T® GLASILO DELAVCEV TOSAME ~jurrj® IZHAJA OD OKTOBRA 1965 ŠT. 3 MAREC 1988 LETO XXIII KR! REŠUJE ŽIVLJENJA 26. februarja je bila v domu na 'ru, Proslava v okviru jubileja krvo-jalstva — 35-letnice. Ob tej priliki Prejeli priznanja dolgoletni krvo- Brane Pirc ^lalci, k; so Svojo kri v humanitaren v^?menc darovali že dvajsetkrat , Tudi v Tosami imamo dolgoletne r^ajalee. Tridesetkrat je kri da-oyai franc PETEK iz kurilnice, i7 n,"dvajsetkrat MARIJA PRESEKAH laboratorija in JOŽE KERŠIČ iz SKS, dvajsetkrat pa CIRIL KUMP iz TRS, MIHELA GABERŠEK iz mikal-nice in BRANE PIRC iz tkalnice ovojev. Mihela Gaberšek Vsi po vrsti trdijo, da je dajanje krvi zanje povsem enostavna stvar, veseli so, ker vedo, da njihova kri pomaga reševati življenja. Končno pa — nikdar ne veš, kdaj jo boš potreboval tudi sam. Darovanje lastne krvi je lepa gesta, zato velja krvodajalcem vse priznanje in zahvala. Ciril Kump Mihela Gaberšek: »Prvič sem dala kri še kot dekle, pri 18 letih, potem pa vsako leto enkrat, zadnji dve leti pa tudi dvakrat na leto. Še sama ne vem, kaj me je nagnilo k temu, verjetno pa dejstvo, da je to humano dejanje, zavest, da pomagam drugemu človeku. Leta 1960 je moj oče izgubil roko in takrat mu je pri drugih rešila življenje. Mislim, da sem se šele takrat res popolnoma zavedla, kaj pomeni biti krvodajalec. Opažam, da zadnja leta množičnost upada. Verjetno je zdaj temu vzrok tudi strah pred aidsom. Priznam, da sem se sprva tudi jaz bala, a sem se pozanimala o zadevi in sem zdaj brez skrbi. Pa še ena stvar me moti — namreč to, da je vedno velika gneča na krvodajalskih akcijah. Čakaš po več ur, da prideš na vrsto.« Ampak Mihela pravi, da bo kljub vsemu ostala krvodajalec še naprej. LM Vprašali ste Zmanjša naj se število režijskih delavcev v skupnem številu. Ta ideja se tudi z GN za leto 1988 že uresničuje in sicer na dva načina: isto število ljudi naj izvaja večji obseg dela ali pa z manjšim številom ljudi izvajati že dosežen obseg dela. Da je realizacija teh načel dejansko predvidena tudi z GN za let 1988 priča podatek, da je bilo že z II. delom GN za leto 1988 predvidenih 8 režijskih delavcev manj kot v letu 1987 ob istočasno načrtovanem povečanem obsegu dela. Prav tako se za naprej načrtujejo še dodatne racionalizacije dela, tako da naj se bi zniževanje deleža režijskih delavcev v prihodnjih letih še nadaljevalo. Zmanjšati ali še bolje ukiniti prispevke za nerazvite. Ustrezne akcije preko medobčinske gospodarske zbornice in Izvršnega sveta SOb Domžale so že bile sprožene, na učinke pa bo z ozirom na to, da so ti prispevki v pristojnosti zvezne skupščine SFRJ, verjetno potrebno še kar nekaj časa čakati. Jubilejne nagrade izplačati še pred praznikom Tosamc. Po novem je višina jubilejne nagrade odvisna od višine poprečnega OD gospodarstva SRS v preteklem četrtletju. Predlagam, da počakamo na podatke o poprečnem OD gospp-danstva SRS za I. tromesečje 1988, potem pa naj se na posebni obravnavi na Izvršnem odboru sindikata DO Tosama sprejem odločitev o terminu izplačila jubilejnih nagrad. Pri izplačilu poračuna naj se upo števajo prispevne stopnje iz lanskega leta, ker je tudi izplačilo za preteklo leto. To bi bilo nezakonito in SDK nikakor ne bi dovolila (oz. realizirala, takega izplačila kar pomeni, da bi ob morebitnem tovrstnem poskusu v To-sami ostali brez poračuna. v.d. vodja ERS: Marjan Mlakar, dipl. oec. Kdaj bomo v vlaknovinskcm oddelku dobili primerne garderobe? Pomanjkanje proizvodnih in pomožnih prostorov je prisotno v celotni DO. S tem vprašanjem se srečujemo že dalj časa, zlasti pereče pa je postalo z uveljavitvijo »Zakona o dajanju pomožnih zdravil v promet«. Navedeni zakon poleg drugih pogojev zahteva tudi primerne proizvodne prostore. Da bi zadostili pogojem, moramo izgraditi dodatne proizvodne prostore za proizvodnjo izdelkov iz gaze in higienskih proizvodov iz celuloze. To nam bo omogočilo, da v sproščenih prostorih, kjer zdaj poteka omenjena proizvodnja, da v tem sklopu povečamo tudi garderobe za vlaknovinski oddelek. Pričakujemo, da bo gradnja končana koncem leta 1989 in da bo takrat tudi rešeno omenjeno vprašanje. v. d. Vodja proizvodnega sekt.: Janez Leskovec, dipl. oec. V tkalnici širokih tkanin jc bilo postavljeno vprašanje, kako bomo pristopili k remontu statev Picanol, ker so potrebni prenove in se v takem stanju ne dajo več vzdrževati. V tkalnici širokih tkanin statve Picanol obratujejo že preko 14 let. V letošnjem letu smo pričeli z akcijo, da bi statve Picanol preuredili v brezčolnične statve, predvsem iz razloga, da bi na statvah zmanjšali ropot, kar zahteva tudi inšpekcija dela. Predvidevamo, da bomo v letu 1989 pristopili k predelavi strojev v kolikor se bo omenjena investicija izkazala za najprimernejšo. Dokler ne bo padla dokončna odločitv o predelavi bomo poskrbeli za potrebne rezervne dele. Vodja proizvodnje: Jože Podpeskar, dipl. ing. v. d. Vodja proizvodnega sekt.: Janez Leskovec, dipl. oec. Gospodarjenje v letu 1987 Tako kot že vrsto preteklih let, je bilo tudi 1987. leto značilno po številnih ukrepih in pretresih, povzročenih s strani zvezne vlade in drugih upravnih institucij, katerih cilj jc bil, najti rešitve za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva. Dejstvo je, da je bilo teh ukrepov preveč, da so bili nerealni in neuspešni in da smo imeli v TOSAMI zaradi njih veliko težav in problemov, ki so vplivali na poslovni uspeh in tudi na razna druga dogajanja v delovni organizaciji. Kljub težavam in problemom ugotavljamo, da je bilo poslovanje v letu 1987 zadovoljivo, čeprav bi bili rezultati mnogo boljši, če ne bi bilo administrativnih ukrepov, ki so onemogočili takoimenovano tržno gospodarstvo, to je take odnose na trgu, da bi bila realno ovrednotena kvaliteta tako izdelkov, kakor tudi poslovnih odnosov med poslovnimi partnerji. V letu 1987 smo dosegli naslednje finančne rezultate: (glede na to, da je bilo v sklopu vseh dosedanjih razprav danih veliko podatkov za TOZD in DSSS jih v tem sestavku v glavnem navajam za nivo delovne organizacije). Celotni prihodek je znašal 28.885 mrd din in je za 130,9 °/o višji kot je bil dosežen v letu 1986 in za 11,3 % višji od planiranega. Delež prihodka od izvoza je znašal 2,367 mrd din, kar je za 111,6 °/o več kot leto preje, oz. 95,3 % planiranega. Stroški poslovanja so znašali 20,170 mrd din in so za 134,7 °/o višji kot predhodno leto in za 18,8 °/o višji od planiranih. Od posameznih stroškov poudarjam le strošek amortizacije, ki je za 105 °/o višji kot leta 1986 (1,179 mrd din) in povečani stroški na račun revalorizacije, ki so znašali 3.389 mrd din in so bistveno vplivali na dohodek in Višino sredstev, ki smo jih izločili na poslovni in rezervni sklad. Dohodek je znašal 8,715 mrd din in je za 122,6 % višji kot leto preje in 2,8 % pod planiranim. Obveznosti iz dohodka so znašale 2,218 mrd din in so za 150,4 % višje kot leta 1986 in za 17,1 % višji od načrtovanih. Pri obveznostih je nujno izpostaviti prispevke za nerazvite, ki so porasli za 524 %, za samoupravne interesne skupnosti, ki so porasle za 204,8 % in davek republiki je porasel za 102,5'%. Čistega dohodka smo prigospodarili 6,496 mrd din, kar je 114,5 % več kot predhodno leto in 8,2 % manj kot smo načrtovali. Nižja od planiranih so tudi sredstva, ki smo jih izločili v poslovni in rezervni sklad. Ob tem je nujno ponovno poudariti. da bi bili poslovni rezultati mnogo boljši, če ne bi bilo nenormalno povečanih obveznosti za potrebe izven delovne organizacije (nerazviti, SIS, ipd.) in če ne bi bilo že omenjenega učinka revalorizacije. Ob tem ne smemo mimo še dveh skrajno neugodnih posegov zvezne vlade, ki sta imela neposreden in zelo neugoden vpliv na TOSAMO, to je, dvokratno znižanje in zamrznitev cen. V mesecu marcu smo morali znižati cene za cca 17 % in imeli zamrznjene 90 dni — to nas je stalo 760 mio din dohodka, ker so bili stroški enaki. Podoben ukrep nas je doletel v novembru, ko smo morali cene znižati za cca 30 % — zamrznitev pa bo trajala predvidoma do meseca maja. Ta ukrep nam je samo za leto 1987 zmanjšal dohodek za cca 1,3 mrd din’ Sicer pa je bilo na posameznih poslovnih področjih lanskoletno stanje naslednje: Nabavno področje Večjih problemov, ki bi povzroča; li zastoje v proizvodnji, ni bilo. Boh kot količinska preskrba je bila Pr°' blematična kvaliteta. Proizvajalci surovin in repromaterialov zaradi P°' manjkanja deviz niso ustrezno Prcl skrbljeni s kvalitetnimi osnovnim1 surovinami in to se odraža tudi na kvaliteti materialov, ki jih koristimo v naši proizvodnji. Več težav smo imeli pri preskrbi iz uvoza. Naša mj; vizna bilanca je negativna, izpadh smo pri delitvi deviz za tovrstno pr°' izvodnjo na zveznem nivoju in devizni problem smo za leto 1987 od-končno sanirali šele januarja 1988 s pomočjo republiških organov in Ijuj5' Ijanske banke. Problematično je bd0 in jc še vedno, področje cen, saj Pr0' 'izvajalci surovin in repromaterjalo neprestano dvigujejo cene — naš P? ložaj na cenovnem področju pa jc ^ opisan. Proizvodnja Obseg proizvodnje rnnogočem zavisi od zahtev komercialnega sek- torja, ki svoje prodajne potrebe 1 možnosti vgrajuje v mesečne opeia’ tivne plane proizvodnje. Ugotavljamo, da so ti plani Pie_ več odvisni od trenutnega stanja u trgu in od trenutnih zalog v sklad šču, zato so premalo mobilizacijsk-tako v proizvodnji, kakor tudi v Pr0 dajni smeri. • . Letni plan proizvodnje je bil 2 DO kot celoto dosežen z 99 0/o- c glavnem je proizvodnja svoje nalog izpolnila, čeprav se je pojavljalo tu nekaj večjih problemov. m Naj ponovno omenim problc kvalitete surovin in repromateriai -ki vpliva na kvaliteto in količino o ših izdelkov in pa nekateri večji 2 stoji zaradi okvar in drugih P°.s.e^ -na proizvodni opremi (stara linija 2 netkano blago, stroj za hlačne plen ce ipd ). Prodaja a Za večino proizvodnega progran pri prodaji ni bilo večjih težav, s eda če pri tem ne upoštevamo dru-|a negativna dogajanja na tržišču, u mislim predvsem na nelojalno po-asanje konkurence, ki daje nenor-amo ugodne pogoje trgovini in se-eda odnos trgovine do proizvajal->^V' ki koristi neenotnost in nespo-ovanje dogovorjenih pravil ponaša-,a na tržišču. Zaradi tega se stroški 1 podaje (večji delež trgovine, daljša-)e plačilnih rokov, visoki odstotek ssaskontov, konsignacijska prodaja) ecajo in negativno vplivajo na pb-ovno uspešnost. Nekoliko večje so k0ZaVe Pri Prodaji sanitetnih izdel-v, saj jc celotno jugoslovansko rav®tvo v izgubi. Na otežkočeno verr 0 pa vpdvajo seveda tudi premike zmogljivosti te industrije, ki a se kljub opozorilom še povečujejo. Finansiranje — likvidnost ^ uiaa potreba po večjih zalogah katerih pomembnejših surovin, dol- kompleksne rešitve belilnice, ipd. Pospešeno smo pričeli z akcijami za uveljavitev predpisov, ki določajo pogoje za proizvodnjo pomožnih zdravilnih sredstev. Kot uspeh na razvojnem področju pa lahko štejemo tudi dokončno formiranje razvojne službe v okviru tehnično razvojnega sektorja. V preteklem letu smo imeli dosti pomembnih aktivnosti na samoupravnem področju. Ob polletju in devet-mesečju smo s periodičnimi obračuni ugotavljali izgubo pri poslovanju TOZD Filtri. V skladu s predpisi smo s pomočjo posebne komisije izdelali predsanacijski program za ta TOZD. Vendar je komisija pri iskanju dolgoročnih rešitev za poslovanje Filtrov ugotovila, da teh ob sedanjem proizvodnem programu in pri obstoječi zakonodaji ni. Zato je bila dana pobuda, da pristopimo k reorganizaciji delovne or- ■ f m Pecilni roki in zato velika vezav; ni.naria pri kupcih, visok obseg me lahac8a plačevanja ipd. povzročajo ko rečemo, permanentne težavi let Pociročju likvidnosti. V preteklen še v |Smo to razmeroma uspešno re ab, na žalost tudi s tem, da snu kot FazP0'0žljiva sredstva koristil obratna sredstva in smo zato ze in- malo investirali v razvoj. V db bavn*1 trenutkih (večje na rešC smo bkvidnostne problemi z najemanjem kratkoročni! Ottov ali s pridobitvijo avanso\ strani naših kupcev. Razvoj mp,?menicno )e že, da smo lani raz-morn^13 mal° investirali. Nabavili in rekr,tlra*i smo belilni kotel za vato, in Pstruirali stroj za hlačne plenice oD realizirali nekaj manjših nabav ga •I^e- Več poudarka je bilo dane-stiCj- clavi programov za nove inve-jelA0; ki pa še niso realizirane; pro-pro- ln investicijski program novega za zvodnega objekta, invest program prj naoav° nekaterih novih strojev. Prave za obnovo kotlovnice in ganizacije in sicer tako, da razformi-ramo TOZD in se organiziramo v enovito delovno organizacijo. Ta pobuda je bila preko vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov podprta in izvedeni so bili vsi predhodni postopki tako, da smo v začetku decembra referendumsko sprejeli odločitev, da se TOSAMA organizira v enovito delovno organizacijo, brez TOZD. Tako poslujemo od 1. januarja 1988. Če skušamo na zaključku dati grobo oceno poslovanja v letu 1987, potem ugotavljamo, da smo kljub črnogledim napovedim v začetku leta, s številnimi aktivnostmi le uspeli zadržati poslovanje na primernem nivoju. Seveda bi bila samozavest preop-timistična, če bi trdili, da smo naše možnosti in sposobnosti maksimalno izkoristili. Veliko je še nalog, katerih se moramo resneje lotiti, pa naj bodo to zadeve, ki se nanašajo na problem kvalitete dela, na uvajanje predpisov dobre proizvajalne prakse, na problematiko nagrajevanja, na razvojno področje, ipd. Veliko bomo storili, če bomo resno, zavzeto in odgovorno pristopili k realizaciji Ukrepov za racionalizacijo poslovanja DO TOSAMA, ki so bili izdelani v letu 1987 in sprejeti v januarju 1988 in če bomo uspeli realizirati letni gospodarski načrt za leto 1988. Žal pa določene aktivnosti in naši poslovni rezultati niso odvisni samo od naše sposobnosti in prizadevnosti, ampak tudi od tega, koliko se bo državna uprava vmešavala v delovanje gospodarsko-ekonomskih zakonitosti. Izkušnje iz preteklosti, posebno pa iz preteklega leta so skrajno negativne in določena mera zaskrbljenosti ni odraz naše nepripravljenosti na napore, ki so potrebni za doseganje željenih poslovnih rezultatov. Edvard Peternel, ing. Gospodarski načrt za leto 1988 Že kar nekaj zadnjih let smo priče pritožbam, da postaja planiranje vse težje in hkrati tudi vse bolj nesmiselno delo, saj so spremembe pogojev poslovanja na dnevnem redu. S tem, da planiranje v danih okoliščinah postaja vse težje delo se lahko strinjamo, da pa postaja nesmiselno se ne moremo strinjati. Izhoda iz krizne situacije v SFRJ namreč nikakor ne moremo videti brez bistveno boljšega načrtovanja oz. planiranja na vseh področjih. Mi v To-sami smo dolžni, da poskrbimo za realno načrtovanje v naši delovni organizaciji in to dolžnost moramo izvajati optimalno neglede na slab zgled, ki nam ga daje ZIS s svojim nenačrtnim delom in nerealnimi programi. Pa si oglejmo bistvene cilje Gospodarskega načrta DO Tosama za leto 1988! Zelo pomemben pa tudi zahteven cilj je, da naj bi bil fizični obseg proizvodnje v letu 1988 za 8 °/o večji kot je bil leta 1987. Ta cilj s seboj nosi zahtevo po stalni oskrbljenosti z vsemi surovinami in rezervnimi deli za opremo, kar z ozirom na sedanje razmere v gospodarstvu sploh ni skromna predpostavka. Naslednji cilj obravnavanega programa je, da bomo celotno povečano proizvodnjo tudi prodali in to po cenah, ki bodo omogočale doseganje vsaj 39 %-nega poprečnega pokritja. Tudi to je z ozirom na sedanjo zamrznitev zahtevna naloga. Za zagotovitev potrebnih uvoznih surovin je med drugim nujno tudi povečanje izvoza. S planom je predviden za 15 % večji izvoz kot je bil dosežen v letu 1987, sicer pa velja, da se je potrebno med letom truditi za preseganje tako planiranega izvoza, saj so ostale rezervne variante, ki nam naj bi omogočile dodatni uvoz, precej dražje in tudi bolj nezanesljive. Najzahtevnejša naloga iz plana za leto 1988 pa je gotovo investicijski plan, katerega najbistvenejši postavki sta gotovo izgradnja nove proizvodne hale in rekonstrukcija kotlovnice. Za realizacijo tega dela plana bomo v prvi vrsti morali sprostiti cca 2 mlrd din sredstev, ki so sedaj vezana v obratnih sredstvih. To torej pomeni, da bo potrebno predvsem znižati zaloge surovin, polizde) kov in gotovih izdelkov ter terjatve do kupcev. Takšna naloga je zelo tc Na zborih delavcev v mesecu februarju smo sprejeli odločitev o gradnji novega proizvodnega objekta. V Biltenu je bila objavljena sicer kratka obrazložitev, povzeta iz investicijskega elaborata, v bistvu pa o tem projektu vemo zelo malo. Zato sem na razgovor povabila vodjo skupine za pripravo projekta ing. Franca Cerarja. Zastavila sem mu nekaj vprašanj, ki nam naj bi razjasnila pomen in namen tako velike investicije. Ali pomeni nova investicija odmik od srednjeročnega načrta? Samo delno. V srednjeročnem načrtu smo predvideli gradnjo proizvodnega objekta, projekt je bil izdelan lani, zato je potrebna dopolnitev v smislu zahtev pravilnika o proizvodnji po GMP (dobri proizvajalni praksi). Te zahteve pomenijo ločitev izdelkov za zdravstvo od ostale higienske proizvodnje. Po omenjenem pravilniku smo se dolžni ravnati od 1. 7. 1988 dalje — tako pri izdelkih za tuje kot za domače tržišče. Obstoječi projekt je bilo treba torej prilagoditi zahtevam GMP. Ali to v obstoječih objektih ne bi bilo mogoče? Starih prostorov proizvodnje pomožnih zdravilnih sredstev ni mogoče sanirati. Ekonomsko bi bilo to neopravičljivo, kajti urediti bi morali najprej vzporedne objekte oz. prostore in sicer transportne poti, karantenska skladišča, garderobe s sanitarijami. Ta trenutek so namreč proizvodne kapacitete dobesedno natrpane, zapolnjene z opremo. Zahteve GMP pa pomenijo zaokroževanje posameznih postopkov, ustvarjanje normalnih delovnih pogojev, kar je v taki prostorski stiski popolnoma nemogoče. Kdaj naj bi se predvidoma začela dela na novi investiciji? Radi bi začeli čimprej, vendar pa dovoljenja še nimamo. Predpisi nam- žavna, zlasti težka pa je v današnjo, gospodarskih razmerah. Vendar, če želimo zagotoviti normalne proizvodne pogoje za nadaljno redno proizvodnjo, nimamo nič drugega na izbiro. Vse naštete bistvene značilnosti Gospodarskega načrta za leto 1988 zahtevajo od vseh zaposlenih res polno zavzetost pri delu, zlasti še zato, ker kljub navedenim obremenitvam gotovo vsi pričakujemo tudi dobre osebne dohodke. Tc pa nam lahko zagotovi le dosledno doseganje postavljenih planskih ciljev. Marjan Mlakar reč določajo, da je za gradnjo industrijskih objektov dovoljeno kreditiranje samo v višini 40 %, za ostalo pa bi morali imeti sredstva zagotov Ijena doma. Vendar upamo, da se bo v našem primeru naredila izjema, saj gre za objekt za proizvodnjo zdravilnih sredstev, gradnja pa je nujna z vidika zunanjetrgovinskega poslovanja. Ker naša proizvodnja ne odgovarja zahtevam GMP smo izgubili že precej tujih kupcev. Če nam bo torej odobren večji obseg kreditov in ko bodo viri točno precizirani, bomo pričeli z iskanjem gradbenega dovoljenja. Pretežni del gradbenih del bi moral biti končan do polletja 1989, to pa ob pogoju, da začnemo z gradnjo aprila letos. Kateri del proizvodnje naj bi se preselil v nov objekt? Nov objekt naj bi obsegal nekaj čez eooo m2 prostora (84 x 36 m v edveh etažah). V spodnji etaži bo proizvodnja higienskih izdelkov, to je pretežni del mikalnice, v zgornj* etaži pa bo vse konfekcioniranje iZ' delkov za zdravstvo, vključno s sedanjo proizvodnjo medicinskih sredstev. S preselitvijo higienskih izdelkov se bodo v mikalnici ustvarili ustrezni pogoji za proizvodnjo vate za zdravstvo. Odpadla bo predelava odpadkov in celuloze, kar pomeni^ ua se bo prašnost bistveno zmanjšala. V novem objektu bo tekla proizvodnja z obstoječo tehnološko opremo in obstoječimi kadri. Nove opreme in novega zaposlovanja zaenkrat jm predvidevamo, saj bi se s tem stroški znatno povečali. Kakšni ekonomski učinki s® predvidevajo z novim objektom? Že iz investicijskega programa je razvidno, da pozitivnih ekonomskih učinkov ne pričakujemo. S proizvod; njo v novem objektu bomo uspeh zadržati izdelavo naših proizvodov v kvalitetnejših razmerah. Proizvodnja pomožnih zdravilnih sredstev bi bila namreč vprašljiva, ker bi zaradi neizpolnjevanja pogojev dobre proizvajalne prakse izgubili kupce. Omenili ste, da smo nekaj kuP cev še izgubili. Jih bomo uspeli P dobiti nazaj? t Če kupca izgubiš, ga je težko sp pridobiti. Vendar se bodo rn?raza ustrezne službe močno potruditi ponovne stike s starimi kupci in pridobitev novih. Nove investicije P NOVA INVESTICIJA Prilagoditev normam dobre proizvajalne prakse Razbremenitev mikalnice je nujna penijo spremenjen sistem dela vseh uzb. Nabava mora skrbeti za mini-alne zaloge. Proizvodnja mora biti rganizirana tako, da ne bo medfaz-m zalog, ki ogromno stanejo, efek-A.P„a nimajo. Prodaja se mora na '21SCU apniti za čim ugodnejše prodaj-® pogoje, manjše bonitete, krajše pke. Zadržati moramo obseg zuna-letrgovinske menjave iz leta 1987; lit s!*3100’ nam t0 s ta^° * di slepič Evrope. Slepič se odreže — mar ne? md Kako se oblikuje odnos do (ne) dela Odraščajoči ljudje sila radi načenjajo pogovore o tem, kako pri nas cenimo delo. Ob tem seveda ne pridemo nikamor z razglabljanjem o ce-njenosti dela, ker so razprave o tem preveč splošne, da bi komu koristile poleg tega pa je za mlade pomembno predvsem to, kako vrednotenje dela v okolju, ki jih obdaja, vpliva na njihov odnos do dela in ga sooblikuje. Skoraj vsak pogovor o tej temi pa slej ko prej privde do razprave o tako imenovanem pojavu »frajerstva«. Beseda sicer pomeni še marsija drugega in je v različnih okoljih dobila različen pomen in izraz, vendar je jedro pomena in izraz, »v tem, da označuje človeka, ki z malo ali nič dela pride skozi« — kot temu pravijo mladi. Kratko rečeno; »frajerju« — se posreči biti kolikor toliko uspešen, ne da bi se za to kaj posebej potrudil. Pri tem pa ni pomembno, da za to vrsto uspešnosti požanje tudi svojevrstno priznanje vrstnikov in jim v nekem smislu služi tudi za zgled. In ko o njegovem vedenju in početju mladi nekoliko nadrobneje razmišljajo, hitro pridejo do ugotovitve, da tako imenovani frajer najbrž ni nedelaven nasploh, ni lenuh, temveč se kolikor mogoče izogiba neki konkretni obliki dela. Lahko se zelo živahno udejstvuje na kakem področju, ki ga veseli ali zanima — denimo v športu ali zabavni glasbi — spretno pa se izogne poštenemu delu za šolo. Analogijo temu pojavu mladi najdejo v različnih odnosih do dela, ki ga opazujejo pri odraslih. Ti po njihovih spoznanjih jasno razločujejo med delom in službo, zato ne bo odveč, če si to razlikovanje nekoliko podrobneje ogledamo. Kot primer za »delo« mladi P°' gosto označujejo »garanje na bajti«-Vemo, da je gradnja hiš v lastni režiji v naših razmerah značilen pojav, ki ga ni mogoče razločiti samo z ekonomskimi razlogi, torej s ceno gradnje, čeprav ta gotovo ni nepomembna. Gotovo gre tudi za poseben odnos do dela, ki ga taka gradnja zahteva. Če na hitro naštejemo nekatere njegove značilnosti, lahko rečemo, da tak graditelj v veliki večini primerov opravlja stvari, za katere ni kvalifh ciran, tudi, če je zidar, ni tesar ah krovec, vodovodni inštalater in tako naprej. Za ta opravila bo torej porabil veliko več časa, kot bi ga strokovnjak. To pomeni, da takemu graditelju ni žal časa, delovni čas ne igra pomembne vloge. Seveda pa se lahko ob tem vprašamo, kako je to mogoče, saj vemo, da je čas mera delovne sile. Vendar ne za takega graditelja, kajti ta dela zase, delo zase pa ga veseli ne glede na ceno delovnega asa. Tako delo mu je tudi nekakšen zitek, nekakšen konjiček, podobno ot je »frajerju« šport ali glasba. Na-takega dela je služba. Mladi takih pogovorih celo ugotavljajo, * [e nekaterim »garačem na bajti« uzba lahko počitek. Če je to res. Potem bj se bilo treba vprašati o or-si dela in delovni disciplini v uizbah, kjer je mogoče počivati po Pornem delu »zase«. Vendar nas to a tem mestu ne zanima. Vprašanje a lahko oblikujemo takole: Na de-vnem mestu v službi človek opravki _vakf>cirano delo, to je delo, za atero je usposobljen, zato je pri ta-em delu lahko najbolj produktiven, ato bi bilo razumno, da bi na delov-em mestu delal čim več in čim več asiuzil, s tem pa plačal »garanje« "a bajti strokovnjakom, ki bi ga vsaj P aviloma opravili hitreje. Delo bi 110 dolj smoterno razdeljeno. Zakaj ni tako? Prisluhnimo zani-(1pIV!. razlagi mladih, ki sega na po-°čje človeške zavesti. Tisti, ki si z delom v službi prizadeva več napraviti in več zaslužiti, velja za »po-žrešneža« za nekoga, ki »hoče vse imeti«. Ali pa za bedaka. Moralo pa bi najbrž veljati pravilo, da bi vsi imeli več, če bi vsi več delali. Zakaj torej ta logika ne velja? Opozoriti velja na tista stališča mladih, iz katerih bi utegnili zaslutiti, da delo v službi ni delo zase temveč za nekoga drugega oziroma za nekakšno družbo. Ce je to odnos, ki so ga mladi prevzeli od staršev, potem je mogoče reči, da s samoupravljanjem v njihovih službah ni vse v redu. Zanimivo je, da so mladi mnenja, da se odnos do dela v nekem smis‘lu prenaša iz okolja v šolo, tako, da oni prevzamejo izkušnje iz okolja, hkrati pa trdijo, da kljub vsemu občudujejo tiste, ki se šolskega dela lotevajo s pametjo in zanimanjem. Je potemtakem v tem razlog, da šole vendarle niso čisto izenačili s službo, ail pa nemara tudi v okolju obstaja kakšen drugačen odnos do dela, v tako imenovani službi. Navsezadnje pa jih je treba opozoriti tudi na to, da z odnosom do dela, o kakršnem govorijo, pri nas v zadnjih desetletjih ne bi bili napravili vsega tistega, kar smo. Razloge za krizo vidijo mladi v dejstvu, da delo v tako imenovani službi ni motivirano s socialnim smislom. Razlika v primeru, ki ga mladi pogosto uporabljajo: razlika med delom za svojega otroka in delom za vse otroke, za prihodnost skupnosti. In prav to jih pogosto moti, da starši vse preradi in vse prevečkrat poudarjajo, da je treba delati za otroke in jim vse preskrbeti, to pa ima posledico, da se mi ne navadimo samostojnega življenja in mišljenja. Miselno še nekako odrastemo in to dokaj hitro, za delo pa odrastemo zelo pozno. Vse je torej odvisno od tega, kako pojmujemo družbeni smisel učenja in znanja. Iz revije Otrok in družina POROČILO O GIBANJU OD v DO TOSAMA ZA MESEC JAMUAR štev. poročila 1/88 RAZREDI v P P 0 I Z V 3 D N I S E K T 0 R VOD. D 0 _P°0 din PR TO TŠT BE VO MI 1 SK OK PMS SKS ERS KS TRS SON DO TOSAMA —290 5 12 4 23 3 12 1 1 - 300 3 3 1 19 6 4 $ 4 1 1 47 500 - 310 1 2 3 17 16 15 11 2~ 1 5 73 320 2 6 8 16 12 6 9 8 67 - 330 2 7 3 1 15 9 11 8 1 1 11 1 70 -i3o_-_340 4 5 7 7 3 12 6 5 4 53 350 6 4 5 5 3 3 1 1 7 35 360 5_. 5 1 3 6 6 2 3 1 6 2 40 -_S60___ 370 2 1 3 1 2 1 2 3 1 16 -22?L- 380 2 6 2 1 1 2 1 4 3 22 -J58g__ 390 2 1 3 3 2 1 4 2 19 -S30 - 400 1 2 5 3 3 2 2 1 19 -AfiSL- 4ln I b 1 1 1 1 4 9 - k2& 3. _ 1_ 1 2 1 1 9 -igo - 430 2 2 1 1 3 1 2 3 15 440 1 1 2 2 1 1 1 6 15 -iio_- 450 1 1 2 3 1 1 2 2 13 -i£0_^460 1 1 1 1 2 4 1 H —4g0_- 470 J. 2 2 1 l 2 1 3 3 16 1 2 2 1 1 3 1 3 1 7 22 490 1 1 2 2 2 1 2 5 1 IT- -Ji90 sidjpA-T 4 2 5 7 4 5 3 2 6 6 14 13 31 33 5 1 141 31 1 57 61 30 24 164 89 63 73 6 35 31 95 81 8 1 849 ^prečni od 55k.963 OD 237.549 i^JVišji od” 1.032.150 Ca RA]j01tlatkC 0 P°Preencm najnižjem in najvišjem osebnem dohodku povzemamo po metodologiji izdelave obrazce 1 nsebru dohodek je dosežen na delih in nalogah ocenjenih s pretežno 3 kategorijo ter z dosegom nor- mo odstotkov, brez dodatka stalnosti in minulega dela (4 meseci delovne dobe). Služba za delitev po delu Albina Kosmač Gospodarna poraba energije v gospodinjstvu MM & 'S1 II p vgr .Z C/} fc* o S.-S'§ E 4) > ~ 1 s.1 JsA 22.1 H c« o, Aparati št. točk Dsievni diagram porabe električne energije 6’ T 8" ur ]Z 14" 16” 16“ 20”2r 22" 24" To dosegamo tako, da električne aparate vključujemo ob pravem času. Iz diagrama je razvidno, da je elektroenergetski sistem najbolj oo-remenjcn v zimskem času med 7. in 10. uro in 18. in 21. uro ob delavnikih ter med 10. in 13. uro ob nedeljah. V poletnem času pa se konice porabe premaknejo na poznejšo uro (približno za eno .uro). V tem času se posebej odsvetujejo vklopi termoakumulacijskih peči, bojelrjev, pralnega stroja in po-mivalnika. Predno pričnete pripravljati čaj, natančno preberite navodila, kako jih je treba pripraviti, sicer ne bodo delovali zdravilno, torej tako kot želimo. Vedeti pa morate še tole. Čaji so uporabni le leto dni. Po dvanajstih mesecih skoraj vsi izgubijo zdravilni učinek in jih je treba zavreči. DIŠEČI ČAJI — PRELIVI IN PO-PARKI Zeli, ki prijetno dišijo, kar pomeni, da vsebujejo hlapna olja, le polijemo z vrelo vodo, torej jih ne kuhamo.! Nato jih pokrijemo z pokrovko ali krožnikom in jih pustimo stati, da se toliko ohladijo, da jih lahko spijemo. Ko čaj pokrit stoji, ga lahko večkrat pomešamo z žličko. Tako si pripravimo kamilični čaj, čaj iz baldirjana, materine dušice, poprove mete, rožmarina, sivke itd. ČAJI, KI STOJIJO ČEZ NOČ Nekatere čaje pa pripravljamo tako, da jih zvečer polijemo s hladno vodo, nato pa jih pustimo pokrite stati v lončku čez noč. Takšna čaja sta na primer becunis in sena. Oba delujeta odvajalno. Tisti, ki imajo hu- Ravno tako moramo gospodarsko ravnati z električnimi porabniki, ki ki sicer nimajo veliko priključnih moči (imajo majhno število točk) so pa kljub temu zaradi hkratne uporabe pomembni povzročitelji konic. Tako je na primer razsvetljava porabnik, ki se pri vseh odjemalcih zanesljivo pojavlja v približno istem delu dneva. Zato prižigamo luči le v prostorih, kjer svetlobo zares potrebujemo. de težave z zaprtjem, naj ju zjutraj še prevrejo, drugi pa le malo ogrejejo. ČAJI, KI JIH NE KUHAMO Če ima zdravilni čaj v sebi sluz kot naprimer slez, slezenovec, lučni-kovo cvetje, laneno seme, gabezove korenine itd. ga ne smemo kuhati. Potem naj čaj stoji nekaj ur ali pa kar čez noč. Pijemo ga hladnega. Vseh čajev ni treba piti vročih. Vroči naj bodo le takrat, če smo prehlajeni ali če se želimo pogreti. V takih primerih je še posebno dober lipov čaj. Sicer pa hladen čaj z limono in kancem ledu lahko tudi poleti imenitno osveži. ČAJI, KI JIH DVAKRAT KUHAMO Ko na primer prvič kuhate čaj iz lipovega cvetja, ga le prelijte z vrelo vodo, pokrijte in malo počakajte, da se ohladi. Tedaj je čaj svetloru-men in zelo aromatičen. Ce pa isto lipovo cvetje kuhate drugič, mora zavreti. Tedaj postane temnejše barve in tudi okus se spremeni. Učinek pa je še vedno zdravilen. Podobno je tudi s šipkovim čajem. Če šipkov čaj ponovno prekuhamo, dobi čaj lepo rdečkasto barvo, okus je sicer nekoliko bolj trpek, a za marsikoga bolj prijeten. Šipkov čaj vsebuje veliko vitamina C in ga je zdravo piti za zajtrk ali pa zoper pomladansko utrujenost. ČAJI, KI VREJO PET MINUT Če so v čaju tudi deli zdravilnih rastlin kot na primer lubje, korenine in tudi plodovi, jih je potrebno kuhati (vreti) vsaj 5 minut. Takšna zelišča so naprimer brinje, češminove jagode, hrastovo lubje itd. Damo jih vedno v mrzlo vodo in potem naj vrejo vsaj 5 minut. Čaj potem odstranimo, ga pokrijemo, medtem večkrat pomešamo in počakamo, da se pri' merno ohladi. ALI ČAJE SLADKAMO? Čaje sladkati ali ne? Sladkor ne spremeni zdravilnosti čaja, pač pa le izboljša okus, kar je še posebno pO' membno pri grenkih čajih (na primer pri žajblju) in pri takih, ki jih pripravljamo za otroke. Čaje, ki zapirajo in jih pijemo pri driski, sladkamo s saharinom. Sladkor deluje namreč odvajalno. S saharinom ali drugimi umetnimi sladili sladkamo tudi čaje, ki jih pijejo lju- dje s sladkorno boleznijo. Sicer pa priporočajo za bolne in slabotne sladkanje z medom, isto velja za čaje pri prehladih in vnetju dihalnih poti. Pa še to. Čajev, ki vsebuje grenke snovi (pelin, encijan, planinski mah, tavžentroža (pri katerih je bistvo, da so grenki ne smemo sladkati. NE PREZRITE Čaje hranimo v dobro zaprtih papirnatih vrečkah, lahko tudi v steklenih ali lesenih posodah in to na suhem in temnem prostoru. Čaji na vlagi splesnijo, na svetlobi pa oksidirajo. Zdravilnost se izgubi, če čaj napak pripravimo Treba je znati s čaji 13 KULTURNI kotiček Orgle v Cankarjevem domu Kadar stopimo v veliko dvorano vnkarjevega doma, nas na desni J<"'' pozdravijo mogočne piščali veličastnih orgel. Srebrne, cie in manjše, vzbujajo občudovanje o spoštovanje. Prijazne hostese po-ei~° ludi o orglah nekaj osnovnih Podatkov. Vendar nudi ves Cankarjev 'to toliko raznovrstnih novosti, da ^opieo informacij težko zapomni- , ' vsem boaastvu ''"a največjih in najlepših prido-' po slovenske narodne "brati pomenijo umetniškem in tehničnem pa prav te orgle izstopajo kulture in trt ‘—“'-‘“J” največjo instrumen-'no narodovo naložbo. To so naše . Ve Koncertne orgle, postavljene v svetno, koncertno dvorano. Po kul-vj-ne?x svetu na zahodu in vzhodu že j J K°t stoletje postavljajo orgle v r f (Konservatorije in akademije), po-dob^ dvorane na magistratih in po-aT>n° Otvoritev simpozija, kongresa 1 vazstave s krajšim orgelskim uvo-Diirt"0^ zaKljučkom je pri nas vzne dpi 1,Va- toovost, po svetu pa že dolgo vlečenega kulturnega dogajanja. . Pestovanje, ki nas prevzame ov iuj1 na or-^c’ (e docela upraviče-t ’ sni so orgle nujvečje in najzaple-mneii PKisbilo, kar jih je človekovo jcJ.Strslvo "stvarilo. še danes imenu-pr-0. or9le »kraljica inštrumentov*. toa'i lZr-^"u' večjih orgel sodelujejo vin "Z lčtoejše znanosti, da bi služile e/ ?nosU- Arhitekti, fiziki/akustiki in siron'Ki v pravih tovarnah — vča-hopt° to delavnice — iščejo naj-n lso’ optimalno rešitev, da bi v da-rtnriPT0St°ru ortlte najlepše pele. Za štor ° 0<^ Klavirja, ki gre v vsak pro-kon),SO vsoke orgle unikat, zgrajen za ti„,).relno dvorano. Vsa ta ekipa se šei P" J" nazadnje iz glasbila prida J' ton, kajti ravno lepota to-lUll-le Ksti končni cilj vse znanosti in 1 podlaga za umetnost, zaradi kate-sitoo nabavili inštrument. n,,:. a Ko ta zapletenost postala jas-sk*"> se bomo na kratko sprehodili štroi z9°dovino in gradnjo tega in-pre’,netoUj- Orgle so nastale v Grčiji š[ru našim štetjem, kot posveten in-ISf.i."''nt pa so jih za zabavo uporab-r' .lud' Rimljani. Bizantinski cesar orn/ar,tin ie s sorazmerno velikimi 9a "p1' °Kdaril vladarja Pipina Male-\ • Z. nastopom pravoslavja ob Pst 1* .m Peti pnem razkolu začnejo na cer-vzhodu struni’ cerKvah brez kakršnekoli in-0r I "totalne spremljave. Tako tudi bo,,e. nc Pr'dejo v poštev, zato pa se Posti ° razvUejo v zahodni Evropi in cerk neJ° nepogrešljiv inštrument v jo JQJ prejšnjem stoletju začnc- r,, JreJ(V( orgle tudi v koncertne dvo- 'de in _.__... __ m —"■ organisti, skladatelji pa pi- vioR 'n {"Ko začnejo po svetu poleg koncefi°y P'anistov gostovali tudi Vsokn0ve Koncertne skladbe za orgle. igrai„ or9[e ‘majo piščali, igralnik ali ščali 0,.m‘zo’ prenose od tipk do pinti trakturo, mehovje in orgelsko omaro. Piščali so velike in majhne, kovinske in lesene, postavljene pokončno ali vodoravno (španske trobente), odprte ali pokrile. Vsaka razlika v materialu, velikosti in obliki daje drugačen ton. Piščali ene barvitosti imenujemo register. Naše orgle v Cankarjevem domu imajo 73 registrov in spadajo med večje orgle v svetu. Po zamisli našega prof. Huberta Berganta so piščali naših orgel razdeljene po štirih klaviaturah in po pedalni klaviaturi, na katero igramo z nogami. Prva klaviatura ali manual ima nemško, Bachovsko barvitost, druga staro francosko, tretja je kopija orgel stolnice v Piranu, registri četrtega manuala pa dopolnjujejo prve tri. V prvi manual so vključene tudi španske trobente, ki vodoravno kot fanfare štrlijo iz orgelskega ohišja. Zelo pomembna je povezava med tipkami in piščalmi, zaradi velikih razdalj pa tudi izredno zapletena. Najboljša je mehanska povezava, poznamo pa tudi pnevmatično in električno, vendar sta obe bistveno slabši. Naše orgle imajo odlično sodobno mehansko frakturo. Mehovje je danes močan elektromotor, ki poganja zračno trubino, ta pa tlači stisnjen zrak v sapnice in njihove SOCENNO NARODNO CLHttUSCE LJUBIJANA OPERA IN BALET Ljudska glasbena drama v štirih dejanjih (desetih slikah). Besedilo po Puškino in Karamzinu. Uglasbil MODEST PETROVIČ MU-SORGSKI Krstna predstava: 1874, Petrograd Godi se na Ruskem in na Poljskem v letih 1598 do 1605. Prolog. Na dvorišču Novodeviške-ga samostana v Moskvi pričakuje skupaj segnano ljudstvo Godunova in moleduje ob priganjanju valptov za končno odločitev, da bi regent Boris Godunov sprejel vladarsko krono. Bojar Ščelkalov sporoči, da se Boris še zmeraj brani. Slavnostni spevi iz samostana naposled napovedo, da je privolil. - Ljudstvo je zbrano pred katedralo v Kremlju in pozdravlja carja Borisa. Toda ob prihodu iz katedrale Uspenskega prevzame Borisa neznano čustvo bojazni in tesnobe. Ljudstvo pa mu vzklika »Slava!«. Prvo dejanje. V celici čudovskega samostana piše stari menih Pimen zadnje besede svojega letopisa. Boris je pred leti v Ugljiču dal umoriti mladoletnega Dimitrija, sinčka Ivana Groznega in edinega pravega naslednika pokojnega vladarja. Pimena po- /ired prostore, ki uravnavajo pritisk, saj različne piščali zahtevajo različen pritisk. Tudi orgelska omara ima svoj zvočni in lepotni pomen, zalo so o njej veliko govorili in se posvetovali z arhitekti. Na igralni mizi so še gumbi, s katerimi vključimo registre in pa različna tehnična pomagala, med katerimi je tudi majhen »računalnik*; vanj lahko s »spominom* spravimo različne kombinacije, ki jih potrebujemo med igranjem. Ker so orgle tako velik inštrument, so potrebne stalne nege in vzdrževanja. Do leta 1992 imajo še garancijo (vsega 10 let), uglašuje pa jih pred vsakim nastopom in snemanjem naš serviser in oglaševalec Jože Kočar. Naš inštrument je izdelala zahodnoberlinska tovarna Schu-ke, stale pa so 1.200.000 DEM. Tudi orgle so bile postavljene iz sredstev vseh delovnih ljudi, zato so tudi vsem namenjene. Poleg koncertov, ki jih bodo letos v rednem programu izvajali na orgle organisti iz Milana, Hamburga, Poljske, Budimpešte, Prage in naš Bergant, imamo pripravljeno skrbno načrtovano predstavitev orgel z nazivom »ČUDOVITI SVET ORGLANJA*, kjer se bodo obiskovalci ob sodelovanju violine, trobente, izbranih skladbah in ob diapozitivih seznanili z orglami in orgelsko glasbo. BORIS GODUNOV sluša novic, menih Grigorij; njemu pove svoj čudni, nejasni sen. Ve, da novi car ne bo ušel svoji pravični kazni. — V vaško krčmo blizu litvanske meje zaideta dva potepuška meniha in z njima preoblečeni Grigorij, ki namerava pobegniti čez mejo. Ko ga pregledujoča straža osumi za begunca, ki je za njim izdana tiralica, se mu z zvijačo posreči skočiti skozi okno in pobegniti. Drugo dejanje. V sobi carske palače žaluje Borisova hči Ksenija za svojim umrlim ženinom. Dojilja jo skuša razvedriti in pleše ter poje z maldtm carjevičem Feodorjem poskočno pesmico. Ko vstopi car Boris, odslovi otroka in v samogovoru razkrije, kako ga teži vest in kako ga tiščijo državniške tegobe. Vidi bedo ljudstva in sluti, da bo to ljudstvo za vse nesreče obdolžilo njega. Ko mu še Šujski sporoči slabo vest, da se z vojsko bliža Moskvi lažni Dimitrij, mu oživi spomin na umorjenega carjeviča. Popade ga bes in strah in v prividu vidi pred seboj okrvavljenega otroka in skrušen na kolenih prosi boga za milost. Tretje dejanje. V Sandomirskem dvorcu prebiva poljska lepotica Marina Mnišek. Željna časti in vladanja spozna, da je zanjo, če hoče doseči svoje cilje, najbolj primeren mož pustolovec, ki se izdaja za Dimitrija. Za njim je poljski kralj, vse poljsko plemstvo in celo papež. Papeški nuncij, jezuit Rangoni, jo v teh nakanah z demonsko silo še spodbuja in podpira. — Pri Mniškovih na Sandomir-skem gradu slave svečano gostijo. Veljaki pijejo na zdravje in uspeh pohoda proti Moskvi. Marina se na vrtu sestane s samozvancem, ki ji obljubi, da bo čimprej zasedel Kremelj, se dal okronati za carja in tudi njo povzdignil za carico na vladarski prestol. Četrto dejanje. Lačna množica vztraja pred katedralo, kjer v Borisovi navzočnosti izobčijo lažnega Dimitrija. Ko pride Boris iz cerkve, mu ljudje tožijo o svoji nesreči. Boris jim ukaže dati denarja. Na pot mu stopi bebec, ki ga posvari pred zločini. — Na izrednem zasedanju bojarjev sklepajo udeleženci o kazni nad samozvancem. Pride Šujski in pove, da s carjem ni vse v redu, da Marjana Lavrič LOBANJA Začelo sc je takrat, ko sem v neki prodajalni z nenavadnimi predmeti zagledala svečo v obliki lobanje. »Kako nenavadna in resnična je,« sem si dejala in se odločila, da jo bom kupila. In sem jo ... A kot da je lobanja začarana, so se mi od takrat začele dogajati čudne stvari. Najprej mi čisto »vsakdanji« dogodki niso delali preglavic, kot so čudne sanje, polomljena posoda, ki mi je pri pomivanju le te padala na tla ali pa kar tako in nasploh prividi. To se mi je zdelo čisto vsakdanje, dokler se nekega večera ni zgodlo nekaj, zaradi česar sem začela sumničiti »svojo« drago nenavadno lobanjo... Torej nekega večera sem odšla v posteljo tako kot po navadi. Pokrila sem se z odejo in zaspala, seveda še prej pa sem ugasnila nočno lučko. Sredi noči pa me je prebudil šum, ki je bil podoben padcu nekega predmeta. Odprla sem oči, hotela prižgati luč, a sem z roko zadela v steno. »Bbummm...« je glasno odmevalo po sobi, luči nikjer. »Morda sem se se zmotila v orientaciji,« sem si dejala in pričela iskati luč v drugi smeri, a luči nikjer. »Kje je luč?« sem se vprašala. A poleg tega, da luči nisem našla, me je motilo tudi to, da sem bila brez vzglavnika in glava mi je »visela« navzdol. »Moram najti luč,« sem si dopovedovala in se usedla na posteljo. Nekaj trenutkov sem zrla po prostoru, a nazadnje sploh nisem vedela, kje sem. Odločila sem se, da se bom spopadla z nevidno silo, ki me je nekam odpeljala. Vstala sem in se napotila v neko smer iskat luč, toda spet bum ... je bolan in da ima privide. A že vstopi vročičen in blodeč Boris in odganja od sebe privid krvavega otroka. Šujski ga pomiri. V tem pride starec Pimen in s svojo zgodbo o čudežu nad grobom umorjenega carjeviča v Ugljiču stopnjuje Borisovo grozo, da ta omedli. Ko se zave, čuti, da gre z njim h koncu, zato prosi bojarje, naj mu privedejo sina Feo-dorja, od katerega se v smrtni grozi poslovi. Ko pristopijo menihi s spokorno haljo, pokaže car bojarjem naslednika, nato pa omahne in umre. Pod Kremami v bližini Moskve se zbira lačno ljudstvo. Meniha Varlaam in Misail podžigata njihov srd. Nahujskano ljudstvo hoče obesiti dva jezuita, ki se zavzemata za Dimitrija. Reši ju prihod lažnega Dimitrija, ki jaha s spremstvom proti Moskvi. Podkupljeno ljudstvo mu navdušeno sledi. Na prizorišču ostane samo ubogi bebček, ki jasnovidno toži o velikem gorju in bedi, kakršna čakata njegovo zemljo in ubogo ljudstvo. Bolečina v glavi me je prisilila, da sem se znova usedla na prejšnje mesto. Ko sem si znova malo odpočila, sem se odločila, da se bom kar tako na hitro vdala v svojo temno in nevidno usodo. Z rokami pred seboj sem se napotila svojemu cilju naproti. Hodila sem počasi — centimeter za centimetrom in že skoraj obupala, ker nisem nič otipala, toda glej, našla sem luč. Prižgala sem jo in njena svetloba je razsvetlila prostor. In kaj sem zagledala! Najprej sem mislila, da me je kdo kam odvlekel, a zdaj sem videla, da sem vendar v svoji sobi. Namesto da bi imela glavo pri vzglavniku, sem jo imela tam, kjer naj bi imela noge, to je čisto na drugem koncu postelje in to je stvar zakompliciralo. Luči kajpak nisem mogla najti, ker je tam, kjer sem jo iskala, sploh ni bilo. A kako sem prišla v tako smešen položaj? »Ne vem,« sem si dejala, »sicer pa sploh ni pomembno.« Ugasnila sem luč, še prej pa pobrala svoj vzglavnik, ki mi je padel na tla in me zbudil, ter se namestila tako, kot je potrebno. »Nora leta in filmi,« sem še zamomljala in padla v spanec. Mislila sem, da je s tem stvar rešena, a ni bilo tako ... Kar naenkrat sem se znašla v nekem tunelu in na njegovem koncu je bila svetloba, ki me je omamljala, privabljala in hkrati odbijala, kakor da bi slutila, da je tam nekaj groznega. A kljub temu sem stekla. Tekla sem in tekla, dokler se vsa upehana nisem zgrudila pred svetlobo . .. Pred seboj sem zagledala lobanjo, ki mi je govorila: »Pridi, pridi in daj mi svojo glavo! Lobanja! Lobanja!« »Ne!« sem zakričala in poskušala zbežati. Vstala sem, a kaj drugega mi ni uspelo, kajti moje noge so bile težke kot svinec. V grozi sem se spet drugič zgrudila na tla. In kar naenkrat so po meni začeli lesti pajki, ki so bili veliki kot kuščarji. Zavpila sem in odprla oči. Še v snu sem vrgla s sebe odejo in v vznemirjenju z glavo butnila v nek trd predmet, tako da mi je glava omahnila naprej. Ulegla sem se in pozabila na vse. Zbudila sem se, kajti zeblo me je in glava me je bolela. Prižgala sem nočno lučko in videla, da je moja odeja na tleh. Takrat pa sem se spOy mnila na svojo nočno moro. Najprej čisto na drugem koncu postelje, potem pa še ta lobanja in pajki! Ker je bil že dan, sem kar vstala, se oblekla in umila in si skuhala čaj. Ko sem bila sveža in zbrana, sem vso stvar premislila še enkrat. In sem se spomnila, da se mi je najprej sanjalo o lobanji in sem v grozi pograbila vzglavnik in pobegnila na drugi konec postelje, a ker mi je vzglavnik zdrsnil na tla in mi je glava visela navzdol, sem se zbudila. Kaj se je zgodilo potem, že veste. In ko sem drugič zatisnila oči, se mi je zopet začelo sanjati od te presnete lobanje. Saj res, udarila sem v nočno omari; co. Potipala sem se na čelo in glej — buška! »Te nenavadnosti imam dovolj!« sem si rekla in se odločila, da bom lobanjo podarila nekemu prijatelju, ki prav tako zbira nenavadne stvari-In res sem mu jo podarila, pa še vesel je bil. Jaz pa od takrat dobro spim. A na žalost zdaj tlači mora mojega prijatelja. Prav zadnjič mi je potožil, da se mu zadnje čase dogaja nekaj nenavadnega ... Torej, nikar lobanje k hiši! P.S.: Kakršnakoli podobnost z vašim slučajem je nenamerna ... O SREČA PREKRASNA Iskala sem te, o sreča prekrasna, danica ti jasna . • ■ Iskala sem te med cvetjem dehtečim in trnjem bodečim. Iskala sem te in našla ... Našla v njegovih očeh, v njegovih laseh, na njegovih dlaneh. Našla sem te, ti sreča prekrasna, danica ti jasna. Skrila si se v njegove oči, v njegove lase, na njegove dlani... Skrila si se v njegovo srce. Skrila si se, a vendar sem našla te, našla, a zdaj v svojem srcu čuvam le. ZAHVALE Ob smrti moje drage mame Justi-nc CERAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice za izraze sožalja, prelepo CVetje in podarjeno denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi sindikalni organizaciji za pisno sožalje in denar-n° pomoč. Jožica Stupica Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem ter sindikalni organizaciji ?a denarno pomoč, izrečeno sožalje m vsem ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Silva Slapar Ob izgubi moje drage mame Mari-]e Tič, se iskreno zahvaljujem sode-avcem in sodelavkam iz oddelka MS za podarjeno cvetje in denar, Prav tako sindikalni organizaciji za ‘zkazano pozornost. . Prav lepa hvala tudi vsem, ki ste Pospremili na njeni zadnji poti. Jože Tič CJ*3. odhodu v pokoj se iskreno za-valjujem vsem sodelavkam in sode-avcem za lepe želje in darilo. Ob-vneDm pa jim želim še mnogo uspehov Dolinšek Jože Oo SANITETA II, se iskreno za-valjujem za večkratne obiske, šop-bole*1 •c*enarn0 pomoč ob času moje Dragi Jarkovič Sodelavkam in sodelavcem iz tkal-’cKe ovojev in otroške konfekcije se anvaljujem za obisk v času moje otezni in za darilo ob odhodu v Pokoj. Vika Horvat Osebne vesti Rojstni dan praznujejo v mesecu ^arcu 1988 PROIZVODNI SEKTOR a °lzVodnja medicinskih sredstev n ,Deli Marija, Brodar Frančiška, Ber-To?- Odreja, Bregar Milena, Osolin Sr«*' Marija, Stražar Marija, en Jožef, Tič Jože, Vertovec Moj'-ca- Pevec Milena Sanitetna konfekcija Blatnik Marija, Cestnik Mira, Hribar Joži, Janoik Antonija, Janežič Ernesta, Kosar Marija, Kosmatin Nevenka, Novak Ivanka, Podmiljšak Jožefa, Planinc Francka, Slapnik Stoja, Šarič Rada, Cerar Mojca Otroška konfekcija Erjavec Stanislava, Gorjup Ivanka, Kosmač Antonija, Murn Maruša, Mežnar Srečko, Peterka Ljubica, Potočnik Mojca, Peterka Marija, Resnik Bernardka Mikalnica Adamič Alojzija, Burja Marko, Dečman Albin, Gaberšek Jožica, Gotar Joži, Iglič Joži, Krašovec Fani, Križman Emilija, Lovšin Rozi, Lutar Boris, Mav Francka, Mujdrica Marija, Planinc Marija, Primožič Marjeta, Rokavec Albina, Testen Marija, Ul-čakar Daniela, Us Nada, Nahtigal Jana Pripravljalnica Brodar Franc, Kasagič Alojzija Tkalnica ovojev Breznik Andrej, Košir Slavica, Kocjančič Vojka, Kremič Jožefa, Merela Urška, Sedeljšak Stanislava Tkalnica širokih tkanin Modlic Zlato Belilnica Grčar Marko, Jarkovič Martin, Klopčič Feliks. Novak Igor, Prenar Jože, Škrbe Andrej Vlaknovinski oddelek Limoni Janez, Križaj Borut NEPROIZVODNI SEKTOR Marčun Ema, Prašnikar Jože, Radež Peter, Slapar Marjan, Turčinovič Ljubomir, Ulčar Matevž, Anžin Franc, Brodar Jože, Cerar Marjan, Gajšek Tanja, Kočar Bojana, Kosirnik Franc, Kozjek Jože, Limoni Ana, Strmljan Franc, Svetlin Marija, Štempelj Danica, Urbas Jože, Vidergar Adrijana, Herega Dragica, Pavlič Marija * Odšli iz delovne organizacije: Kveder Milena — sporazumno Dolinšek Jože — upokojen Horvat Viktorija — upokojena Sankovič Robert — JLA Pivk Frančiška — upokojena Rovšek Marija — sporazumno • Rodili so se: Močnik Rajku — sin Bukvič Ivi — sin Podbevšek Mateji — hči oooooooooooooooooooooooo Marjana Lavrič PRIHOD Prišel je dan, ko je srce spoznalo, da ljudem dovolj ljubezni ni dajalo in da je za srečo drugih sebi lagalo. Prišel je dan, tako opevan in pričakovan. In srce se od sreče je zjokalo, ko mu drugo srce ljubezni je dalo. Že dolgo jo je pričakovalo, a se je ljubezni balo. NA PUSTI OBALI Sedel si na pusti obali in gledal v modro nebo, želel si nekomu bolečino izdati, nekomu, a nikogar ni bilo ... Sedel si na pusti obali in zrl v krošnje dreves, kamor skril je veter svoj bes, da povedal bi divji ples. Mar je treba je besed? Besed, za hrepenenje in želje, bolečino, bes in trpljenje ... Mar je treba besed? Srce pa je bilo, hrepenelo, a ni izkrvavelo iz želje po njeni bližini — Ljubezni... LJUBEZEN Ko se stemni, prižgejo povsod se luči, prebudijo se želje, ki skrivajo v sebi jih naše oči. Vendar tudi podnevi živi! Živi hrepenenje po tebi. Zvezda, ki si skrita v mnogih očeh. Tvoj čar omamlja ... Tudi ko te ni, tvoj ogenj v srcih tli, a ko prideš, zagori! O Zvezda — Ljubezen, ki skrita si... Pridi!!! Pridi, da ogenj v srcih vzplamti. 16 TOSAMA Št. 3 — marec 1988 NAGRADE 1. nagrada: Martina Javornik — sanitetna konfekcija 2. nagrada: Herman Šlibar — SKS 3. nagrada: Joži Gabršek — mikalni-ca Čestitamo! TOSAMOVSKA »Ti a veš, da je moj sin šel na Češko?« »A res. Ali je kaj lepega prinesel?« »Pa ja. Da vidiš. Za obleot. In ko sem pogledala v podlogo je pisalo Mura »di zajn«. Rekli so o modi — Moda je nekaj tako odurnega, da jo moramo vsakih šest mesecev spreminjati. Oskar Wildc — Tako daleč je zaostajal za modo, da je bil vedno nekaj korakov pred njo. Rudi Ringbauer — Pri ženski se šele v kasnejših letih zares vidi. katera se zna oblačiti in katere ne. Uredniški odbor.- Vodlan Vida, Kokalj Zdenka, Peterka Simona, Cvetkovič Stanka, Gorenc Vojko, ing., Merlin Danica, Berlec Vladka, Drčar Milan, Klemenc Brigita, Korošec Nada — blagajnik. Stare Tone — fotograf, Lubinič Marjana, dipl. iur. — glavni urednik 1500 izvodov. Tisk: TCP »Djuro Salaj« TOZD »Papirkonfekcija« Krško Ivo Andric