Št trst, v petek 16 junija :sil Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN Jak hi praznikih tk 5., ck M^t'iP «* •• fuiBiiac IUT. M pro«Uj»Jo p« 3 (« Mi) Ti tafcak»rnefc ▼ Trsta l* okohci, Oarkš. » Postojni, Satani, NabreMai, Sr. Ladji, Telmfco, 8«al, Domberga iid. Za»tarele iUrt. pa 5 vHL (1® atat.). MLASI SE RAdUMAJO NA MILIMETRI ▼ ttrakaeti 1 k*lon«s. CENE: Trjorioiad ia »križu oglasi pe « ac. mm, 9*KLi. inir<*. zahvale, poslanica, OfflkM daaerafb carotor pa »» Rt. mm Za ▼ u-kfrtu Ima d« 5 ml 39 S, reaka »e^ljn* vrni* K 2. M«li oglasi po A afceL baeeda, aaj-aktfti p* 40 »fcot Oglue sprejema Iacaratai aAialak aprara „j^taoBU". — Plačuje «e ixklj*6ne la opravi „Edineatž". t—■ PUilJlve to Ktailjiva a Trsta. SPINOST NAROČNINA ZNAŠA hrte 34 K, pel leta m K, S KeMce 6 K; as a®» kras depeei&ae aaročniae, ae aprmra aa aaira. m s^mjm« U4mm „Bnoan" rtu«: aa la tate Krea CM, u »al lata Krea ra«. a^ aa poidejo aa mračaillTe lista. Nefrank*-■ea aa aa ipnjiaijt la rtkaplal a« aa vrata|a OuiU ptltttnfti I ImMat, ijImi ta zefclaaaae^aja paji^eti aa tpnre UMMOBTVO i attaa ttarfta ftefcttl It (HaraM 4aa) TH^rtaB ta eAfeverai ITHK M9DTA. Laataft kaaaasag Bata .BAiaort". - Namamila Tlakama „Edino*" i a eatejemiae pereitrom t Trsta, aliaa Oftergie Qala*tf fttaT. IS. ■■ — raCaa it Mt€52. TELEFON M. TV57. VOLILCI 1. in IV. volilnega okraja! (Starega mesta in pri Sv. Jakobu; Čarbole zgornje in pri Sv. Vitu!) Dogovorno z zaupniki, ki so se udeležili včerajšnjega odborovega posvetovanja, rabimo Vas na ki se bo vršil v soboto, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v gledališčni dvorani „Nar. doma" in na katerem prejmete navodila za postopanje pri ožjih volitvah y Vaših dveh okrajih. — Radi složnega nastopa je potrebno, da pridete na shod v čim večjem številu. ODBOR pol. društva „Edinost". Politično društvo „Edinost" sklicuje naslednje volilne shode In sicer: 2) v petek dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer na dvorišču g. Ivana Turk v Škorklji (ulica Romagna). 3) v petek 16. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilno g. Franja Vondruška v ulici Belvedere 49. 4) v nedeljo 18. t. 1. ob 5. uri popoludne na Greti v prostoru, ki se še določi. DNEVNI RED: Državnozborske volitve. ROJAKI! Zberite se v velikem številu, da trdno sklenemo svoje vrste in se skupno okrepimo za bližnji boj! ODBOR pol. društva „Edinost". BRZOcjflUNS UESTI. Šplošni Štrajk mornarjev na Angleškem. LONDON 15. Tu se je vršil velik shod mornarjev, ki je enoglasno odobril štrajk V znamenje, da prične štrajk, so spustili v zrak tri rakete. Državnozborske volitve. DUNAJ 15. Do danes je znanih 449 volilnih izidov, od teh je 251 definitivno izvoljenih poslancev, 171 ožjih volitev in 14 drugih volitev, poslednjih v Galiciji s skupno 27 mandati. Za dopolnitev zbornice (516 mandatov) je treba v Galiciji in Dalmaciji izvoliti še 67 poslancev. Posestno stanje strank vstevši izide ožjih volitev za take ožje volitve, kjer si stojita nasproti kandidata ene in iste strankarske skupine, se pokazuje nastopno : Krščanskih socijalcev je izvoljenih 68, (v zadnjem državnem zboru 96), Čehov 55 (84), nemške svobodomiselne stranke 47 (79), soc. dem. 44 (87), med temi 12 avto-nomistov, Jugoslovanov 28 (37), Poljakov 14 (71), Italijanov 12 (15) bukovinskih Ma-lorusov 5 (5), Rumunov 5 (5), divjaki 4 (13). Sultan v Makedoniji. SKOPLJE 15. Sultan Je vsprejel včeraj albanskega poglavarja Suleimana Batuha. Vojni minister Mahmud Šefket paša je bil pri sultanu dve uri in mu poročal o tekočih stvareh, nato se je podal v vojašnico, kjer je imel na Častniški zbor daljši nagovor. Gradec 15. V sredo popoludne je gospa Levvinger, ki je že šest dni svobodna bak-cilov, okopana in v novih bolniških oblačilih ostavila osamljivo hišo in so jo premestili v Cichinijevo hišo, kjer se bo zdravila nadalje. Tudi sestra Frančiška je od 13. t. m. svobodna bakcilov. Tako je zopet svoboden tudi dr. Ernest Ott, ki je od 28. maja v kritičnem času po noči in po dnevu zdravil bolnike obolele na koleri. Montgomery 14 (Alabama). Ker so cene bombažu visoke, sta dve tukajšnji predilnici, dve v Selmi, ena v Florenci in ena-v Mobile ustavile delo v poletju. London 15. Gradeševci v Bradfordu zahtevajo, da se jim poviša dnina za 50% in pričnejo bržkone jutri štrajkati. Štrajkalo bo skupno okolu 40.000 delavcev. Državnozborske volitve. Oficijelni rezultati volitev Spinčiča, Man-diča in dr. Laginje. Spinčič Dr. Constantini Kastav 782 — Sv. Matej 498 — Klana 223 — Volosko 350 34 Veprinac 130 105 Lovran 110 199 Mošćenice 292 173 Krk 78 178 Punat 266 — Kornić 113 — Dubašnica 148 — Poljice 125 — Omišalj 243 — Mihoijice 54 — Dobrinj 358 — Vrbnik 492 — Rezika 100 — Baška 430 — Stara Baška 70 — Cres 427 — Beli 126 — Belej 183 — V. Lošinj 115 104 Sv. Peter llovik 46 — 5226 793 Podgrad Mune Jelšane Materija Dekani Dolina Marezlge Očisla Klana Pomjen Loneka Osp Mandič 412 89 338 302 328 623 478 409 195 123 203 P1 i) H LISTEK Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. Gospod Menhart je nezaupno pogledal gospo Kristino. Opazil je danes zjutraj na borbah, s kakim sijajem, s kako potratnostjo se je pojavila gospa Kristina pred samima vladarjema; tudi je marsikaj čul o pustolovskem življenju poljskega kralja na njegovih potovanjih in posebno pa še v Pragi, toda, da bi se bilo posrečilo gospej Kristini prikleniti njegovo pozornost na-se in razgreti njegovo strast do te stopinje, da bi jo vzel seboj na Poljsko, se mu je zdelo pretirano. Slutil je v njenem odhodu v Krakov še-le namen, da bi kralja, ki je bil vedno naklonjen grešnemu življenju, zvabila v svoje zanke. „Pred trenotkom je odhajal kralj Kazimir iz te hiše/ poprijela je gospa Kristina besedo, videč, da gospod Menhart, na novo presenečen, ne more niti spregovoriti: „Strašno se nam mudi, da zberemo in pripravimo samo najpotrebnejše stvari za na pot Moram odpotovati ob jednem s kraljem jutri, zgodaj zjutraj." In ozirajoč se po Aluši, ki se je vrtela sem in tja skozi odprta vrata, je dajala svojemu svaku neprikrito na znanje, da nima žnjim nikakoršnega opravka več, naj tedaj odide. Toda on se je, kakor bi se bil probudit iz globokega sna, zravnal pred njo in dejal z resnim, strogim glasom: „Dejala si,^ gospa, da nisi hotela zapustiti Prage in Češke, dokler se ne poravnaš z nama ... Če misliš, da si spravo kupila s to hišo in onim blagom na deželi se motiš ! ... Sam za-se in v imenu tvojega sinu, mojega varovanca, zavračam tvoje pregrešno darilo !* In vrgel ji je daritveno listino z izrazom globokega zaničevanja pod noge. „Nisem te povabila k sebi", se je postavila ponosno predenj gospa Kristina, „da čujem novo razžaljenje in preziranje iz tvojih ust. Če zametuješ dar v svojem in svojega varovanca imenu, zapusti ta trenotek to hišo. Bila sem dosti neumna, da sem vama hotela storiti dobroto. Nimam ničesar dalje govoriti s teboj..." In obrnivši se k oknu mu je pokazala proti vratom. „Toda jaz imam s teboj še besedico spregovoriti", je vskliknil Menhart z vzvišenim, odločnim glasom, umaknivši se s prostora. „Morda te vidim danes zadnjikrat na tem svetu ..." Labinj mesto Brgod Vines Sv. Nedelja Plomin Kršan Čepić Pazin mesto Lindar Pićan Trviž Cerovlje Boljun Žminj Tinjan Barban Roč Buzet Draguć Črnica Kleno vščak Občina Laginja 5 343 299 302 Občina Laginja 84 248 236 Občina Laginja 510 545 214 626 336 224 529 281 383 320 814 328 378 708 Labinj. Mrach 180 1 4 52 Plomin. Mrach 122 9 10 Pazin. Mrach 245 2 29 2 58 13 68 249 7 136 274 3 3 Vorano soc. 120 6 83 16 225 11 razpršenih Skupaj 7714 1467 Dnevne novice. Češki volilci na Dunaju. Iz Prage : Češki listi so priobčili proglas češkega centralnega volilnega odbora na dunajske volllce, v katerem se jih poživlja, naj na ožji volitvi glasujejo za svobodomiselnega kandidata. Prvi turški dreadnought. „Frankfurter Zeitung" poroča iz Carigrada, da je minister vojne mornarice sklenil s francosko ladijedelnico Armstrong pogodbo glede gradnje prvega turškega dreadnoughta.- Ladija bo imela 21.000 tonelatin bo stala 2 in pol mil. turških funtov, ki se jih izplača na obroke v 10 letih. Nemški cesar v Petrogradu. Iz Pe-trograda javljajo: Dne 10. junija se poda car Nikolaj na Dansko, a dne 12. avgusta obišče carja nemški cesar Viljem. Potem odide ruska carska rodbina v Krim, kjer ostane tri in pol mesece. Stolipin pojde na skrajni Vztok. Iz Petrograda: Dne 23. t. m. se poda mini-sterslri predsednik Stolipin na daljni Vztok, kjer obišče Vladivostok in Mandžurijo. Vrhu te^a si osebno ogleda dela na amurski železnici. Konstituiranje novega mestnega sveta reškega. — Reški guverner grof Wickenburg je za jutri sklical sejo novega mestnega sveta reškega, na kateri se bo vršila volitev župana in dveh podžupanov. Dve novi madjarski šoli v Slavoniji. — Znano madjarsko šolsko društvo „julijan" je zopet otvorilo dve novi madjarski šoli v Slavoniji in sicer v Dežanovcu in Suhopolju. — Dežanovec je velika vas obljudena z domaČimi Hrvati in Srbi ter priseljenimi Čehi. Madjarov je samo 15 rodbin. V Suhopolju je tudi le malo rodbin madjarskih železničarjev. Vidi se, da postopajo Madjari sistematično v madjarizaciji Slavonije ! „Molči in odidi I" mu je zapovedala, hiteč k vratom v sosedno sobo. Toda on jo je prehitel s par hitrimi koraki, zaklenil pred seboj duri, prijel jo je za roko, da bi ne mogla pobegniti skozi drugi izhod, in je začel s karajočim, grmečim glasom: „Ali ti še ne zadostuje, da si z nečistim življenjem zastrupila življenje in zabla-tila spomin svojega pridnega moža, mojega dragega brata, v vsem mestu ? Ne zadostuje li to, da s svojo javno sramoto blatiš čisto ime in čast svojega sinu pred licem tukajšnjih meščanov? Sedaj odhajaš Še v tujo deželo uganjat nečistosti, da spraviš dobri glas našega naroda v slabo luč !" Prestani, zapravljivec!" se je ponovno zadrla nad njim. „Sedaj me moraš poslušati!" In stisnil jo je, da je skoro zavpila od bolečin ter za-klical : „Grdo, razuzdano tvoje življenje mora zadeti maščevanje pravičnega Boga! Njemu ne videš, in če bi se potepala v najod-daljenejših krajinah sveta. Maščevanje kliče na te izdani, samo po tvojem prešestvovanju v grob pahnjeni tvoj soprogi Kliče je na te tvoj onečaŠčeni in s tvojim brezčutnim srcem zavrženi sin ! Bodi prokleta, Kristina Ro-kyčanska z vsemi trojimi zakladi 1... Vidim, da odpotuješ polna grešnih, brezsramnih namenov. Mera tvojih podlosti bo ko-nečno polna in kruta, pravična roka Go- Domace vesti, Zopet se „svita"! Nekdaj se je vsako toliko „svitalo" in se „danilo" nad tržaškim ozemljem. Tako so zatrjali pri ljubljanskem „Slovencu". Sedaj, po volitvi dne 13. t. m., pa so pogodili vremenski proroki pri goriški „Gorici", da se jim „svita- na Krasu. Kaka znamenja so zapazili vendar ti remenski proroki, iz katerih napovedujejo „svitanje" na Krasu? Mari sklepajo tako iz dejstva, da so v ajdovskem okraju nasproti drugima dvema strankama ostali — v manjšini?! Mari iz dejstva, da je imel v sežanskem okraju veliko večino — dr. Grego-rin ? ! Ali pa jim morda kaže na „svitanje" dejstvo, da je ravno v komenskem okraju, ki so ga oni — po veleslavni kampanji s „trtjoni" in preko Stepančičevih klancev — smatrali že za svojo domeno, socijalni demokrat prišel do relativne večine ? ! Morda se res svita na Krasu 1 Toda pazijo naj gospodje pri „Gorici"! Kakor proroki, ki širijo med ljudstvo krive in pogubne nauke — so že prišli do žalostnega slovesa; sedaj pa so na najbolji poti, da pridejo tudi do glasu krivih vremenskih prorokov, ki ne umejo znamenj na nebu. Kar se njim zdi „svitanje", utegnejo biti bliski, ki jim moreta slediti grom in toča na — glave „Goričine" stranke in onih, ki se pehajo zanjo! Naši vspehi in italijansko slepomišenje. Človek, ki mnogo občuje v italijanskem taboru, nam zatrja, da so vspehi Slovencev v mestu tržaškem dne 13. t. m. — sosebno pa v velikem II. mestnem okraju, kjer je prišel dr. Ryb&f v ožjo volitev z italijansko-liberalnim kandidatom — napravili na Italijane splošno bolesten vtis. Mej tem pa hočejo časniki Italijansko-libe-ralne stranke Še nadalje igrati smešno ulogo tiča noja in potajevati resnične vspehe Slovencev v Trstu. To hočejo deloma zato, da bi tolažili in ohranjali svojce v zmoti; v glavnem pa zato, ker so se sami tako zarili notri v svojo taktiko slepote, da nimajo pogleda za realnost. — V tej slepoti hočejo vspehe Slovencev pripisovati le raznim slučajnostim, in jih predstavljati kakor nekaj umetnega, narejenega, nenaravnega, kar da nima nikake realne podlage in vrednosti; izlasti dokazujejo, da dr. Ryb&revo š evilo glasov v II. mestnem okraju nima nikake vrednosti in da je in ostane brez vsacega praktičnega efekta. Mi se nočemo prerekati z gospodo, da-li fenomenalni vspehi Slovencev in častni nastop njihovih velikih bataljonov na voliščih res ostanejo brez vsacih praktičnih posledic. Mi prepuščamo dogodkom bodočnosti da oni pouče te kratkovidne in šovinistične politike, kako krivi so njihovi računi — kakor bi jih bili morali že dogodki minolosti dovesti do spoznanja, da drugi ljudje vendar le vidijo razvoj Slovencev tržaških in _ da so ga tudi že začeli u v a ž e v a t i. Če pa že laška gospoda po vsej sili hočejo varati sebe in druge — naj le! Mi vemo, pri čem smo, mi računamo z realnimi veličinami — spoznali smo svojo moč ! In zato čakamo mirno, da bo- spoda te dohiti, ko se je boš najmanje nadejala I" „Molči že enkrat s svojim prismojenim, neumnim pridigovanjem morale!" se je oju-načila gospa Kristina, divjajoč proti njemu. „Nekoč se še priplaziš od tod k mojim nogam, k stopnicam mojega prestola!" „Hahaha!" se je divje zasmejal pošteni, pobožni meščan. „Tvoj prestol! In sunil jo je s zaničevanjem od sebe, da se je opotekla; stresel se je od ogorčenja in vskliknil: „Niti dotakniti bi se te ne smet, ti grdoba! Torej prestolj je že postavljen tam podzemskih prepadih in večni temini! Tam v državi satanov, kjer boš kraljevala nad vsemi prešestnicami, razuzdankami, k večnemu prokletstvu obsojenimi ženami tega sveta! Tam v onem peklenskem kraljestvu je že pripravljen za te vzvišen sedež, po katerem hrepeniš tu na zemlji 1" „Kraljica poljska bom", je zavpila in njene ognjevite oči so hotele prebosti sov-raženega, predrzneda opominjevalca. „Ti, poljska kraljica?" jex odgovoril gospod Menhart s porogljivim smehom. „Priležnica poljskega kralja ... to verujem. Toda poljska kraljica? . . : Te sramote ne napravi krralj Kazimir nikoli svojemu kraljestvu . . . Niti ne, Če bi bil neoženjen, ali pa vdovec ..." (Pride še). Stran li. đočnost prinese kratkovidnim Italijanom novih presenečenj. Ali na nekaj druzega smo hoteli opozoriti, kar priča, da so naši vspehi provzro-čiii v italijanskem taboru pravo zmešnjavo ▼ ocenjevanju pomena volilnih rezultatov dne 13. t. m. Dočim se z ene strani — kakor gori rečeno — tolažijo, da Rybarev vspeh nima nikakega praktičnega pomena — s čemer hočejo reči, da dr. Rybar itak ne more zmagati na ožji volit vi — pa triumfira „Piccolo", ali, bolje rečeno: se dela kakor da je silno vesel italijanskih vspehov v I. in IV. okraju, kjer da so Italijani dosegli krasno — moralno zmago !! Tu prihajajo naenkrat moralni vspehi do odločilne veljave. Če tudi Italijani v rečenih dveh okrajih propadejo na ožjih volitvah — to jih ne zadevlje, ker imajo že moralno zmago ! Tako bi hotel slepomišiti „Piccolo". Sedaj tako, sedaj tako ! Sedaj uveljavljajo en princip! Čim pa potreba drugače zahteva, postavljajo ta princip na glavo in slovesno proglašajo druzega — nasprotnega. Naj le mešajo in slepomišijo! Naši vspehi pomenjajo za tržaške Slovence velik moralen triumf, ki mu bodo tudi praktični efekti neizogibni; za Italijane pa so prinesle volitve le dokaz, da se premise, na katere so gradili svoje zahteve po izključnem gospodstvu — podirajo! To je pa dijametralno nasprotno od onega, kar bi mogla zdrava človeška » logika priznavati kakor moralno zadoščenje, kakor moralno zmago!... — Moralni polomi pa tudi nemorejo prinašati ugodnih praktičnih efektov. Sinočnji volilni shod v gostilni Mar-kona v Škorklji je bil prav dobro obiskan. Vrt pred gostilno in gostilnični prostori so bili poln?. Shodu je predsedoval predsednik političnega društva „Edinost" dr. Wiifan, ki je shod sklicalo. Dr. W i 1 f a n je v krasnem govoru in na način, kakor to zna pač le on, opisal kako velikanskega pomena je za nas to, da smo prišli v drugem mestnem okraju v ožjo volitev. Opisal je potem ožje volitve z ju-rističnega stališča, ter prišel do zaključka, da nam ne preostaja drugo, kakor da se vdeležimo ožjih volitev in oddamo svoje glasove na ime — dr. Otokar Rybar. Živahno odobravanje, ki je sledilo govorni-kovim besedam, je pričalo, da so iste segale do srca zborovalcem. G J a k 1 i č je na prav spreten način navduševal zborovalce, ter posebno pov-darjal, da moramo napeti vse sile v svrho, da bomo pri ožji volitvi dne 20. t. m. še častneje nastopili, kakor dne 13. t. m. Govorila sta še nek domačin iz Skorklje, katerega naš poročevalec ni poznal in gosp. Može, na kar je predsednik dr. W i I f a n zaključil ta res lepo vspeli shod. Kako so spravili liberalci na volišče 4734 volilcev ? O tem vprašanju si more napraviti čitatelj sodbo, ako mu citiramo sledeče poročilo v „Piccolu" od 14. t. m.: „Ob 11-30 je šel volit g. Josip Susek, 83 let star, stanujoč v ulici S. Nicolo št. 13, ki je bil odveden v vozu pred volišče in odnesen pred volilno komisijo, ker ni v stanu se zganiti. Ubožec, ki je že dolgo bolan, je hotel na vsak način izpolniti svojo meščansko dolžnost, kljubu temu, da so mu njegovi svojci to odsvetovali. Ko je, podpiran od g. Avgusta Brazzatti in nekega zdravnika, prišel med volilce, ki so čakali, da pridejo na vrsto, je prišlo do ginljivega znaka, odobravanja." Če povemo čitateljem, da se je Susek vedno čutil Slovenca, a živi sedaj radi starosti in bolezni v največji revščini, si moremo predstavljati, kaki so bili razlogi, da se je ubogi Susek dal nesti pred volilno komisijo, da je mogel oddati svoj glas za Gasserja ! Tako je bilo s Susekom in drugi ? V Benetkah ni novih slučajev kolere. Glavno ravnateljstvo avstr. Lloyda je razglasilo: Z ozirom na to, da se ni v zadnjih dneh pojavil v Benetkah noben nov slučaj kolere in se zdi, da je nevarnost kolere odstranjena, pričnejo prihodnji teden zopet voziti zabavni parniki. Javna produkcija gojencev glasbene šole trž. podr. »Glasbene Matice", se ne bo vršila, kakor že objavljeno, v soboto 17. t. m. temveč je odložena na drug dan v prihodnjem tednu, katerega se mora še-le določiti, in to radi tega, ker bo v soboto 17. t. m. v gledališki dvorani „Nar. doma" političen shod, ki je z ozirom na drzavno-zborske ožje volitve zelo potreben. V Rojanu je točno število sledeče: Vpisanih volilcev 1376. Oddanih glasov 1224, med temi trije neveljavni. Dobili so: Dr. Rybar......739 Kristan.......266 Oblak.......153 Schnabel......12 Cerniutz . ...... 9 Beli........30 Gasser....... 1 Oliva........ 1 Kavčič....... 1 Neveljavni...... 3 Procesija sv. Rešnjega Telesa. Ker je včeraj zjutraj, ko je imela procesija iziti Iz bazilike sv. Jušta padal dež, se je po pontifikalni maši, ki je pričela ob 7. uri zjutraj, vršila procesija v cerkvi. Radi tega so se vršile procesije tudi v drugih mestnih župnih cerkvah. „EDINOST- št. 166. V Tratil, dne 16. junija 1911. Grozna vremenska katastrofa na morju. Obrežje poškodovano. - Več ladij razbitih in potopljenih. - Mnogo oseb utonilo. - Kopališče Buchler zginilo. Letošnje leto je bogato na nalivih in elementarnih izbruhih. Ga ni dneva brez dežja in zlasti včerajšnji dan je bil naravnost katastrofalen za naše ribiče in pomorščake, ki bodo pomnili predpreteklo noč svoje žive dni. Okolu ene ure ponoči se je nebo zagrnilo s temnimi obtaki, na kar se je vsula ploha, ki je v par hipih poplavila vse ulice. Obenem je pričel divjati grozen vihar v smeri WNW, ali kakor ga imenujejo tu v Trstu, „majištral" in ki utegne postati katastrofalen za vse one, ki se nahajajo na morju. In res, prizori, ki so se včeraj ponoči med eno in 3. uro odigravali ob morskem obrežju, so bili naravnost grozni. Pogled na razburkano morje, ki je svoje, kakor zid visoke valove butalo ob obrežje, je bil strašen. Vse ladje, jadrenice in mali parniki so se bili zatekli k obrežju, da so se ognile divjajočemu elementu. Kakor male lupine, tako so jih valovi metali semtertja. Vsako toliko se je zaslišal pok, ladja je zadevala ob ladjo in posledica je bila, da je marsikatera zginila pod guga-jočo se morsko površino. Med tem divjanjem viharja, morja in dežja pa smo čuli obupne klice pomorščakov in ribičev, ki so tvegali svoje življenje, da bi rešili svoje ladjice — njihovo edino premoženje. Pilotje pod poveljstvom višjega pristaniškega kapitana Frausina so napeli vse svoje moči, da bi kolikor mogoče obvarovali prizadete pred škodo. Vendar zaman. Je ni ladje, da bi ie bila vsaj nekoliko poškodovana. Več se jih je tudi potopilo. Na pomoč je prihitel tudi parnik „Prinz Hohenlohe" in z reflektori razsvetljeval posamezne dele morja, kar je dajalo vsemu tim groznejšo sliko. Sele proti 3. uri se je vihar polegel, morje se je umirilo, oblaki so se razpršili in bledi mesec jev vrgel svoje žarke na še vedno razburkane valove. Tam daleč za hribi pa se je delal dan, žalosten dan za marsikoga, ki mu je morda uničil vse imetje . . . Toliko na splošno od strani očividca. * * Tu naj sledijo podrobnosti, katere se nam je posrečilo nabrati tekom včeraj-šnega dne: Vse ladije, ki so se nahajale v luki, so bile v veliki nevarnosti. Zlasti manjše jadrnice in parnike je grozovito razburjeno va-lovje butalo proti obrežju drug ob drugega. Pri tem se je čulo Škripanje, da je prestrašeni gledalec mislil, da se zdaj pa zdaj kaka ladija razbije. Vse ladije so zato v t ali manj poškodovane. Ljudje, ki so se nahajali na parnikih, so morali prestajati hude boje z razdivjanim elementom, ljudje na manjših ladijah so v skrajni nevarnosti zapuščali ladijo svoji usodi, da si rešijo vsaj življenje. Več starih mornarjev, ki jih je vihar presenetil, je — zlasti ob nabrežju Carciotti, kjer je vale.;* butalo bragoce, stari parnik „Stadion", jarnik „Miramar" in finančni parnik „Bilinski" kakor Škatlje drugega proti drugemu — v paniki skočilo v razburjeno morje, da pridejo na kopno. Pri tem divjem rajanju ladij so zlomljeni jambori in penoni nekaterih ladij odleteli v morje ali na obrežje ali pa so se gugali v strašnem viharju; odtrgana krmila so plavala po vodi. Grljanski parnik „Miramar* je imel kotle zakurjene in se tako krepko bojeval, da bi ga valovi ne raztreščili ob nabrežju. Vendar je znatno poškodovan. Velik Uoydov parnik „Princ Hohenlohe", boječ se suvanja valov, je hotel odpluti ven na prosto, ali vihar ga je prignal na drugo stran pomola, kjer je zadel ob stari L!oydov hulk „Stadion", kateremu je kar odtrgal sprednji del. Parnik, ki je lesen, je začel zajemati vodo. Bila je velika nevarnost, kajti tudi tu, kakor drugje, je sila vi. harja zlomila mnogo vrvi in verig; čuvaji na parniku so se spustili v čoln, ki je zdaj pa zdaj zginjal s edi strašnih valov. Reflektor „Princa Hohenlohe" je metal svoj žarni trak na ta divji prizor, dokler se niso ljudje, ki so bili v veliki nevarnosti, rešili na kopno. Najhujša nezgoda se je pripetila zunaj v predluki za valolomom. Tu sta bili zasidrani dve jadrnici, laški „shooner" „Avvo-cato Nicotra Bertuccio" in grški „bark" „Evangelistria". Veter in valovje sta ju zagnala proti valolomu, kjer sta se razbila ob pečinah, na zunanji strani valoloma. Prva jadrnica je obtičala ob pečinah in stoji sedaj nagnjena proti valolomu. Vse moštvo se je rešilo. Hujše je bilo z grškim „barkom". Valovje ga je razbilo ob pečinah in potem zagnalo nekoliko metrov nazaj, kjer se je jadrnica potopila. Sedaj molijo iz vode le njeni jambori. Od moštva so se rešili te trije, katere je spravil na varno kapitan nekega turškega „barka". O usodi ostalih petih oseb, ki so še tvorile moštvo ladije, ni žalibog nikakih nad, da bi se jih rešilo ; nesrečneži so poginili v morskih valovih. Druga grška jadrnica, »Darku", ki se je nahajala pred novo lukof je ravnotako nesrečno poginila. Raztreščila se je ob norem srednjem valolomu i a se potopila s celim moštvom. Razun kapitana, ki se je nahajal na kopnem, je poginilo tu devet ljudi. Od ladij, ki so se nahajale ob nabrežju Carciotti, je zlasti hudo trpela neka italijanska jadrnica, kateri je valovje zlomilo vse jambore. Pri padcu je jambor zadel kapitana druge laške jadrnice, ki je smrtno ranjen zletel v morje. Dve uri kasneje so potegnili njegovo truplo iz kanala. Dr. Just Pertot, ki je človekoljubno prihitel na lice mesta, ni mogel druzega nego konstatirati s m r t/ Zraven pomola Sani*a se je potopil mali parnik „Andromeda" tukajšnje tvrdke Vidulich. Iz vode moli !e zgornji del jambora. Zrav;n njega se je potopila „Piro-draga", velika barka, ki služi za pristaniška dela. Vsi ljudje, ki so se nahajali v teh ladijah, so se pravočasno rešili. Huda usoda je doletela plovajoče kopališče Buchler, ki se je nahajalo med pomoli Sv. Karla in Sanita. Vihar ga je kar odfrčal. Sode, na katerih je bilo zgrajeno kopališče, je vihar strgal od vrvi, s katerimi so bili zasidrani. Kopališče je bilo na mah razdejano in kmalu so se nahajali sodi, deske in ostanki kabin — na obrežju pred Velikem trgom, kamor jih je butnila divja sila valovja. Oba čuvaja kopališča sta se pravočasno rešila. Parniku „Prinz Hohenlohe" je vihar strgal vse vrvi. Njegove poškodbe so neznatne in je včeraj lahko odplul v Kotor. Stacijski ladji „Stadion" je bil razbit sprednji del, tako da je udrla vanj voda in ni sedaj za nobeno rabo več. — Lloydov parnik „Amphitrite" je vihar zagnal ob obrežje, kjer so se mu razbili čolni. Parnik „Bre-genz" je butnil ob parnik „Euterpe" in ga znatno poškodoval na zadnjem delu. Poškodovana je bila tudi „Carniolia". Parniku „Dalmatia" je bil poškodovan most. Razun tu naštelih so bili več ali manj poškodovani še drugi Lloydovi parniki. Najhujše poškodbe nna zaznamovati parnik „Bregenz", za čegar popravo bo treba najmanj 14 dni. Lloydov arzenal je popolnoma nepoškodovan. Tudi finančni parnik „Bilinski" je precej poškodovan. Moštvo se je rešilo na kopno. Ali razburjeno morje je zapuščen parnik butalo ob vse bližje ladije, tako da je sam provzročil veliko škode. — Parniku „Lovrinac" (Ragusea) je zadnji del ves razbit. Jahta nadvojvode Salvatorja „Nixe" je tudi precej poškodovana. Nekatere jadrnice, so, kakor rečeno, zgubile vse jambore in izgledajo kakoi pravi „vraki". Več „maon" (tovornih bark) je zginilo; bati se je, da je pri tem našel smrt tudi kak mornar. Kako velika je bila sila viharja in valovja, dokazuje najbolj dejstvo, da je morje podrlo znaten del nabrežja, zlasti obrežje Pescatori. Valovje je izrulo velike kamene in jih zagnalo nekoliko metrov daleč. Tudi del novega obrežja zraven pomola Sanita je hudo poškodovan. Velikansko škodo je valovje provzročilo pri srednjem valolomu novega pristanišča, kjer je bil parapet deloma podrt. Nekoliko železnih drogov ob obrežju, n. pr. onega, ki je služil za reklamo Buchlerjevega kopališča, in nekatere stebre za električno razsvetljavo je morje kar zvilo. Tudi mnogo rib je valovje vrgel na kopno, kar dokazuje strašno njegovo silo. Tudi v Barko vi jah je vihar strašno razsajal. Ribiško ladijo iz Kopra, ki je ribarila zunaj na morju, je vihar zagnal proti barkovljanskem obrežju. Od moštva sta se rešila le dva, dočim so ostali trije poginili v valovih. Pred plavži v Skednju sta bili zasidrani dve jadrnici, „Carmelo" in „Giulietta". Ker ju je morje zaganjalo proti „boji" in se je moštvo nahajalo v veliki nevarnosti, so vsi stopili v čoln, da pridejo na kopno. Poleg parnika „Sabbia" pa jih je zadel strašen val, ki je prevrnil barko. Ljudje so se rešili, razun enega, ki je zginil v valovje. Ta grozna nesreča je včeraj zahtevala 18 žrtev. A bati se je, da je še več žrtev, kajti veliko je ladij, ki so se nahajale zunaj na morju in o usodi katerih se dosedaj še ničesar ne ve. * # * V Sv. Križu. Včeraj popoludne se je po mestu raznesla vest, da je bilo minulo noč na morju kakih 40 križanskih ribičev, ki da so vsi ponesrečili. Vseh naših krogov v mestu se je zbog tega polastilo velikansko razburjenje. — Dr. Rybdr se je takoj odpeljal v Sv. Križ, da se prepriča na licu mesta, če ta vest odgovarja resnici in da poskrbi za pomoč, ako bi bilo potrebno. K sreči se je torej prepričal, da je bila alarmna vest neutemeljena. Veliko križkih ribičev je bilo pač minulo no* na morju, a ker je bil ribji lov slab, so se \ r vrnili še pred nevihto v luko in s tem ušli gotovi smrti. Vihar je provzročil sicer tudi v Križu precej škode. Največo škodo trpi Jernej Sirk, kateremu je popolnoma razbita ladija in raztrgane ribiške mreže. Sirk ima okoli 800 K škode. Nekateri drugi Križani imajo tudi nekaj, vendar pa ne velike škode na čolnih in barkah. V Kontoveljski luki so zgubili življenje trije koprski ribiči. Dva sta bila rešena ia ker sta se nahajala v nevarnem stanju, sta bila spravljena v mestno bolnišnico. Naš posebni poročevalec, ki smo ga poslali takoj zjutraj v sv. Križ, da se informira, nam poroča, da od Križanov ni nihče ponesrečil med viharjem. — Pač se je pa predsinočnjem in včeraj predpoludne pogrešalo 5 ljudi, ki so pred viharjem šli z barko na morje. Isti so se pa včeraj ob 1. uri popoludne povrnili zdravi domov, vsled česar je bilo v vasi veliko veselje. Kakor omenjene, so se isti pred viharjem rešili v tržaško luko, kjer so tudi pomagali na reševanju. — Njih barka se je pa poškodovala. Dalje nam je naš informator sporočil, da je prihod drž. poslanca dr. Rybara v sv. Križ vzbudil pri Križanih veliko navdušenje in je napravil globok utis človeške simpatije pri vseh brez razlike strank. Strašna katastrofa, ki je zadela naša luko, je napravila na vse prebivalstvo globok vtis. Ves dan si je na tisoče in tisoče ljudi ogledovalo iz obrežij in pomolov sledove strašnega viharja. — Med pomorščaki vlada globoka potrtost. Škoda, ki jo je provzročil vihar, je naravnost ogromna in se niti proceniti ne da. Gotovo gre za več milijonov K. Zabeležiti je tudi več slučajev heroizma. Zlasti nekateri redarji in piloti, kakor tudi razni mornarji so bili pravi junaki v ae-varnem reševanju ljudi sredi groznega viharja. Iz Istre in drugih primorskih krajev manjkajo še vesti, a govori se o velikih škodah tudi drugje. Zlasti je baje veliko trpela Opatija. * * * Kakor smo gori pmenili, so veliko škode trpele one jadranice, ki so bile zasidrane ob nabrežju Carciotti. Najbolj poškodovane so namreč: piranska bracera „Primo maggio', gospodar Pettener, škoda znaša 800 K ; piranska bracera „Adalgisa", gospodar Argen-tin, škoda 3000 K. Te dve jadrenice je poškodoval finančni parnik „Bilinski", ki sa ga valovi zagnali proti tema jadrenicama. Piranska bracera „Palmarina", gospodar A. Ruzzier ima škode 2000 K; ob to jadrenica se je zagnal parnik „Ungaro-Kroate „Fiume". Bracera „Vincenzo", gospodar Odorico Ruzzier, škoda 1300 K, ki sta jo provzročila parnik „Bilinski" in neka Lloydova maona. Bracera „Luigi", gospodar Fonda iz Pirana ima škode 1200 K. Popolnoma izgubljene so sledeče ladije : parnik „Andromeda", brodolastnika Vidulić, ki se je potopil brez žrtev ob pomolu Sanita; grški bark „San Nicolo", ki je bil privezan pred Josipovim pomolom, a se je potopil ob novem valolomu. Utonilo je pri tem 9 ljudi. Trupla treh so že našli v miljskeni zalivu in prenesli na tamošnje pokopališče. Ob valolomu svobodne luke se je tudi, kakor že omenjeno potopila jadrnica „Evangelistria" in je utonilo 5 ljudi. Neki italijanski trabakel se je potopil pod Skednjem, dva druga sta bila tamkaj močno poškodovana. Med mrtvimi se nadalje nahaja, kakor smo že omenili, kapitan nekega italijanskega skonerja. Isti se imenuje Biaž Maresciatfe iz Monopoli pri Bariju. Njegova ladija „Maria" je bila zasidrana ob vhodu v kanal poleg druge grške jadrnice. Vihar je tej jadrnici razlomil zadnji jambor, ki se je zvrnil z vso močjo na krov jadrnice „Maria" in pri tem zadel kapitana na glavo, ki se je mrtev zgrudil v morje. Kakor znano, sa njegovo truplo našli v kanalu. Nadalje se nam poroča, da so v Koprskem zajivu poginili trije ljudje. Pod Skednjem je utonil mož, ki je spadal k moštvu trabakel ja „Cargnelo". Koprski jadrnici „San Antonio", na kateri so bili štirji ljudje in ki se je nahajala md viharjem na morju skupaj z ribiško bracero „Achille", ne ve se dosedaj ničesar. Bracera Achiile se je, kakor rečeno, prevrnila pred Barkovljami, pri čemer sta se rešila, dva moža moštva, dočim je utonil edea, po drugi verziji celo trije. O jadrnici „San Antonio1' pa ni nikakega sledu. Pristaniški kapitanat je odposlal vladni parnik „Audax", da poišče to jadrnico. Včeraj po dnevu se je tam, kjer se je potopil parnik „Andromeda" spustil v morje potapljač, da bi konstatiral, ni li kake žrtve v njemu. Grška jadrnica „Nikolaios", ki je bila zasidrana v predluki, je vsled viharja izgubila vse vrvi in jo je valovje zagnalo proti valolomu pred sv. Andrejem, kjer se je jadrnica popolnoma razbila. O moštvu ni ai-kake vesti. Tudi glede laške jadrnice „Avvocata Bertuccio", ki se je potopila ob valoloaui svobodne luke ni znano, koliko je taai ČU-veških žrtev. V Trstu, dne 16. junija lbiJ. >EDINOST« Ji. 166. Stran III Sploh se je z gotovostjo dosedaj konstatiralo 18 mrtvih, ali bati se je, kakor je razvidno iz gorenjih poročil, da jih bo še veliko več. * * * Dobili smo imena še 14 drugih jadrnic, ki so bile več ali manje poškodovane ; najbolj poškodovana je bila jadrnica „Salva-tore", gospodar Jurij Ravalico, ki je nakladala les pri nabrežju Carciotti in ki ima škode 12.000 K. Izmed teh ladij je veliko italijanskih in grških. Kakor smo že zgoraj omenili, je bilo poškodovanih tudi mnogo parnikov. K činom heroizma naj navedemo onega poveljnika in podpoveljnika turške barke „Suleiman", oba Turka, ki sta rešila z nevarnostjo lastnega življenja tri ljudi neke jadrnice, ki se je potopila in sta jih oblekla in okrepčala. K velikim škodam, ki jih je valovje provzročilo na nabrežjih in pomolih, je še dostaviti, da je bil pomol, ki tvori malo pristanišče ob svetilniku popolnoma odnesen od valovja v dolžini 25 metrov. * * * Kapitan ladije „Aghios Nikolaos" se je včeraj podal v Milje in je v treh utopljencih prepoznal dva svoja mornarja in kuharja. Poveljnik parnika „Aristea Dom", gospodar Scopinich & Premuda, ki je bil usidran pred plavžem v Skednju, je prijavil pomorskemu kapitanu, da sta izginila častnik ladije Matej Zetto in mornar Matej Ragusin, ki sta se podala na kopno pred nevihto. Bržkone sta pa utonila, ko sta se v čolnu vraćala zopet na ladijo. To seveda ni še gotovo. Danes dvignejo iz morja parnik „Andromeda". „Audax" je včeraj popoludne privlekel v svobodno luko tri ladije, ki so bile polne vode. Ribiško ladijo „San Antonio" iz Kopra so popoludne našli v Sesljanu. Utonil ni nihče od moštva. * * * Glede orkana, kakoršnjega v Trstu ne pamtijo niti najstarejši pomorščaki, poroča g. prof. Mazelle, ravnatelj tukajšnjega pomorskega observatorija: Izrazita barometrična depresija, ki je bila najnižja na Nižje-Avstrijskem in Mo-ravskem. se je raztezala do Lionskega zaliva, kjer se je razširila in tu tvorila sekun-derno represijo. Ta reprezija se je pomaknila črez Severno Italijo na severni del Jadranskega morja in provzročila vihar. V poznih večernih urah je pihal veter iz vzhoda-jugo-vzhoda, zasukal se je med polnočjo in 1 uro preko juga in jugo-za-" hoga in je dosegel med 1. in 2. uro smer zapad-sever-zapada s hitrostjo 65 kilometrov, ki se je zvišala tjapasem celo na 87 kilometrov. Zračni pritisk je znašal 754*1 milimetrov ; Barometer je zrastel od polnoči do 12*40 za 2 5 milimetra. Od 12*40 do 1*40 je padel rapidno za 4 milimetre. Temperatura je znašala opolnoči 16. stopinj Celzija in je padla tekom noči na 9. stopinj. * * * Mestni odbor o nesreči. Mestni odbor se je sinoči ob 6. sestal v sejo, v kateri je bilo sklenjeno: 1. Pokopati žrtve nesreče na občinske treske ; 2. da se vdeleže pogreba župan in vsi mestni svetovalci; 3. Izreči pohvalo in zahvalo pilotskemu zboru, gasilcem, uslužbencem zdravniške postaje, redarjem in vsem onim, ki so pomagali pri reševalni akciji; 4. dati pomorski vladi 1500 kron na razpolago, da jih razdeli med pilote in druge, ki so se izkazale pri rešilnih delih in s tem zastavljali v nevarnost lastno življenje; 5. dovoliti eksekutivi 10.000 kron, v svrho, da se jih razdeli med bolj potrebne oškodovance in družine žrtev. Vremensko poročilo. Giozna nevihta je razsajala v Podgorju med 14. in 15. ob 11.30 uri. Nevihta je bila združena s točo. Nevihta je trajala 35 minut in je napravila na poljih j velikansko škodo. Se ob 7. zjutraj so bili {razpolago salon. hribi vsi beli. Toplomer kaže 6 stopinj Celzija. Nevihta je zavzela velik del sev. Istre. Nanos pobeljen. Poročajo nam, da je bil včeraj zjutraj vrh Nanosa popolnoma pobeljen. Je-li zapadel sneg ali je bila to toča, ni znano. Oblak se je utrgal nad Reko. Kakor javljajo z Reke, se je v sredo zjutraj ob silnem gromu in blisku utrgal nad Reko oblak. Lilo je eno uro kakor iz škafa. Kanali niso več vsprejemali vode in dolenje mesto je bilo pod vodo. V več slučajih so morali priteči na pomoč redarji in gasilci. Temperatura je padla. Vesti iz Goriške. Uradni rezultat volitev v kraško-> ajdovskem okraju je sledeči: Oddanih glasov 6582. Od teh so dobili: Dr. G r e-\ gorin 2793, Dr. Stepančič 2541 in Kopač 1248. j Pretep radi volitev. — Iz Dober -jj doba: V tukajšnji gostilni Antonija Peric je socijalni demokrat Josip Vižintin v prepiru radi volitev Josipu Jarcu, agitatorju druge stranke s steklenico razbil glavo tako hudo, da je moral ranjenec iskati zdravniške pomoči. — Ali vrli Vižintin niti ne ve Še, da steklenica na glavo še ni med dovoljenimi argumenti za prepričavanje političnih drugo-mišljenikov ?! Pravi rezultat volitev v Škrbini. — Prvo poročilo v „Edinosti" od minole srede je navelo, da je bilo tukaj v naši občini oddanih 42 glasov za socijalnega demokrata, a 8 za dr.a Gregorina. Prosimo popravite, da je bil rezultat ravno narobe. 42 glasov je dobil dr. Gregorin, a 8 g. Kopač. Ukradena vojaška blagajna. Srednje: V noči med 12. in 13. t. m. je bila ukradena vojaška železna blagajna iz vojaške pisarne tukaj nastanjenih domobrancev 27. peŠpolka 6. stotnije. V blagajni je baje bilo K 3500 in nekaj spisov. Pisarna je bila v neki kmečki hiši v sobi v pritličju. Vhod v pisarno je bil iz iz kuhinje, ki ima dva izhoda. Govore, da je štiri dni poprej zmanjkal ključ iz vrat pisarne ; pisarna ni bila zaklenjena, tudi kuhinja ni bila zaprta, ker v prvem nadstropju spi nekaj vojakov, nad pisarno pa družina hišnega gospodarja. O tatovih ni ne duha, ne sluha. Telovadno društvo „Sokol" v Mav-hinjah priredi v nedeljo dne 18. t. m. veliko veselico s petjem, igro in plesom. — Ker je vspored jako zanimiv in je društvo še mlado, upamo, da nas cenjeno občinstvo poseti mnogoštevilno. — Opozarjamo, da imamo v bližini 15 minut železniško postajo Vlžovlje, s katere se nudijo lepe zveze za prihod in odhod. Začetek veselice je ob 3. uri popoludne. Na veselo svidenje kličejo : Sokoli in Sokoliće. Veselica moške podružnice C. M. D. v Gorici. Rojaki! 18. t. m. praznuje naša podružnica svojo 25-letnico. Ta dan pridi k naši veselici vsak, ki mu je pri srcu dobra stvar: naš obstanek, naš napredek 1 Ta dan bi morali biti zbrani pri veselici vsi brez razlike političnega mišljenja ter ne biti nič drugega nego Slovenci, sinovi ene matere, bratje. Saj nas v cerkvi vendar druži skupna molitev, čeprav je med nami raznih nasprotij. Tako bi moralo biti o tej priliki. Če že res ne more biti drugače, nego da vihra boj, naj 364 dni v letu odmeva bojna troblja, a eden dan bi moralo biti nekako „božje premirje" — Tregua Dei: ta dan bi ne smeli biti nič drugega nego samo Slovenci, zvesti sinovi matere Domovine I — Odložimo ta dan bratomorno orožje v predsobi in bodimo \si ko eden: prijatelji! — Kliče nas skupna dolžnost na branik in tu ne sme biti pomislekov! Kdo bo živel vedno s srdom v srcu in gledal samo, kako bi škodoval bratu! Glejmo raje, da nas ne pogoltne sovražnik, med tem, ko se pričkamo med seboj! Večni medsebojni prepir absorbuje naše najboljše moči. Ne bodimo malenkostni in preveč občutljivi, ako hočemo kaj veljati! Veže naj nas ljubezen rase, ljubezen za skupne ideale, veže naj nas skupna nevarnost in skupna dolžnost ! Ne recimo: „Šel bi na veselico, a tega ne morem videti, tega ne prenesem 1" Resni časi zahtevajo resnih ljudi, a ne ku-javih otročajev . . . Odbor se trudi na vso moč, da zadovolji oni dan občinstvo, da prebijemo v veseli družbi par veselih uric. Naše dame bodo skrbele, da bo lahko vsak gurman zadovoljen : fina vina, primorska in kranjska, fino pecivo in mrzla jedila. Letos bomo imeli prvič priliko, poskušati svojo srečo in usodo s „kolesom sreče". Igrala bo vojaška godba, donela bo naša pesem, po veselici pa bo plesaželjnim na SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH ACIE IT ALi A &bI TRST - V c8 08 •M ' I 1 as c/3 , kakor tudi v celoto v. OK*-ke cb doin delo- Dekret* o 'Mizo. 3 'T šr. o-'on. «f{?pic.nooSljl*i (prišla i. ci^iikl) &pe©»}aluot*r ■ bta^o it.- u> inoseatfrkili izgctovha^o st oble?'-' po s&«ri j-o aajnovtjš. točno. «of)nno iv elegantao po clrkv- ceaai. i Kron 6200!! AUTOMOBILI FORD 19!l Največja tovarna sve?a. Izdelovanje letno 40-000 voz ed:nega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov koči]. Rcćija „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša in nsJekoaoiulćcejSa, kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni tO-11, Tel 1734 Velika oentralra garigo, ulic« dal Baohl 16, vogal ■1'oa Boso^atto TELEFON 2247. 8TOCK PNEUM GOODRICH (amerikauike). AutcsaoMli ca posodo po zmerni ceni. Varstvo in Tid.r4eva.nj© aviomobilor, — — Solidna pa H Otvoritev no*e trgovina || " v Trstu, ulica Nuova 41 SNELIfl MARTIN1CG — EOGAT IZSOB — izgotovljeaih oblek zs žeaake in punčke, ženske vestalije, bluze in izbrano perilo. ^^ Vsprejemajo 83 naročila , o meri. q NajzmernejSi cene. Najzm°rnej5e cene. V imm in siaiU Toča na Hrvatskem. Dne 10. t. m. je pobila toča v Brestovcu pri Požegi. Toča je padala pol ure debela kakor lešniki ter je uničila ves pridelek. Vse je bilo pokrito z ledom, kakor po zimi s snegom. Nov list v Zagrebu. V Zagrebu prične prihodnji mesec izhajati nov nemški list „Neues Agramer Tagblatt". Čegavo glasilo 4a bo ta list, se ne ve. Skočil s četrtega nadstropja. Denarni agent Banos v Budimpešti, star 32 let, se je vrgel s četrtega nadstropja neke hiše na dvorišče, kjer so ga našli mrtvega z razbito glavo. Vzrok samomora je slabo ftnančno stanje. Vas pogorela. Kakor javljajo iz Ino-mosta, je požar upepelil vso vas Costava-vina na južnem Tirolskem. Lord Kitchener ravnatelj železnice. Konservativni londonski listi povdarjajo dejstvo, da je lord Kitchener prevzel, mesto ravnatelja pri železnici Cathan-Dower. Lord Kitchener je, kakor znano, napravil mir v Sudanu in v južni Afriki. Konservativni listi grajajo liberalno vlado, da ni znala nagraditi lorda Kitcnenerja za njegove zasluge. Med tem ni nič nenavadnega, da na Angleškem umirovljeni admirali in generali prevzemajo mesta v industrijalnih podjetjih.! Lord Kitchener je vrhu tega odbil vse ponudbe vlade, da prevzame kako dobro mesto invalidov. i Ruska carica. Iz Petrograda prihajajo' vesli, da je ruska carica zopet obolela. Carica je bolna na živcih in jej zdravniki ne morejo pomagati. Svetujejo je pa, naj se poda na potovanje po morju. i in trg& vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabria Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih ( tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. - CENE ZMERNE. = A*ti Spum&zrto, i&efožk sagrebfiki Po iinhcvao in Sokol. Posebne vrste: Ruso po Dajzmernejših cenah. 0 ml em se eMsjo WM\ Zaloga d¥okoles In šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldelia 5<» Ob nedeljah ln praznikih odprto do 4. pop. Umetni: fotografiji i is?trot: atelje pri sv. Jakobu - TRST. jri bv. Jake-TRST. nlioa RIto štev. "42 (pritUdjt) ———^mmm IcrrioJ* vsako fotografi fino delo, kakor tudi razgled«, ponetko, notranjost lokalov, porcelanasta ploUe aa vsakovrstne spomenike Itd. itd. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Badl odobnoeti P. >, narednikov sprejema narodbe ln ]lk lavrinje na doann, eventaelno tndl aonsj mesu. Mehanična delavnica F. Miheučič & e cr Venutti Trst. Tm Tiziano Veccelllo 4. Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje ; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje • - oblik in uzoreev za testenine in biškote. - -Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, - - - - drež in drugih tehničnih predmetov. - - - - efis je bogato založena z vsakovrstnimi mrtvaškimi predmeti in z *5sm potrebnim: k^sjte, sveče, pbleke, pajčoiani, razm venci iz umetnih Točna postrežba. CVStliC itd. itd. Ugodne cene. Prodeja tudi cvetlice in vence i zaročence, binnance in druge slučaje. Zastopstvo iiouBga P3 $?e jnsžii Padlstii -j Trstu, Corso 47. T. VITEl v M- brzini, glavni trg pri cerkvi.