222. številka.
Ljubljana, v sobot« 27. septembra 1902.
XXXV. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
SLOVENSKI NAROD
ti
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta .... „ II'— I En mesec . . . „ 190 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 BT  Naroča  se  lahko   z  vsakim dnevom, • hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. K3T List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
Zboruje se dalje!
Ko se je dr. Šusteršiču dostavila prepoved ljubljanskega »tabora« in ko je sprevidel, da mu dne 12. oktobra ne bode mogoče pobijati liberalcev po Ljubljani, raztogotil se je ter sklical »izvrševalni odbor vodstva katoliško narodne stranke«. In ta velezanimiva korporacija je sklenila med drugim tudi, da se bodo, ako bi vlada ni dovolila v Ljubljani ljudskega tabora, vršili trije ljudski tabori en dan, in sicer eden za Gorenjsko, eden za Do lenjsko in eden za Notranjsko. Dobro, nimamo nič proti temu! Nekaj se bode že dalo skupaj zbobnati, posebno če pokažejo kaplani in fajmoštri kaj grošev, ker se katoliško navdušenje brez; cvenka nikjer vneti ne da. Nastane pa zopet prepir radi kraja, ker je gotovo, da se tudi naprednjaki niti po gorenjskih, niti po dolenjskih, niti po notranjskih mestih ne bodo pustili pobijati dr. Šusteršiču na ljubo! Dr. Šusteršič je sam prepričan, da mu bo poseči po kozarcu vode in da mu bo priliti precej tekočine v tisti ogenj, ki sedaj plapola ne med našim dobrim ljudstvom, pač pa med pokvarjeno našo du-
hovščino. Kaj, ko bi takoj sedaj posegel po tem kozarcu, pa ga izlil med navdu šenje za tako imenovane ljudske tabore! Čemu treba siliti v mesta, kjer teh tabo-ritov itak nikdo ne mara, in kjer se do seže kvečjemu kak nekatoliški pretep? Gospoda naj ostane lepo na deželi, kjer bode po farovžih vzlio taboru mirno in b slastjo lahko piske obirala! Tudi ima pri tem obilo najlepših krajev na razpolago. Za Gorenjsko bi priporočal Šent Vid nad Ljubljano, kjer bi se Belcev pleh lahko primerjal s plehom, katerega bodo kovali na katoliškem taboru! Tudi bi se »taboriti« lahko podali v nedodelane škofove zavode, da bi se na lastna očesa prepričali, kako počasi rase stavba, kateri je Bog odrekel! svoj blagoslov
Na Dolenjskem imamo zopet Šent Vid pri Zatičini! Imeniten kraj radi pre-šičkov, katere izrejujejo leto za letom pridne gospodinje v njem! Imeniten tudi zategadelj, ker ima v njem svoj dom jeden največjih in najpristnejših katolikov, kar jih je mati Slovenija kdaj rodila. Rojstni kraj Janeza Petra Vencajza je za katoliški tabor kakor nalašč ustvarjen, in zategadelj upamo, da dr. Šusteršič, kadar bo po Dolenjskem katoličanstvo reševal, ne bode prezrl zatiškega Sent Vida!
Glede Notranjske smo nekoliko v zadregi! K sreči ta ima tudi Šent Vid. Vas je to, nekje nad Cirknico, ki se odlikuje s tem, da ima ondi vsak drugi vaščan dr. Ignacija Žitnika za resnicoljubnega človeka, njegovega sorodnika Kobija z Brega pa vsak tretji vaščan za pošte nega in pobožnega moža! Kraj je tedaj za katoliški tabor vnalašč prikladen, ter vživa tudi prednost, da bi vsi trije katoliški tabori vršili se en dan, in povsod v enem S^nt Vidu.
Na korist dobri stvari prosimo gosp. dr. Šusteršiča, da naj o našem nasvetu premišlja. Pa že skoraj vemo, da vrže pod klop ta dobri in iz najboljšega srca izvirajoči nasvet in da borio zopet v mesta silil. In kar vidimo, kako bo vihtil krvavo svojo mesarsko pest in kako bo izdal tudi za mesta po deželi železno svojo
parolo: liberalce je pobiti! Bolj, ko se bode bližal dan omenjenih treh taborov, bolj bo ta katoliški mož ščuval k »mesarskemu klanju« po mestih, tako da končno našo deželno vlado primora, da prepove tudi vse tri v govoru stoječe tabore, ki bi toliko bolj klaverno izpadli, ker ž njimi ne bode v zvezi ne romanje in ne odpustek! Morda pa naš škof za te tabore kakšno posebno molitvico skuje, kar bi sedaj, ko romanje odpade, tudi ne bilo napačno! Šusteršiču kakor tudi škofu pa kličemo glede vseh treh katoliških taborov: Brez strahu naprej!
Brez strahu! Prav tako, kakor smo mi brez vsakega strahu, kadar opazujemo celo to komedijo, katera se pod pokroviteljstvom knezoškofa Antona Bonaventure vprizarja sedaj po naši dežoli! Zboruje se dalje! kličejo klerikalci, in svojim kaplanom po deželi pripovedujejo, da se sedaj naprednjaki od same bojazni kar tresemo, in da smo radi »možatega« postopanja dr. Šusteršiča zgubili glavo. Mi se še dobro spominjamo časov, ko se je o naši stranki govorilo, da ni druzega nego neznatna klika, katera nima v deželi prav nikake zaslombe. Ta hrup in vrišč. ki je nastal sedaj po kaplanijah in župniščih, bi nas lahko navdal z velikim ponosom. Moramo biti faktor, mogočen faktor, če morajo klerikalci proti nam napeti vse svoje moči, in če mora izvrševalni odbor vodstva katoliško narodne stranke skleniti: Shodi po deželi se nadaljujejo! Zboruje se dalje! In to v deželi, kjer bi v mnogih okrajih »naše dobro ljudstvo« tudi škofov škorenj jednoglasno za poslanca volilo, če bi dr. Šusteršič tako ukazal !
Ali pustimo ponos! Kar je potrebno povedati, je pač to, da nasproti sklepom izvrševalnega odbora vodstva katoliško-narodne stranke ne poznamo niti najmanjšega strahu. Čemu tudi! Vse, kar počenjajo sedaj ti prismojeni politiki, je navadno pobalinstvo najnižje vrste. S takim pobalinstvom se niso v politiki še nikdar uspehi   dosegli  in  se   tudi na
Kranjskem ne bodo. Tudi ne s pomočjo Grafove »Information«! No, pa recimo, da najnovejša Šusteršičeva modrost privede katoliško stranko do malega uspeha, to je do neznatne večine v deželni zbornici. Kaj potem? Ali menite, gospodje, da bo-dete na to mirno in brez motenja pojedli svojo solato iz katoliške sklede? Ni je reči, koji se je lažje privaditi, kakor so slabe manire! Zategadelj seje tudi obstrukcije lahko privaditi! In ni je korporacije, ki bi se brez vsake težave z obstrukcijo zadušiti dala, kakor je deželni zbor kranjski, kojemu je vsako leto komaj poldrugi mesec k delu odkazan. V takem deželnem zboru, kakor vidimo pri Šusteršiču in Brejcu, lahko vsako otroče inscenira uspešno obstrukcijo. In kakor je katoliško - n a r o d n a s tr a n k a p o s e gl a po tem izvanrednom sredstvu, tako sme po njem poseči tudi napredna stranka, kadar ne bi hotela prenašati dr. Šusteršiča puhloglavosti in surovosti.
To naj si katoliški gospodje za ušesa zapišejo, potem pa naj »dalje zborujejo«!
Gozdarstvo na Kranjskem.
(Dalje.)
Koncem 16. stoletja so namreč tožili podložniki pri deželnoknežji kamori, da jih gozdarski mojstri zatirajo, ker jim v Stangi-škem gozdu stavijo glede običajnih pravic vsakojake ovire. O tem zahtevano poročilo povdarja, da je že nadvojvoda Karol leta 1570 z vso resnostjo odredil, da ne smejo niti kmetje niti podložniki v Štangiškem gozdu brez vednosti deželnega kneza niti jemati lesa, niti živine pasti, niti rovtati. Ta odredba se ni dovolj izpolnovala, temuč se je s sekanjem mladih hrastov v Štangiškem gozdu napravila večja Škodu. Leta 1C14 se je odposlala komisija na konjih ogledat Stangiške gozde, in ta komisija je dobil na-tačnejše navodilo, da popiše v prisotnosti občinskih županov vse najdene prestopke ter jih takoj kaznuje. Ta instrukcija je bila naperjena zoper prestopke gozdarskih naredb,
LISTEK.
Bucek v hramu umetnosti.
Pretekli torek po kosilu je dejal moj prijatelj Bucek Buci z važnim glasom:
»Ljuba žena! Pred kratkim smo bili pri zamorcih. Danes- te pa popeljem k drugi razstavi slovenskih umetnikov, da ne bodo Ljubljančani gobezdali: Gospod Anton Bucek, meščan in hišni posestnik, je tudi eden izmed tistih kajonov, ki hodijo samo zastonj slike gledat tja pred Sch\ventnerja!«
»Pojdimo hajši juthi!« je predlagala Buca. »Danes se mi nič kaj ne ljubi, na-phavljati se.«
»Naka, ljuba moja«, je odločil Bucek. »Takih stvari se ne sme nikdar odlašati! Jutri izdajo kataloge, danes pa še ni nobenega. Tako si prihraniva par grošev in ostaneva vendar nobel!«
»No, potlej je pa že phav«, se je udala Buea in se šla napravljat.
Oblekla je seveda svojo paradno obleko od rumene svile z »lintvernom«, ki jo je imela že nekaj let za sila moderno. Na debelo glavo si je nateknila pošastni vijoličasti kalpak s »foglovžem«.
Ta častitljivi klobuk je bil iz kaj trpežnega blaga, »phav dobho ohhanjen in še zmehaj kakoh čisto nov«. Bucek pa je zlezel v svojo antikvarično salonsko suknjo, ki jo je nosil sicer samo pri procesijah ali pa kvečjemu še na svojega godu dan.
Tako praznično našemarjena sta ro mala proti »Narodnemu domu«. Koder sta se pokazala, je vse gledalo za njima. In kjer je Bucek srečal kakšnega imenitnega gospoda, ga je precej prav prijateljsko po zdravil, da bi Ljubljančani, in med njimi zlasti Buca, da bi vsi videli, kako visoke znance ima povsod. Stopal je nalašč še počasneje in postavneje nego druge dni.
»Smo že tukaj«, je dejal pred poslopjem, na katerem bo vihrale slovenske zastave v rahlem jesenskem vetru. »Ali vi-diš sliko nad vhodom? Sapramiš, toliko so jih imeli, da so jih morali celo venkaj obešati! No, zdaj mi pa res ni žal teh par grošev«.
Takoj potem je opazil podobo prijaznega hudiča, ki naj bi brezdvombno simbolično izražal, kako prokleto fine stvarice so notri.
»Ta pa, ta!« se je razveselil Bucek. »Le poglej ga, žena, kako vljudno se ko smati možakar muza, kakor bi hotel reči: ,Le noter, le noter, slavna gospoda! Bo-
dete videli čudne stvari za majhen denar. Pa ne bo treba nič kupiti'. O — stoj no, ljuba moja! — O ti hudič ti, kako si kosmat! Pa kakšne kozje rogove ima! Pa kakšen rep! Kakor Peterbajzeljnov pudel. Že tak vrag sam na sebi je vreden vstopnine. Zdaj pa le naprej! Pa le mene se drži, da se mi v gneči ne izgubiš!«
Plačavši je stopil ponosno, obenem pa prav po domače v prostorno dvorano, okusno olepšano s slikami, kipi, zelenjem, okroglimi zofami i. dr. Obadva sta nekoliko postala kar v sredi.
»čemu sva neki šla«, se je zmislila Buca. »Ali nisva bila phedlanskim ali kdaj tam v »Mestnem domu« že v taki haz-stavi? Jaz sploh nič ne hazumem o teh hečeh«.
»Tako ne smeš govoriti!« jo je posvaril Bucek. »Le glej, da te kdo ne sliši! Kot olikana žena in soproga posestnika moraš kolikor toliko razumeti o umet nosti«.
»Pa te zebe!« se je branila Buca energično, »še tega se mi manjka!« Saj še ti sam nič ne veš o tem. Kaj bi tako go-vohil!«
»Tu se pa precej motiš«, jo je zavrnil Bucek z dostojanstvenim mirom. »Veš, te dni sem namreč pri »Črni govedini«
dvakrat kegljal z mladim slikarjem, ki me je natanko poučil, kakšna je vsa ta komedija. Pa mu tudi prej nisem dal miru, dokler mi ni povedal vsega, kar je sam vedel. Danes zjutraj sva bila pa povrhu še notri, da mi je na licu mesta razložil kaj in kako«.
»Takole zaphavljaš denah!« ga je karala Buca.
»Nič ne de«, je odvrnil Bucek, »bomo pa naše hišne stranke zopet malo navili, da zaradi podpiranja domače umetnosti ne pridemo na beraško palico. Pa je. In tisti slikar mi je mimogrede tudi rekel, da imam veliko talenta v sebi. Jaz pa tako pravim, če bi dobil pravi pemzel v roke, primaruha, da se upam tudi takega hudiča namalati ali pa vsaj tebe«.
Gospa Buca je imela že besedo na jeziku, da bi vrnila Bucku nepremišljeno in žaljivo opazko, ko je primancala k zakonski dvojici gospodična Štrigalica.
»Majn Komplment alerzajc!« ju je pozdravljala v milodonečem kuheltajču nepoboljšljivih ljubljanskih purio. >Zind auh drinen, gnedige Frav fon Buoa?«
»Avh ih, natirlih!« je odgovorila ru menkasto nabigecana ,milostival z lahnim priklonom.   »Ajn pisl Figuhicen gledat, vejo«.
kjer si je ogledal vojaške neštete grobove. Na prelazu sv. Nikole, kjer je divjal leta 1877. najsrditejši boj med Rusi in Bolgari na eni ter Turki na drugi strani, je bila svečanost dne 27. t. m. ter se je blago slovila spominska cerkev. VeČina gostov se je bojev 1. 1877. sama vdeležila. Včeraj in danes se vrše manevri bolgarske vojske. Napravili so se vsi tisti boji, kakor v takratni nepopisno krvavi in ljuti vojni. Danes se polaste Bolgari utrjenega tabora Sulejmana paše pri Šejnovu, ki ima še stare utrdbe in okope, seveda popravljene. Tudi na sipki so se popravile utrdbe. Šlavnoat ima vojaški in političen značaj. Spomin na požrtvovalnost in junaštvo Rusov, ki so osvobodili Bolgare turškega jarma, se oživi danes ter se utrJi prijateljstvo in hvaležnost Bolgarov do slovanske Rusije. Grcf Ignatijev je bil diplomatski zastopnik Rusije pri sklepanju miru v San Štefanu, kjer je prevzela Rusija gospodstvo  na  evropskim orijentom.
Najnovejše politične vesti.
Albanski nemiri. Albanski glavar Muatafa A<ziz se je utaborsl s 1000 možmi blizu Mitrovico ter grozi mesto zažgati, ako se ne izpusti njegov sin, ki so ga nedavno zaprli zaradi ropa. Pri vasi L&barev so se že tudi sprejeli Mustafovi ustaši s turškimi četami ter je bilo na obeh straneh mrtvih in ranjenih. — Be-rolinski mestni svetnik Kauf-mann se je končno odpovedal županstvu ter se pripravljajo nove volitve. — Ugovor zoper amerikansko mornarico, ki se je izkrcala v Kolumbiji, je poslal general Silazar amerikanski vladi Washingtonu. Kolumbija vidi v tem početju prizadevanje Zjedinjenih držav, da se dežele po!a9ti.—Novi irski podkralj Dudlev je svečanostno prispel v Dublin. Prebivalstvo ga je skrajno hladno sprejelo. — Atentat z bombo na predsednika Roosevelta? V neki veliki new vorški hotel je vrgel nekdo bombo, ki je ubila storilca ter ranila okoli 30 oseb. Takoj se je raznesla vest, da je v istem hotelu stanoval predsednik Roose-velt, kateremu je veljal atentat. To pa ni bilo res, temuč se je neki Wekree le hotel maščevati nad hotelirjem, ker mu ni dal hčere za ženo. — Deželnozbor-ske volitve na Moravske m. Izvršilni komite mladočeške in staročeške stranke sta imela vsak zase seje ter sta sklenila, da obstoječi kompromis velja tudi za predstoječe deželnozborske volitve na Moravskem. — Nemško-kitajska trgovinska pogodba se pripravlja.— Klerikalni francoski major Le Roi, ki ni hotel izvršiti danega mu povelja glede izgona šolskih sester, je bil v Nan-tesu obsojen, da izgubi šaržo in službo.
Dopisi.
Iz Doba. »Ponesrečena velika predstava«. Pod tem duhovitim naslovom razkoračilo  se je na duhu
ubogo, ako ne tudi na umu bolno Sloveče v »Slovencu« in je pogrelo prav pristne klerikalno lažnive stvari. Da bi se imela vršiti 7. septembra velikanska ljudska veselica v Dobu, je znana stvar. A kako se bo vršila veselica tako, kakor smo nameravali, ko se je župan g. Boštjan Zarnik, ne da bi se bil o vsebini iger prepričal, ampak kar na besede navadnih delavcev, zelo prizadetega čutil in vsled tega vse svoje moči napel, da je preprečil igri. Dopisnikar se hvali v »Slovencu«, kako da so se veselili te veselice, katere čisti dobiček je bil namenjen tako potrebni požarni brambi in prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda, in kako da je župan naklonjen požarni brambi. Da je zelo naklonjen, tega nihče ne dvomi, ker je storil vse, da je preprečil igri, njemu so bila dobra še tako umezana sredstva, in vse le vsled tega, da bi osramotil požarno brambo, jo popolno uničil in potem dobil v svoje roke. Če pregledamo vsebino igre, vidimo, da je ves 6trah župana, da se hoče blamirati, odveč in tu ravno se vidi, kako nizek po duhu je g. župan, še niz-kejši pa njegov dopisnikar. Igra je kakor nalašč pripravna, da se vprizori pri veselici, katero priredi kaka požarna bramba. Igra ima namen, pokazati prostemu ljudstvu, kako potrebna je požarna bramba. Ako se tu vidi, da je župan odločen nasprotnik, da bi se ustanovilo tako društvo, mislimo, da je jedin dobski župan na Kranjskem še tako zaostal, da bi se v današnjih časih čutil prizadetega. Kar se pa fiče dramatične vprizoritve »100 pe-| klenščkov ali Krjavelj na barki« ne mo-I remo druzega pripomniti, kakor, da se je I dobski župan bal, da bi ga ne razsekali kot hudiča. Ima gotovo slabo vest in še ni pripravljen na smrt. Dalje je treba pripomniti, da je človeče, izumitelj članka v »Slovencu«, jako slabo poučeno in je tudi slabo videlo, če prav si prizadeva jako natanko popisali, ker omenja celo, s kakim konjem so se trije gospodje vozili, ko so vabili odličnejše ljudstvo. Tu se hoče tudi iz teh nekoliko pošaliti, a tu je treba pripomniti, da to ni dotičnim gospodom v nikako sramoto, sramotno pa je, da je županov sin šel osebno na dom nekega gospoda, kateri je tudi vabil, in hujskal tam njegove stariše, da je sramotno, poniževalno, ako dijaki sodelujejo pri veselici, katero priredi požarna bramba. Grda laž je, da so vse hvale vredni in požrtvovalni g. diletantje hodili že nekaj dni poprej maskirani po vasi. Garderobo smo dobili šele v soboto zvečer pred veselico. Resnično pa je, kar omenja dopisnik, da je ljudstvo godrnjalo, ko je zvedelo, da sta igri prepovedani, toda ne nad požarno brambo, ampak nad županom, bolje rečeno županjo, ker to velja, kar ona reče. Goljufal in sleparil ni po našem mnenju nihče, ker je užitek, katerega so imeli udeležniki od petja in godbe, 20 kr. vreden. Da bi bil kdo tako
gttgr Dalje v prilogi.
t. j. zoper vsakršno pustošenje gozda, posebno zoper rovtanje, nadalje zoper lesno tatvino, zoper pašnjo koz, ki se je posebno intenzivno gojila v Štangiških gozdih ter provz-ročala veliko škodo. Nadalje se je obračala ta instrukcija zoper prestopnike lovskih predpisov ter je izrecno zapovedala, da se morajo podložnikom odvzeti puške in veliki psi povsod odpraviti. Istočasno so dobili odposlani komisarji oblastveno legitimacijsko pismo na vse v Stangiških gozdih živeče župane, da morajo, kakor tudi podložniki slušati ukaze komisije. Kakršno je bilo takrat gospodarstvo v Štangiškem gozdu, opisuje poročilo vicedoma (namestnika) z dne 5. decembra 1616 na deželnoknežjo kamoro v naslednjem: Veliko opustošenje Stangiškega gozda, ki se je konstatiralo po nedavno izvršeni jahalni komisiji, ima svoj izvor v letu 1598 razširjenem urbarju. Ne samo deželnoknežji podložniki, temuč tudi podložniki drugih tujih graščin tako n. pr. iz Fužin, nemškega vit. reda, graščine Lubek in Višnjagora i. dr. so čestokrat po 50 debel naenkrat posekali ter v celih splovih zvozili v Zagreb. — Iz Stangiškega gozda so nadalje dobivali ne le deželnoknežji podložniki, temuč tudi podložniki posvetne in duhovske gosposke les za domaČe potrebe. Toda jemati les v kupcijske namene se je energično ustavilo in prepovedalo. Tedaj pa so deželni stanovi naskočili v deželnem zboru v letu 1620 in ž njimi tudi prior bistriški, cesarja Ferdinanda II., naj prepoved zopet prekliče, ker so si njibovi podložniki — „ ultra hominum memoriam" — več stolet zraven deželnoknežjih podložnikov si jemali les v cesarskih gozdih. Cesar je zapovedal, naj se postavi komisija, ki bo stvar preiskala in poravnala, počakati je poročilo te komisije ter se do tedaj ne sme ni storiti.
— Za dobo 1620—1643 dajejo akti le malo poročil. Dne 24. sušca 1643 je izišla naredba cesarja Ferdinanda IH., v kateri pravi, da je knez z nemalo jezo in nevoljo zvedel, kako se je v kneževini Kranjski pustošenje in iztrebljevanje gozdov na Škodo pre-bivaljstvu pomnožilo, in da še vedno kakor nalašč zaničevaje izdano zapovedi noče prenehati požiganje, rovtanje in žganje smole, kakor se tudi ravno tako vztrajno gonijo škodljive koze v gozde ter se sekajo veje ,in vrhovi dreves. Cesar je vsled tega sklenil, v namen da se ta pustošenje odpravijo in da se vspešno povzdignejo gozdovi gozdovi v interesu rudarstva in prebivalstva, sestaviti in razglasiti splošno obširno gozdarsko naredbo. Do tedaj pa se naj zagrozi gozdne zločine kaznovati s teles nimi in smrtnimi kaznimi. _ (Dalje prih.)
V IJuhSJaiii, 27. septembra. Sklepi mladočeškega izvrševal-nega odbora.
Dne 25. t. m. je imel mladočeški izvrševalni odbor svojo sejo v Pragi. Poročal je posl. dr. Pac£k. Odobril se je iznova sklep, da začno Čehi proti nagodbeni predlogi obstrukcijo, ako se jim ne vrnejo jezikovne naredbe. Razni govorniki so ostro napadali vlado, ker se v zadnjem  času  pri nastavljanju
»Ih abr, ih bin abr son fertik«, je dejala suha Štrigalica. »Vi inen abr das Klajd gut pasn tut, gar kajne Faltn und gar niks! Abrzojec abr mus ihajnvenik pošivankicn gen. Hihi! No, zo abr fil Fr-gnign! Hihi, adija!« ,
»O ti salamenska Štrigalica!« se je razburil narodnjak Bucek, ko je odnesla mojškrica slabotne pete. »O ti žvirca! pošivankicn!' kakšna beseda je to! Ta suha južina, kako se spakuje! Potem pa še poje, da je .slovensko dekle'! Da mora človek v Ljubljani poslušat tak volapik!«
»Kaj boš godhnjal«, ga je tolažila Buca, »phavilni pik je še meni včasih težko zadeti.  Zdaj pa začniva  gledati, gledati!«
Dočim so drugi gledalci izražali svoje misli in občutke ob umotvorih le šepe-taje, sta Buoek in Buca govorila na ves glas. Potemtakem ni moglo biti drugače
— kmalu sta obrnila občno pozornost nase in privabila nekatere opazovalce bliže. Bucku je bilo to prav všeč.
»Ta podoba tukaj«, je začel z goto vim glasom moža, ki ve, kaj govori, in se obračal zdaj k ženi zdaj k občinstvu, »ta podoba tukaj, št. 92., se imenuje »Izgubljeni groš«. Fant išče izgubljeni denar, pa ga prejkone ne bo nikdar našel, ker je preveč tema. Slikar, gospod Jakopič, bi mu bil sicer lahko pomagal, če bi mu bil naslikal par iveplenk v roko, pa mu je
uradnikov postopa krivično ter se zavra Sajo Čehi. Torej se dela ondi tako, kakor postopa štajerski Gleispach. Dr. Pacak je potem prečital dopis posl. Spinčiča, ki prosi Cehe pomoči za Hrvate, Slovence in Jugoslovane sploh. Odbor je sprejel resolucijo, da se tej prošnji ugodi. Preiskava proti posl. dr. Dyku, ki je hotel dunajske čehe baje podkupiti, da bi glasovali za Luegerjance, se je poverila posl. Pant&čku.
Akcija macedonskega odbora.
Iz Carigrada poročajo, da so našli nedavno po končanem boju med turškimi vojaki in macedonskimi ustaši poziv in surgentov, v katerem se ustaši uče, kako naj rušijo železniške tire in železne mostove. Turki se torej boje, da začno bolgarski ustaši v kratkem delati škodo progam. V vilajetih Solun, Monastir in Kosovo preiskujejo turške patrulje železniške proge ter so orožniki nastavljeni po raznih krajih. Vasi, ležeče ob železnici, so morali prevzeti jamstvo, da se progam ne bo nič zgodilo. Tudi na mostove morajo na lastno odgovornost paziti kmetje. Baje so tudi med železniškim osobjem Bolgari, ki so z ustaši v zvezi ter jih hočejo podpirati v zločinih. Železniške družbe so na to opozorjene ter jim je ukazano, vse sumljive« odsloviti. Bržčas pa turška uprava Bolgare po krivem sum niči, da bi nahujskala narod proti ustašem ter s tem ustaše osamila.
Klerikalni liberalci.
Francija ima sedaj specialiteto: kleri kalne liberalce. V Bretagni so si namreč nadeli protirepubličanski klerikalci naslov liberalcev. V nedeljo so v Folgoetu on-dotnji monarhi8tični duhovniki sklicali velikanski shod 50.000 oseb, med temi je bilo 15.000 otrok in več tisoč žensk. Na prostem je bil postavljen oltar in nad njim je visela zastava bretagnskih vojvod. Govorniki s> bili duhovniki, ki so pripovedovali ganljive dogodbe iz življenja preganjanih puntarskih šolskih sester. Hkratu pa so agitirali za »kongres vseh francoskih liberalcev«, ki se snide v Parizu, da že pred prvo sejo parlamenta protestira proti zatiranju šol ter zahteva svobodo vesli. Kmetje so debelo gledali, ko so nakrat postali liberalci. V tem delu Francije so monarhisti naravnost predrzni. Vzlic prepovedi so postavili v Pin-en Mau-gesu spomenik puntarju Gathelineauu, ki je bil 1. 1793. vodja ustaje Vendejcev. Orožniki so spomenik cdstranili. Proslava 25letnice rusko-bolgar-skih zmag na Sipki.
Od 23. t. m. do danes so se vršile slavnosti v spomin zmag na Sipki. Knez Ferdinand je 25. t. m. sprejel v Varni iz-krcajoče se ruske goste. Tudi ministrski predsednik dr. Danev je bil ondi. Finančni minister Sarafov je šel v Burgas sprejemat goste. Veliki knez Nikolaj Nikolajević in grof Ignatijev in njegova gospa prideta po slavnostih v Sofijo, kjer bodo sprejeti slovesno.   Veliki  knez je  bil  na Sipki,
bila stvar kar tako menda že bolj všeč. »Izgubljeni groš« je vreden dvesto goldi narjev. Vendar, če bi hotel kdo dati kaj več, se umetnik ne bo branil. To dobro vem, ker mi je pravil vse to slikar te podobe sam«.
In samozavestno se je ozrl Bucek po navzočih, stopal ob levi steni dalje in oce-njal podobo za podobo. Publikum z Buco vred pa za njim.
»72! To sliko imenuje njen slikar, gospod Grohar, ,Sovražni sestri'. Leva sestra namreč noče dovoliti, da bi ji druga pomagala grabiti pokošeno travo, zato se ta bridko joka v robec, ki ga ji je umetnik nalašč v ta namen naredil pred nos. Kosci tam spredaj se za nobeno nič ne menijo. Bati se je torej, da se deklici zdajzdaj ne stepsti. Tale na levi ima eno nogo že privzdignjeno, da bi še v pravem času brcnila sovražnico. Kiklje so mrzlo razsvetljene. 145. Dunajčanka iz ilovice«.
Pri teh besedah je razlagajoči veščak potipal »Dunajčanko« po prsih.
»Mahš pheč!« se je razjezila ljubosumna Buca, na veliko radost prisotnega občinstva.  »Kaj boš tuja dekleta šlatal!«
»Saj ni živa!« se je opravičeval Bucek-
»Saj to je havno najghše«, je zabavljala razjarjena žena, »da še mhličem ne daš mihu, če so ženskega spola in mladi.«
»Mlada pa tudi ni«, se je zagovarjal
navdušeni občudovalec ženske lepote. »Tukaj je zapisano: ,Dunajčanka preteklega stoletja.' Piše se pa za Terracotto. Mora biti iz kakšne boljše laške obitelji«.
»Le pusti jo phi mihu,  pa je konec besedi«, ga je svarila Buca.
»146. ,Incroyablel . . . Terracotta. To je sestra one prve. Tudi ni napačna!«
»Kaj  pa«, je vzrasla  Buca nanovo. »Same babe bi zijal. U ti babji brencelj!«
»75«, je nadaljeval strokovnjaški raz-lagatelj. »Mati pri zibelki pod rdečim dež nikom, vse pa pod milim nebom. Ker otrok v zibelki prehudo javka, so legli oni trije tam daleč stran, čudim se, da jih je slikar naredil vse v vsakdanjih capah. Če se grem jaz fotografirat, se oblečena praznično in vzamem drugo srajco, četudi bi bila šele sreda. 30. Ta sličica mi posebno ugaja. Njen slikar mi je rekel, da jo lahko obesi kakor hoče, tudi narobe, pa ostane vedno enako lepa. Take slike, je dejal, so jako pripravne. Ta sorta se imenuje secesijon in predstavlja lahko več različnih stvari obenem. Tukaj ta slika pa nam kaže ljubljanski Grad. Slikar ga ni mogel natanko zadeti, kakor se mi je sam obtožil, ker ga je slikal na tujem, in sicer iz žabje perspektive«.
»Kaj?« je vprašal nekdo izmed poslušalcev. »Iz kakšne perspektive?«
»Iz žabje«, je ponavljal Bucek. »Umet-
niki razločujejo štiri sorte perspektive, in sicer perspektivo črt, zraka, potem pa ptičjo in žabjo perspektivo.«
Začudena Buca je kar z odprtimi usti gledala Bučka; nekako čuden in nevaren in pošasten bo ji je zdel v svoji nenavadni učenosti. On pa je nadaljeval svojo razpravo:
»Ako se kdo, gospoda moja, ustavi sredi drevoreda pod Tivoli in vidi, da se drevesa obeh strani navidezno zmeraj bolj bližajo proti sprednjemu in zadnjemu koncu, potem je to perspektiva črte. Perspektiva zraka je pa vse kaj drugega in sestoji v tem, da mora dober umetnik daljne gore modro nabarvati, dasi so v resnici zelene, če jih kdo natanko od blizu pogleda. Ako stoji kdo na vrhu Grada in gleda na Ljubljano doli. potem je to zopet druga perspektiva, namreč ptičja. Ako pa Bedi kdo v »Zvezdi« in gleda na Grad gori, je to žabja perspektiva. Kakor vidite, oenjeni poslušalci, vse te perspektive niso taka umetnost, kakor bi si morebiti kdo mislil«.
Tako in enako je poučeval Bucek hvaležno občinstvo in sijajno pokazal, da ni samo prijatelj lepih umetnosti, ampak tudi temeljito izobražen veščak. In ta dan je imponiral celo zavzeti Buci. Občudovala je svojega umetniško navdahnjenega moža nekam ponižno iz žabje perspektive.
Rado Murnik.
Priloga „SlovensKemu Narodu" št. 222, dni 27. septembra 19Q2.
umazan, da bi bil denar nazaj zahteval, ne vemo, morebiti je bil tak dopisnikar sam, ako je bil sploh na veselici. A ne glede samo na užitek, tudi vsled tega nam ne more predbacivati nihče goljufije, ker smo prepoved dobili par ur pred veselico, ko je bila vsled priprav vsaka sprememba nemogoča. Zelo bode v oči živahnost in veselje, katero se je razvilo zvečer na plesišču, ali kakor ga imenuje dopisniL, na »mlatišču«. Tu bi le radi izvedeli, ali so pretečeno leto pri vprizo-ritvi »Rokovnjačev« plesali pri županu na mlatisču, katero je bilo nalašč tako pripravljeno, da so ljudje ložje padali, ali v kakem steklenem salonu. Čudno se nam zdi, da vidi dopisnik pri županu vse tako v redu in fino, drugod pa jako skromno in poniževalno. Tu pa zahteva požarna bramba, da dopisnik pove zanimivosti, katere so se na mlatisču godile, in o katerih po njegovem mnenju govori oklica. Ako tega ne stori, se bo postopalo sodnijsko proti uredništvu »Slovenca«. Iz dopisa se vidi jasno hudobni namen nasprotnikov, da bi pač vse ljudi, tudi one, ki so bili do sedaj naklonjeni požarni brambi, dobili za se. Tako omenja tudi g. župnika, da se mu predbaciva, da je on vse zakrivil. A tu moramo pripomniti, da si požarna bramba šteje v čast, da ima takega župnika, kateri ji do sedaj še ni nikdar nasprotoval, ampak jo je vedno podpiral. Pomilujemo pa dalje dopisnika, da se zaletava v nekega ljubljanskega gospoda, kateri je po njegovem mnenju videl le nekaj šol, ker pomanjkanje šol bi se moglo le dopisniku očitati, ker ne zna do 10 šteti. Poleg domačinov, katerih pa ni mogel prešteti, ki so ostali na veselici, je videl 10 natakaric, a bilo jih je le 7. Tujih udeležnikov pa sploh videl ni. Trdi tudi, da je ves gmotni deficit zakrivil odbor treh kratkovidnih oseb, ali odbor obstoji iz 7 oseb, ki pa niso tako kratkovidne, da bi ne uvidele, kaj namerava dopisnik.
Šipka.
(Ob 251etnici bojev za osvoboditev Bolgarije.)
Dne 23. t. m. so se začele velike slavnosti, ki se zaključujejo danes, vpri-zorjene od bolgarske vlade, v spomin bo jev na klancu Šipka pred 25 leti. Poleg političnega pomena, ki ga imajo te svečanosti, katerih se udeležuje tudi ruska vojna, na čelu veliki knez Nikolaj Niko-lajevič, ima spomin na one silne in znamenite boje tudi velik zgodovinski pomen. Pri svečanostih so se izvajali veliki vojaški manevri, in sicer iste operacije, ki jih je izvajala^ i uska vojska v usodnem boju pri klancu Šipka, kjer se je z zmago ruskega orožja nad turško vojsko začela vrsta zmag, ki so osvobodile Bolgarsko iz turškega jarma. Prehod ruskega generala Gurka čez Balkan, zmaga pri Sipki nad Sulej-man-paso in zmaga pri Plevni nad Osman-pašo so tri najznamenitejše bitke v rusko-turski vojni. Samo zmago pri Sipki so Rusi izvojevali z velikim naporom; tu je stalo nasproti mnogobrojni turški vojski v najodločnejšem času komaj 13 000 Bolgarov in Rusov. Po službenih turških virih je padlo v raznih bitkah pri Sipki v času od 21. do 28. avgusta 20.000 turških vojakov.
Od starega bolgarskega kraljevega mesta Tirnove pelje cesta proti Balkanu v južno zahodni smeri in prekorači v klancu Šipka balkansko pogorje. Iz lepe bolgarske, hribovite dežeie, se vije cesta po romantični dolini Jantra skozi goste lesove mimo samotnih vasi in se vzpenja počasi navzgor. Na južni strani Balkana je ta cesta jako strma, ker pada na tej strani Balkan skoraj navpično navzdol v rumel-sko nižino. Na višini leži naravna utrdba sv. Nikole, ki obvladuje vso cesto; na vzhodu in zapadu pa ga presegajo še višji hribi, ter je potemtakem branitelj tega klanca od te strani nezavarovan. To je prizorišče znamenitih bojev leta 1877.
Lahko in z malimi izgubami je ruski general Gurkov v juliju zavzel klanec Sipko, katerega bi bili lahko Turki napravili brez težkoče v veliko oviro ruskemu prodiranju. Ali potem je sledil velik odpor. Rusi so svojega nasprotnika prenizko ce nili; pri Plevni jim je zadal stari lev Osman paša težke izgube in Rusi so morali Rumelijo zapustiti.
Klanec Sipko je zasedla malobrojna niska moč. Dne 19. avgusta je sklical ruski general Radecki vojni svet v Tir-novo. Bilo je sporočeno, da prodira Sulejman paša od juga napram Balkanu. Na dve strani je lahko obrnil svoj naskok; °a Sipko in na levo rusko krilo, severno °d Balkana. Radecki je menil, da je po slednje Sulejmanova namera ter zato poslal precejšnjo pomoč na vzhod, na Sipko pa le en infanterijski regiment.  Isti čas
je imel Sulejman pasa vojno posvetovanje in se odločil za naskok na klanec Sipko. Napad je postal velikanski in odločilen; uh nepremagljivi ruski utrdbi so se drobili turški bataljoni drug za drugim. Vsak dan so sledili drzni naskoki, in položaj Rusov je postajal od dne do dne straš-nejši. Turki so napeli vse sile, da zaja mejo in obkrožijo rusko posadko. Ko je vroče avgustovo solnce dne 23. se nagibalo k zatonu, je bil krog okrog Rusov že skoro sklenjen. Višine na vzhodu in zahodu nad sv. Nikolo so bile v posesti Turkov, in njihova posadka je bila jako močna. Noben bataljon ni mogel priti v grozni stiski se nahajajoči ruski četici na pomoč, ne da bi bil prisiljen iti skozi ogenj turških pušk, ki so grozile od obeh Btvaui In kako je bila potrebna Rusom pomoč! Šest ruskih in štirje slabi bolgar ski bataljoni so bili tam že neprestano 22 ur pod orožjem. Neusmiljeno je žgalo poletno solnce nanje, in nikake vode ni bilo v ruskih vrstah. Že 3 dni niso kuhali in Rusi so se morali v obupnem boju umikati od vrste do vrste. Stali so že v zadnji poziciji, in njihova moč je pričela padati. V tem odločilnem trenotku jim je prišla na pomoč ruska baterija; strelci 4. brigade so posedli kozaške konje in hiteli skozi turški ogenj utrujenim tovarišem na pomoč. Bilo jih je le 200 mož, toda Turki so se ob nastopajočem mraku motili v njihovem številu, posebno še zato, ker so Rusi poskusili zadnji obupni odpor, in naval Turkov je bil odbit. Šipka je bila rešena.
Bila je rešena, četudi je Sulejman paša še dan za dnevom naskakoval rusko posadko. Sedaj je ruski general Radecki spoznal, za' kaj se gre, in skozi govske lesove so se usipale ruske čete na ono mesto, katero so Turki poskušali zajeti. Da je Sulejman dne 23. avgusta dosegel vspeh, kateremu je bil že tako bli:-a, bi bili ruski borci od treh stranij obkoljeni in vrženi v Donavo. A Turek še ni popustil; naskakoval in bombardiral je dan za dnevom, in ko je bil že tako oslabljen, da so ruske čete od obrambe prešle k napadu, je podvzel dne 17. septembra še enkrat divji naskok. Tedaj je bilo, ko je četa Turkov prisegla na koran, da ali osvoji rusko posadko ali umrje, ta četa je preplezala akoro navpično steno ruske utrdbe in vdrla v rusko baterijo štev. 2. Rusi ao jih zopet nagnali v beg, in v grmovju in trnju pod obzidjem so obležala trupla teh hrabrih napadalcev na stotine, brez pomoči izdihajoč ped žarki nevarni-ljeno pripekajočega solnca.
To je bil zadnji veliki boj na Sipki. Ali zagrizeni in ljuti sovražnik ie ni odnehal. Nepremično so stali Turki v nevarni bližini ruske posadke; za svojimi baterijami, v rovih in obkopih, med de ževjem bomb so opazovali Rusi žilavega nasprotnika. Jeseni je sledil-, zima, zaveli so ledeni vetrovi okrog gorskih višin in gost sneg je legel na Sipko. Noben ogenj ni več zadostoval; slabo oblečena ruska posadka je zmrzovala in glad je moril Ruse. To je čas, o katerem nam je ruski slikar Veraščagin zapustil ono žalostno spričevalo: »Na Sipki ni nič novega«. Vereščaginova slika je neravnost pretres ljiva; nič novega ni, le borea vojak stoji na straži, puško ima v roki, in sneg ga počasi zakriva. V tem času se je 24. ruska divizija skrčila na tretji del svojih vojakov.
Pet mesecev je morala ruska vojska vzdržati ta položaj. Bil je januar, ko se je zopet upala prodirati >d Š:pke proti jugu. Strahovit je bil prehod čez zasneženo gorovje, konji so se ugrezali na mestih do vratu v sneg. Na jugu Šipke je pričakoval Ruse Vesei paša; nanj sta udarila generala Skubelov in Mirski. Turki so se morali udati, in izhod na jugu je prišel zopet v roke Rusov. Cvetoče livade vzhodne Rumelije so po poluletni pavzi zopet bile odprte Rusom. Klanec Sipka je izigral svojo zgodovinsko vlogo.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 27. septembra
— Osebne vesti. Cesar je podelil računskemu revidentu pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Gradcu, Matevžu Trobcu naslov in značaj računskega svetnika. — Deželnosodni svetnik Aleksander Ravnikar je premeščen iz Loža v Litijo, za okrajnega sodnika v Lož pa je imenovan Josip Pel-legrini, dosedaj sodni pristav v Ilirski Bistrici.
— Shod v Hotedrsico sklicalo je na jutrajinjo nedeljo »Slovensko društvo«. Ta shod namenjen je občinam: Spodnji in Zgornji Logatec, Hotedršica, Godovič, Črni vrh in Dule. Govornika sta dr. Tavčar in dr. K u i a r. Pričetek ob Vj4. popoludne.
— Obsojena obstrukcija. Občinski zastop v Cerknici izreka enoglasno: da so oni poslanci, kateri so pod vodstvom dr. Šusteršiča s svojim surovim razgrajanjem onemogočili zasedanje de-
želnega zbora, storili neoprostljiv zločin nad našim ubogim narodom, ter preklinja usodo, katera je omogočila, da so taki ljudje postali zastopniki ljudstva. Občinski zastop protestira proti lažnivemu poročilu časopisa »die Information«, da se naše ljudstvo strinja s politiko dr. Šusteršiča, in pribija, da nobeden razsoden mož te občine ne odobrava vnebovpijočega početja dr. Šusteršiča in njegovih pajda-iov. — V Cerknici, dne 26. septem bra 1902. A. Pogačnik, župan. Anton K r a v a n j a , Jurij Meden, Ivan P e -t r o v č i č , Franc R e m ž g a r , Franc Š e r k o , Anton de Schiava, Franc Z a g o r j a n , občinski svetovalci in Andrej Hren, Franc Kaetelic, Andrej Kraje, Matevž Krašovec, Matevž M a r t i n č i č , Janez Oblak, Franc P e n d i č , Jožef S i g m u n d , Janez Svet, Janez Stergulec, Janez Straži š a r , Anton Š v i g e 1 j, Janez Š v i -g e 1 j , Matevž T u r š i č, Franc V e r 1 i, Matevž Z a v r š n i k , Ivan Žitnik, občinski odborniki.
— Kaj pa to? V časopisih čitamo, da je ravnokar zboroval eksekutivni odbor mladočeške stranke, in da se je pri tem posvetoval tudi o neki spomenici, vloženi po državnem poslancu Spinčiču. Sklenilo se je, da bodo Miadočehi vse zahteve Jugoslovanov toplo podpirali v dr žavnem zboru. Ta sklep — seve — spre-jemljemo z zadovoljstvom v vednost, dasi še ne vemo, katere in kake so tiste jugoslovanske zadeve, kojim je zajamčena mla-dočeška podpora. Radovedni pa smo na nekaj druzega. Vložena je bila spomenica po poslancu Spinčiču in brezdvojbeno v imenu kluba združenih jugoslovanskih poslancev, kar bi bilo naravnost netaktno, če bi Spinčič, ki je sedaj člen Šusterši-čevega kluba, take in jednake spomenice na lastno pest pri tujih klubih vlagal. Isto-tako bi bilo za bodočo disciplino v združenem klubu prav slabega pomena, če bi bil omenjeno spomenico poslanec Spinčič zgolj v svojem imenu vložil. Ker pa Spinčič ni načelnik v svojem klubu, provzročil je s to spomenico mali »puč« v tem klubu in prav zelo nas mika izvedeti, kje in kako bode razljučeni Šusteršič justificiral ubozega Spinčiča, ki je stopil v zvezo z Miadočehi, ne da je poprej prosil privoljenja pri »Vsemogočnem« v Ljubljani. V Horjulu sta morala že dva položiti glavico na Šusteršičevo »čolo«, in sedaj čakajmo, kje se obglavi prijatelj Spinčič!
— Dr. Šusteršič na shodu v Žireh. O tem shodu smo izvedeli še mnogo podrobnostij. Navzočih je bilo komaj 100 moških, vse drugo so bile ženske in otroci. Šusteršič pa je kvasil take neslanosti, da so se mu kar žirovske planke smijale. Govoril je o Rothschildu, ki ima toliko in toliko milijonov. Kaj bi se mu poznalo, je navdušeno vskliknil, če bi dal en milijon za Žirovce, ko mu vendar vsaka sekunda 13 kron nese? Zares izvrstno! Sedaj Žirovci vedo, kje jim je iskati pomoči. V Rothschildovih železnih kasah! Morda se pa še papež v Rimu, ki ima milijonov na ostajanje, spomni Žirovcev, pa k Rotschildovemu milijonu še svoj milijon pridene! Žirovcem svetujemo, da naj se v ti zadevi po dr. Šusteršiču oglase pri papeževi nunciaturi na Dunaju — in milijon bodo imeli! Ne vemo, bi se dr. Šusteršiču bolj smejali, ali pa vaščanom v Žireh, ki verujejo takim prismodarijam. Dalje je govoril o dr. Tavčarju, da bi še danes krave pasel, če bi ga duhovniki v šolo ne bili poslali. To je že star dovtip, ki je brez vsake cene. Pozabil pa je Šusteršič povedati, da dr. Tavčar poštene duhovnike, kakor sta bila njegova dva strijca, še danes visoko spoštuje, in da se bori le proti tistim duhovniškim zavržencem, ki trobijo v umazani Šusteršičev rog. Pri koncu pa se je bahal s svojim prijateljstvom z našim cesarjem, tako da žirovski vaščani prav trdno menijo, da se dr. Šusteršič in pre-svitli naš vladar — vsaj kadar sta sama — tikata, in da je prav vselej povabljen na dvorno južino, kadar na Dunaj pride. To ni več smešnost, to je odločna norost!
— Sprejem na komando. Jutri bode birma v Cerkljah. Škof pripelje se že nocoj tjekaj. Generalno komando v Ljubljani trudi se, da mu pokaže Potem-kinovske vasi. V ta namen oznanilo se je preteklo nedeljo s prižnice, (potem pa še trdijo, da se prižnica ne zlorablja!) da
se imajo danes večer okna cerkljanskih hiš razsvetliti. — V Cerkljah župnikuje Anton Golobic, jeden najmirnejiih, naj-vebtnejših in najzaeluženejših duhovnikov ljubljanske škofije. Škof dr. Jeglič obečal mu je, ko je prvič prišel v Cerklje, ka-nonikat, kakor že večkrat tako je tudi v tem slučaju snedel svojo besedo. — Župnik Golobic je sicer kavalir; a da bi bil tega čisto pozabil, vendar ne moremo verjeti. Ce je tedaj naročal razsvetljavo za sedanji škofov obisk v Cerkljah, storil je to na višje povelje. — Sedaj uaj pa širje občinstvo sodi, koliko so vredni iz Ljubljane naročeni in s prižme zaukazani sprejemi škofa Antona Bonaventure!
— Franca Kobal, kmetica v Pod-kraju, nas je počastila z »lastnoročno« pisanim poslanim, koje je objavila v »Slovencu«. V tem, po znanem Mezgu nav-dihnenim pismom nas mati Kobalica tako le priduša: Podpisana prav nič ne zavidam tako imenovanega »razumništva«, (V bodoče bodo še kravice po podkrajskih bregovih mukale o tako imenovanem »ra-zumništvu«!) ki se zabava s takimi novicami »Slov Naroda«; meni pa, ki sem navadna kmetica (Mati, ne bodite preponižna! Kdor zna tako pisati, moral je skoraj le-menat študirati!) se je toliko zjasnilo v glavi, (Kobalka, ali veste to za gotovo?) da bi tak liberalen list vrgla v hlev v zabavo svojim ščetinarjem! Tako, mati Kobalica! Torej naš list vrgla bi v hlev v zabavo svojim ščetinarjem! Kdor vidi, kako je mati Franca učena, ne bo se ču- ✓ dil, da v njenih svinjakih tudi ščetinarji — čitati umejo! Kaj, ko bi se Kobalka še malo bolj potrudila, pa bi svoje ščetinarje še pisati navadila. Potem bi se ne zabavali samo s čitanjem »Slov. Narodaa, temveč bi lahko mesto slaboglasnega Mezga iz Podkraja dopisavali — v »Slovenca«. Mezgu bi pa to zelo služilo, ker
bi mu še več Časa za zabavo s svojo kuharico ostajalo.  Na delo torej, mati!
— Vabilo „Slovenije" priobčili smo v današnji številki, ter je slovenskim abiturijentom toplo priporočamo, dasi naše razmere s »Slovenijo« niso take, kakor so bile nekdaj. Društvo hoče biti nepolitično, ter je iz svojega programa izčrtalo še celo vsako brzojavko, v prvi vrsti, kakor vemo, na naš list. Vzlic temu ne gojimo nikake zamere, ker je bilo naše mnenje, da naj akademiki tudi v politiki vse pazljivo razmotrivajo, da si pa naj definitivno svoje mnenje ustanove še le t e d a j, k a d a r p r i č n o delovati v praktičnem življenju. Prepričani pa smo, da bode marsikak akademik, ki sedaj podpisuje nezaupnice dr. Tavčarju, potem, ko stopi v praktično življenje, zapustil tisto Daničarsko nazi-ranje, ki je sedaj v modi pri dunajskih akademikih, ter pristopil k napredni stranki, katera ima — vzlic kričanju klerikalcev — v Slovencih še lepo prihodnost ! Pa brez zamere!
— Doslednost, oziroma onemoglost „Slovenca". »Slovenec« od srede se vrača še enkrat na svoječasno razpravo »Rimski klerikalizem« v našem listu, rentači in pljuva okoli sebe, kakor žganjarski čikar, končno pa pove, da ne bo odgovarjal niti »Slovenec«, niti škof znanstveno na dotično razpravo. To smo itak vedeli, da pri znanstvenih vprašanjih našim klerikalcem zmanjka vedno sape in — možgan. Vprašamo pa le poštenja-koviče pri »Slovencu«, ali njih pamet in spomin ne segata niti za mesec nazaj? Kmalu potem, ko so začeli oni za klerikalce usodni članki izhajati, obljubil je »Slovenec«, da bo h koncu na vse stvarno odgovoril. Da, da, obljuba klerikalcem ne dela preglavic, saj obečajo, če treba, tudi nebesa in peklo, a dajo pa niti lurške vode zastonj.
— »Svetovni nazori" prefekta Korošca. Kaj je že vse storil ta mo-žiček iz uredništva „Slov. Gospodarja", da bi opozoril merodajne štajerske politike na svojo blestečo zvezdo! A nočejo in nočejo razumeti njegovih pobožnih želj! In zdaj so že volitve v deželni zbor pred durmi, sedaj je tisti čas, ko se klatijo mandati „z vej", kakor tepke jeseni, a Korošec še vedno nima mandata, niti biljeta za kandidaturo. To pa je možu, ki je baje ljubljenec Škofa, že preveč, da niti njegovi stanovski tovariši no-Č9Jo videti, kak talent tiči v semenišču v Mariboru. In vedar je praskal v svojem listu v enomer na strune, ki bi po njegovih mislih
morale blažiti konzervativno ušesa. Hodil je tudi na daljne shode v Savinjsko dolino, rohnel proti novi šoli in naprednemu učitelj-stvu, da so mu bele pene obrobljale blagoslovljena usta. Vse ni nič pomagalo. Ljudje ga poslušajo, tudi čitajo njegove izbruhe, toda njegov« edine srčne želje le nočejo razumeti. In mandate si določujejo in ponujajo na zaupnih shodih, kakor bi niti ne bilo v Mariboru prefekta in urednike Antona Korošca. Sveta jeza ga je vsled tega popadla 23. septembra, spravil se je nad „Razmere na štajerskem" ter jih poslal v „Slovenca". Da pa bi ga tudi „Slovence" ne pustil na cedilu, zabelil je polivko svojega srca in žolča z žarko mastjo o prepovedanem „Slov. Narodu" ki ga čitajo celo odlični štajerski možje. O krivica krivic! In ti možje še imajo vedno več vpliva pri ljudstvu kakor on, Korošec, ki ta list proklinja ter povrhu maslene kreposti v „ Gospodarju". Možicelj trepeee na vse strani. Boji se liberaleev, boji se „Stajcr-ševih" pristašev, boji se organizovauih kmetov, najbolj se pa boji zavednih narodnjakov da bi ga morda pri razdelitvi mandatov prezrli- Pravzaprav je že moral zvedeti, da je prezrt, sicer bi ne imel toliko poguma, da naravnost dolži: „Da, javno moramo priznati da so naši rodoljubi razun nekaterih na Štajerskem vse premalo delavni in požrtvovalni za občno korist." Sedaj pa imata n. pr. Zič-kar in Lendovšek merodajno spričevalo ! Končno pa v svoji skromnosti ničesar drugega ne zahteva, kakor da se mora izvoliti skupen vodja štajerskih Slovencev (umevno da le prefekt Korošec) kateremu bo stal na strani narodni svet. — Mi pa le želimo, da bi to neprestano pihanje in streljanje Koro-ščevo že vendar enkrat razgnalo štajersko meglo, da bi se zagledala sebičnost te vrste ljudi, in da bi se našel mož z dovolj pogumom, ki bi prijel vajeti in bič, ošvrknil vse one, ki se obešajo na voz, napredka ter za-klical vsem samostojno mislečim : Mi pa vozimo naprej do napredka in svobode ter nočemo nazadnjaških cokelj !
— Prestop k protestantov-ski veri. Mera je polna! V Jesenicah na Gorenjskem so prestopile predvčerajšnjem štiri rodbine z 18 osebami od rim-eko-katoliške cerkve k protestantom. Religiozni akt je vodil evangeljski župnik g. Jaquemar iz Ljubljane. Več drugih obi telj je izjavilo pri tej priliki, da storijo isto. To je sad hujskanja župnika Ščin-kovca in breztaktnosti škofa Jegliča. Več o tem še izprrgovorimo.
— Ustanovitev delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani. Včerajšnjega nadaljevanja ustanovnega občnega zbora navedene družbe se je udeležilo 24 delničarjev, kateri so zastopali 148 delničarjev z 2726 delnicami. Predsedoval mu je gospod Ivan Hribar, župan ljubljanski, kateri je v kratkih besedah očrtal pomen in važnost tega novega podjetja, na kar se je prešlo k dnevnemu redu. O prvi točki, to je o nakupu pivovaren, je poročal gospod dr. Karol Triller, pravni zastopnik Ljubljanske kreditne banke in sicer na podlagi pogodbe, katero je sklenila Ljubljanska kreditna banka, in poznejšnega dodatka v to izvoljene cenilne komisije, v kateri so bili gospod dr. Ivan Dečko, Hugo Eberl, Ivan Sirca in Ladislav Pečanka. Istim pridružil se je še zapriseženi cenilec Ferdinand Gologranc iz Gaberja. Vse predlagane točke se na to soglasno sprejmejo. Predsednik naglasa, da se je s tem sklepom ustanovila delniška družba in da, ako bode ugodno uspevala ta delniška družba, bodo dobili Slovenci večje veselje za ustanovitev novih večjih industrijalnih podjetij. Na to predlaga gospod dr. I. Sernec, da naj izreče občni zbor zahvalo kreditni banki za zasluge, katere si je pridobila za ustanovitev te delniške družbe, kakor tudi gospodu Simonu Kuketzu. Ta predlog se soglasno sprejme s pristavkom, da se to zabeleži v zapisniku ustanovnega občnega zbora. Gospod predsednik stavi k temu še dodatni predlog, da se zabeleži v zapisniku zahvala delničarjev gospodu dr. I. Karlovšku, kateri se je največ trudil pri razpečavanju delnic, kar se tudi soglasno sprejme. Pri določitvi števila upravnih svetnikov nove delniške družbe se sprejme končni predlog gospoda dr. Ivana Dečka, kateri predlaga, da naj bodo poleg delegata ljubljanske kreditne banke še osem upravnih svetnikov. Delegatom ljubljanske kreditne banke je določil upravni svet svojega predsednika gospoda Ivana Hribar-ja, kar se sprejme z navdušenjem na znanje. V upravni svet izvoljeni so
bili z 2726 glasovi sledeči gospodje: dr. Ivan Dečko, odvetnik iz Celja. Hugo Eberl, posestnik iz Ljubljane, Simon Kuketz, pivovar-nar iz Žalca, Fran Roblek, posestnik iz Žalca, z 2676 glasovi : Alojzij Vodnik, posestnik iz Ljubljane, z 2667 Ferdinand Roš, župan iz Hrastnika, z 2311 dr. Josip Sernec, odvet. kand. iz Celja in z 1569 dr. J. Karlovšek, odvet. kand. iz Celja. Na predlog predsednika so bili izvoljeni revizorjem gospodje Arnošt Beženšek, uradnik banke Slavije v Ljubljani, Vit Hrdina, prokurist Živnosteuske banke na Dunaju in Ladislav Pečanka, ravnatelj ljubljanske kreditne banke, namestnikom istih pa gospodje Ivan Wakonigg, trgovec iz Šmartna in Ivan Brezovnik, posestnik iz Vojnika. Po dokončanih volitvah zaključi predsednik zborovanje, ter se zahvali delničarjem na tako obili udeležbi. Pri prvi seji upravnega sveta je bil izvoljen predsednikom nove delniške družbe gospod Ivan Hribar, župan ljubljanski, podpredsednikom pa gosp. dr. Ivan Dečko. Slavnostni bauket, na katerega je gospod Simon Kuketz povabil vse udeležence ustanovnega občnega zbora, zaključil je ustanovitev nove delniške družbe, katera nam je lep znak složnega delovanja kranjskih in štajerskih slovenskih rodoljubov in nam daje nade, da bodo temu prvemu koraku na industrijalnem polju sledili Še drugi. Novi delniški družbi pa želimo z besedami njih predsednika vivat, tioreat, crescat.
— Peticija na visoko c. kr. deželno vlado v Ljubljani. V pisarni I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani je razgrnjena prošnja na c. kr. deželno vlado v podpis, da ista blagovoli ustaviti eksekutivno prodajo zaradi zao stalih obrokov brezobrestnega potresnega posojila. Davkoplačevalci ljubljanski se ttdaj naprosijo, da sigurno podpišejo lastnoročno to prošnjo, ki leži v pogled dne 27. 29 in 30. septembra t. 1. od 4. do 7. ure zvečer v društveni pisarni. (Dvorni trg št. 1 )
— Slovensko gledališče. Danes se igra kot prva predstava »Gospod Jakob«, narodna drama s petjem. Jutri se igra ponovi.
— Lože v slovenskem gledališči so še na rapolagane: V parterji št. 6 na levi; v I. nadstropji št. 3 na levi; v II. n ad stro pj i št. 5 na desni. Polovica lože se še odda: v parterji št. 2 in 5 na desni; v I. nadstropji št. 4 in 7 na desni. Naročila se sprejemajo v šešarkovi trafiki.
— Slovenska umetniška razstava. Število razstavljenih umetnin se množi in bo te dni razstava kompletna. G. kipar Zaje je poslal osnutek monu-mentalnega vodnjaka, g. kipar R e p i č osnutek Vilharjevega spomenika v Postojni, g. prof. A. Gvaiz šest slik in g. slikar Ferd. Vesel 12 slik. Že prejšnji teden pa je poslala gdč. Kobilčeva svoj portret. Razen imenovanih so razstavili svoja dela gg. Berneker, Grohar, Jakopič, Jama, Klemenčič, Levičnik, Mirt, Mis, Strnen, Žabota, Žmitek, gospa Jama vau Raders, gdč. Kastei, gdč. Klein in gdč. Roje.
— Svatovaclavsky večirek. Danes se zbero ljubljanski Čehi v »Nar. domu« k svatov&claskemu sestanku.
— Pevski zbor „Glasbene Matice". Novoorganizovani pevski zbor »Glasbene Maticea ima v svojem moškem oddelku prvo pevsko vajo v sredo, dne 1. oktobra ob 8. uri zvečer in ne že v pondeljek, dne 29. septembra, kakor se je prvotno nameravalo. Pevske vaje bodo vsak pondeljek in vsako sredo točno od 8. do 9. ure zvečer. — Ženski oddelek pa ima prvi sestanek in pogovor v četrtek, dne 2. oktobra ob 6. uri zvečer v društveni dvorani.
— XII. Letopis slovenskih posojilnic za leto 1901, karerega je sestavil g. Franjo Jošt, tajnik in revizor »Zveze« slovenskih posojilnic v Celju je ravnokar izšel. Kdor bi ga želel dobiti, naj se obrne na »Zvezo slovenskih posojilnic v Celju«, k^ tera mu ga dopošlje proti povrnitvi lastnih stroškov. Posojilnicam, ki so član »Zveze« slovenskih poso-jilnio v Celju, se je Letopis že razposlal brezplačno. Natančnejšo oceno oziromo opis prinesemo iz peresa strokovnjaka.
— Mejnarodna panorama. Prihodnji teden je na vrsti antična dežela — Grško.   Slike bomo opisali prihodnji
teden, ali že danes rečemo, da bi bilo jako čudno, ako bi dijaki vsaj sedaj ne marali ogledati si toli zanimivih slik.
— Razstava grozdja in sadja v Krškem bode spojena s poskušali-ščem domačih vin. Vršila se bode pa dne 12. in 13. ne pa 4 in 5. oktobra, kakor se je pomotoma včeraj poročalo, na kar se opozarjajo udeleženi krogi. Udeležba od strani vinorejcev obeta biti zelo živahna, ker se je grozdje vsled lepega vremena v poslednjem času krasno razvilo in po-zorelo.
— Vinarji so ga izdali. Včeraj zvečer okoli 9. ure vstopil je na južnem kolodvoru v električni voz mlad fant, pri katerem je zapazil sprevodnik, ko mu je plačeval vozni listek, mnogo vinarjev, med temi tudi nekatere plesnjive. Sprevodnik je to povedal nekemu policijskemu stražniku in je fanta začel izpraševati, odkod da ima denar in odkod da pride. Fant je dejal, da je Vinko Velikonja, star 13 let in rojen v Št. Vidu pri Celovcu, in da mu je denar dal posestnik Franc Homec v Grafensteinu, pri katerem je služil za pastirja. Stražnik je med tem opazil, da ima fant ženske črevlje na nogah in ga je vprašal, odkod da ima te. Fant je rekel, da jih je kupil v Kolodvorskih ulicah od nekega neznanega krošnjarja. Stražniku se je Velikonja le sumljiv zdel in vzel ga je seboj na stražnico, kjer se je zasliševanje nadaljevalo. Pri tem je priznal, da je v bližini Bolcana v neki cerkvi ulomil ▼ pušico in ukradel iz nje okoli 30 kron. Z ukradenim denarjem se je peljal na Laško in odtam je prišel v Ljubljano. V zaporu na magistratu pa je našel pajdaša, s katerim sta bila skupaj v prisilni delavnici v poboljševalnim in ta je izdal, da je Velikonja, dasi še mlad, vendar že star tat. Tudi je stareji kakor je napovedal. Rojen je pri sv. Luciji pri Tolminu in ne na Koroškem, kakor je nalagal stražnika. Policija izročila je Vinkota Velikonjo deželnemu sodišču.
— Ponočna idila v Wolfovih ulicah. Kdor je danes ponoči ob 1. uri šel skozi VVolfove ulice, videl je prizor, ki je bil vreden, da bi ga bil ovekovečil kak secesionistični slikar. Na asfaltnem hodniku je sedelo pet elegantno oblečenih gospodov, ki so imeli v svoji sredi steklenico žganja in so peli. Približal se jim je policaj Ko jih je po očetovsko posvaril, naj bodejo mirni, so res utihnili. Komaj pa je policaj odnesel pete v »Zvezdo«, za-krulili so novo pesem, tako pretresujočo, da so ganili vso okolico. Policaj se je spet pokazal na obzorju, a ponočni pevci ga niso več počakali, marveč so odšli urn; krač.
— Pod fijakarski voz je prišel danes opoludne na Dunajski cesti kompto-arist Karol Rebek. Vozil se je s kolesom po Dunajski cesti proti pošti. Nasproti sta privozila naglo in vštric električni voz in fijakar Franc Čeme. Rebek se ni imel kam izogniti in tudi ni mogel več ustaviti in tako se je zaletel v konja in padel, da sta konj in voz šla črez njega in kolo. Kolo je popolnoma zdrobljeno, Rebek pa je na levi nogi in pod levim očesom poškodovan.
— Dijaka— berača. Dva srbska dijaka ustavljata ljudi po ulicah in beračita za denar, češ, da jima manjka 40 vin. za brzojavljenje domov po denar, da bosta mogla vstopiti v trgovsko šolo.
— Aretovan je bil danes ponoči na južnem kolodvoru mizarski pomočnik A. L, ker je bil sumljiv, da je ukradel v Trstu mizarskemu pomočniku Jos. Zgoncu nove črevlje. In res so se dobili ukradeni črevlji pri njem na nogah. Črevlji so se mu odvzeli, on pa se je izpustil.
— Z drevesa padel. Na vrtu Ivana Šusteršiča na Karolinški zemlji št. 2, je včeraj popoludne vrtnar Franc Juvan obiral jabolka, pri tem je padei z drevesa in si desno nogo spahnil.
— Mačkin golaž je priredil v četrtek zvečer kuhar I. D. na Vrtači. Ubil je 5 klg. težkega mačka in iz mesa skuhal golaž, katerega je jedla delavčeva rodbina K-rova. Otroci so dejali, da tako dobro, kakor v četrtek zvečer, še niso nikdar večerjali.
— V Ljubljanico padel bi bil
skoraj včer, j popoludne pred Prulami neki pijanec. Naslonil se je na ograjo in se prekucnil črez njo in valil po bregu do vode, kjer je k sreči ob grmovju obvisel.
— Zborovanje. Črevljarsko stro kovno društvo priredi jutri dopoludne v Pockovi gostilni v Sv. Florijana ulicah društven shod.
— Gostilničar Zajec nam piše: V »Slov. Narodu« cd dne 26 t. m. se nahaja med dnevnimi vestmi »Žemlje ukradel vajenec pekovskemu mojstru F. Babicu na Rimski cesti št. 4. itd., naj bode si. uredništvu v vednost, da se istotam nahaja že mnogoletna znana gostilna pri »Zajcu« ne pa pekarija! Dotična pekarija se nahaja na Tržaški cesti št. 4.
— Društvene godbe koncert bode v nedeljo, 28 t. m. pri Vosperniku pod vodstvom novega kapelnika. Radi tesnih prostorov igral bode samo oddelek 14 mož  Vstopnina za nečlane 30 vin.
— Izgubljena je bila na Starem trgu rujava denarnica z majhno svoto denarja.
" Najnovejše vesti. V dunajski dvorni operi je prišlo preteČeni četrtek do hrupuih prizorov. Ker se je zadnji trenotek mesto opere „Hernani" napovedala „Troubadour," je hotelo mnogo obiskovalcev imeti denar nazaj, čemur so se blagajničarji vstavili. — Zdravilni serum zoper škrlatico je iznašel zdravnik v otroški bolnišnici na Dunaju dr. Moser. Dosedanji uspehi so bili tako dobri, da je ministrski predsednik Kbrber naklonil zavoda 10.000 K izredne podpore. — V novem ogrskem p ar lam en t nem poslopju, ki bi se moralo 8. oktobra otvoriti, so se pokazale na vseh mramornih stenah razpoke. Škoda se ceni na pol milijona K. — Granata se je razpočila v livarni v Hanovru ter enemu delavcu odtrgalo glavo, drugemu pa razparalo truplo. — Hud ciklon je razsajal te dni po Siciliji. V Cataniji je porušil celo hiše, v Modici ja ubitih več oseb. V Siciliji je izstopila reka ter odnesla več hiš, ^ri čemur je ponesrečilo deset oseb.
* Črna smrt med Eskimaki. Jezuit P. Lnchesi, ki vodi misijonsko postajo na Aljrski, je poročal te dni v Združene države, da razsaja ravnokar med Eskimaki grozovita kuga, takohnenovana črna smrt, ki je pred četrt stoletjem tako hudo divjahi po celi malodane Evropi. Polovica Eskiraakov je že zgrabila. Bolezen navadno iznenadi svojo žrtev, ki umre šele po nekoliko dnevih v neznanskih bolečinah. Kadar zboli kak ud rodbine, ga takoj vsi zapuste iz strahu, ter ga prepuste njegovi kruti usodi.
Hči železnice. Petrogradsko-ni-kolajevska železnica je obhajala ravnokar 50 letnico svojega obstanka, in ravno isti dan so našli na petrograjskem kolodvoru odloženo dete ženskega spola. Ravnatelj in uradništvo je določilo, da adoptirajo det kot „kčer nikolajevske železnice". Kumovala je otroku ranateljeva soproga in uradniki dadu vzgojiti „hčer železnice" na svoje stroške.
Slabi dijaki niso vselej najslal delavci v praktičnem življenju. Navadno se nočejo učiti latinskega in grškega jezika dijaki, ki nimajo nagnenje do naravoslovskih znanstev. Linnč, Liebig, List in Danvin so biU zanikarni dijaki, ali tem večji in slavnejši učenjaki.
Ana Seurat in njeni snu-bači. Kakor znano, je vzela odgojiteljica Ana Seurat na Dunaju, rodbini, pri kateri je prej službovala, iz zaprte kasete več sto goldinarjev, radi česar je bila zaprta. Toda popotniki so mlado in lepo dekle enoglasno oprostili, ker so verovali njenim zatrjevanjem, da je izmaknila denar v trenotku hipne blaznosti, a se je potem sramovala vrniti ga. Minilo je tega jedva 14 dni in srečna odgojiteljica je imela v tem kratkem času — 18, reci osemnajst snubačev — dekadentov, katere mika ali odgojiteljična »hipna blaznost«, ali njeno poželjenje po tujem blagu, ali pa morda njena popularnost. Resnica je, da je dobrosrčno dekle v veliki zadregi ter v skrbeh, kajti razdeliti mora med svoje saubače najmanj 17 košaric, »a katereg* naj osreči?« To vprašanje je sedaj njena glavna muka.
Društva.
— Odbor „ženskega telovadnega društva v Ljubjani" vljudno naznanja, da se prične redna telovadba s 1. oktobrom, in sicer telovadijo članice, kakor dozdaj, v ponedeljkih in četrtkih, g.-jenke pa v sredah in sobotah ob 5. uri popoludne.
— „Slovensko planinsko društvo" priredi v pondeljek 29 t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma« prvi poučni zabavni večer. Pre daval bj gospod ravnatelj Gustav Pire o »kmetih in kmetskem življenju na Danskem«. Odbor vabi vljudno člane in pn jatelje društva k temu zabavnemu in interesantnomu predavanju.
m — Pevsko društvo „Ljubljana" opozarja opetovano slavno občinstvo na prvo narodno vinsko trgatev dne 12. vinotoka v »Narodnem domu« Trgatev, spojena z zabavnimi narodnimi
.'m-   Dalje v prilogi. " fljAt
Priloga „Slovenskomu Narodu" št 222, dn6 27. septembra 1902.
govori in običaji izza časa bogatih vin akih pridelkov na Slovenskem, je zelo zanimiva in neprelirano se zagotavlja, da bode na trgatvi mnogo užitka in zabave. Sokolska dvorana se bode spremenila v vinsko gorico. Trte in drevesa bodo no sila sad letošnjega pridelka. Med pre ■led k i ljubljanske društvene in kmečke godbe razlegale se bodo naše krasne narodne pesmi, proizvajane od zbora vinčarjev in vinčaric. Dekoracijski predmeti: vinski hrami, razna poslopja, ograje itd. vplivali bodo na posetnike prepričevalno, da se ozbiljno nahajajo v nekem dolenjskem vinogradu. Zelo obširen in zanimiv spo red priobči se pozneje.
— Veselica ,,Slovenskega trgovskega društva „Merkur", ki se vrši dne 5. oktobra v »Narodnem domu«, vzbuja že sedaj splošno zanimanje. Društvo deluje z vso vnemo na to, da bo slavno občinstvo v vsakem oziru zadovoljilo. Posebno krasni so dobitki za srečo-lov pri tej veselici, katere bomo dne 5. oktobra v Sokolovi dvorani razstavili in si jih slavno občinstvo lahko ogleda. Tudi glede postrežbe smo potrebno ukrenili. Pevski in godbeni program priobčimo pozueje.
— Slovensko pevsko društvo „Lipa" priredi dne 28. septembra t. 1. »zabavni večer« v gostilni gosp. Franca Poljšaka Martinova cesta štev. 32. Vstop prost.
— „Sokol" v Šiški. Redna telovadba izvršujočih drustvenikov in vajencev se že goji. Voditelji vajam so bratje: Boltavzar, Filipič, Kostaapfl in M i k 1 a v e c. Odbor se je spopolnil z namestnikoma Kostnapfl in Deu. Društvo šteje 105 članov. Prvega oktobra dostavljale se bodo pravila in pobotnice. Z ozi-rom na začetne mnoge stroške je želeti, da se članarina za prvo leto skupno uplača. Želeti je tudi, da obrtniki (mojstri) v Šiški svojim vajencem telovadbo dovoljujejo in nasvetujejo.
Književnost
— Ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južnoštajerskem in Primorskem in z osebnim staležem kranjskega ljudskošolskega učitel|stva za šolsko leto 1902,03. Sestavil Štefan Primožič. IX. letnik. Založil in tiskal R. Šeber v Postojni. Cena: za 75 učencev 140 K, za 100 učencev 150 K, za 125 učencev 160 K, za 150 učencev 1 70 K. Naročnikom šolskih tiskovin 40 vin. ceneje. Naroča se pri založniku.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst 27. septembra. Rekurz za slovenske šole je bil odbit.
Dunaj 27. septembra. Nagodbene konference so se vršile tudi danes do-poludne ter se nadaljujejo tudi popoludne. Najbrže bode seja tudi jutri.
Dunaj 27. septembra. „Zeit" prinaša interviev s poslancem Pradejem, ki se je odločno izjavil proti češkemu notranjemu uradnemu jeziku ter je izjavil, da tega Nemci ne pripuste, če bi se tudi izpolnile Nemcev vse politične in gospodarske zahteve. Nadalje je povedal, da bo nemška ljudska stranka obstruirala zoper ogrsko nagodbo.
Belgrad 27. septembra. Neki odpuščeni srbski častnik razglaša po srbskem časopisju, da ve za zelo ugledne srbske državnike, ki so zakrivili protidinastične čine ter ponuja policiji kompromitujoča pisma obdolženih.
Sofija 27. septembra. Ruska ladja „Pobčdonoscev" je prispela včeraj v Varno z ruskim velikim knezom Nikolajem in drugimi ruskimi gosti. Goste je pozdravil 101 strel iz topov. Bolgarski knez je takoj obiskal velikega kneza. Pri izkrcanju je nepregledna množica navdušeno pozdravljala ruske goste. Na obrežju je pozdravil Ruse ministrski predsednik Danev v spremstvu metropolita, duhovništva in oblast-nij. Kompanija pešcev z godbo je defilirala pred velikim knezom Nikolajem.
Rim 27. septembra. V mestu Mo-dica so dosedaj dobili 80 mrličev izpod razvalin ter jih položili na odre po cerkvah, 60 oseb pa še pogrešajo. V Casazi je vse razdjano.
Neapelj 27 septembra. Strašni orkan, ki je divjal po sosednjih otokih in morskem nabrežju, je provzročil nepopisne škode. 130 mrtvih trupel so izvlekli izpod razvalin. Sodi se, da je v celem ponesrečilo nad 500 oseb, škoda se ceni na 50 milijonov lir.
Catanija 27. septembra. Orkan divja naprej neprestano z vso silo.
Vasi ob vznožju Etne je v pravem po menu besede pobril, in odnesel strehe proti morju.   Reke so izstopile in po plavile nižave. Vzroki orkana so tedaj podzemski, a se sodi tudi, da se je prigodilo v planetih  nekaj nenavad nega.
Narodno gospodarstvo.
— Banka „Slavlja." od h Jana~ varja do 31. avgusta 1902 je bilo v življeu-skein oddelku banke „Slavijeu podanih 4481 oglasil z zavarovanim kapitalom K. 11,802.070
— h„izmed haterih je bilo izgotovljenih 3642 polic s kapitalom K. 9, 951.390 —h. Za to osemmesečno dobo je bilo po umrših členih plačanega kapitala K. 702.907-54 h. Vsega skupaj je banka „Slavija" do konca leta izplačala svojim členom kapitala K. 70,232.780-a pridobile s K. 24, 189.000.— v rezorvnih fondov. Banka „Slavija", kot vzajemen zavod razdeluje členom ves čisti dobiček z izplačilom 10% dividende. Te dividende je bilo dosedaj čleuom  izplačane K. 930.165*84 h.
— Iz navedenega je razvidno, kako naše občinstvo jako dobro uvažuje od leta 1869. z uspehom delujočega domačega zavoda iu se z zaupanjem do ujega obrača.
Poslano.
„Slovenija" slovenskim abitur-jentom in akademikom I
Vsi stanovi se združujejo v organizacije, ki naj zastopajo skupue iuterese članov. Ali ne potrebuje tudi slovensko dijaštvo take organizacije? — Dijaštvo je naraščaj inteligencije, ki ima kot glava ua narodovem telesu dolžnost, delovati za narodov procvit v vsakem oziru. Za delo pa treba vsestian-ske naobrazbe: tako izobrazbo si mora dijak pridobiti le s sredstvi, ki jih vačjidel kot posameznik ne zmore, katere mu nudi le društvo. So pa tudi strogo materijalni interesi, katere more uspešno zastopati le organizacija.
Pogosto čujemo pritožbe: nimamo slovenskih uradnikov, profesorjev, tehnikov nedostaje nam izobražencev sploh. Posledica tega sistematično preplavljanje s tujo inteligencijo. Ali smo res Slovenci duševno inferi-jorni, da ne moremo producirati zadostnega števila izobražencev. Ne, saj govori proti temu naval ukaželjne mladine slovenske na srednje šole, če ravno jih ovira tuji učni jezik, proti temu priča priznanje z nam neprijaznih ministrskih klopij, da so Jugoslovani velenadarjen rod, najglasnejši proti-dokaz pa je veliko število abiturjentov, ki vsako leto odhajajo na velike šole, — od katerih pa le majhen odstotek doseže svoj cilj. Siromaštvo je, ki peha včasih najbojše elemente med duševni proletarijat, mnogo onih pa, ki so se srečno prestradali skozi dijaška leta, fizično oslabe, da vrnivši se v domovino v najlepših letih moške dobe zamro. Siromaštvo je, ki provzroča, da se toliko mladeničev, toliko narodove sile in energije da se takorekoč duševni cvet slovenskega naroda izgublja v blatu in revščini tujine. Rešitev tega vprašanja je zadeva, ki se tiče celega naroda, za dijaštvo pa je to naravnost življensko vprašanje. Dijaštvo se mora samo vzdigniti, da razkrije vso bedo in revščino ter zahteva odpomoči. Tu pa more imeti vspeh le — kakor vnovič povdarjaino — močna organizacija. V tem smislu, da zastopa poleg duševnih tudi gmotne interese slovenskega dijaštva, je urejeno naše društvo. V „Slo venij iu je vsklila ta ideja samopomoči v „Sloveniji-1 seje osredotočilo gibanje za izboljšanje materijalnega stanja slovenskega dijaštva.
Jeden glavnih vzrokov gori očrtanega propadanja tiči v tem, da smo primorani pohajati univerzo v tujini. Zahteva slovenske univerze je torej tudi iz gmotnih ozi-rov kardinalna zahteva slovenskega dijaštva. Svesta si važnosti vseučiliščnega vprašanja za naš narod skliče „Slovenija" po svojem vseučiliščem odseku prihodnje leto vse dijaški shod, na katerem se bo razpravljalo o slovenski univerzi in drugih za dijaštvo aktualnih zadevah.
Ker so se v zadnjem času o društvu širile neresnične vesti deloma iz napačnega umevanja, deloma iz hudobnega namena, si štejemo v dolžnost, objasniti ideje, ki nas združujejo. Začrtane so v društvenem programu.
Vodilna ideja našega programa je na-cijonalna. V času, ko se tudi med Slovenci širi indiferentizem v narodnostnem oziru zdi se nam na mestu, že posebej pov-darjati potrebo povzdige narodne zavesti med vsemi Slovenci, kajti ni podcenjevati tega čustva kot impulz k delu. Kdor ve, kako je kultura baš na podlagi narodne ideje pognala najlepše cvetove, kako je dosegla umetnost iu literatura narodov šele takrat višek, ko je začela zajemati iz neizčrpnega vira narodne duše, kdor dalje ve, kak pomen ima na-cijonajizem kot državotvorna sila, in kako se vsa zgodovina človeštva vrti le okrog naeijo-nalnih in socijalnih nasprostev, — ta ne bo z val nacijonalizma barbarstvo ali nazadovanje, pač pa mora priznati njegov velikanski pomen za napredek vseh posameznih narodov, iz česar rezultira celotni napredek človeštva. Narodostna ideja bodi temelj vsega slovenskega življenja, temelj vsega našega delo-
vanja : naš nacijonalizem je radikalen. —■ Ni pa radikalizem šovinizem, saj zahteva le, kar je Slovencem za njihov narodni procvit neobhodno potrebno, to pa seveda z vso odločnostjo. Radikalizem je dalje po svojem bistvu nasproten kričaštvu: njegov cilj, pri korenini iskati in zatirati zlo, ki ovira naš napredek, se da doseči le potom intenzivnega dela. Posledica kapitalističnega načina produkcije je socijalno gibanje, kakor je ravno v zadnjih desetletjih z vehementno silo stopilo ua dnevni red. Gibanja, kakor je socijalno, ki ni morebiti delo kakih agitatorjev, temuč produkt konkretnih razmer, se ne sme zatre-ti. Mi mu posvečujemo vso pozornost. Posamezne njegove struje pa presojamo s stališča raz mor, v katerih živi slovenski narod. Treba torej tako korenito proučevanja celega 8oeijalnega gibanja, kakor tudi dobrega poznanja naših razmer, saj je brez slednjega vspešno narodno delo sploh nemožno. Ostati moramo v vedui, ozki dotiki z narodom, ne le s takozvano inteligencijo, kajti ta še ne reprezentuje naroda, temveč tudi s široko ljudsko maso, ravnaje se po slove nijanskem od slavnega Ilira Vraza izrečenem geslu: Iz naroda za narod!
Tem splošnim opazkam naj sledi program:
„Slovenija"
1. — se smatra važnim organom v javni vseslovenski narodni organizaciji. Zbira in vzgaja slovensko akademično mladino; vsestransko radikalno delo za narodni obstoj in procvit, bodisi v kulturnem, bodisi v na-rodno-gospodarskem oziru smatra za prvo dolžnost vsakega Slovenijana. Tej dolžnosti se uklanjajo vse druge.
2. — zahteva za svoj narod vse pravice, izvirajoče iz jednakopravnosti in jednako veljavnosti.
3. smatra narodno šolstvo pogojem kulturnega procvita med Slovenci in zahteva opločno ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.
4. — smatra organizovano narodnogospodarsko delo temeljnim pogojem narodne samostalnosti.
5. — smatra razdirjajoče razlike med narodom, izvirajoče iz imetka in nasprotstva med duševnim in telesnim delom za neopravičene' razliko, izvirajočo iz neomikanosti, upošteva in hoče z razširjanjem vsestranske omike manjšati to zlo.
6. — prizna vedi in umetnosti vsestransko svobodo.
7. — je nepolitično društvo. Z ničemur niti z brzojavkami, niti z adresami se ne uti-ka v vprašanje dnevne politike.
8. — smatra vero za privatno zadevo drustvenikov, ki ne sodi v njen dolokrog.
9. — želi si prijateljskih odnošajev z vsemi slovensko- in slovansko-narodnimi društvi, katera po svojih programih ne nasprotujejo njenemu programu. Z ostalimi stopa v dotiko le tedaj, kedar veleva narodna dolžnost.
10. — ne stoji na stališču brezpogojnega zadoščenja z orožjem.
Toda najlepše ideje so prazne, če ostanejo le na papirju. Uresničevanje pa zahteva sposobnosti, in baš doba vseučiliških študij je oni čas, v katerem se dijak lahko vsestransko pripravlja na poznejše delovanje. „Slovenija" daje svojim članom potom strokovnih klubov, predavanj, debat itd. priliko, da si v vsakem oziru razširijo in poglobe svoje znanje. Članom je na razpolago bogato knjižnica in mnogoštevilni politični, strokovni in leposlovni listi. — Ob začetku tečaja daje informačni odsek novoprihajočim članom pojasnil glede študij, upisovanja itd.
Dijak v tujini, odtrgan od svojcev, išče sebi primerne dražbe, kjer se more po končanem delu tudi malo razveseliti. „Slovenija" goji tudi družabnost iu sicer ne le z dunajskimi Slovenci, ampak z vsemi slovanskimi društvi tudi na tak naČiu razširja idejo slovanske vzajemnosti.
Taka je „Slovenija," taka so njena stremljenja, taki njeni cilji. Ako se Vam zdi, da so vredni, da se uresničijo, stopite v „ Slovenijo" našli boste ondi odkritosrčnih prijateljev in navdušenih sobojevnikov za skupne ideale.
Za odbor akad. društva „Slovenije" ne Dunaju. (VIII. Breitenfeld gasse, 20)
Ph. C. Kuno Hočevar, s. r.
t. č. predsednik.
J. U. St. Bogomil Berbuč s. r.
t. č. tajnikov namestnik.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 27. septembra 1903.
Skupni državni dolg v notah   .... 1C085
Skupni državni dolg v srebra .... 100*75
Avstrijska alata renta....... 120 80
Avstrijska kronska renta 4%  .... 69 95
Ogrska zlata renta 4°/........ 119 63
Ogrska kronska renta 47,..... 97 £3
Av8tro-ogrske bančne de'uico   .... 1EI\)' -
Kiaditne delnice......... 634 75
London vista.......... 239 45
NemSki državni bankovci za 100 mark 117 —
20 mark   .  .  ;......... 23-43
20 frankov........... 19*05
Italijanski bankovci........ 94 75
a kr. cekini........... 1130
Žitne oene v Budimpešti
dnč 27. septembra 1902. Termin.
Pšenica za oktober ....   aa BO kg K  6 90
„ april 1903 ..  .   „ 50 „ . 716
Rž        „ oktober ....   „ 50 „ .616
Konusa   „ maj 1903. ..... 60 , ,   5 52
Oves      „*5oktober ....   N 50 n „ 565
Efektiv.
Mirno, nesprepenjeno,
Darila.
Upravnlstvu natega lista so poslali: Za družbo sv. Ciril« In Matoda. Gospića
Tinica Grebenčeva v Vel. Laščah 10 K iz nabiralnika v gostilni F. Ks. Grebenca. — Živela!
Za pogorelce v Martinjaku. Gostilna .Portuna" v Litiji 20 K 30 vin. — Srčna hvala! — Svoto smo poslali županstvu v Cirknici.
Za učiteljski konvikt. Gostilna .Portuna" v Litiji 12 K — Srčna hvaia! — Svoto smo izročili blagajniku gosp, Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje prejem.
Dež. gledališča v Ljubljani.
Stev. 2. Dr. pr. 1200.
V nedeljo, 28. septembra 1902.
\oiomI!
\oiomI !
Drugikrat na slovenskem odru:
Gospod Jakob.
Ljudska igra s petjem v Štirih dejanjih. Spisal Karol Morre. Poslovenil #%. Režiser A. VerovSek.
Bltnjiiu u odpre ub 7. uri. — Zadetek ti 1 ,8. vi. — Konec pi 10. vi.
Pri predstavi sodeluje orkester al. c. In kr. pen, polka Lsopolđ II. ti V.
Prihodnja predstava bode v torek, dne 30. t. m.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki je preskuSeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-fiilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in 8 podpisom_5 (12-13)
14 n ti u ■- kdo z n v z i J e kake težko prebavljive Jedi, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da so iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan „dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
~       deluje najboljše priznana
Tanno-climm tinktura za lase
katera ©krepeuje lasišee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 steklenica z navodom f K..
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—31)
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta St. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
M^teorologično poročilo.
Visina rad morjem 806-2 m. Srednji imeni tlak 7Sfl'0 mm.
I Stanje *5>
Cas opa-j baro-zovanja j metra v mm.
I!
Vetrovi
Nebo
i?
26 9. zvečer 27
7414
7. zjutraj 743 6 2. popol    -4'J 7
86
20 17 4
si. szahod
■L jvzhod «1. jvzhod
jasno
megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura 93", nor-mala: 13-4°.
kateri je kot zdravilu vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (30—6)
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih Spece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Firm. 302. Družb. II. 68/7.
Vpisalo se je v register za družbene firme:
I^|ul>l|ana t „Ljubljanska kreditno banka1' ali „Laibaeher Oedlt-bank" ali ..Kuncu dl eredlto dl l.ulil-
ana" — prokura likvidatorju Ferdinandu Sajo-vicu podeljena. (2359)
C. kr. deželno sodišče.
Ijubljnna, 23- septembra 1902.
Vse vrste
vrvi, Stiange.ujzđe, špago, vrvi
za transmitjjonc, počivalne mreže (Hangematten) in sploh vso pletenino dobite
tfcST najcenejše
w vrvarni (2363—1)
J. Jf. ^damič-a
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 33 na debelo in na drobno!!
Trgovski pomočnik
špecerijst in manufakturist, želi svojo sedanjo službo premeniti. (2314—5) Ponudbe naj se poftljejo pod šifro: „Zvest št. 1000" pošta Rečica pri Celji.
Od oblasti dovoljen mednarodni
živinozdravnišk mformačni zavod
Dunai, I. Vorlaufstrasse 4. (1955—4) Pojasnila o direktnih dobavnih virih, o krajih prodaje, o stanju živinske kuge itd. Nasvet in posredovanje. Zahtevajte gratis prospekte
Na prodaj je
hiša v Spodnji Šiški št.12
pripravna za gostilno ali prodajalno in kako obrt.
Več pove lastnik tam. (2336-2)
Edina
pekarija
v  Ilirski Bistrici  proda  se pod
ugodnimi pogoji s I. oktobrom.
Natančnejša   pojasnila  daje Karol Muha, pek v Ilir. Bistrici. (2311—3)
DE2Ioroš3s:I
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-39)
Dobiva se v večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo JFr. Rojnik, IJublJona, Pred škofijo št. ««.
Stenografa
oziroma (a37i-i)
slovenskega pisarja
z lepo pisavo vsprejme
odvetnik
dr. F v.  S t o v.
Tovarniška zaloga
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje (104222) renomiranih
Diirkopp - koles
in
Waffenrader.
	
p* intn	
Pušlee po IO, IS In SO vin. se dobivajo povsod..   (2227 1) prae~ Vsak poskus vodi do trajne vporabe. Iznajditelj in jedini fabrikant: Fritz Schulz jun. Act. Ges., Eger, Leipzig.	
Glavni dobitek:
K 180.000
(2370)
Žrebanje dne 1. oktobra 1902.
i..........a %
Žrebanje dne 4. oktobra 1902.
----m-- K 25.000
se dobe pri
„Ljubljanski kreditni banki".
Na račun se odda (2342-i)
Postranski zaslužek
trajen In rastoC, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in Btalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa donmr« zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „t.»»8" Gradec, poste re-stante. (109B-21)
Učenca
krepkega, iz dobre hiše sprejme takoj špecerijska trgovina v Ljubljani.
Kdor* pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2302 3)
za prodajalno s špecerijskim blagom in železnino, dobro izvežbanega v računstvu in knjigovodstvu, veščega slovenskega in nemškega jezika, zvestega v svojem poslu, držečega se hišnega reda, išče (2351)
Tomo Tollazzi v Dol. Logatci.
ini
Ljubljana, Fogačarjev trg.
Fotoplastična umetniška razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah. Poučno in izobraževalno. Danes v sobote 27. septembra zadnjič razstavljeno
velezanimivo potovanje po Dalmaciji in Primorju.
Jutri v nedeljo 28. septembra do 4. oktobra a
Tretje zanimivo
potovanje po Grškem.
Senzačno!
Najnovejše!
Mutoskopi.
Otvorjeno vtak dan, tudi ob nedeljah In  praznikih, od 9. ure zjutraj do
S. ure asveeer. (2361)
JCojucčjc izbere
žametnih, suknenih * in flanelastih bluz
najnovejše fazone -■>■■
kakor tudi bogato zalogo
z dvojnimi In serpentin volanti
ter najlepšo izbero najmodernejših
žametov za bluze
priporoča tvrdka (2367—1)
A. Šinkovica dediči
v Ljubljani, Mestni trg.
stara gostilna
na Gorenjskem, na dobrem prostoru in pripravna za oienjenfga obrtnika.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Ces. kr. avstrijske
državne 2e eznlca
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta
9&&o£. iz XJnblJane ji kol. Proga da» ?rbil. Ob 12. ari 24 ca po tu.Ai osobni vi -k v Trbiž Seljuk, Celovec, FVu.;z<-; m. hU , Inomost, Monakovo, Ljcba:^; če* Stiztba? v AuBi-ee, Solnograd, Coz Klo<n Reiiiiti v 8teyr, v Lice, na Dana) čez Ams'etten — Ob 7. ari 5 n cjatraj ouobai vi.k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Duvaj 5 6e? Selzth&l v Solnograd, Inomoat, der Klein - Reifiing t Line, Budejevice, Plzen, Mari jine Tari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstctten na Dunaj.— Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, — Ob 3. uri 56 m popoludne ooobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selz-r hal v Solnograd, Lend-Uastein, Zeli ob jesena, ino-uiost, Sregenc, Cunh, Oenevo, Pariz . ces Klein-Beilling g S+eyr, liatB, Budfjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove *ure, Karlove vares Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amatetterj. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri i l m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfefite, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in 11 razreda;. Proga v jSovoaaesto in v Kočevja, Osobu: vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeato. Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pocoludm istotako, ob 7. uri 08 m zvečer v Novo mesto, Ko če\je. — Pzibod ▼ Izubijano jož. kol. Proge is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjntraj osobni vlak s SJu u čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda}, inoJauita, Fran-eenaleate, boiziogiada, Luaca, Stevra, A;ibc -a, Ljub na. Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutra, • _obni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 ni doj> Idnc ..so^.fi vlak s Dunaja čez Amstetten, is Lipaka. KaSrftmb varcv Heba, Marijinih varov, Piznja, Baaejtfic, ^oLaograd*, Linca, Btevia, i'ariza, Geneve, Curina, Br^enca, ino mosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaute ,;a, Ljub na, Celovca, št. Mohorja, Pontabla. — Oh 1. uri 14 m po poludne oeobni viak s Dunaja, is Li-.bna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomost.i, Fraozensfeite. Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri itb m zvečer iz Podna i ta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak. s Dunaja, is Ionskega, Prage. Francovib varov, Karlovih varov, lleiia. Vlzrijinit ».uov, Piznja, Badejevic, Linca, Lj ■ r,... v tja-*. Celovca, Pontabla, črez Seizthal iz Inomoata. To#« Is Ivvegft ii»tw in JKooevrja. Osoi.. jlaiu; Ob 8. si« in 44 m Kjutraj, iz Novega aie&ta tn Ko čevja, cb ^. uii 0> ta pofjludn« iz straže Toplic, Novega mesta, Kočevja lu ob 8. uri 35 m slMtK, istotako. — Odhod ia izubijane drž, kol, v JBL*m-cii.. Mešani vlaki : Ob L ari 23 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoluane, ob 6 ari 50 m in ob i an 25 as zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah ia pravnikih.
- Prihod v 14« Pijano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri S m ćopoludne ob $. uri 10 m in ob 9. uri 55 m •večer   pu<*lean<i vlak le ob sedelja* m prasmkib.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute apredi. (1517)
ID
JCcua mc5nica.
S tem vljudno naznanjam, da sem prevzel z dnem 27. t. m.
mesarijo
na Sv. Jakoba trgu št. 8
ter se priporočam v obilne naroCbe. Prodajal bodem goveje meso pitanih volov ia sicer: (2331-3
stegno----po 54 kr.  pleče.....po 50 kr.
bržola----„48 „   flam in prsa ,. 44 „
Z odličnim spoštovanjem
Andrej Teršhsn, mesar Sv. Jakoba trg št. 8  v Ljubljani
U
(2135-41
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poStnine prosto v Mehivanen-Apotheke, Frunkruri n. vi.
Po ceni se proda v Cerarjevi gostilni v Litiji pri „Mostu" (2275—2)
nova omara za led.
Ravno tam so za tujce vedno na razpolago 3 sobe s 7 posteljami.
Kot praktikant
liiee mrsta v večji trgovini z mešanim blagom kon8umski uslužbenec, 19 let star. Službo lahko nastopi s 15. oktobrom t. 1.
Ponudbe je poslati najkasneje Ho SO. nep-triiihra t. I. pod Šifro ,.Praktlkuiit'> poste restante Xa*-orJe oh *»«%.. 2313—4)
Vec dobrih
sprejme takoj (2323-3)
Jos. Rojina v Ljubljani.
Jsf     Za jesensko in zimsko sezono 1902/3.
UKNENE OSTANKE in LODEN X
za obleke za gospode razpošilja od 1 gld. za meter naprej
[f*r- w  D. Wassertrilling, Brno 31.
Star renomi.      (2023)      Vaoroi gratU in franko.
/.a j t
S
Veliko
vinskih sodov
od 600 do 650 litrov ima na prodaj
Franc Cascio
vinski trgovec v Ljubljani, Vegove ulice 10.
Cena po dogovoru. (2321—3)
Iščem za svojo razpošiljalno trgovino s suknom
spretno moc
ki je strokovno izvežbana in  pozna odjemalce. (2339—1)
R. Miklauc, Ljubljana
Špitalske ulice št. 5.
Klauer-jev
naravni rastlinski liker, izvrstnega vpliva na želodec (4u>i85)
se dobi pristen edino le iz glavne zaloge
Edmund Kavčić-a
T_Trecc3_rj.o dovoi;3jn.a, (2355)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
l>rl|iurot*M In nameiti le bolj Me
službe iskajoče vsake vrste
r.n  IJiiIiIJuiio In drugod. — Potnlna tukaj.   A it t u n <'..<-j t- v |> I mm ni I. Veatn In Uollkor možno Hitra postrežbo m «o(o \ IJ en«.
Anton Preoker j
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana. Sv.Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke. 4i jopic in plaščev
za gospe, nepremočljivih havelokov itd.
Oblsks po msrl se po
najnovejših ozorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje iagotovljajo.
P. ZAJEC
na, Stari ing št. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z vsemi
optičnimi predmeti. Nikelnasta  remontoar nra od gld. !•»». Srebrna cilinder remont, ura od gld    —•
Ceniki zastonj in franko.
K3~ Konkurenčne cene!!!
m» lm m\
Opekarska cesta št. 38
Slv-Mlnl stroji po najnižjih eenon. Blelifcle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In eeno. Pnenmatlk fglcl.
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi
priporoča   Šj)   ®   @   ® ®
v Ljubljani, Glavni trg ® <® štev. 17. ® @
Skladišč« za modno blago, pozamenttije, trakove, čipk«, svileno blago, parilo, n      klobuke sa dame, tkana In kratka roba na debelo In drobno.
HENRIK KENDA
Ustanavljam
Brata Eberl
im
18438
•
3
3
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CSStaŠt. 6. Delavnica: Igriške UliCB Št. 8. Pleskarska mojstra c kr. drž. In c. kr. priv. južna želsznlcr
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firntiiv
na drobno ia na debelo.
Vslika izUrki dr. Sohoenfeld-ovUi
barv v tnbah za azad. slikarja.
Zalof«   6opl6ev   sa  pleskarje, sll-Itarje ln zidarje, itsililnss-a sasalla s s hrastova pode, kar bo itn ej* itd.
Posebno priporočava si. občinstvu sajnovajte, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa llkaaje
aobnlh tal pod imenom ttJtapldol ' Priporočava se tudi si; občinstvu az vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na detali kot priznano reelno in fino po najnisjih cenah.
i » J
57
S/^X
Y-
Originalni
Smger-jevi šivalni stroji
za rodbinsko * abo
in
za vsako stroko fal»rikacij<^
(2021—6)
Paris190
,GRAND FIX'.
Brezplačen pouk v vseh tehnikah modernega umetnega vezenja. Elektromotori za
gonitev šivalnih strojev.
Singer 0o„ delniško društvo za šivalne stroje
Ljubljana, Str. Petra cesta št. 4.
Pri iiipansivu občine Knežak na Pivki pri Sv. Petru odda se
služba občins
Plačno dogovoru.
Proše naj se vložo do (O. oktobra 1902 pri županstvu v Knežaku Prosilec morao fi zmožen slovanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Tisti, ki so bili že  taki službi, imajo prednost.
Županstvo v Knežaku na Pivki pri Sv. Petru
dne 25. septembra 1902 (2340—2) Župan: Alojzij Urbančic.
Feliks Toman
kemnoMrškl mojster
Ljubljana, Resi jeva cesta št. 30.
IVaaf večja zaloga Mam delan 1 le
nagrobnih spomenikov
In iutjl>o,KAirj»a Izbera črnih
piramid, obeliskov in nagrobnih križey
od najlepšega »vedskega sranite  In labradorje.
Lastni izdelek.        Najnižje cene. (2301—3)
riznano najnatančnejše izdelovanje cerkveno umetnih
in monumentalnih kamnoseških proizvodov. Stavbena dela vsake vrste. Plošča za pohištvo od raznega marmorja.
j»*^-.T-'j-r-j-r»>-.Tfc^'>*lA*fJ,>>
Hfa|izwstne|ši9 priac^naBio nu|6>ol|Si
jekfeni plugi
za 1. 3 in 4 strgala
a travnike In za mah, lenkaste In diagonalne
Brar 1E
Krožčasali gladki jeklen i poljski valji
Sej\ni stroji „Agricola"
)riginalni amerieanski z travo, deteljo in žito
Grabijo seno in žetev, obračala za seno
Pate.ovani sušilni pristroji
zeiadje, zelenjavo Itd.
Stiskmice za grozdje in sadje
kor tudi za vse namene
Mlii za sadje in grozdje
Stroj za mečkanje grozdja
gT Samo delujoče ~$SS patentoMe trtne brizgalnice za uni-čevae grintovca in krvnih uši
,8TPHoariA"
Prenosive  štediluokotlene peči arilniki za klajo
Mlatil n iee
s patento-vanim vrtilnim krožnim mazilni-kom za gonitev
z roko, vitlom (geplom)
ali
s paro
1 do O
za vprego vprežnili žlvalij
žito
Vitli (gepli)
Najnoejše čistilnice za Izbiralniki. Strgala za koruzo SlGL3^LorazrLi stol
s patentovanim vrtilnim krožnim mazilnrkom
Mlini za debelo moko. Rezalnice za repo
Stiskalnice sa seno in slamo
za ročno gonitev, stoječe ali prevozne, in tudi
vse druge gospodarska stroje
idelujejo in dobavljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji (881—9)
Pi. !Y1AYFARTH & C o.
tovarne gospodarskih strojev, železolivnice in parne fužine
Ustanov. 172.   Dunaj, I 1/1, TabOrstraSSe Št. 71.    850 delavcev.
Nagrajeruveč kakor 490 zlatimi, srebrnimi In bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.
Natančkatalcgi in nebrojna priznalna pisma gratis. Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
C. kr. konces. privatni učni zavod
za
(2215-4)
risanje krojev in krojaštvo
Cme Schlehan
Ljubljana,  Židovske ulice 1.
Vpisuje se od 15. septembra vsak dan od 9. do 12. ure in od 2. do 5. ure.
Začetek glavnega tečaja I. oktobra.
■-«» i i   se   pi-ool*. fufo I»« ■zna *» m"2 .
ineralne vode in
vse iz
j priporočenih vrelcev, ima vedno sveže v zalogi a«*«)
Peter Lassnik
VVolfove ulice št. 1.
Modistinja
Glavni trg 7.    I. Wanek    davni trg 7. Častitim domom uljtidnc naznanjam, da 5cm z jesenskimi in zimskimi ^lobo^i pcpclncma ********** založena. **********
Krasni dunajski modeli v bogati izberi. (2287—2)
rrnOAlJ PAO AH Je železito» redflno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter rLnOAnUAuAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Crlavna zaloga Kf£«*»n|**ft*» z (1156 —20)
Josip Maj-p, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Afortlandnccmeiit v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene predpise glede1 tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in n a j s i o v i t e j 8 i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 1924-24
:1
Dunaj, I., lvlasimilianstraLSse 3.
Pridite poglejte in čudite $e
velikanski zalogi konfekcijskega blaga v
»Angleškem skladišču oblek"
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
£e zadnje novosti
v oblekah za dame, gospode in otroke.
Radi prenapolnjenja skladišča se cene blagu čudovito znižajo in bo stal n. pr. modern, eleganten double-paletot s Širokimi rokavniki (2345-2)
IX Ji O   lO gglcf«
Naročila po meri se dobro in točno izvrše na Dunaju.
Z velespoštovanjem ^       O. BomatOVlĆi
dokler niste videli naše zel® bagat&
zbirke tizorcev.
Ista olrga v presenetljivo lepi izberi najnovejšo jesenike In zimsko, volnendn svileno blago, baržim, barliante, flanelo. blago sa lišp, platneno iibambažcvo blago, naaiizrio opravo, žepne robce 1. t. d.. In tisti se vsaktnur dopošljc na zalit rvanje —
poštnine prosto
na ogled.
=)Ckratu razpošiljamo prekrasno iliistrovane modne liste gratis in franko.
0S5T Brez 3s:orxls:-u.xerice n-lzlre cen.e. ~S£Q a dobroto in trpežnost našega blaga prevzamemo popolno jamstvo. — Neugajajoče se brez ugovora nazaj vzame.
(2121-2)
Gra$ Magasin „ AU PRIX FIXE" Dunaj, I., Graben 15.
USnovljeno 1872.
Naj se pazi natanko na naslov.
Ustanovljeno 1872.
^1722843
V kavarni „EVROPA"
se oddajo sledeče novine i
> Deutsche Zeitung c, »Wiener Zeitung€, »"VViener Allgemeine Zeitung <, »Reichspost«, »Agramer Tagblattc, »Leipziger Illustrirte Zeitung t, >Cber Land u. Meerc, »Chronique Amusantec, »Pschutt« uud »Wiener Caricaturen«, »Ulustratione Itali-anac, »Figaro*, »Simplicissimusc, ^Mercu^« in »Soča«. (2273—3)
V novi hiši v Sodnijskih ulicah
poleg hiše dr. Krisperja (2357—1) oddajala se bodo s I. majem 1903
(pisarne po potrebi tudi s 1. svečanom).
Povpraša  nai  se v pisarni Filipa Supančič-a, Rimska cesta št. 20.
H
rastove in bukove za sobna t
a (Brettelboden)
garantirano suhe ter najboljše kakovosti ^priporoča po najnižjih cenah
J« Cop9 tovarna za parkete
v Mostah, pošta Žerovnica (Gorenjsko).
Oskrbi se tudi pokladanje. 2264-4
I I i
SI 19
Oton Homann v Radovljici
vsprejme
magacinerja
in (2341-2)
voznika za pivo.
Isti kupi tudi obrabljeno
prodajalniško opravo, portale in sode v vsaki velikosti.
Najcenejše dobavišče dobrih
__ s 31etnim pismenim ^AJL jamstvom.
mm KONRAD
eksportna hiša ur ln zlatnine MLomt (BrUx) mt. «4 (Češko).
Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta remontoarka
gld. 3 75. Pristna \ srebrna remontoarka gld 5 25.
Pristna srebrna verižica . . ,.....gld- 1'2U-
Nikelnasti budilec............gld. lVS.
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč prizcalnih pisem.     (2758-81 >
llustanani katalcg zasttnj inpoštalnE prosto.
Divji kostanj, bukov žir ali zrnje (bukovce), sveže smrekove storže in smrekovo seme, suhe jedilne gobe, sejami želod, posušen želod, seno, češminje, potem krompir
(tudi cele vagone) (2346—1) kupuje po najvišjih cenah na debelo in na drobno
Jo«. Iveu^
trgovina z deželnimi pridelki Ljubljana, Resljeva cesta št. I.
Najboljše črnilo sveta.
Er'or hoče obutalo ohranit; lepo bie&ćeče m trpežno, naj kupnje .»iv«.
Fernolendt čreveljsko crnilo;
za svetla obutala samo
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se povsodi.
C. kr.|g&priv
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška »:alo«;a:  (1181-20)
Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posneman] brez vrednosti pazi na] se natančno na moje (me
S3T St. Fernolendt.'
Trgovski pomočnik
spreten prodajalec v manufakturni stroki, se sprejme pri (8348—1)
Ferd. Sajovic-u v Kranju.
ee sprejme na stanovanjo in hrani
Odda se tudi lepo opravljena 2325-2
mesečna soba.
Več se izve Krakovski nasip
St. 18 v pritličju (pri sv. Jakoba mostu).
Št. 32683.
(2360-1)
g§g Ustanova
za meščanske otroke.
Pri podpisanem mestnem magistratu izpraznjeno je jedno mesto Primož Auer-jevih ustanov za meščanske otroke v znesku 105 kron na leto.
Pravico do te ustanove imajo otroci ubogih ljubljanskih meščanov, pred vsem sorodniki ustanovnika in otroci ubogih izdelovalcev barok, dokler se sami preživeti ne morejo.
Prošnje za podelitev tega ustanovnega mesta vložiti je do 20. oktobra 1.1. pri tukajšnjem vložnem zapisniku.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 20. septembra 1902.
!!Redka prilika!!
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Mično pozlačena, 36 ur natanko idoča anker-ura s sekundnim kazalcem, s Dietno garancijo; 1 eleg double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen s tirkis kamnom za gospode sli dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjsm; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone"; 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov 3% zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar prmerco; 36 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakelskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega Se 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki ie sama vredna tega denarja, stane 1 §fT«l. SO kr. Odpošilja po poštnem povzetju ah če se denar prej pošlje. (2343; „Versandthaua"
Krakov F/ff«
Risiko je isključen. Za neugajajoče se vrne denar.
Veliki krah!
New-York in Lendon nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nežev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; i2 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea sa jaho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za
mleka;
6 kom. ang. Viktor.* čašie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
42 komadov skupaj samo eri«*. 0*00.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-Čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovica, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantu ;o V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nU*s»JL&)SraS. slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugoune prilike, da si omisli to lin.i*^«» «c»rnlturii, kije posebno prikladna kot prekrasiio
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi xa vsako boljše sotipodarstvo. Dobiva se edino 3** v (211—34)
A. UlRSt'l£fi£&£i&-&t
K'športni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II.. Rembrandtsfr. 19/M. Telefon 14597.
PciuljaBe v provincijo proti povzetju,
aii če se znezek naprej vpoalje. ^tf. Čistilni prašek za njo IO kr. V <A * Pristno le a zraven natisnjeno varat- ^ " jr jl veno znamko (zdrava kovina). ^rV*" Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana Oton Bar t ustli, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu iako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št Pavel pri Preboldu. 1 .1.1 lil m. okrožni in tovarniški zdravnik.
100
đo 30C goldinarjev na mesec
lahko zasluzijo osobe vsacega stana, v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gassa 8, Budapest. (2123—4)
Stanovanje i
s 3 ali tudi 4 sobami in pripadki v I. nadstropju na Ambroževem trgu •t. 24 (Poljane) se odda za november t. I.
Istotam se odda takoj
veliko skladišče.
Ma prodaj Je dobro obranjena
v kateri je dobro obiskovana gostilna, v večjem trgu na Dolenjskem  z živahnim prometom tik velike južnoželezniške po staje.   Hiša,  ki  se  lahko  poveča,  je na najbolj živahnem in lepem   prostoru trga
inje pripravna tudi zh trgovina      2298_2)
Kje pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 4U kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v d>zelnl lek
•raj" 11. Eieufitek-a in v leUnrni C hald pl. Trnkurzj-ja-v *\|uoIJkbiI.
Z uspehom podgans7.e smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dn£ 11. februvarja 1899. (2208-3) E.. Kres, mlekarija.
Naznanilo.
-<»t<a(g>»«)--
P. n.
Čast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem io oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost.
V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. (2001—16)
Belježim z odličnim spoštovanjem
Evrazijo SCIeščić
posestnik vinogradov
Jasli«, na H?vatskema
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener flflrtel, na Dunaji
ah (2073—5)
Ant. Rsbek, kane agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
SUCHARD
GRAND PRIX
Pariš ooo.
Učenca
vsprejme v trgovino s špece-ijskm blagom
Spreitze^ (3366)
v Ljubljani, na Starem tru.
Išče se stanovinje
za rodbino brez otrok, v srecii mesta, obstoječe iz treh sob z vsemi ptiklinami za november-termin. (2337—2) Ponudbe sprejema upravntvo »Slov. Naroda« pod šifro ,,J. K. 20*
Gostilna „Miranar"
na Reki, via de! Ne
najbolj obiskovana in preskrlena s 25 posteljami za prenočil«, vse v
najboljšem stanu, se po zelo reki ceni proda iz proste roke.
Več se izve istotam. (2174—3)
Ferdo Prirrožič
mizarski moj ste (mso-3) Ljubljana, Gradišče, »pri Cnkarju"
se priporoča slavnemu občitvu
za vsa v mizarsko >troko spadajoča dela in pprave.
Preskrbujem in polaam
parkete iz prve kranjsMovarne Frana Kotnika na Vrniki.
HONCEGKTO
najmočnejša naravna, arsenn železo sodržujoča mineralna oda
priporočana po prvih medicinskih a^ritetah pri anemiji, klorosi, poltnih, živih in ženskih boleznih, malariji d. Pitno zdravljenje uporablja se o leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineno vodo i a v lekarnah. (1928—4)
Ljudevit Borovik
p u h kar v Borovljah (FerMO na Horoškfin
se priporoča v izdelovanje vsa vrstnih pušek za lovce in strelce po novejših sistemih pod popolnim jamstvomudi predeluje stare samokresnice, vspreja vsakovrstna popravila, ter jih točnoi dobro izvršuje. Vse puške so na c krreakuSe-valnici in od mene preskašene. Hui?.. a-(96) vani o<*niW naitoaj. (39)
i
Velika zalo^
telovadnih čerljev
s kaučuk podplati za jake.
« «^n»s od St. 34 do 37   ...   14 1*80
za moške      „   „   43 „ 46   .   .   . „ kakor  tudi  velika   izbera ffniastih galoš iz najboljših ruskih, anških in avstrijskih tovarn.
Za dečke in deklice od št. 29 do 34
14 «.«0. Za gospe in gospode najnižje
Prekupovalci dobijo primeren popusisakovrstne komodne čevlje iz usnja in klečevine.
Iv n Kordi (2355-1) Ljubljana, Prešernove (Slonove) 11910—14.
/T
Nadomestilo za korte.
s s </>
o o
c c XI
o o
"o C
2 ba ^ •
S.-■s >
„ k. j© r>
Edina prodaja izvirnih anških
2210 „Platinom1' anti-korseto Alojzij Pershe
v    Ljubljana, Pred škorij21.
C3B
Fotograe«
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti. Izložbe t na Sv. Petra cesti, v Prešernovih
ulicah in v -Zvezdi*
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
lo navadne de najfinejše
'is i ni e. M. Pakič
I_i3"0."bl3axisu.
Neznanim naročnikom se po»ilja s povzetjem.
i   Josip Reich ►
i likanje sukna, barvarija in * j kemična spiralnica na par £ 4   Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 t
J se priporoča sa vsa v to stroko spadaji fli k J dela. J
Postrežba to6na. — Oent» nlake.
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otrok* Je vedno na Izbero.
VsakerSna naroČila izvršujejo bo točno in po nizki coni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati.
Klobuke
najnovejše fazone priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11,
Avgust Repič. sodar
LJubljana, Koiixajsk« ulica štev. 16
(v   1' r v., c vo m.) 40 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
CfcST sode TS&Q
po nujnlžj lli r«-aah.
Kupuje ln prodaj staro vinsko posodo. £
a«
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (Relchova hlia)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjifid
najprlprostejilh kakor tudi najfinejših, a žolto medjo ah mesingom montiranih za obklade a pečnicami ah kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše*.
V Spodnjih Gorjah pri Bledu
se proda iz proste roke skoro
nova hiša
s šestimi sobami, kuhinjo, shrambo, vodnjakom, dvema kletima, hlevom in sked-njom, s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo. Hiša je kaj pripravna za letovišče, trgovino ali kakršnokoli obrt, ter je v neposredni bližini bodoče nove železniške proge in postaje.
K hiši pripada 6 parcel gozda, poskusni vinograd in tri njive s pašnikom; tudi ima hiša vse srenjske pravice.
Za informacije glede nakupa se je obrniti do lastnice: Marije Kregar, posastnice v Spod. Gorjah št. 25, pri Bledu na Gorenjskem. (2333—2
Zenitna ponudba.
Samostojen obrtnik v mestu, 25 let star se želi poročiti s pošteno in delavno gospodično, staro do 25 let in s 1000 do 2000 K premoženja. Šivilja ali kuharica ima prednost. Resne ponudbe naj se blagovolijo poslati do 5. oktobra t. 1. s sliko pod: „F. K." poste rest., Ljubljana.
Za tajnost se jamči. .vJiLs*
fgŠjBBfc_(2358—1)_-jJM^&t
%&&y*------------—... «-v^?v^
Jako elegantna * tla! *
ITovo! "^UitfcST Novo!
Izborno pleskanje za tla, stene, pohištvo iti
Pokrije vsako prejšnje pleskanje!
Takoj se posuši! Brez duha! Sveti se po enem potegu!
je najboljše šamopleskanje za tla!
LJubljana s <1929-7)
M. Spreitzer, Stari trg štev. 30.
Najbolj bleščoč|!
Pokrije najbolje prejšnje pleskanje!
K sezoni
Jo
< 3
o ;?
O-o
priporočam svojo bogato zalogo puik nujnovejiili slstetiiov^in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rel*. vizito »r in munlelje, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstva za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespostovanjem (106—39;
Fran SovČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah
Sardele =r. sardine
ruske, delikatesne s ta ni Le v vinski omaki, delikatesne slanike v gourmand-žcnofovi omaiki sardine v mixed pickles z worchester omako, dalje kremški in francoski ienof, karpe, ananas, dobro ohranjeno, ponuja po ceni in
t   najbolj i i kakovosti
Rudolf Welleminsky & Co. Jglava na Jttoravskem.
Mi pošiljamo sardele, karpe, delikatesne slanike, sardine, šenof in ruske sardine
v steklenicah, vsled česar se blago bolje ohrani kakor v plehastih ali lesenih ovojih, ruske sardine pošiljamo tudi v najboljši kakovosti po 15, 30, 50 in 120 kg. in je na5e blago jako po ceni. Dobiva se skoro v vseh trgovinah z delikatesnim in kolonijalnim blagom. (1927—7) Zohtovajte  nad ceulk, Zastopnik za Ljubljano: g. Jožef Zlder.
mm mm
mM
mm mm mm
11 11 mm 11 11 11
11 11
11
_m&
mm
Resna
zenitna ponudba!
Samostojni rokodelec na deželi (snažnega obrta), 29 let star, se želi poročiti s pošteno in delavno gospico, staro do 27 let in s 1000 do 1500 kron gotovine. Resne ponudbe s sliko naj se blagovolijo poslati pod ,,Resna ponudba" do 1. oktobra 1.1. na upravništvo „Slovenskoga Naroda". <^
_ (2303- 6) \
G. in kr. monturno skladišče št. 3 v Gradcu.
Dražbeno naznanilo.
Dne 21. oktobra 1902, Ob 9. Tiri dopoludne in, če bo treba, naslednji dan se vrši radi prodaje spodaj označenih, iz rabe izvzetih ter nerabnih vrst in odpadkov v pisarni c. in kr. monturnega skladišča št. 3 v Gradcu javna dražbena in ponudna obravnava s pridržkom odobrenja c. in kr.
državnega vojnega ministrstva.
Prodajalni   izdelki so:
234 4950 2370' 15 8700
377! 1213 0100:
0- 750!
14j
1- 750!
902;
512! 67 861 0-130
372;
! 8311
678 219
025O
S
(8 U
sukno novo		231	
» staro	r o	1-900	>
gradi		1800	
platno in calico novo	M	1560	o
»      »     » staro	*	366	E
pasov in vrvij		22122	co
platno za zavijanje	1 *	1380	
pasarskih izdelkov	i ft	0 550	
surove goveje kože stare		20	bi)
»          »        » nove	•d	765760	O
dvotkanina  (ovilih) nova	1 p	1068	
»              » stara		148	—
degetovih odej	A	35	
platnenih odpadkov		5 980	
organtina srnjega usnja	•H	3180	
	d	85	komadov
zgornjega in juftovega	H		
usnja novega	•t-i	3	»
zgornjega in juftovega	d	Vi	para
usnja starega	■d	1	komad
usuje mlade govede		1	par
funtnega in nemškega	0	1181	komadov
podplatnega usnja novega			
funtnega in nemškega	M	26	»
podplatnega usnja starega j		79	»
svetlega U3nja surove telečje kože nove »      ovčje      » stare golunovo usnje staro medi (mesinga) čistega
» » mešanega
bakra
cina čistega svinca
železa čistega
» mešanega pločevine steklenih črepinj kavčuka volnenih cunj nabojnjačev (torbic) za
Werndlove puške obvezilnih tornistrov nosilnih jermenov za vojno kateter iz novega srebra škornjev iz klobuČine infanterijskih pasov za
nošnjo okopnega orodja vel. črno lakiranih zaponk mal.   » » j
ii
285 1
252 19 8352
5801
2255 1118
439
1
18 4 5 4 2 1 5 1
54
garnitura komadov
torb za obvezilno orodje konjski česalnik z ročnim
jermenom ponev   I h koničnemu infanterijskemu kotličev j kuhalnemu orodju a 7 mož zaponk za prevlake gozdnih in ročnih sekir velikih   pločevinastih vo
jaških steklenic železnih nitov nosilnih pasov za kuhalno
orodje a 5 mož nosilnih pasov  za velike pločevinaste voj. steklenice strešno pokrivalo šotora mrežastih čepic tornistrov za zdravila deščic iz lipovega lesa telečnj»kov z jermenjem vreč za tornistre
»    » kruh malih vreč za obvezila vklad iz plutovine k na-
■lanjanju tornister jermenja za sablje
1046	
229	
209	
219	>
1	
	O
5	
11	■o
1	
	co
9	
34	
4	E
	o
1	
	
delov  za  podaljšanje no
silnega jermena sprednjih )
zadnjih razsohastih srednjih  J trakov vaga z verižicami in skle
dicami, velika ročnih vag z verižicami in
skledicami pločevinastih gasilnikov usnjata stiskalnica za na
bojnjače kuhalnega orodja a 5 mož jermenov z zaponkami adjustiranih čapk brez šopka iz konjske žime za stražmojstre,podčastnike in ulance mesingast boben z nosilnim jermenom, s toki za tolkače, prepasnim jer menom in z okovanimi bobenskimi betci
Vsakdo, ki se želi udeležiti dražbe, mora pred začetkom iste položiti jamščino v znesku 5°/, cene blaga, na koje reflektira, in sicer od 5—100 K v gotovini ali v državnih papirjih, zadnje po borznem kurzu — vendar se ne sme preko nominalne vrednosti zaračuniti — in ta jamščina ce celo do 10% iz-liatirane cene po najboljšem ponudniku poviša, eventuelno zniža, onemu pa, ki ni ničesar kupil, ^e jamščina takoj po končani dražbi zopet vrne.
Jamščine najboljših ponudnikov ostanejo do odobrenja izvršene dražbe kot kavcija deponirane.
Pismene ponudbe morajo biti kolekovane (1 K) ter morajo obsegati izrecno izjavo, da se ponudnik podvrže njemu poznatim dražbenim pogojem. Dražbeni podjetniki naj prinesejo seboj svoj zasebni pečat.
Natančnejši dražbeni pogoji so pri zgorajšnjem monturnem skladišču razpoloženi na vpogled. (2349) V Gradcu, dne 20 septembra 1902.
Važno!   E. Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redllne In poslpalne moke u otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotucrutl ene aparat« in |»o-trebitelue, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežin mineralnih vod In sollj za kopel. 39
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila izvr&uiu u se točno in solidno.
Drogerija ^ntnn KatlC
Ljubljana, $elen!)urqove ulice št 3
fl!nJ7li l/r9P7mor prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
fllUjLlJ l\iaUL.IIICI Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastoa d i orne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Franja Meršol as
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojačkih potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami ln ris arije se v poljubnih bojah in slogih  vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
I Velika zaloga I
»toaletnega! # blaga #
w
i
ščctic za zobe, tt'la> nlkov. <lisu», mi Ud. iz najbolj rciioiuiraiiili
tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana,  pred   škofijo 21.
Urarski učenec
se takoj sprejme pri (2354)
Franu Čudnu v Ljubljani.
Notarski kandidat
z l1/, letno prakso, hoče premeniti
SVOJO Službo. (2334—3) Oglasila naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda« pod   Notarski kandidat".
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani razpisuje mesto
knjigovodje.
Vojaščine prosti in trgovsko izobraženi reflektantje naj vlože natančno opremljene oferte do 10. oktobra t. I. 2368-1
redivo, suhe gobe. vsakovrstno žito in sadje ter vse deželne pridelke
S^pr kupuje
^tttott 3(olenc
trgovec v Celju.
(2315—3)
Ne skisanim filistrom ampak
prijateljem humorja
priporočamo
„Navihance"
spisal
Rado Murnik.
Velika0 8.
Str. 229.
Vsebina
Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — ^latura. —■ Nirvana. — Ata Žužamaža. — Čačkočikar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 1832-24)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schwentner
v LJubljani, Dvorski trg 3.
I Tovarna pečij
" in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v LJubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  VBem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
in naj trp ež nej ilh
štedilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-iavib, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
najnižjih cenah. Ceniki brezplačno In poit-(32)      nlne prosto. (39J
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna »loven^ka
hranilnica in posojilnica
pisarna: na I
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema ln izplačuje hranilne vloge
obrestuje po 4 |2°|o od dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne nre od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1882 - 8) Dr.   IVI.   Hlldnik^ predsednik.
Trpvina z železnino (2362 "
Val. Golob
Ljubljana, Mestni trg štev. IO
priporoCa: ffuninat« cevi za pretakanje vina in piva, pipe, ventile, zamašne stroje in izvlečke, cemento, tehtnice in uteže, iiipho-rrznirr, „Flot"-likala, likala na svitlo in vse druge vrste; p«*el, štedilnike, prrdpernlkr. posodo zn premog, umivalne mize, železno hišno kakor tudi vso kuhinjsko opravo po jako zmernih cenah.
Uclil^a zalega pristne pozlačenih)
nagrobnilj I^rižeu.
I Maznanilo in priporooba, |
^3 . . ...
<3j Cenjenemu p. n. občinstvu, gg. pisateliem in založnikom, slavnim občinskim uradom, kr. šolskim svetom in šolskim vodstvom, gg. odvetnikom in notarjem, trgovcem in podjetnikom ter raznim uradom vljudno naznanjam, da sem otvoril čisto na novo z najmodernimi stroji, črkami in okraski oskrbljeno
tiskarno knjig in umetnin
v Ljubljani, Dunajska cesta Stev. 9 in da tu izvršujem vsako v tiskarsko stroko Bpadajoče delo.
Priporočam se za blagohotna naročila z zagotovilom točne, fine, solidne in cene postrežbe.
DRAGOTIN HRIBAR.
(2352—2)
Brzojavka!
S tem si usojam velecenjenim damam vljudno naznaniti, da pošljem prihodnji teden appartne novosti damskih klobukov za ogled. (9338)
Z velespoštovanjem
J. S. Benedikt.
® k-    Dunaj, 25. septembra 1902.
Čedno sobo
brez oprave, v mirni hiši, s popolno lastnim izhodom, išče miren, državen uradnik s 1. novembrom t. 1. (1386—1) Ponudbe pod naslovom: „Soba brez oprave poste restante Ljubljana".
J
V
(2364)
se sprejme takoj
v kavarno „Egia" v Ljubljani. Jnfanterijska
častniška uniforma
kompletna, skoro čisto nova, (porabljiva tudi za enoletnega prostovoljca) SO po ceni proda.
Vpraša se v Streliških ulicah št. 12, I. nadstr., od 6. ure zvečer. (8831—3
Prečast. duhovščini in slav. občinstvu priporočam vljudno svojo kamnoseško obrt ter opozarjam, da izvršujem naročila na nagrobne spomenike, ker delujem odslej brez posredovalca, za
ŠO°lo ceneje
kakor vsaka druga tvrdka. V zalogi  imam  veliko število
spomenikov
iz črnega švedskega sianita v raznih oblikah
po zelo nizkih cenah.
Velespoštovanjem
Ignacij Čamernik
kamnosek (2165-4) Komenskega ulice 26 Ljubljana.
Dr. Rose balzam
a. želodec
is lekarne
B. FRACS]lTER-ja v Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdriuje v pravem teku.
SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo i
zraven stoječo postavno
deponovano varstveno znamko.
Vlavna zalog«
lekarna B. Fragnerja v ta^JšAR""
»prt črnem orla« Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 8 K, mala 1 K. = Po poiti razpošilja ■• vsak lan. —■
Proti vpoSiljatvi K 2 66 ee poSlje velika steklenica in za K 160 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhijo poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-b schlager, J. Mayr. (14-16)
Udajatel) ln odgororni urednik: Dr. l>an Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
1+I7