za-se, temveč za vse dobre in bogoljubne vsili časov. Koliko zmagoslavje, koliko tolažilo za pozemeljske terpine in potnike! To — to je častitljiv dom, prava domovina, in prizadevanje hoditi za Sinom Božjim, to je pravo domoljubje! Toda poslušaj mo in globoko v serce si vtis-nimo nauk sv. Avguština: „Pojdimo s sercem za Kristusom gori iv nebesa , da kadar Njegov dan pride, tudi s telesom pridemo za Kristusom. Vender vedeti nam je. ljubi bratje, da s Kristusom (¡ospodom ne napuh, ne lakomnost, ne nečistost, ne druga pregreha ne gre gori v nebesa: zakaj z učenikom ponižnosti napuh ne pojde v nebesa, in ne hudobija s studencem do-brotljivosti. ne nečistost s Sinom čiste Device." Modroversko kermilo zdrave omike. XII. Poglavje. (Dalje.) Še nekoliko o kerščanskem nauku. „V katoliški Cerkvi mora naša glavna skerb biti. da se vedno deržiino nauka, kterega so vselej in povsod verovali vsi verniki.u Ne zapu-ščajmo nikoli tega pravila.*) ,, Obstoj te na potih.41 je svoje dni klical judom prerok Jeremija, in glejte, ter vprašajte po nekdanjih stezah, ktera pot je dobra, in hodite po njej, ~in našli boste hladilo za svoje duše."* Blag opomin, kterega si moramo v serce vtisniti. Zares, odkod izvirajo v sedanjih časih zmote zastran vere in vernosti, če ne od tod, da zapuščajo stare poti in si iščejo novih. Sram jih je misliti, kakor nekdanjiki. „Nikdo ni sam moder."*) ker je modrost hči uma, um pa je občen. Prašajte zato po nekdanjih potih, pa pra-šajte one. ktere vara je Bog postavil kažipote, namreč dušne pastirje. V naravnih zadevah bi se utegnil še kaj derzniti: tu se včasih prederznosti posreči po prigovoru: Derzne sreča ljubi, plahim je k pogubi.*) Toda v verskih rečeh je trohica prederznosti pre-grozna nesparaet. ker na veke sternioglavi nepremišljenega. Tu gre paziti na naslednjo stopinjo.* To pač velja tistim, ki menijo še zmeraj dobri katoliki biti. če tudi namestnike Kristusove psujejo. * i In ipsa catliolira ecelesia magnopere curandum est. ut id tt neamus. «|uod ubi<|iie. «|Uod semper. «|Uod ab omnibus cre-ditum esl. Vine. Lirin. *. state super vias. et videte et interrogate de semitis an-ti |uis. juae sit via bona, et ambulate in ea. et invenietis relri-«»•riurn animabus vestris. Jerem. »1. Hi. * Nemo solus sapit. * Audaces fortuna juvat timiiosque repeWit. * Nullus bit- temeritati locus; in aeternum stuititiae poena subeunda e-t. si aut persona inanis aut opinio lalsa deceperit. Lact. Cerkveno leto, ali letni sveti časi in dnevi. Spisal Ivan K o m 1 j a n e c. Tretje poglavje. (Dalje.j Velikonočna doba. §. 15. Marija sedem žalosti. V petek pred cvetno nedeljo se obhaja nezapo-vedani praznik „Marije sedem žalosti," v spomin bridkosti, ki jih je preterpela stoječ pod križem. Pri-četek svoj ima ta praznik v 15. stoletju. Leta 1413 ga je namreč postavil cerkveni zbor K o 1 o n s k i pod škofom Teodori kom, da bi nasprotoval husitom, ki so svete podobe Kristusove in Marijine zasramo-vali. Papež Sikst IV. (1471 — 1484) je ukazal za ta god posebni mašni obrazec, in papež Benedikt XIII. je ta praznik z pismom z dne 22. avgusta 1727 za-povedal za vso cerkev. Ime .sedem žalosti" je praznik menda dobil po sedmerih vstanoviteljih reda servitov, ki so vdani premišljevanju terpljenja Marijinega, razločevali sedem bridkosti v njenem življenju. Te so: 1.) Pri prerokovanji Simeonovem; 2) pri begu v Egipt; 3.) pri tridnevnem iskanji 121etnega Jezusa; 4.) pri pogledu na Kristusa, križ nosečega; 5.) pri križanji Jezusovem ; 6.) pri snemanji z križa, in 7.) pri vgrobpoloževanji. Obred tega praznika se odlikuje po himni: „Stabat Mater dolorosa,'' ki ga je zložil frančiškan Jakob de Benedictis, ali Jakoponski, f 1306. (Dalje nasi.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. Za romarsko cerkev na Brezju je bil IG. t. m. posvečen v ljubljanski zvonarni veliki zvon, ki telita 33 stoto v (IS 12 kilogramov) in ga je daroval posestnik Mih. Studen iz preddvorske fare. Bog mu plačaj! Tako se bode ta slavna božja pot Marije D. Pomočnice sčasoma otovorila s potrebnimi napravami ter jo bodo mogli v oskerb sprejeti častiti oo. sv. Frančiška Seraf. Zala moštranca, darilo pre-častitega gosp. zlatomašnika Ant. Čibaška, kakor je znano, je v ta namen doveršena, in tudi za krasen kelih, ki se ima napraviti za Brezje, je že precej dražčic zbranih pri prečast. P. Tadeju. — Kakor „Slovenec" dalje naznanja, sta bila posvečena dva zvona za farno cerkev v Kapelah pri Brežicah, dalje dva oltarja za cerkev sv. Duha v Velikem Temu. in dva za duhovnijsko cerkev v Oreliku pri Hrenovicah. V. č. g dr. Sebast. Elbert-a, kn. šk. tajnika, je patron Aleksander gr. Gallenberg prezentoval za Kiirchpergov kanonikat pri ljubljanski stoljnici. V Gorici so se IG. t. m. pri prevzvišenem nadškofu dr. Al. Zornu snidli prevzviš. višji pastirji Ljubljanski, Zaderski, nadškof mons. Eajčevič in dr Jan. Nep. Glavina, kterega poslednjega so pozdravili kot godovnjaka. Iz Št Vida nad Ljubljano. (Romanje, majnik.) Ganljivo in spodbudno je gledati pobožnih romarjev mnogoštevilne kardela, ki po naši cesti, voz za vozom, ali pa po železnici potujejo in slavo pevajo Materi Mariji gredč na Šmarno goro, na Brezje itd. Berž ko seje v spomladnem solncu usušila pot. prišlo je letos toliko božjepotnikov, posebno tudi Ljubljančanov, na priljubljeno Šmarno goro, da še ne kmali toliko. Tudi Šentvidci radi hodijo na „G6ro,u ker smo skoraj ob njenem vznožji, jo obišče vsak, kedar mu je bolj prilično, ali pu bolj ugaja. A tudi vsaka vas te župnije, razun Šišencev, ki radi hodijo na bližnji Rožnik, ima vsako Mo svojo sv. mašo na Šmarni gori, in sicer kmalo po Veliki noči. da sebe in svoje poljske setve priporoče v obrambo za naš blagor toliko milostne, ljubeznjive Device Marije. Slovensko ljudstvo naše v obče rado hodi po božjih potih, ravno ker je katoliško, dobro vedoč, da si pridobi na priprošnjo preblažene Device Marije na njenih svetiščih premnogo dobrot in milosti, brez velicega truda — In da so božja pota vravnana po zgledu pervih božjepotnikov, ki so romali v Mariji posvečena svetišča, obrodile bi mnogo, osobito duhovnega dobička. Pervi. o katerih moremo reči. da so prav dobro in vspešno romali, bili so sv trije Kralji; kajti, vsto-pivši v hišo, v svetišče Naše ljube Gospe v Betle-hemu. našli so Dete, Marijo njegovo Mater, našli so toraj svojega OJrešenika, svojega Tolažnika. milostnega Sodnika; našli so v svoji duši mir za preteklost, duhovno moč in milost za sedanjost in sladko upanje srečne večnosti. Romanje ss. treh Kraljev nima nič strašilnega na sebi; niso hodili bosonogi, niti gologlavi. ne v spokorni obleki; imeli so konje ali kamele — da. celo spodobno spremstvo so imeli vsim onim v tolažbo, kateri menijo, da brez velike ojstrosti ni pravega romanja; Bog posebno na pravi namen gleda. Pervo kar je romarjem kerščanskim vzgled pri ss. treh Kraljih, je čist namen njihove poti. Prišli smo, pravijo, molit novorojenega Kralja judovskega. Sli so tedaj na pot, da so se z globokim spoštovanjem poklonili Odrešeniku. Gospodu svojemu; ter skazali s tem svojo pokorščino, podložnost. Kratko-časa. zabave niso nikdar iskali, dasi telesno razvedrilo, nekaki oddih od težavne vsakdanjosti ni prepovedano. A vendar duhovni dobiček. Bogu služiti. Marijo častiti, milosti in dobrot si izprositi, pokoro za grehe delati, za srečno zadnjo uro posker-beti itd. mora biti božjepotniku glavni namen. Stopivši na milostni kraj. položili so ss. trije Kralji pred Odrešenika darove svoje. Brez darov ni kerščanske božje poti. Pervi dar naj je ljubezen. Pred milostnim oltarjem, podobo, naj govori ljubezen, serce k sercu; serce služabnikovo k sercu svoje ljubljene Gospe Marije Device; serce zvestega podložnega k sercu ponižne Kraljice; serce ubozega bolnega otroka k sercu ljubeznjive mogočne matere. Drugi dar. kadilo, bodi zaupljiva molitev; kajti, kakor molimo ali prosimo, tako bomo uslišani. Nikakor pa ne bo zaupljive molitve, če je serce z velikim grehom obteženo; za to se kerščanski romar bliža k spovednici (če se to ni že doma zgodilo i in k mizi (iospodovi, da s čistim sercem in neomadežanimi rokami prinese dar češčenja. Mira, tretji dar. naj je udanost v najsvetejšo voljo Božjo, če smo uslišani, ali nismo; če je treba še nositi stari križ, ali če se nam naloži morda novi. O kako veselje je Naši ljubi Gospej taki dar mire! Koliko tisočkrat ljubši, kakor drugi darovi, katere božjepotniki večkrat Mariji prinašajo. Naposled vernili so se sveti trije Kralji v sv«.jo domovino, kakor pravi sv. evangelij, po drugi poti, kakor so prišli; to se reče po razlagi sv. Ambroža: Kakor ubogi pogani so prišli, a odšli so iz svetišča Marijinega kristjanje, obogateni na sercu in umu, poživi jeni v veri in upanji, žareči v ljubezni do Boga. blagoslovljeni za življenje in smert. Tako stori pravo kerščansko romanje človeka, da se verne v svoje domovje boljši — kakor je odšel. Če ga je popred težilo breme pregreh, gre domu odloživši težavno butaro. Če je šel na božjo pot s sercem v ljubezni do sveta, do mesenosti; verne se ozdravljen od te ljubezni, kerščanski božjepotnik pride na svoj dom tako oveseljen. tako popolno ozdravljen, da more Marija govoriti angeljem nebeškim, kakor je govoril oče zgubljenemu sinu: otrok ta inoj je bil mertev, zdaj je oživel, bil je zgubljen in je zdaj najden. Zapišem naj par zgledov novejšega časa. koliko doseže božjepotnik. ki roma po zgledu in v duhu pervih romarjev, ss. treh Kraljev. Duhoven v neki kaznilnici v službi pripoveduje dogodek iz svojega življenja: Daleč od drage mi domovine poklicala me je previdnost Božja za duhovnega pastirja v kaznilnico, kjer so bili zaperti raznoteri hudodelniki. Mnogim kaznjencem je velika sreča, ako v tej hiši umerjejo; navadno dobro pripravljeni za zadnjo uro sklenejo življenje, kakor prijatelji Božji, dasi zaverženi na tem svetu. Večkrat na teden hodim obiskat bolnike te kaznilnice, ki so dostikrat različnih vero i z po veda nj. Katoličane opominjam k stanovitnosti v pokori, k poterpežljivosti; uboge protestante in drugoverce tolažim, kakor jih morem. Nekega dne grem zopet k bolnikom v zaporu. O tej priliki me strežaj vpraša: „Gospod duhovni oče. zakaj se pa s tem in tem bolnikom tako malo menite, zdi s«- mi. da ga imate za protestanta.- „Zares, protestant je ta človek, pravim, njegovega imena so tukaj trije: pa tako neotesano se še nobeden ni vedel proti m»'ni.fc „Vender je pa res katoličan in katoliško izrejen.c reče strežaj. Berž ko to izvem, gr»'m k njemu. Tu pri njem pa moral sem skusiti, kar se je marsikateremu duhovnu bridkega že zgodilo; pred sabo imam namreč človeka popolno brezbožnega, spridenega. Na mojo prošnjo, naj nekoliko poskerbi za svojo dušo. odgovoril je le s kletvinjo, in me kar od sebe odgnal. Globoko užaljen, pa terdnega upanja, rečem mu: Grem sicer, a molil bom k Mariji I>»viei tako dolgo, da me skesan pokličeš k sebi. _0 potem boste morali pa že dolgo moliti." je bil njegov terdoserčni odgovor. Doma. stopivši v sobo zagleda oko milostno podobo Matere B<»žje neke imenitne božje poti Na božjo pot tedaj za to ubogo dušo, kliče mi notranj glas močno. Hitim k duhovnemu sobratu. proseč ga. naj me nekaj tednov nadomestuje, kar mi je rad obljubil. Zdaj pa z dovoljenjem kar naglo na milostni kraj, kjer sem še kot mali deček večkrat klečal ter se naši ljubi Gospej v marsičem priporočal, pa tudi že dostikrat po njej dosegel, kar sem prosil. Tu na božji poti, pred milostno podobo opravim sv. mašo. proseč Marijo še posebno za rešen je. spreobernjenje one duše. In glej. čudež! O tem času. kakor sem kmali potem izvedel, pokliče bolnik strežaja k postelji, pa mu začne govoriti. .Moj Bog, kako mi je. zopet verujem, o ubog župnik, kako sem ga razžahl; pokliči ga vendar, da ga prosim odpuščanja in da se mu spovern." Ko mu pove. da župnika ni «loma. da ima /a ta čas namestnika, žalosten pravi: Gospodu župniku se hočem spoveilati. da bo videl, kako sem z pet ver»*n. kako obžalujem preteklo svoje življenje: čakal bom. da pride, bobri strežaj mu na to prigovarja, da bi bil g. župnik vesel, ko bi izvedel, da je bolnik kar precej te ponujene milosti se po-prij'1. k»r si tako že lahko pridobiva zaslužen je za nebesa Temu prigovarjanju dobrega strežaja se vda bolnik, pri »si k sebi duhovnega namestnika, kateri mu reši dušo iz peklenskih verig. Ko mi je duh. pomočnik prišel na kolodvor naproti, bila je perva beseda njegova, da se je bolnik spreobrnil. „Milostno je njegovo spreobernjenje." pravi on. vprašajte strežaja Nentegoma hitim v bolnišnico. Pred osmimi dnevi obiskal sem dušo zaverženo. a sedaj sprejme me spokomik ves v solzah kesanja in duhovnega veselja. .Sin moj. to je storila Marija, zahvaljuj se ji vse dni življenja." bila je beseda, katero sem mu smel spregovoriti. ,0 zahvaljeval se ji bom tu in v večnosti." mi je odgovoril skesani in sedaj ves ove-seljeni bolnik. Še nekaj tednov je terpel in se pokoril Umeri je. prejemši popred še svojega Odrešenika z ž »rečim hrepenenjem. To je bilo delo Marijino, iz-prošeno po kerščanskem božjepotniku. — Ljubi či-tatelj. najberž tudi ti poznaš kakega velikega reveža, zakopanega v pregrehah, kteremu oi zamogel s kako božjo potjo, s spovedjo in sv. Obhajilom spreober-ni-nje izprositi. Lobro delo ne bode majhno, pa tudi plačilo lepo. ki ti je za to pripravljeno. (K'»nec nasl.t Iz Sa vinske doline. «Marsikaj > Lepa je Sa-vinska dolina. posebn<> zdaj. ko je okinčana s cve-tečim drevjem. Zgodnje sadje je že večinoma odevetelo. pozno je pa zdaj v najlepšem cvetu. Vreme je precej vgodno in nadjamo se obilo sadu. Seveda, ne smemo pozabiti, da vlada nad narni Bog. ki nam lahko z grozno točo vso našo nado v kratkih urah pokonča. Zat • pa. dragi mi bratje po narodu, prosimo vedno Boga. da nas obvaruje te nezgode in ne kličimo ga na maščevanje! — Velika nezgoda za to lepo dolinic«. j-; namreč tudi ta. da vera peša. in čednost se pogreša — posebno pri mladini. Žalostno je, kako mladina pogosto preklinja in žali ljubega Boga. Mlad šols iv i paglavec kol ne; fant preklinja pri delu. — tudi postiren mož še zarentači. — in mi še pričakujemo blagoslova od Boga! Sicer še ni vsa mladina popačena: in ljudstvo, velik del je še mladenčev in deklic, ki s- zares morejo ponos in lepota naše dolinice imenovati. Vendar pa se tudi mladina zmiroin huje pači in ..knžuje. In kdo je temu kriv? Pregovor pravi: „Jabelko ne pade daleč od drevesa." Ako se nameri, da oče .-..vraži vse. kar je božjega in svetega, kako b- do otroci boljši v Zato pa. dragi mi bratje v Kristusu. opustite slabe navade, ki so pervi korak k krivi veri. posebno gerdo pre ki i nje vanje in nečistost, ki nakopuje časno in večno kazen. Posebno pa ti. draga mladina, o poprimi s<* v kaki nezgodi svetih besed ne pa izrazov, ki žalijo Boga in tebi lepo dušo • 'čemijo' Ker govorim o mladini, ne morem si kaj, da bi ne povedal nekaj, kar dela čast pred mnogimi drugimi naši mladini. Ta prednost je navada, da se pogosto v našem kraju pevajo slovenske nedolžne m svete pe>mi. Le pridi, dragi bralec, v naš kraj. in bodeš se tega sam prepričal. Tu te ne bodo ža- lile tuje. včasih zelo umazane pesmi, ampak bolj se glasijo milodoneče slov. narodne pesmi nasproti. Te niso sicer zmirom čisto nedolžne, pa reči moram, da večinoma, kar ni, naj se popravi. Naši tantje in dekleta so tudi spoznali že davnej resnico, katero pesem povdarja: Koder zlato solnce hodi, Pesmi pevajo povsodi. Mesto belo, terg in vas Gane zvočne pesmi glas: A lepše kot je naša pesem. Je nikjer še slišal nesem. T... Zvonček sv. Jožefa iz Prjedora v Bosni. I Kou*-e) Ves Marijin mesec rnajnik se tu še posebno rnoli in opravljajo se priprošnje k Božji Materi za vse dobrotnike in dobrotnice te cerkve, ki prosim verne Slovence, da bi se je z blagimi darovi spominjali. Omenim naj še nastopno: Mnogim Slovencem je znano, kako so nekedaj turci in poturčenci, Sla-veni iz Bosne, hodili z vojsko v boj, ali v roparskih četah v Slovenijo. 0 takovili bojih, napadih in ropih odpeljali so mnogokrat dečkov in deklic, mladenčev in deklet, čverstih mož in žen v obilnem številu seboj v suž-njost. In te vsužnjene Slovence in Slavenke prodajali so, ali dajali v bosanskih mestih inahomedskim velikašem, velikim posestnikom, plemičem, agam in begam; ti so mnoge Slovence in Slovenke djali na posestva svoja in so jih naredili za kmete svoje, kateri so jim polja obdelovali pod tretinjo in polovico pridelkov; opravljati so jim morali tlako (raboto) in deržavi dajati desetino pridelkov; koji so se kaj opomogli in več premoženja pridobili, so došli mahomedci in jim po sili odvzemali blago, tako so kristjani vedno jako siromaški bili in ostali. Tako vsužnjeni Slovenci in Slovenke so se pobosančili v običajih in jezikovnem narečju. No, prejšne čase med Slovenci in bosanskimi Slaveni v običajih in noši ni tolike razlike bilo, kakor je sedaj, kajti prej so se tudi Slovenci po staroslovensko oblačili, več jednakih običajev imeli, bolj čisto slovensko živeli in stanovanja imeli. Sedaj je v Sloveniji in pri Slovencih mnogo nemškega in italijanskega, skoro v vseh rečeh. Tako so se Slovenci v Bosni stopili z od prej ostalim, sla-venskim narodain, z domačimi kerščani, koji so verni in zvesti ostali rimo-katoliški Cerkvi. In tako je v Bosni mnogo Slovencev in njihove kervi pomešane med bosanskim slavenskim rirno-katoliškim ljudstvom; pa so tudi mnogo slovenskih običajev in besedi vmešali med jugoslavensko bosanske in to. se za more dobro opaziti, kedor dobro spoznava in tu med narodom živi. Mnogo besedi, značajev in imen in priimkov je tu slovenskih — kranjskih in štajarskih, več. kakor med Slaveni — Hervati. Po zavzetju Bosne po Avstriji, se je pa prostovoljno mnogo Slovencev naselilo stalno in začasno v Bosno. Iz tega je razvidno, da v Bosni je mnogo pravega slovenskega roda, že iz prej šn i h turških časov, pa tudi iz preteklega 15. stoletja. Bosanci Slaveni so veja od slovanskega drevesnega debla, nam bratovski narod po rodu. kervi in jeziku, to pa še prav bližnji. Turška okrutnost in stiska pripravila jih je. v cerkvenem in svetovnem oziru, v veliko siromaštvo in revščino. Toraj, ako jim kaj pornorete. osobito katolikom tu. pomorete svojemu naroda, kervnim in verskim bratom in sestram svojim Je pa tudi med narodom slavensko-bosanskim, osobito med katoliki, neko posebno nagnjenje, ljubezen, čut in domačljivost do Slovencev, osobito do kranjskih. Kri in voda, ta slovenska kri teče, brez njihovega znanja, po mnogih sercih in žilah slaven-skih katoliških Bošnjakov še iz preteklih stoletji. Shod za kerščansko starinarstvo. Nekteri učenjaki in prijatelji kerščanskih starodavnih spominkov so se zedinili in sklenili, da se hočejo v začetku septembra 1893 sniti v dalmatinskih mestih Splitu in Solinu, to je, v krajih, koder se kerščanska starinstva pogosto nahajajo. Podpisani strokovnjaki vabijo torej slavne učenjake v tej reči, naj bi se oglasili in naznanili odboru svoja imena in stanovanja, da se jim pošlje obilniši program tega shoda, pa tudi prosijo, naj bi jim imenovali tudi druga imena mož, o kterih menijo, da jih ne kaže prezreti ter se jim pošlje program. Gospodje so naslednji: Mons. Fr. Bulic, varh in vodja arhaeologičnega. muzeja v Splijetu; profes. dr. W. A. Neumann na Dunaju; Mons. dr A. de Waal v Rimu; A Hytrek v Stu-denici na Štajarskem; dr. L. Jelič na Dunaju. Ena, ki se je utegnila dogoditi, ali: česa se je naučil kmečki sin v mestu? Oče bistrega uma in poštenega serca, ki je imel že nekaj let sina v šoli v mestu, zopet pride nekega dne, da poravna in poplača, kar je sin potrosil pri svojem olikovanji. ter mu tudi nakupi, česar pri obleki ali sicer potrebuje. Bilo pa je dosti več plačevanja, kot si je oče nadejal, ter je moral ostati tudi čez noč v mestu. Bil je iz nekega posebnega namena prišel bolj pozno zvečer. Sina pa precej dolgo ni bilo domu, bil je šel v „teater." in drugi dijaki „na kvar-tirji" so pravili, da tudi sicer ne pride vselej o pravem času k molitvi „rožnega venca" in da se pri molitvi nič prav lepo ne obnaša. Imel je tudi še druga pota „s tovarši." Oče zamišljen posluša. Drugi dan „ni bilo šole," ne vem že, iz kako-šnega vzroka? Zdaj gre oče s sinom po mestu, nekaj zarad sinovih in nekaj zarad svojih zadev. Nameri se, da srečata mašnika. ki gredo obhajat bolnika: oče. kakor vsak pošten katoličan v tacih okoliščinah, se odkrije in spoštljivo poklekne; sin pokrivalo leno sname z glave, pa vnemarno stoji zraven očeta in lahkomišljeno nekam tje v stran šterli. Oče molči in gresta dalje, — kar zazvoni poldan po vsih mestnih eerkvah: oče se odkrije in verno moli angeljevo če-ščenje; sin — pokrit ostane. Precej potem gresta tik memo cerkve: oče se odkrije in po svoji navadi tiho pozdravi z nekterimi besedami Najsvetejšega, ki za nas noč in dan biva v svetišču; — sin ostane pokrit. Oče si svojo misli, vendar molči in grede dalje srečata mašnika: oče se spoštljivo odkrije in pozdravi namestnika Kristusovega v spomin na nauk: „Kdor vas spoštuje, Mene spoštuje," — sin merzel v tla pogleda in gre pokrit memo duhovna. Hotel je oče iti še k gg. učenikom poizvedit. kako je pa v šoli s sinom; toda bilo mu je že odveč, in sinu bilo je tudi po volji, da se to ni zgodilo; vedel je dobro, zakaj. Verneta se nazaj v str .iovanje, kjer skerbni oče pregleda še sinovo obleko in drugo pertljago ter najde med drugim nektere knjige z n- lepimi |*>dob ščinami in še z manj lepim branjem, pa n-kake časniške liste, o kterih je že prej slišal, kaj da obsegajo. Bilo bi še kaj povedati, pa je že tega odveč in preveč. Modri oče. ki „ga ni bilo veliko za en groš." na vse t«» reče: rZdaj pa že vém. kaj >i se v L. naučil; le urno skupaj culo!" Sin se je nakremžil. gospodinja je prosila, naj ga še pusti; toda oče se ne zmeni za moledvanj«». Po poti domu ni oče ne besede čerhnil Zvečer doiná mu ukaže, naj domačim predmoli rožni venec, kar je z nekako muko zveršil in s slabo spodbudo družini, ker bilo je vse nekako mermravo. neljubo, brez pobožnosti in nekako preveč po hervaško. kakor so rekli. Nato se družina posede okrog mize k večerji; sinu pa dá oče kos soršičnega kruha, da naj ga tam pri peči pojé; potem ukaže hlapcu, naj prinese škopnik slame v čumnato in mati naj dá rjuho, da se naspi. ker sta imela precej daleč peš hoditi. Mati bi bila kaj rada rekla, naj tudi sin študent sede k mizi: pa si ni upala, ne vedoč, kaj imata med seboj? Drugo jutro gospodar odkazuje, kaj se bode delalo čez dan. in reče hlapcu: Ti pa boš gnoj vozil in France (tovarši so ga zvali „Fran") naj ti pomaga, da se navadi kmetovati... Kislo se je deržal France in mater so solze oblile, ker France, ki so ga nekteri domaČi sicer že vikali, je bil tako zelo ponižan; pa vse ni nič pomagalo, kajti z očetom ni bilo „štupati." Pa tudi sin je pri svojih „librežkih" zanikarnostih imel še vedno toliko spoštovanja do očeta, da bi se nikoli ne bil prederznil nasprotovati, če tudi ni bilo vselej prijetno. Hočeš — nočeš tedaj, dijak je moral vse delati z družino in oče se z ničimur ni dal omehčati. Ko pa prihaja drugo šolsko leto. je očeta na vso moč lepo prosil, naj ga vendar še dajo naprej v šolo. da hoče vse drugače se obnašati. Na priprošnjo materino je bil res uslišan, pa le za po-skušnjo. Da se je bil res poboljšal, je priča to. da čez nekaj lét se je znašel v prav poštenem stanu in večkrat se je pohvalil, kako posebno hvaležen je svojemu očetu, ker so ga bili tako .na paragrafe djali," da je prišel k pameti. Brez te očetove ojstrosti o pravem času bil bil zgubljen za-se in za domače, za časnost in za večnost. — kakor so zgubljeni mar-sikteri drugi. Duhovna dekla, Ali: kako naj kerščauske gospodinje iu dekle pri vsakdanjih opravilih Kristusovo terpljeuje premišljujejo. (Prosto |«o>lov.i Čuj o kristijan, kakó Lahko živel boš svet«'», Če, kar delaš, kar torpiš. Verno z Jezusom združiš. To uči služabnica. Kar uči povestnica; Pila, jedla je kot ti: Bila radostna vse dni. Vendar večja v čednosti B'la pred Bogom v vrednosti, Kakor kdo, ki pustil svet, Bil v puščavi mnogo lét Hočeš vedeti, kak«'» Je živela prelepo, Naj Armela deklica Sama ti odgovor da: -5 * * Ko me v jutro zor zbudi, Zdihnein ko odprem oči: — Varuj greha. Bog me moj! Naj otrok sem vedno tvoj. In kadar napravljam se. Mislim, kak moj Jezus je Pred Herodom krotko stal, Ko ga je zasramoval. Kadar opasujem pas, Serce pomni tisti čas. Ko zvezali rabeljni, Jezusa nevsmiljeni. Čevlje ko obuvam si. Mislim često žalosti, Koder ljubi Jezus-Bog. Hodil kdaj kervavih nog Ko pokrivam si glavo, Mislim žalno in britko. Jezus bil zasramovan. iS ternjem kronan zapljuvan. Pridem k maši v Božji hram, Menim, da se znajdem tam, Kjer terpljenja svet spomin, Je zapustil Božji Sin. Molim v vsi ponižnosti Jezusa Telo in Kri. Serce sv je mu darim. Prosim, naj le Zanj živim. Ko iz r-erkve grevo-vodjem in orgljavcem, da sva pričela izdajati slovenske cerkvene pesmi z naslovom -Slava Bogu.<- Pervi del je ravnokar končan v Miličevi tiskarni in obsega 20 masnih za mešan zbor. Pesmi so tiskane z velikimi ti-pami na lep in močan papir. Dala sva natisniti tudi glasove in sicer Sopran in Alt skupaj v vijolinskem. Tenor in Bas skupaj o basovskem ključu. S tem sva hotela pevovodjem prihraniti mučno prepisavanje iz par-titure, toraj tudi pričakujeva, da se bodo posluževali tiskanih glasov. Cene so jako nizke; to mora priznati vsakdo, ki bo primerjal najino izdajo s kterokoli na Slovenskem. Ocene nisva in ne bova naročila sama, saj naju poznate. Upanje imava, da s to pesmarico vstrežcva pevskemu občinstvu. Dobiva se pa »Slava Bogu- I. del izključljivo le v frančiškanskem samostanu ljubljanskem. Adresa na jednega izmed naju. Cena partituri, 20 strani, velika oblika, 80 kr., vsak glas 14 strani, ista oblika 13 kr.. po pošti 5 kr. več. P. An-štov, 64 kapiteljskih dekanov, 1306 kanonikov. «¡2 opatov; med njimi je lo redovniških generalov in do 6000 mašnikov. Poterdilo. Podpisani rimo-katoliški cerkveni odbor spričuje in poterjuje. da je dne 3. maja hva- ležno in istinito prejel 5«s gld. 40 kr av. v. po v. č. Monsignoru L. Jeranu in slavni „Zgodnji Danici," po posredovanju in iz rok br. Alphonsa Marija, in to, ko milodar za velepotrebno novo cerkev sv. Jožefa tukaj — (za nakup apna v zidavo spomenute hiše Božje). Veliko-dobrodušnim dobrotnikom in dobrot nicam Bog stotemo plačaj! Riino-katoliški cerkveni odbor v Prjedoru, 4. maja 1«!»:;. Poterdilo. Hvaležno in resnično prejel T>0 gld. ♦iO kr av. v. dne maja 1 >«»:; v izplačevanje dolga vladnim činovniškom .pokojninskim, penzijon. fonda" za z. rnljišč«- v naprave. sirotin.-kiii dečkov. Brežičani? k- I Predora maja 1 si».i. Ur Alfons Marija. Resne misli — Šmarnice. <>j. presrečni stan mladosti Naglo, naglo šel je kres! g časti, Le pri njem so časi zlati, In brez Njega sreče ni. Ne pa. da bi ga molili, Njemu peli pesem v čast, Smo Gospoda zapustili, In se dali grehu v last! Oj gorje! mladina kolne. Kar je sveto, njej merzi. Kerčme so le pivcev polne, V cerkvi manjka pa ljudi! Mož in žena prepirljiva, Sta pohujšanje otrok, Hči al' dekla zapeljiva — Divjih bojev je uzrek! Tak na svetu zdaj se žali Oče mili vseh stvari, Vere viri so zastali, Nekristjansko se živi. Ako hočmo doživeti Boljših časov dragi dar, Po verni mo se vsi vneti K Bogu. milemu vsikdar. Dobrotni darovi. Tone. Boljši časi. Dandanašnji vsak zdi huje. Boljših časuv si želi, Za .>-r. Itftinstro: Priin. Kalan 2 «ild. — čl. g. /upnik Lor. Krištolič 2 gld. Za d t ja.sk" mizo: C. g. /up. Jan. Dolžan 2 gld. — Č. g. /up. A. .St. 2 gld. — «Za pridne dijake» 2 gld. —C. g. /upnik Juri Ko/man H gld. — Novakovi 2 gld. — (':. g. A. 1 gld. 50 kr. — «/a naše junake — dijake» :t gld. — «Da bi Bog dal dosti dela pa veliko zaslužka» o gld. — Z Brezovice P» 5 smo prejeli po č. g. adm. J. Zupanu .'».'> gld. s naslednjim pristavkom: Venec na kersti in na grobu dražili nam ranjcih so v malo dn<;h gnji-loba na pokal išru. Denar izdan za nje dušam ne koristi. V tem prepričanji so župljani na Brezoviri ob smorti svojega nepozabnega prer. g. župnika in zlatomašnika. Janeza Potočnika, prav v njegovim duhu raji darovali po svojih zastopnikih za uboge pa pridne dijake, kakor sledi: Županstvo na Brezovici 12 gld. — Županstvo v L«»gu 10 gld. — V isti nam. n je prepustil neimenovan dobrotnik svoj delež. »'• gld. Dodala Ma še umerlejra predzadnji in zadnji kapelan 7 gld. Bazun t»vira pa pridno zbirajo hvaležni Brezovci prostovoljne doneske, da postavijo svojemu duhovnemu orelu njega dostolen s(»omenik. Povračilo za lo sinovsko spoštovanje jim go-tovo ne izostane! Prislavek: »Kinancministcr« dijaški pa v svojem »n 4 imenu dijakov imenovanim in sploh vsi m dobrotnikom na-znaija naj gorečnišo zahvalo in tisurkratni »Boj* pla<"aj!« Zaradi pomanjkanja prostora nekateri darovi prihodnjič.