»Tednik« izhaja pod tem si(rajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Anton Baiiman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptu št 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina za tuzem^tvo 1000 din, za inozemstvr 1500 din j, §TEV. 18 PTUJ, 18. MAJA 1962_CENA 20 PIN_Letnik XV. PO POTEH »Slovenijegoriške čete« Sobota, dne 19. maja 1962: Pionirji in Osnovne šole: Pionirji in pionirke do 12 let, dolžina proge 2 km — Start Ti- tov trg — Ob Grajeni — Spo- menik talcev — Volkmerjeva cesta — Ciril-Metodav drevo- red — Lackova ulica — cilj Ti- tov trg. Pionirji in pionirke od 12 do 14 let, dolžina proge 4 km — Start Titov trg — Ob Graieni — Spomenik talcev — Rabelčja vas — Ljudski vrt — Nova vas pod Krambergerjevo hišo — Ljutomerska cesta — Ciril-Me- todov drevored — Lackova uli- ca — cilj Titov trg. Nedelja, dne 20. maja 1962: Mladinke od 14 do 18 let - dolžina proge ? km — Start Ti- tov trg — Ob Grajeni — Spo- menik talcev — Rabeljčja vas — Ljudski vrt — Kramberger- jeva hiša — Lackova domačija — Radgonska cesta — Rogoz- nica — Ljutomerska cesta — Gregorčičev drevored — Lac- kova ulica — cilj Titov trg. Mladinci in članice (od 14 do 18) (od 18 naprej) — dolžina prog 12 km — Start Titov trg — Ob Grajeni — Spomenik tal- cev — Rabeljčja vas — Ljud- ski vrt — Krambergerjeva hiša — Lackova domačija — Rad- gonska cesta — Gerenci — Zab- jak — Rogoznica — Ljutomer- ska cesta — Gregorčičev dre- vored — Lackova ulica — cilj Titov trg. Člani od 18 let naprej — dol- žina proge 21 km — Start Ti- tov trg — Ob Grajeni — Spo- menik talcev — Rabeljčja vas — Ljudski A'rt — Kramberger- jeva hiša — Lackova domačija — Radgonska cesta — Gerenci — Velovlak — Pacinje — Mo- s^te spomenik ¦?-Slovenjegoriške čete« — \fnste — Pacinje — Podvinci — Rogoznica — Lju- tomerska — Gregorčičev dre- vored — Lackova ulica — cilj Titov trg. Začetek tekmovanja oba dne- va ob 9. uri dopoldne. Z zbora Občinskega sindikalnega sveta Probleme poznamo-zdaj pa resno na delo Sedmi letni občni zbor občin- skega sindikalnega sveta Ptuj 13, maja 1962 v Narodnem domu v Ptuju je bil dobro pripravljen in je tudi uspel glede na udeležbo povabljenih gostov iz Cakovca, Varaždina, Ljubljane, Maribora in Ptuja ter na prisotnost večine de- legatov. Bil je tudi vsebinsko bo- gat. Predsednik sveta Jože Segula je v kratkih obrisih nakazal glav- ne probleme in naloge iz obšir- nega poročila, ki so ga pred zbo- rom prejeli delegati in gostje, di-j skutantje pa so tolmačili, kako so' se doslej svojih nalog lotevale: sindikalne organizacije v podjet-j jih, zavodih, ustanovah in uprav- nih organih. Gostje ii., Cjh^pvca, Varaždina, Ljubljane, Maribora in Ptuja so priznali občinskemu sindikalne- mu svetu Ptuj. da se je loteval vseh važnih vprašanjih na svo- jem območju, poleg tega pa je dajal močan poudarek spoznava- nju delovnih ljudi iz občine Ptuj s kolektivi in s sindikalnimi or- ganizacijami v sosednjih okrajih in občinah. S širokim delom mu je uspelo, da je bil v veliko po- moč organom delavskega uprav- ljanja in ljudske oblasti pri vskla- jevanju razvoja, poleg tega pa je zbliževal delovne ljudi daleč čez upravno politične meje svojega delovnega območja. Tako je pri- šlo do koristnih stikov s kolektivi iz sosednjih okrajev (Cakovec. Va- raždin in ostalih občin v okraju Maribor). Letošnje praznovanje 1 maja in predhodnega »Tedna bratstva in prijateljstva« je bilo ob razširjenem programu in na- stopu folklornih in drugih skupin iz sosednjih okrajev Cakovec, Va- raždin. Vsi gostje in delegati so želeli tudi novoizvoljenemu občinskemu svetu v obeh smereh mnogo no- vih uspehov, zlasti pa uspehov pri ustvarjanju pravilnega vzdušja v kolektivih, da bomo lahko izvedli j vse ukrepe za pravilno ustvarja-' nje in delitev dohodka, za odpra-' vo vseh težav in nepravilnosti, M] jih je nakazal predsednik Tito v [ govoru v Splitu, za izboljšanje proizvodnje in povečanje izvoza I kvalitetnih izdelkov. K dosedanje- mu temeljitemu obravnavanju vseh problemov spada sedaj še temeljito izvajanje ukrepov in vsestranska pomoč organom de- lavskega upravljanja pri odprav- ljanju vseh pojavov, ki hromijo demokratičnost in aktivnost pro- izvajavcev — upravljavcev. S stališči, pobudami, predlogi in sklepi, ki jih je sprejel zbor in z obljubo novoizvoljenega od- bora, da se bo dosledno boril za njih izvedbo in za izvedbo novih ukrepov zveznega in republiške- ga izvršnega sveta, je dosežen nov korak za nadaljnjo uveljavi- tev demokratičnosti in upravlja- nja proizvajalcev v občini Ptuj. V. Z. Gostje — predstavniki iz Cakovca, varazdiiia, Ljubljane, Maribora in Ptuja — tei d'legati na zbo-ru. Bratje iz Srbije so bili pri nas na obisku Ptfui lih ie prisrčne spreiel^ Prijetno snidenje na ptujski postaji - Pozdrav- | ne besede in šopki - Venec za grobnico padlih borcev ~ Prisrčen sprejem v družinah in povsod, kamor so praspeli - »Lepa je Slovenija i u njoj ljudi bratskog srca - !z menimo više poseta - Hvala vama na bratskem prijemu in do vidjenja kod nas!« v dnevih od 11. do 13. maja sem bil v impnu naših cenjenih bralcev priča vsph prisrčnosti, ki so bile tokrat namenjen? dragim gostom iz bratske Srbije, prispe- lim v Slovenijo z »vlakom brat- stva in enotnosti« in povabljenim v Ptuj in okolico, kjer smn jih t veseljem pričakovali in sprejeli. Zveza borcev je vse do- bro priprcEvilst Priprave na ta obisk m na vso v njegovem okviru so pokazale, da sta bili občinska in mestna organizacija iSBNUV tau] v sKroi za goste deležni vsega razumeva- j nja. pomnČ! in opore političnih in ! oblastnih organov ter gospodar- ' skih organizacij, zavodov in usta- \ nov, prav tako pa tudi prebival- stva samega. To je potrdil mno- žičen sprejem na postaji in ob vseh sprejemih, kam.or so gostje prispeli. Prav lepo so bili spreje- j ti v družinah v Ptuju, na obisku v Kidričevem, na Borlu, v domu JLA na družabnem večeru, v mu- zeju, v restavraciji na gradu in pred potovanjem še v podjetju »Slovenske gorice« Ptujske šole (sprejem v Ptuju) ter šoli iz Go- rišnice in Cirkulan (sprejem na Borlu) So s petjem, šopki in dru- gim goste prav presenetile. Mar- sikatero oko je bilo solzno cb njihovem nastopu in ob pogledu na goste, ko so sprejemali cvetje, se pnizdravili z otroci in jih obje- li. Sindikalna organizacija Kidri- čevo, Občinski ljudski odbor Ptuj, gospodarske organizacije Izbira, ¦ Merkur, Panonija, Delta. Tekstil- na tovarna. Slovenske gorice in drugi so poskrbeli za pogostitev gostov na Pohorju (Dom PTT), v Kidričevem po ogledu tovarne, na Borlu in v Ptuju. Godba na pihala »Svoboda« jih je pozdravi- la ob sprejemu in je skrbela za prijetno razpoloženje v domu JLA ob družabnem večeru. Množica je obdala drage goste ob sprejemu na postaji, se z njimi pozdravlja- la v mestu in povsod, kjer so se pojavili in prišli so se od gostov po.slovit tudi ob odhodu. (Nadaljevanj-e na 2. strani) Množično sprejeti gostje na ptujski železniški postaji. Seja sekretariata iz- vršnega odbora glavne- ga odbora SZDL Slove- nije Analiza dela okrog 100 krajev- nih organizacij SZDL v raznih občinah po Sloveniji kaže, da je bila aktivnost teh organizacij v glavnem omejena na delo samih odborov, medtem ko je bila po- svečena premajhna pozornost no- vim metodam in oblikam dela z j vsemi člani. I Sekretariat je sklenil, da bo j krajevnim organizacijam pomagal ! pri odpravljanju nekaterih po- I manjkljivosti in pri uveljavljanju i novih metod dela, ki omogočajo, j da bo SZDL postala vsakdanja I demokratična tribuna vseh čla- i nov. V organizaciji SZDL je bilo ob koncu preteklega leta 668.486 čla- nov ali 65 odstotkov vseh voliv- cev. Na včerajšnji seji so ugo- tovili, da je število članov pre- cej višje, vendar tega ni mogoče videti v evidenci po vplačani čla- narini. Zato so odločili, da bodo evidenco vodili ločeno od vpla- čane članarine. Slišati je bilo mnenje, da se krajevne organizacije še niso raz- vile kot del celotnih občinskih organizacij SZDL. Marsikje ne obravnavajo celovite občinske problematike, političnih, gospo- darskih, kulturnih, prosvetnih ter socialno zdravstvenih vprašanj ce- lotne občinske skupnosti. Drugod se ukvarjajo z vprašanji, ki bi jih morale urejati krajevne in stanovanjske skupnosti oziroma krajevni odbori in sveti skupno- sti. Požarno ¦ varnostni teden od 21.-27. maja v času od 21. do 27. maja 1962 bo tudi v občini Ptuj požarno- varnostni teden z namenom iz- boljšanja požarnovarnostne služ- be in manifestacije sposobnosti gasilskih društev za pomoč v vseh primerih požarnih in drugih nesreč. Občinska gasilska zveza Ptuj se je odločila za to priliko za sestan- ke po svojih gasilskih centrih s člani upravnih odborov gasilskih društev in s predstavniki ostalih društev. Ti bodo v petek. 18 ma- ja 1962, ob 19. uri v Pacinzu. Ptu- ju, Bukovcih pri Lovrencu in Majšperku. V požarnovarnostnem tednu bodo praktične vaje — sektorske \aje, predavanja zamladino o pomenu požarne varnosti, predvajanje fil- mov o požarni varnosti šolarjem in odraslim, strokovni pregledi je odločila za to priliko za sestan- javnih zgradb, delavnic itd., zbi- ranje prijav tniadine za vstop v j gasilske vrste in končno posvet gasilskih podčastnikov in povelj- I nikov o požarni preventivi in o I vzrokih pogostnih požarnih ne- sreč — 1962 jih je bilo v občini predavanja za mladino o pomenu 34. Poleg tega bodo društva pri- pravila za teden požarne varnosti program po svojih možnostih in potrebah. Na prvem mestu programa ga- silskih društev bo povsod sloves- nost v počastitev dneva mlado- sti in 70 letnice rojstva predsed- nika Tita s primernimi točkami za mladino in odrasle. Z resno obravnavo vseh možno- sti izbruha požarov v mestu in v vaseh v tednu požarne varnosti bomo opravili veliko delo in s preprečitvijo požarne škode ob- varovali naše gospodarstvo pred težavami v borbi za višjo življenj- sko raven. H. S. Nevarna kriza v Laosu v minulih .sedem dni smo do- živeli nekaj dogodkov, ki bodo bolj ali manj vplivali na na- daljnji razvoj mednarodnega političnega položaja oziroma na odno.se med posameznimi de- želami. V začetku prejšnjega tedna se je zahodnonemški kancler .\denauer mudil v Zahodnem Berlinu. Preden je odpotoval, je imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da ne verjame v uspeh ameriško-sovjetskih razgovorov o berlinskem pro- j blemu. Ti razgovori so v zad- I njem času obetali, da bo prišlo do popuščanja napetosti v od- nosih ZD.4-SZ. Zato je bila ra- zumljiva ostra reakcija \Va- shingtona na ponesrečeno izja- vo zahodnonemškega kanclerja. ,A.meriški predsednik Kenne- dy je na svoji tiskovni konfe- renci, ki je bila po Adenauer- jevem obisku v zahodnem Ber- linu, jasno povedal, da bodo ZD.A nadaljevale razgovore s Sovjetsko zvezo, bonnski pred- stavniki pa so hiteli pojasnje- vati, da ffre za ^^napačno tol- mačenje« kanclerjeve izjave. Toda slab vtis o bonnskem sta- lišču glede ameriških prizade- vanj za rešitev berlinskega pro- blema je ostal. Bonn je moral celo sprejeti (»čitek. da podpira in širi de Ganllovo protiame- riško kampanjo v Evropi. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič se mudi na obisku v nekaterih deželah Latinske Amerike, kamor je od- potoval na povabilo čilske, bo- livijske. brazilske in mehiške vlade. Najprej je obi^^kal Bra- zilijo, kjer je vodi! uspešne razgovore s tam.kajšnjimi dr- žavnimi in političnimi vodite- lji. Med drugim je tudi podpi- sal z brazilskimi predstavniki sporazum o tehničnem in kul- turnem sodelovanju med obe- ma državama. Po končanem obisku v Braziliji, kjer je bil njegov obisk v središču pozor- nosti, je Koča Popovič odpoto- val v Cile. nato pa bo obiskal še Bolivijo in Mehiko. Brazilski in čilski krogi noudarjajo po- men nadaljnje krepitve stikov z Juffoslavijo. ki uživa v La- tinski Ameriki velik ugled za- radi svoje načelne politike ak- tivne koeksistence. španski diktator Franco ima te dni veliko skrbi. Iz stavke asturskih rudarjev se je raz- vilo splošno stavkovno gibanje, ki ima tudi politično ozadje. Po zadnjih poročilih časopisnih agencij je v Španiji v minulih dneh stavkalo že nad 100 tisoč rudarjev, metalurških in teks- tilnih delavcev. Franco je naj- prej zatrjeval, da gre samo za jribanje nezadovoljnih delav- cev, ki imajo prenizke mezde. Končno pa je moral tudi sam priznati, da so delavci organi- zirani. Kaže. da je španski delavec zaradi dolgoletnega za- TE DNI PO SVETU! tiranja spoznal, da se njegove življenjske razmere ne bodo spremenile, dokler ne bo prišlo do spremembe španskega reži- ma. Politični opazovalci so oce- nili stavko španskih rudarjev, metalurških in Tekstilnih delav- cev kot največjo protirežimsko akcijo po državljanski vojni. Položaj na Daljnem vzhodu se je hudo zapletel. Ameriški predsednik je ukazal pomor- .skim enotam sedmega ameri- škega ladjevja, naj se izkrcajo na Tajskem, da bi okrepile tam- kajšnje položaje ZDA. Toda v resinici gre pri tej akciji za ne- kaj drugega. V Laosu so enote prozahodnega režima Bun Uma doživele hude poraze. Pripad- niki Vietkonga so zaradi Bun 1,'movega i.^ziva^Ia prešli v na- pad in zavzeli nekaj pomemb- nih vojaških postojank, ki so bile prej v rokah pripadnikov Bun Umove in Nosavanove voj- ske. V Washingtonu so uvideli, da Bun Um ne more več ščititi njihovih interesov v tej deželi, zato so sklenili sami posredo- vati. Za sedaj so se zadovoljili samo z »demonstracijo sile« v sosednji Tajski, ki naj bi za- ustavila napredovanje sil Viet- konga. Toda. ali bo ostalo samo pri tem. ZD.\ obtožujejo, da so sile Vietkonga prekršile spora- zum o premirju v Laosu. Dr>- bro pa vedo. da je bil prav nji- hov varovanec Bun T'm tisti, ki je s svojimi vojaškimi izzi- vanji po"zročil novo krizo v tem delu sveta. Stran 2 TEDNIK PTUJ, DNE 18. MAJA 1962^ Ormož Tudi pri nas lep sprejem gostov iz Srbije v petek. 11. maja, f>opoldne je prispelo v Ormož šestnajst gostov iz Srbije na dvodnevni obisk pre- bivalcem ormoške občine, ki so lani obiskali Srbijo. Na železniški postaji je prija- teljski vlak pričakalo nad 1200 občanov. Ti so goste navdušeni pozdravili. Med njimi so bili po- litični, upravni in gospodarski funkcionarji v občini, številt>| mladinci in pionirji pa so prineslf gostom v pozdrav šopke spomla- danskega cvetja. Predsednik obč. odbora SZDL tov. Zlatko Kovačič je v nagovoru gostom opisal po- men obiska, ki izvira iz prijatelj- stva, ki je nastalo med drugo svetovno vojno v skupnem boju in trpljenju za svobodo, bratstvo in enotnost. Godba na pihala in pevski zbor sta p>ozdravila goste že na postaji. Povabljence so na poti do stanovanj svojih gostite- ljev pozdravljali številni delovni ljudje, kjerkoli so jih pač sre- čali. Naslednjega dne, v soboto, sO si gostje v spremstvu predstav- nikov organizacij in gostiteljev | ogledali obrate kmetijskega kom- binata in novo zgrajeno šolo ni Kogu. Pionirji te šole so gostom na čast priredili majhno manife- stacijo, gostje pa so povabili pio- nirje v občini na šolske p>očitnlce v Srbijo. Gostje so si nato ogle- dali obrat kombinata na Temnar- ju, nato pa so se odpeljali po no- vi cesti na Vinski vrh, ki je v zadnjem času tako spremenil svo- jo podobo, ko je zgrajena nova 6 km dolga cesta, ko so obnovlje- ni vinogradi, zgrajena upravna zgradba obrata in nova sindi- kalna dvorana. Nad prirodnimi lepotami navdušene goste smo nato spremljali na turistično in gaspodarsko pomembno točko Je- ruzalem. Po kosilu so se gostje dalje časa razgovarjali z delavci na obratu. Gostje so v Ivanjkov- cih obiskali obrat in si ogledali sadno plantažo, nato pa se vrnili v Ormož, kjer so pripravila pro- svetna društva v občini slavnost- ni koncert. Na koncertu Je nastopilo v skupnem nastopu 120 pevcffv ii vseh pevskiih zborov v o-- zdrava z roko ali robčkom, Z vzklikanjem ;n metanjem poljub- čkov vso pot vožnje po krajih, kjer so potovali z vlakom ali z avtobusi, do vsakega prisrčnega nasmeha, stiska roke, poljuba in< objema, izročitve cvetja, petjaj godbe, deklamacij itd. Sprejeli so vse kot napitek iz čistega izvira, iz bratskega srca. To so nam po- vedali v vseh nagovorih, ob skup- nih in manjših napitnicah, v raz- govorih o podrobnostih iz časa vojne in sožitja z našimi izseljen- ci. Slišali smo mnogo zgodb o ju- naštvu sinov naših izseljencev in starejSih izseljencev v vrstah bor- cev bratov Srbov, o medsebojni pomoči v stiski in težavah, o bratski delitvi vsega itd. Ko so draigi gostje zopet odhajali, so bi- le sklenjene mnoge nove obljube in vabila za nadaljnje medseboj- ne obiske, naj začne z njimi tudi mladina in starejši jih naj nada- ljujejo. Med brati ni razdalj, ki jih ne bi mogli premagati. Brat- stvo in enotnost sta za ljudstvo v svetu, za naše narode prva naj- potrebnejša vez, ki nas varuje pred raznimi nevarnostmi in no- vimi nesrečami, kot je bila druga svetovna voja. Med brati je mnogo žrtev in mnogo hvaležnosti za nje Poseben poudarek pri vsem za- služi vsebina nagovorov od spre- jema (Franc Belšak, Ivan Rudolf, Janko Milojevič) do odhoda (Jan- ko Vogrinec, Miladin Zajlč), ki smo jih slišali od gostiteljev in gostov. Med brati obstaja mnogo več kot žrtve in izrazi hvaležno- sti za nje. Obojih je v zgodovini skupnosti naših narodov mnogo, mnogo jih je danes in jih bo še v bodoče. Dnevno najdemo prili- ke in možnost za oboje in naši delovni ljudje so pri tem neizčrp- ni. Na njih temelji naša sociali- stična skupnost. Prav ganljiv je bil poudarek govornikov iz Suma- dije MllojeviCa, Milkoviča, Iliča, i Borovljaka in drugih, da naše bratstvo nima meja in velja med živimi in mrtvimi. Vsaka cvetica, ki je vsajena na grobovih borcev j v Srbiji, cvete tudi v spomin na i borce v Sloveniji in iz Slovenije, I vsaka solza srbskih mater in se- stra je tudi solza za mile in dra- ge iz Slovenije, ki niso učakali svobode, ki so padli v bojih proti sovražnikom naše enotnosti in na- predka. Vsakega uspeha v brat- ski Srbiji se naj veselimo tudi v Sloveniji in obratno. Govorniki Iz Ptuja Franc Belšak. Ivan Rudolf, Lojzka Stropnlkova, Janko Vogri- nec, Zvonko Tumšek (Kidričevo), Jože Bratina in drugi so v imenu naših organizacij, ljudske oblasti in vsega našega delovnega ljud- stva izrazili pKJsebno zadovoljstvo, da so v naši sredini dragi bratje iz Srbije in prepričanje, da bo na- mladini razvijala in utrjevala duh bratstva, ki je zrastel v zad- njih 20 letih m prej. Tako so povedali sami še nekaj vtisov nekaterih go- stov: Predsednik okrajnega odbora ZB NOV Kruševac, borec 1941, zvezni poslanec Janko Milojevič: »Poleg vsega prisrčnega, kar smo doživeli te dni v Sloveniji kot gostje, nas je iznenadila pri- srčnost ljudi na vsakem koraku. Kamorkoli smo šli po Ptuju ali v Mariboru, povsod so nas po traku z napisom .Dobrodošli bratje Sr- bi' spoznali kot goste in so se z nami pozdravili, se z nami pogo- varjali in narn naročali pozdrave za naše ljudi v Srbiji. Otroci so nas prosili za imena in naslove naših otrok. Pisali si bodo in se tudi obiskovali.« Milka Radojkovič iz Arandje- lovca, članica 4-članske delegaci- je ZB NOV: »Že večkrat sem bila v Sloveniji na obisku in sicer v Mariboru pri Hočevarjevih, vendar je tokratno svidenje z brati Slovenci preseglo vsa pričakovanja in vse meje. Na vseh postajah in ob progi, povsod prisrčna množica Slovencev z otroci in cvetjem, z zastavicami itd. Vse nas je tako iznenadilo, da smo bili vsi ganjeni do solz.« Saša Trajkovič, književnik-no- vinar iz Kruševca, vedno nasme- jan: »Na tej poti sem si zbral mno- go pobud in zamisli, marsikatero lepo pesmico za otroke pa tudi za odrasle v zvezi z bratstvom. Vse, kar sem videl te dni in do- živel, je zame globok vir, iz ka- terega bom lahko dolgo črpal snov za pisanje. Naj občuti čim ' širši krog ljudi, kaj se pravi I bratstvo med našim ljudstvom, v : svetu sploh. Ko bomo videli vas ' iPtujčane in druge vaše goste v Kruševcu, vam bomo razkazali I vse prirodne lepote in sem pre- i pričan, da vam bo vsem tako to- plo pri srcu, kot je sedaj nam pri vas.« Anka Pantelič iz Beograda, ki je bila skupno s hčerko in zetom na obisku pri Rebernikovih v Cirkulanah: »Vsako naše snidenje s Sloven- ci, zlasti z Rebernikovkni, je za nas novo doživetje. Vsi smo ga izredno veseli. Z vso hvaležnostjo Se spominjamo Rebernikovih, ki so za nas v času vojne mnogo pomenili, zlasti hrabrost Antona Rebemika, ki se je znal za nas postaviti in je obvaroval pred uničenjem po okupatorju vas Stojnik. Vsa vas mu je za to hvaležna in nam je vsem dragi gost, ko pride k nam na obisk. Sprejem v Sloveniji, pa najsi j6 bil v mestu ali na deželi, je bil res prisrčen in upam, da bo pH- šlo še do več takih srečanj, ki si jih naši ljudje tudi iz srca že- lijo. Zdaj nas je bilo tukaj samo del vseh, ki smo želeli videti Slovenijo. Ostalim bo še dana prilika!« Z družabnega večera br- zojavki v Beograd in Ljubljano Z brzojavkama predsedniku Jo- sipu Brozu-Titu in Mihi Marinku z družabnega večera, 12. maja 1962, v domu JLA v Ptuju v čast gostov iz Srbije so bili sporočeni najprisrčnejši pozdravi najvišji- ma predstavnikoma naše sociali- stične skupnosti, ki je zgrajena na bratstvu in enotnosti naših narodov, z zagotovilom, da bomo vsi skupaj oboje naučil- varovati tudi naš mlajši rod, da mu ne bo za to, kar že imamo, treba po- novno prelivati krvi. Za slovo so se mnogi objeli Težko nam je bilo vsem, ko je vlak v nedeljo, 13. maja, popoldne zopet odpeljal drage goste, ki pripovedujejo sedaj svojim, kako jim je bilo na obisku. Še v p>one* deljek, 14. maja t. 1., so po Ptuju plapolale zastave \n naše ljudstvo se bo še dolgo časa pogovarjalo I o gostih iz bratske Srbije, vedrih, mlajših in odraslih sinovih in hčerah iz bratske Srbije. Pozdravite nama vse vaše drage Slovence z vsakim izmed njih sem go- voril, s Slavkom Milkovičem, z Milko Radojkovič, s Savom Hi- čem, z Dano Milovanovič, z Milo Raznič, s Slobodano Petrašinovič. z Ljubcsavom in živano Pantič, s Anko Pantelič, z Jevrosimo Si- mič, z njeno vnukinjo, s Slavkom in Nadeždo Brkovič, z Dragolju- bom Djokovičem, z Vladislavom Borovljakom in Izidorjem Nikoli- čem, z Ljubišem lličem, z Jan- kom Miloj9vičem, z Miladinom Zajičem, z Dragoljubom Djokovi- čem ter s Stanislavom Stefanovi- čem in njegovo hčerko, ki so nas obiskali iz Arandjelovca, Beogra- da, Čačka, Kruševca. Gornjega Milanovca, Trstenika in Vrnjačke banje. Izjave vseh so polne priznanja in hvaležnosti našim ljudem za j VSo pozornost in naklonjenost, ki so jo z veseljem sprejeli Najlep- še bi bilo napisati tukaj izjave vseh, pa bodo morale nekatere žal ostati na popisanih straneh v beležnici. Vsakdo izmed njih je poudaril, naj ne F>ozabim sporočiti vam vsem, dragim bravcem, njihove najprisrčnejše pozdrave m želje, da bi vsi skupaj dosegli v bodoče še mnogo novih uspehov pri delu za boljše dni naših narodov. Pro- sil sem jih, naj po svojih list-h sporočijo svojim bravcem po- zdrave, ki So jih sprejel! od na- ših predstavnikov v naqovor'h ter enake dobre želje Navzočih ne- kaj žena je naročilo posebne po- zdrave za naše žene in navzoča mladinka Slobodanka Petrašino- vič pa pozdrave za našo mladino in vse najboljše želje za bodoč napredek in uspeh. J. V. Na Borlu so se gostje ustavili pr ed spominske ploščo s posvetilom izseljencem (Posnetki J. Vrabl) \ Ali ste že naroči'! »TEDNIK« za svojega si- na, ki odslužule kadrov- ski rok v JLA? Novo prijateljstvo z gostom Dragoljubom Ojokovičem iz Srbije Nevihta s točo v soboto, 12. maja 1962, ao se razgrnili temni oblaki iz smeri Pohorja, v zraku je nastal vrti- nec, to se pravi, oblaki, ki so pla^'ali od juga so se nad Vur- bergom obrnili tako, da so ne- kateri oblaki plavali od juga pro- ti severu, drugi pa od severa proti jugu. Veter je postajal vedno močnejši. Malo pred petnajsto uro se je vlila ploha. Kmalu je za- čela vmes padati to*a. debela kot lešniki, po nekaj minutah se je vsula suha toča, ki je padala približno deset minut, nato je toča prenehala in je močno lilo kot iz škafa. Vsa okolica Dražene, TurniSča in dalje proti mestnemu logu je bila dobesedno pobeljena, kot bi jo pobelil sneg. V »enčnih straneh je bilo drugi dan še na kupe toče posebno tam, kjer se je prikotalila s streh. Na.^ naročnik Alojz Cestnik iZ Mejne ceste pravi, da bi pri svoji hiši v nedeljo zjutraj lahko nalo- žil najmanje še dva kub. metra toče. V dokaz nam je v ponede- ljek, 14. maja, ob 7. uri zjutraj prinesel točo v naše uredništvo, to se pravi, da je pobral točo 40 ur potem, ko je padla. Škodo je toča napravila na braj- dah in na sadnem drevju, med tem ko na polju v tem času še ni mogla mnogo škodo\'ati razen, da je malo polegla detelja. C. A. Rdeči križ in služba prve pomoči v ptulski občini Za nami je teden Rdečega križa, ki naj bi služil, kot vsak tak teden, pregledu dejavnosti na tem področju, obreščanju ljudi o delu organizacije, kar je T tem primeru istovetno s po/ivom za vključevanje vseh v organizacijo Rdečega križa. Dejavnost in pomen Rdečega križa je m nog ost r antika, menda ni človeka, ki je ue hi poznal Tsaj v nekaterih obdobjih, re- cimo med vojno. Mnogo prepo- trebni-h dejavnosti opravlja Rdeči križ tudi v mini. Zaradi pomanjkljive mreže »dravstvene službe, ki tudi v Dajboljšem primeru ne bo mo- gla biti takoj dosegljiva celo pri smrtno nevarnih nesrečah, da ne gotorimo o manjših ne- zgodah, z druge strani pa ob naglo naraščaijočem šteri u ne- zgod zaradi mehanizacije go- spodinjstva in kmetijstva, ved- no večjega prometa itd., da ne govorimo o možnos-tih minožič- nih elementarnih in drugih ka* tastrof, je nujna uredilev služ- be prve pomoči, ki naj jo zna nuditi čim več usrposabljenih prostovoljnih bolničarjev Rde- čega križa. Temeljito, laiku ra- zumljivo znanje osmornih do- gnanj prve pomoči in praktič- nih prijemov lahko prepreči marsikatero !*mrt ali invalid- nost, skrajša marsikatero bolo- vanje. omili premnogo boleči- no. Ni plemenitejše naloge od te — lajšati človeško trpljenje. Rdeči križ Slovenije je plan- ski pristopil k obnavljanji! te vsluž/be leta 1960. Istočasino s pregledom in dopolnitvijo že obstoječih omaric prve pomoči je potrebno obnavljanje in do- polnjevanje znanja že delujo- čih prostovoljnih bolničarjev in usiposablJanje novih v enotnih šestdese'turnih tečajih. Razen tega bi naj šlo čimveč ljudi skozi orientacijski desetnrni te- čaj, ki nudi sicer minimum osnovnega znanja, a daje obi- skovalcem možnost, da se se- znanijo s problematiko prve pomoči, zbudijo v njih zanima- nje in željo po sodelovanju in razširitvi svojega znanja (od 24- tečajnikov takega tečaja je kar 16 izrazilo željo, da bi obi- skovali 60-urni tečaj). Pri nas, kot drugod je bila glavna ovira za izvajanje večjega števila te- čajev pomanjkanje predavate- ljev. Potrebno je biio z instruk- tažo in tečajem usposobiti pre- davatelje iz vrst zdravstvenih delavcev, ki bi posredovali po- trebno znanje v tečajih prve pomoči RK po enotnih vidikih, po istem programu, na isti na- čin, z enakimi zahtevami na iz- pitih. Kljub zaposlenosti zdrav- stvenih delavcev je desetim uspelo končati tečaj v ptuj- skem zdravstvenem domu. Ne- kateri med njimi so se že letos vključili v aktiv predavateljev, ki se je pomno/il tudi z zdrav- stvenimi delavci odročnih zdravstvenih postaj in tako je v zimskem času 1961,/62. leta izvršenih 7 tečajev, dva v Ptii- j ju. po eden v Juršincih. Goriš- nici. Markoveih, Hajdini in Ki-, dričeveni; dva tečaja bosta imela izpite v prihodnjem ted- nu, v ostalih pa je dobilo legi- j timacijo bolničarja RK skupno 66 prostovoljcev. Deseturnih tečajev za odrasle je bilo pd naših podatkih pet. V letnih mesecih tečajev n& bo, ko pa bodo jeseni poljska dela končana in pride ki po- spravljeni, bodo v dolgih zim- skih večerih zopet zaživeli te- čaji prve pomoči z mnogimi drugimi zanimivimi predavanji Delavske univerze. Srečali se bodo predavatelji in tečajniki prejšnjih let, da obnovijo ift dopolnijo znanje in da si po- vedo o svojih težavah, uspehih in neuspehih. V poletnih mese- cih je čas za pripravo, zagoto- vitev sredstev, zbiranje prosto- voljcev. Osfuovne organizacije naj preverijo potrebe po even- tualni razširitvi mreže omaric ali ustanovitvi postojanke Rde- čega križa. O Tsem tem se bo- mo pomenili 27. maja 1962 na občnem zboru občinskega Rde- čega križa. Komisija za prvo pomoč PTUJ. DNE 18 MAJA 1961) f EDNIK Stran 5 Shod mladine Štajerske Okrajni komite Ljudske mladi- ne Maribor organizira skupno z Okrajnim komitejem mladine Ce- lje, shod mladine štajerske na Bo6u. Shod bo 19. in 20. maja te- ga leta, v počastitev 70-letnice Tita in letošnjega Dneva mladosti. Predvideva se, da se bo zborova- nja udeležilo preko 5000 mladine iz obeh navedenih okrajev. V soboto, 19. maja 1962. bodo taborniki mariborskega okraja na Boču postavili šotore m organizi- ,' rali tahorenje ter pripravili vse potrebno za veMko zborovanje, ki bo v nedeljo, 20. maja 1962, ob 10. uri. Na tem velikem zborova- nju mladine bo govoril podpred- sednik Zvezne ljudske skupščine, Franc Leskovšek-Luka. Ta shod bo ofeenem največja in najbolj množična manifestaci- ja štajerske mladine, ki se orga- nizira v počastitev našega največ- jega mladinskega praznika. Vod- stva Ljudske mladine organizira- jo za to zborovanje skiipinska po- to\'anja z vlaki, avtobusi in dru- gimi prevoznimi sredstvi. Iz Ma- ribora in Celja bodo organizirani posebni vlaki, nekateri aktivi predvsem iz delovnih kolektivov, se bodo zborovanja udeležili s kamioni, nekateri s kolesi itd. Prav tako kakor iz drugih kra- i jev, predvidevamo, da se bo tudi { iz ptujske komune udeležilo ne- kaj mladine, množdično pa se mla- dina na.še komune ne bo tega udeleževala, ker imamo na isti dan že tradicionalni pohod po po- teh slovenjeapriške čete. Predstavniki mladine pred praEnibom mladosti VEČ l>0ZOirNaSTI PROBLEMaM šaiE IN UČNIM USPEHOM Tovarišica Rihtarič Ema, dija- kinja III. letnika ekonomske srednje šole v Ptuju, ki je pred- sednica šolskega komiteja LMS na imenovani šoli, nam je o delu mladine in o njenih problemih spregovorila nekaj besed. »Ekonomska srednja šola je bi- la prvotno ustanovljena kot po- družnica mariborske, to pa seve- da zaradi velikega števila prijav za ekonomsko šolo. Iz leta v leto je to število naraščalo, zraven tega pa je še bil ustanovljen od- delek za odrasle in s tem so po- stali prostori v gimnaziji pretes- ni in smo se z letošnjim šolskim letom preselili v nove prostore. V lanskem letu je bila naša organizacija priključena šolske- mu komiteju LMS na gimnaziji, v tem šolskem letu pa smo si iz- volili svoj šolski komite ter si takoj postavili plan dela. Zraven organizacije ljudske mladine imamo na šoli še razne druge organizacije in sicer šport- no društvo, organizacijo Počitni- ške zveze, klub OZN in Planin- sko društvo. Zaradi boljšega poteka dela smo Imenovali tudi štiri komisije in sicer idejno-vzgojno, kulturno- prosvetno, komisijo za socialno ekonomska vprašanja in komisijo za športno aktivnost. Idejno- vzgojno delo, ki bi pravzaprav moralo biti težišče vsega našega dela, nam najbolj šepa, to pa predvsem zaradi tega, ker dijaki ne vidijo potrebe po družbeno ekonomski in idejni izobrazbi, čeprav se jim bo to v življenju in njihovem nadaljnjem delu poznalo. Uspeli smo pri mladin- skih urah, ki sedaj v redu pote- kajo vsakih 14 dni. Predavanja pripravljajo dijaki sami. Največ uspeha imamo na šport- nem področju, to pa predvsem zaradi tega, ker imamo na šoli precej dobrih športnikov, tako da smo se udeležili najrazličnejših tekmovanj, sodelovali pa bomo tudi na letošnji ekonomiadi, ki bo v Novem mestu. Ekipe se že pripravljajo za tekmovanje. Prav tako predvidevamo v letu 1962 ekonomiado v Ptuju, ker bodo takrat diplomirali prvi absolven- ti. Na šoli imamo tudi mladinsko sobo, ki bo obenem služila za pouk tujih jezikov. Sedaj se pri- pravljamo na Dan mladosti in , takrat bomo imeli tudi sprejem v ¦ Ljudsko mladino za tiste dijake, ki še niso .sprejeti.« Na grobnico padlih borcev v Ptuju so gostje položili venec. V okviru prireditev m proslav za Dan mladosti, za 70-letnico predsednika Tita bodo na pobudo in pod vodstvom Avtomotodru- štva Ptuj na dan 27. maja 1962 terenske zasledovalne vožnje za nopede, motorje in osebne avto- rmbile. Namen teh zasledovalnih voženj v obliki tekmovanja je v pravil- nosti vožnje iT> iznajdljivo.sti vo- zača na različnih terenih. Zasle- diti bodo morali vozilo svoje ka- tegorije, ki se bo nahajalo na do- ločenem območju, za katerega bodo zvedeli na samem .startu. Kdor bo prvi našel zasledovanca, bo nagrajen. Zelja prireditelja — tj. .'\vto- mctodruštva Ptuj je, da bi se udeležilo zasledovalnih voženj čim več vozačev in vozil Razda- lje niso dolge — Nova vas, De- senci, Mostje in udeležba ne bo vezana na velike stroške. Z množično udeležbo bom j naj- lepše proslavili letošnji dan mla- dosti in 70. rojstni dan našega dragega predsednika Tita, ki mu želimo še mno.qo močj in dolgo let življenja na čelu narodov Ju- gos!av'je m vsega miroljubnega člove.štva v svetu. NAJVEČ POZORNOSTI SM O POSVETILI UČENJU IN UČNIM USPEHOM Dijak II. razreda gimnazije v Ptuju, tov. Lipuš Drago, ki je predsednik šolskega komiteja LMS na gimnaziji, je za naš list spregovoril nekaj besed o delu in aktivnosti mladine na gimnaziji. »Ko govorim o delu šolskega komiteja LMS na gimnaziji, mi- slim tu predvsem na to. kako smo pristopili k izvajanju sklepov in nalog, ki smo jih sprejeli na let- ni konferenci in poznejših se- stankih. Ze v začetku moram po- udariti, da je bil naš sekretariat izvoljen v začetku šolskega leta, pretežno sestavljen iz mladink in mladincev nižjih razredov, tako da je to sorazmeroma mlad in neizkušen, kar pa ni oviralo na- šega dela. Pri delu so nam pa precej pomagali tovariši iz višjih razredov, ki že imajo orecej iz- kušenj pri delu z mladino. Mla- dinske ure smo uspešno uvedli, vendar predavania zaenkrat ori- pravljamo sami. ker ni na razpo- lago .sredstev, da bi lahko dobi- vali predax'atelie preko delavske univerze. Mladi predavatelji se skrbno nripravliaio in usoešnci podajajo gradivo. S tem smo na- pravili precejšen korak naprej, saj smo se s tem, da imamo svo- je predavatelje, pričeli precej samostojno uveljavljati in nasto- pati. Ti predavatelji si bodo nam- reč nabrali nekaj izkušenj iz po- dajanja najrazličnejše snovi, ob- enem pa se bodo izpopolnili na nekaterih področjih, ki jim se- daj niso bila tako dobro pozna- na. Naše delo ni omejeno samo na mladinske ure, temveč imamo še vrsto krožkov in najrazličnejših sekcij. Športni aktiv gimnazije je v lanskem letu imel velike uspehe, z delom pa je ponovno pričel v letošnji pomladni sezoni. Med najvažnejšimi imamo srečanje z gimnazijo iz Murske Sobote, ki je že tradicionalno. Šahovska sekcija je v zimskem času iz- vedla več turnirjev. V letošnjem letu uspešno delu- je tudi marksistični krožek, v katerem se naši člani aktivno udejstvujejo in usposabljajo. Zra- ven tega pa imamo še 3 klube OZN. Precej naših članov je vključe- no v najrazličnejša društva in organizacije v samem Ptuju ozi- roma na vaseh, kjer stanujejo, tako da so aktivno vključeni v družbeno življenje tudi izven šo- le. Organizirali smo mladinsko silvestrovanje in pustovanje in to I za vso mladino, tudi delavsko. I kmečko in študentsko. Precej razgibano je tudi delo na kulturno-prosvetnem področ- ju, tako da so tretje?olci nripra- \'ili dve igri in s svojo prizadev- no.^itjo imeli len uspeh v Ptuju in nekaterih drugih krajih. Težišče vsega našega dela pa je vsekakor na učenju in učnih usp<=hih. Temu smo pos^'ečali precei pozornosti, vendar bomo morali v bodoče v tem nngledu še več delati, saj ie znanie naj- bolj potrebno vsakemu našemu človeku, ker tako lahko naibolj- še koristi naši socialistični stvar- nosti.« (Nadaljevanje) OsofniknVa domačij« « Franc Osojnik. parfizan slo- venjegoriške čete. je bil doma v Desencih v Slovenskih gori- cah. Med partizani je bil naj- starejši, najzrelejši, zato je kmalu prevzel vodilno mesto v četi. postal je njen politični komisar. O njegovpm pomenu v četi so NVmci dobro vedeli. V ohranjenem nemškem poročilu o nemškem napadu na partiza- ne v Most ju imenu ie pisec *Osojnikovo partizansko sku- pino«. Osojnik je zapustil maja svoj dom in odšel k partiza- nom, star 4.2 let. Za «;orialistično revolucijo je Osoinika pridobil niegov pri- iatelj Jože Lacko iz Nove vasi. Prej je bil Osojnik sol-ol in i '^ravpr na dcmačem odru v I Desternikn. Pridno ie čital in se tako izobraževal Zadnja predvoina leta sp jp navduš^^n uveljavljal v boju ra sociali- zem, za kar jp tudi poznpje umrl. Kdaj so Osojnika sprejeli v Komunistično partijo, ni po- vsem "zniSno. Leta 1944' so ga nasprotniki delavskega giba- nja že vodili na spisku komu- nistov in ga internirali. Osoj- nika srečamo nato med prosto- voljci ob nemškem napadu na Jugoslavijo, da bi z njimi bra- nil neodvisnost jugoslovanske države, nato pa med prvimi propagatorji Osvobodilne fronte. V Markovcih so povedali, da sta 1*^41 Osojnik in Lacko ho- dila k njim in tam sklicevala znance in jih pridobivala za Osvfkbodilno fronto. Osoinik je hodil na Mestni vrh in drugam po Slovenskih goricah skupaj z Lackom in tudi sam organiziral upor proti okupatorju. Decembra 1^41 sta sp k Osoj- pfkoTim v Dpspucp zatpkla pre- ganjana revolucin^narj'a. ptujski železničar Franc Kramber^pr in Jožp Lacko \a podstrešiu v senu so se a.prila 1912 sps;iali prvi borci sloven i'^!?'r>riškp četp. ?>p prpi marca 104.1. jp Osoj- nik n.dš<^l v Roo-aško Slatin^* na spdpž Pokrajin''kpga komi- teja KP za Štajersko po Mimo Kovač-Barčko. Pripeljal jo je na svoj dom ,v Ppsence. Barčka, nova ptujska okrožna sekre- tarka Komiinističnp partije, je v Osojnikovi ženi Ivanki, sestri Neži in materi Ani spoznala pogumne slovenske žene, pri- pravljpnp v boju za svobodo na velike žrtve. Ko so Nemci začeli z aretaci- jami upornikov, so med prvimi odpeljali Ivanko in Npžo Osoj- nik ter .Antona Perneka. sode- lavca OF. Osojnik je po tpm dogodku obiskal svojo 70 let staro matpr, da bi ji vlil nOr vpga poguma. Opazil pa ga je npmški vn^hun in ga javil ge- =tapu. Nemci so zato prišli 9. ju- nija, tri dni potpm. ko so od- ppljali Osojnikovo ženo in se- stro še po njegovo mater in Npžino petletno hčerkico 01- gico. Najprej so jih zaprli v ptujske zaipore. nato na borl- s.kp. na.to v cpliske. Svojo trnipvo not so nadaljevali v ta- borišče Oswipcim. kier ie Osoi- niVova žpna Ivanka nmrla že nek^i ff^dnov po priliodu. mati pa rpv +ri mpsppp Svobodo Sta iičakal" 0';oin'l"r-^a sestra in nipna hčprka Olgica. Okni>aiOripv vohun Rrnko iz Opscnpc. ki je kroiil usodo OsojnikovUi. ip nroi«^! žp nekaj dni po arptaciji O^^oin^Vove matprp zaslnžpno kazpn. Borci slovpn Tpgoriškp ČPte so ga n^.trclili. Ptujske javk" sloveniesroriške čete Najpoineinbripjšfi jčivka slo- venjegoriške čete v Ptuju je bila na Vičavski poti 9 v Ptuju pri Olgi Meglic, dplavki ptuj- skp plctarne in članrei Komu- nistirnp partije. Pri iii^j se je oglašala okrajna sekretarka KP Barčka. Lacko. (Osojnik in borci slovenjpgoriškp čete. Olga je borce po potrebi s čolnom prevažala na desni dravski breg ker je bil njen dom blizu Dravp. Druga pomembna javka slo- ven jegoriških partizanov je bila pri .4nici Kaučevič. knjigo- veški vajenki pri Blankejii. ki je stanovala v Volkmprjevi uli- ci. Anica jim je hranila orožje in municijo in oddajala in spre- jemala zanje pošto in potreb- ščin?. Takrat ip bila tudi okraj- na sekrPtarka SKOj. 7,elo prv- žrtvovalno in pogumno mla- denko je okupator po bitki pri Mostiu aretiral, jo neznansko mučil, jo telesno poškodoval, a ker je molčala, kpr ji ni mogpl dokazati, da dpla s partizani, jo jp poslal namesto na mori- šče le v internacijo, kjpr na je nmrla leja 194"\ stara 19 let. _ Ze večkrat smo v našem li- t stu pisali o Olgi Meglic in nje- nem možu Albinu, ki ju je oku- pator bo bitki pri Mostju tudi , aretiral. Olgo ustrelil, moža pa ; odpeljal v taborišče, kjer je I umrl. Vse najpomembnejše : ptujske javke OP' je okupator odkril in se kruto maščeval nad borci za svobodo. Na Ormoški j cesti so gestapovci vdrli v kro- ! jaško delavnico Murkovih. od- peljali oba brata. .\dolfa in Maksa krojaškega pomočnika j Stanka juršiča. doma z Lovren- I ca na Dravskem polju ter so- j delavca Jožeta Vrbnjaka. kro- I jaškega pomočnika. Vsi so pa- ' idli v jeseni leta 1942 kot talci. V Murkovi delavnici je bila javka in skladišče zbranega materiala za partizane. Na Ljutomerski cesti je bila partizanska javka pri dreves- ničarju Ivanu Čehu. doma z i Desternika. ki se je z Lackom \>\r\ Osoinikom povezal že leta 1941. Zaradi izdaje ^o Ceha aretirali po bitki ori Mostju in ! ga 4. novpmbra 1942 v Maribo- I m ustrelili. lavko nri Hreničevih v Stu- jkih so Nptnci ukinili z areta- 'ciio Tlrpničpvih šp pred bitko I pri Mostju. ko so domačo od- I peljali v tabo-^-šča TTr^ničeva sosprln sta bila Vnčakova. Franc in ^^lica. kamor so se pogosto f^glašali borci sloven jegoriške četp. Tp iavkp okupator ni n.d- kril. (Dalip prihodnjič) V. R. MAJŠPERK Na 1 seji novoizvoljenega de- lavskega sveta, 28 marca 1962, je bil izvoljen za predsednika tov. Kari Robar, za namestnika pa tov. .lože Grobelšek. Delavski svet šteje .31 članov od tega 11 žena in 20 moških Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen tov. Viktoi Kekec. za namestnika pa tov Vuk Rezika Upravni od- bor pa šteje 6 članov. Tudi di- rektor tov Lojze Jere je član upravnega odbora Godb.T na pihala DPD »Svobo- de« Majšperk se pripravlja na ve- liko glasbeno manifestacijo revij pevskih zboiov in instrumentalnih ansamblov v počastitev 70-letni- ce predsednika Tita ki bo 20 ma- ja v rtu ju V prograniu .;i to levijo ima godba iz Ma.išperka tri skladbe in sicer koračnico, uverturo »Beo- grad v noči" Sedlačka potpuri >-7,ahe" Vodopivca Tudi okrajne revije godb na pihala v Ormožu 3 junija 1962 se bo udeležila god- ba na pihala iz Majšperka Vodi jo dirigent -Tanke Komar Osemindvajset pionirjev in mla- dincev osemlptkf Majšnerk bo le- tos končalo začetn' seminar za godbenike - instnjmentaliste. Te- ga je organizirala DPD »Svoboda« Majšperk za glasbeno v/.so^o mla- dega naraščaja k' '^icer glede na oddalienost oa Ptuja ostala brez nje U=;nešno vodi ta seminar tov. Franc Kosi. IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA OS^^OVNI NALOGI NAŠEGA AKTIVA Predsednika aktiva L.VIS ^Oi- ge Meglic«: na Vičavi tov. Jožeta Petroviča smo naprosili, da nam spregovori nekaj o delu tega terenskega aktiva. Aktiv Vičava je eden izmed najaktiv- nejših v komuni, za kar ima precej zaslug celotno vodstvo in predsednik tega aktiva, ki je dijak IV. razreda gimnazije. -Aktiv L.MS >01ge Meglic« na Vičavi je bil ponovno ustanov- ljen šele pomladi lanskega le- ta. Imenovan je bil po znani borki in revolucionarki Olgi Meglic, ki je delovala v tem predelu. Mladi delavci, dijaki in vajenci se ves ta ča« zbira- mo v domu SZDL na Vičavi. Sedaj nas je sicer vključenih v aktiv samo 24. vendar se bo naše število v kratkem pove- čalo za približno 20 novih čla- nov. Največ članov naše orga- nizacije je bilo šele pred krat- kim sprejetih v Ljudsko mla- dino, zato >*mo posvetili največ" časa idejni vzgoji in izobraže- vanju. Najprej smo se teme- ljito seznanili z zgodovino mla- dinskega gibanja ter statutom Ljudske mladine, nato pa smo prešli na preglede dogodkov doma in v svetu in to od po- litičnih, gospodarskih, kultur- nih pa do športnih. Take raz- prave smo zelo poj)iilarizirali. Največ zanimanja posvečajo mladinci vprašanju gospf^dar- stva. kar je popolnoma razum- ljivo, saj je precpj naših čla- nov žp vključenih v proizvod- 1 njo. ostali pa sp bodo v krat- kem vključili. Sklenili smo. da bomo v naslednjih mespcih na- vezali tesnejše stike z aktivi LMS v delovnih kolektivih ter se bomo na ta način seznanili z vsemi gospodarskimi panoga- mi ptujske koniiitiP. delavskim j samoupravi jan ji^m in načinom proizvodnjp. To bo pomagalo marsikateremu, ki se še ni od- ločil za svoj poklic, da se bo laže odločil, v kateri panogi se bo zaposlil. Mladina našega aktiva se za- nima tudi za ostala področja dejavnosti, kot delavsko giba- nje v svetu, šport, kulturno prosvetna dejavnost, umetnost itd. Največja želja mladine na- šega terena, kakor tinL po mo- jem mišljenju vse mladine Ptu- ja je. da bi v Ptuju dobili so- dobno opremljen mladinski klub. kjer bi se lahko zbirali in z ostalo mladino izmenjavali mišljenja in izkušnje pri delu. V okviru kluba bi se iahko tudi I še boljše rešilo vpraš.anje sa-I moizobražpvan ja. o čem ie bilo j tudi mnogo govora na "\ 11. kon- gresu LMS v Kranju. Mal' aktivi imajo težave « tem. da nimajo dovolj litera- ture, da bi se lahko sami pri- pravljali za predavanja. Naš aktiv ima sicer v upravljanju majhno knjižnico, ki je last SZDL. venflar imamo s tpm te- žavp. ker nekateri bravci ne- redno vračajo knjige. Precej močno oporo imamo pri članih ZK na terenu, ki nam pomagajo reševati mnoga vpra- šanja, včasih pa nam pripove- dujejo svoje spomiup iz dni^ revolucije in povojne graditveij Zraven tega tudi ne p(»zab-l Ijanio na razvedrilo svojih č.la-j nov. V zimskem času smo po-j svetili največ prostegri časa ša- hu in drugim igram v zaprtih protstorili. s prvimi [lomlaflan-j skimi dnevi pa smo s^e presolili na igriščp in ob na irazličnojših igrah z žogo pozabljamo na te- žave v šoli. dplavnici. doma inj drugjp. Imamo sicpr tpžave z raznimi športnimi rekviziti, vendar upamo, da bomo to nsppšno rešili. Iz našega aktiva so se mla- dinci udelpžili tudi delovne ak- cijp. prav tako pa smo si ure- dili igrišče. Poudariti moram, da je v naš aktiv vključena mladina iz Vičave. Orpšja. Kr- čevine. Stukov. dpla Mestnega vrha in Novega naselja in da je mladina iz oddal jenpjših krajev pri dpln bolj resna, kot pa nekateri iz Vičave. V tem letu so pred nami še vplike na- logp, s katerimi •'e bomo mo- rali spoprijeti. Več pozornosti bomo po mojem mišljenju mo- rali posvečati raznim vpraša- njem v stanovani^ki skupnosti oziroma na terenu. , STRAN 4 TEDNIK PTUJ DKI 18 MAJA t9«2 U Ds io šla naša Miiii nesenn rN^idriljevinje in konec) Gimnazija bo torej ostala splošno izouraževalna šola in mo- ra to tudi ostat., saj je samo številnih spec aliziranih srednj;h strokovnih šol. Velika večina nje- nih absolventov namreč nadaljuje šolanje na visokih in višjih šolah. Doslej so se le posamezniki po maturi vključevali v poklice. Gimnazija pa bo postala še bolj privlačna, ko bo po uveljavljeni reformi dobila značaj zaključne šole. Tak značaj moremo dati šoli samo, če prilagodimo pouk druž- beno ekonomski strukturi komu- ne in omogočimo, da se dijaki po končanem šolanju vključijo v pro- izvodnjo v gospodarskih organiza- cijah, v upravi ali drugih ustano- vah v območju ptujske in sosed- njih komun. Gimnazija nikakor ne namerava prevzeti vloge in naloQ kake strokovne šole ter se kosati s šolami te vrste. To bi bil jalov posel, početje brez smisla. Njena nova naloga je samo, da zgradi most nied šolo in gospo- darskim življenjem v komuni. Kako ta smoter uresničevat; in doseči? O tem vprašanju so do- slej razpravljali profesorski zboi in šolski odbor gimnazije pa tudi svet za šolstvo občinskega ljud- skega odbora, ki bo dokončno od- ločil o usmeritvi šole; Ta odloči- tev bo zasnovana na naslednjih ugotovitvah. V Sloveniji je danes 31 gimnazij. Na pretežno agrar- nem področju so gimnazije Novo mesto, Črnomelj, Brežice, Murska Sobota in Ptuj. Ta okoliščina na- rekuje zaključek, da bo večina ^ gimnazij v Sloveniji ubrala indu- ¦ strijsko smer, le nekaj se jih bo \ naslonilo na svoje agrarno okolje, j med njimi tudi ptujska gimnazi- ja. V našem celotnem gospodar- j stvu kmetijstvo še ne stopa v ko- rak z industrijo, zato je prav, da se mu posveti več pozornosti, po- sebej tam, kjer so za to dani po- goji. V naši komuni se poljedel- stvo postopoma razvija tako, da dobiva agrarno-industrijski ka- rakter, ker se na tem področju razvija industrija, ki bazira na agrarni produkciji. Ta okolnost j narekuje, da se ptujska gimnazi- j ja ne usmeri v industrijsko-eko- nomsko, marveč v agrarno-indu- strijsko dejavnost. Drugi razlog za tako usmeritev so realne možnosti za tako izo- braževanje. Tu je kmetijski kom- binat z raznimi panogami, kot so: poljedelstvo, sadjarstvo, vinograd- ništvo, hmeljarstvo. Dalje perut- ninarska farma in pitališče beko- nov. Proizvodno delo pa se lahko nasloni na nekatere obrate, kakor mlekarna, kletarstvo je moč spo- znati v Slovenskih goricah, kori- stne je tudi poznati delo veteri- narske ambulante, V prihodnosti pa lahko računamo še na večje : industrijske obrate' tovarno moč- nih krmil, novo klavnico in to- varno sladkorja, Možnosti za izo- braževanje v tej smeri je torej j več, kakor v šibki industriji. Se en praktičen moment pride pri tem v poštev. Tehnični pouk in . proizvodno delo sta povezana s j številnimi organizacijskimi vpra- šanji. Če se šola osloni na agrar- no proizvodnjo in industrijo, ki je z njo v zvezi, bodo strokov- njaki za takšen pouk in vodstvo v proizvodnem delu razmeroma lahko dosegljivi; vključevanje v delo bo preprostejše in cenejše; tudi ekonomska kooperacija bo preprostejša, saj ne gre pozablja- ti, da bo uvedba tega pouka ter- jala rešitev raznih finančnih .'prašanj. Potemtakem bi mogli nuditi jimnazijcem osnovna znanja iz poljedelstva, živinoreje sadjar- stva ter vinogradništva in kletar- stva. Vse to bi spremljalo spo- znavanje tehnologije in stroje- slovje, po potrebi bi lahko vklju- čili v obliki prostovoljnih dejav- nosti še osnove elektrotehnike. Ta veja pouka bi kajpak terjala dodatne učne moči-strokovnjake in dodatna sredstva delavnico, laboratorij ter po možnosti manj- ši kos zemljišča. Tako pripravljeni absolventi gimnazije seveda ne bodo nobeni strokovnjaki, seznanjeni pa bodo z osnovami, ki j;m bodo na de- lovnem mestu koristile Zato je ^ šolski odbor mnenja, da se uve- dejo taki izbirni predmeti, ki bo- do gimnazijca seznanili z osnova- mi upravno-administrativnega po- slovanja. Pri ptujski gimnaziji so tudi | oddelki učiteljišča, ki bo v dveh | naslednjih letih preraslo v popol- i no srednješolsko ustanovo. Teme- ljite spremembe nastajajo tudi v izobraževanju učiteljev. Osemlet- j na osnovna šola, ki daje na svoji ' višji stopnji izobrazbo nekdanje nižje gimnazije, potrebuje teme- ljito pripravljene učitelje Seda- nje petletno učiteljišče se ukinja. Učitelji se bodo v bodoče šolali ^ na učiteljskih gimnazijah, ki bodo dajale več splošne izobrazbe kot sedanja učiteljišča, strokovno iz- obrazbo pa bodo dobili na dvolet- ni pedagoški akademiji Taka akademija že dela v Mariboru in | ima dve smeri: prva pripravlja učitelje za razredni pouk, druga pa za predmetni pouk v višjih razredih osnovne šole S tem se šolanje učitelja sicer podaljša za eno leto, omogoča pa mu skrb- j nejšo pripravo za poklic. Dijaki letošnjega tretjega letnika učite- ljišča v Ptuju bodo nadaljeval' šolanje po dosedanjem načinu in končali petletno učiteljišče v Ma- j riboru, medtem ko bodo dijaki j obeh prvih letnikov in vsi bodoči novici končali najprej štiriletno ; učiteljsko giimnazijo v Ptuju in se nato strokovno izpopolnili na pe- dagoški akademiji. Snov ho na učiteljski Qimnaz)iji prikrojena ta« ko, da bo bodočemu ujitelju v praksi kar najbolje služila. Poleg ostalih predmetov je treba z vso resnostjo obravnavati glasbeno, likovno in telesno vzgojo ter teh- nični pouk. Za šolsko leto 1962-63 je pred- viden naslednji vpis: gimnazija bo sprejela največ flO novincev, učiteljska gimnazija pa 70 novin- cev. Razpis za to bo pravočasno objavljen. V njem bodo tudi po- goji: kandidat mora obvladati j snov, ki je predpisana za popolno . osemletno osnovno šolo. ' V Ptuju bo potemtakem v le- tošnji jeseni dovolj prilike za šo- lanje mladine našega območja. Pri tem pa je želeti, da b* se starci otrok, ki ne žive v mestu ali bliž- nji okolici, v večji meri kot do- slej posluževali dijaškega doma, kjer se lahko dijaki v miru uče in jim ni treba izgubljati časa, »nergije in neredko tudi ?dravja 5 tem, da se vsak dan vozijo in pešačijo na dolgih raHialjth. Rudolf C*h mn PLE^lIM OBČINSKEGA SIMIIIliALIIEliA SVEfA PlUl Dciegali Vil. občnega /bora Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki je bil v nedeljo, dne 13. maja 1962 v Narodnem do- mu v Ptuju, so iz vrst 11,000 član(>\ .sindikata ptujske ko- mune i/volili v novi plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj 4? članov. V plenum so izvoljeni: Lojze Cucek iz Nadzorstva TT linij Ptuj: Jože Skrlovnik. Jože Križančič in Anica Moho- rič i? Kmetijskega kombinata Ptuj: Jože .^egula, Viktor Pre- log in Boris Solovjev iz Tovar- ne glinice in aluminija Kidri- čevo: Ivanka Ivančič in Franc Vučak iz Tovarne perila »Del- ta« Ptuj: Janez Cuš iz podjetj.i JZ za popravilo voz Ptuj: Ignac Gole iz Cestnega podjetja Ma- ribor. Nadzorstva Ptuj: Silvo Mervič iz Tovarne strojil Maj- šperk: Marija Šoba iz Tovarne volnenih izdelkov Majšperk; Zoran Vobič. Gradbeno podjet- je »Drava« Ptuj: Zora Guštin, Tekstilna tovarna Ptuj; Franc Prešern. Elektro Maribor-oko- lica — obrat Ptuj; Franc Vau- da, Nadzorstvo JŽ prog I. Ptuj: Marica Peteršič. Osnovna PTT enota Ptuj. Jože Vidovič, To- varna avtoopreme Ptuj: Jože Sotler. Pekarne - mlini > Vinko Reš<^ Ptuj; Mirko Voda, »Grad- nje- Ptuj: .Stanko Kosi. ^Foto- fltelje Langerholc« Ptuj: Janko Kosi. vFlektrokovinar< Ptuj: Maks Maroh. »Pleskar« Ptuj: Alojz LipavSek. Strojne delav- nice Ptuj: Marica Šoškič. >Ha- lo^ki biser« Ptuj: Ludvik Per- nat. »Panonija< Ptuj: Dušan Dostal, Jzbira' Ptuj: >rarija C^rne. »Slovenske eorice^ Ptuj; Milan Lacko. Kmetijska zadru- 9fa »Jože Lacko* Ptuj. Ivanka Zadravec. Vodna skunnost »Drava« Ptnj: Franc Kac. Kme- tijska zadniira Kaidinn: Franc Hajduk Kmetijsk« jraHruga -Haloze« Ptuj: Ciril Satej, Svet 7h kmetijstvo ObLO Ptnj: Rudolf Terglavščnik. -^Petovino- Ptni: Neudaiier dr. Jože. Snloš- n« bolnišnica Ptuj: Petrič dr. Vladimir. Zdrnvstvpni dom Ptuj; Adi Praprotnik. Osnovna šola >lTan Spolenjak« Ptuj; Julka Sever, Otroški vrtec Breg; Zo- ra Ilovar, Zavod za napredek fospodinjstva Ptuj: Branko iirlan. Občinski ljudski odbor Ptuj; Štefka Piišnik. Narodnii banka Ptuj; Franjo Zmaiic, Za- vod za zaposlovanje delavcev Ptuj; Stanko Žitnik, Opekarna Zahjek Ptuj: Štefan Jurančič. Ptujska tiskarna Ptuj; Pišek .Mbin. Stanovanjska skupnost Ptuj. in Jože Strašek. upokoje- nec. Ptuj. Od skupnega števila izvolje- nih članov je 30 članov ZKJ. Zena 11, mladine do 25 let 8, a do 30 let 12. Visokokvalificira- nih delavcev je ?, kvalificira- nih delavcev 11. Nadalje 2 zdiavnika. 2 učitelja, 1 vzgoji- teljica, 8 tehnikov, 1 laborant, 1 upokojenec in 14 ostalih uslužbencev. V nadzorni odimr Občinske- ga sindikalnega .sveta Ptuj so bili izvoljeni: Drago Zupančič. Vajenska šola za trgovinsko stroko Ptuj; Pavla FIsner, TC.A Kidričevo; Fanika Vaiida. gim- nazija Ptuj; Janez Petrovič, Opekarna Žahjek; Martin Ve- gan. Komunalna banka Ptuj; Janko Komar. Tovarna volne- nih izdelkov Majšperk; Danilo Masten. Strojne delavnice Ptuj. Na prvem zasedanju novo- izvoljenega plenunia ObSS bo izvoljeno predsedstvo, kot iz- vršni organ, predsednik, pod- predsednik in tajnik Občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj. Imenovane bodo komisije in upravni odbori ter oblikovan delovni program, ki ga je za- črtal VII, občni zbor Občinske- ga sind. sveta Ptuj. F. B. Predsednik Jože SfKula In delovno predsedstvo med zborom (Foto: F. I.angerholc) Knjigov&ti,e so zborovali v scboiu ...aj^ 1^62 je bil v dvorani SZIjL na Bregu pri Ptuju občni ibor društva knji- govodij Ptuj ki «tpje do 300 čla- nov in še ne zajrma vseh, ki de- lajo v knjigovodstvih gospodar- skih orRaniiacij. zavodov In ustanov v občini Ptuj. Med glavnimi poudarki tega občnega zbora je bila ugotovi- tev, da bo moralo biti v bodoče več stikov in sodelovanja med tem drtištvom in med gospo- darskimi organizacijami, zavo- di in ustanovami in da bo 0'b po- moči vseh lahko društvo orga- niziralo seminarje, tečaje raz- govore, tolmačenja predp:50v .td. v samem Ptuju, da ne bo po- trebno hoditi na take in podob- ne tečaje drugam Gospodarske organizacije strokovno uspoi^ab- Ijsfnje kadrov in c^pozarjanje na posebnostč novih predpisov precej «tane, zlasti če se ti ka- dri udeležujejo tečajev m semi- narjev v obmorskih in drugih turističnih in letoviških krajih kakor je to bila doslej navada Dru^i poudarek jr bil na tem. da Se vsaj v 90 gospodarskih or- ganizacijah In zavodih v občini nI ra]:umev&n.ia. da hi se njihov knjifrovndski kader organizira- no strokovno usposabljal fn da bi bil včlanjen v stanovsko dru- štvo, ki mu ob malih društvenih obveznostih lahko mnogo ko- risti pri Izvrševanj« »ihržbe. pri poznavanju orednlsov In pri tol- mačenju njihovih sprememb, pri posredovanju raznih izkušenj s teii:a delovnega področja ipd. Na zboru Je bilo r,preietih več stališč, ki utrjujejo vrednost in pomen društva, na drugi Ftrani pa podčrtuiejo važnost stikov med gosDodarskimi organizacija- mi in družtvom v kori.st dolsre finančne in knjigovodske s:lužbe in preprečevanje vseh možnosti škode zaradi pomanjkljive evi- dence ali nestroikovnega knjigo- vodstva. V novoizvoljen odbor so bili predlagani najizkuženejši člani društva, ki imajo največ voo- gleda v delo in načrte društva in zagotavljajo skuonosti. da se bo društvo uveliavljalo ter ko- ristilo mlademu k=dru. ki je nn- treben pomoči. V,T. KIDRIČEVO Volitve v centrhii delavski svet v TGA »Boris Kidrič« Kidri- čevo od 26. do 28. aprila 1962, so pokazale politično zrelost članov kolektiva a udeležbo in z izvoli- tvijo kandidatov, ki dajejo z svo- jo dosedanjo politično aktivnostjo vsa zagotovila, da bodo naloge centralnega delavskega sveta pra>'*r vilno razumeli in tudi izvajali. V centralni delavski svet je bilo izvoljenih od 96 kandidatov 60 članov. Volitve so bile v 14 pro- izvodnih enotah in 3 sekcijah. Od izvoljenih je 56 moških in 4 ženske. Članov ZKS je 50 odst. Ponovno je izvoljenih 18 članov. V CDS je izvoljenih tudi 7 članov izvršnega odbora sindikata. Naj- več članov delavskega sveta je visokokvalificiranih delavcev (23), kvalificiranih (17), tehnikov (9), ostali pa so srednje in nižje stro- kovni uslužbenci in delavci s pol- kvalifikacijo. Na prvi seji centralnega delav- skega sveta bo podano temeljito poročilo o poslovanju dosedanjega upravnega odbora Na seji bo iz- voljen predsednik CDS. njegov namestnik in komisije in spre- jet bo program o poslovanju CDS v tovarni Izvoljen bo tudi nov upravni odbor. Pred volitvami v centralni de- lavski svet so bili člani kolektiva temeljito seznanjeni z delom cen- tralnega delavskega sveta v man- datni dobi 1960 do 1962 na zborih ekonomskih enoi in proizvodnih enot proračunskih enot in sekcij. Člani in odborniki sindikalnih organizacij TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, so se v dneh 27, apri- la in 1. maja 1962 udeležili dveh pogrebov prerano preminulih čla- nov pok, Terezije Tetičkovič, uslužbenke, ki je zapustila dva otroka, in pok, Slavka Cižiča, ključavničarja v strojni delavnici aluminija. Prerana smrt obeh mladih sodelavcev je enako kot njuni družini prizadela celbtni ko- lektiv. Učenci — sami fantje — so de- lali dnevno 5 ur s polurnim počit- kom. Delo se je pričelo ob 7. uri zjutraj, končalo pa ob 12. un, na- kar je bilo vsak dan po 1 uro predavanje o delavskem samou- pravljanju, organizaciji podjetja, proizvodnji, komercialni službi itd. Vse oddelke so si učenci ogledali pod strokovnim vod- stvom. Kolektiv podjetja je dobil od učencev najboljši vtis. Tak način prakse se je pokazal vzgojno vse- stransko koristen in se bo ne- dvomno obdržal, zlasti če se bo nadalje izpopolnjeval. Mojstri in oddelkovodje so bili z učenci zelo zadovoljni, enako pa so bili za- dovoljni z njimi učenci, saj so si mojstri prizadevali, da bi jim v tem kratkem času posredovali čimveč znanja in izkušenj. Učenci so se od kolektiva lepo poslovili na majhni slovesnosti ob koncu prakse, kjer so tudi dobili primerne nasvete in napotke za nadaljnje izobraževanje in šola- nje mladih ljudi v obrt n indu- striji v šolah, ki jih imamo v okraju. ....._ . Pr spevajitlo za mladinsko zdrav lišče Mirno, tiho m v največji skrom- nosti, skoraj neopazno razvijajo osnovne organizacije RK po na- ,ših vaseh in naseljih svojo obsež- no človekoljubno dejavnost. V preteklih mesecih so opravili občne zbore in položili račune o svojem delu. doseženih uspehih a tudi težavah na katere so naletele. Kjer so bili upravni odbori na mestu in so se zavedali svojega vzvišenega poslanstva so bili tudi uspehi zadovoljivi in vse ovire premagane. Saj je delo aktivistov RK res obsežno. Zbiranje krvoda- jalcev, protituberkulozni in proti- alkoholni boj, organizacija in iz- vedba tečajev za prvo pomoč in domačo nego bolnika, male asana- cije itd. so težke naloge s katerimi so se morale spoprijeti naše os- novne organizacije RK. ki so se tako pripravile tudi na »Teden Rdečega križa«, ki je bil od 6. do 12. maja. Tretji dan v »Tednu« t. j. 8. maja smo praznovali po vsem svetu mednarodni dan Rde- čega križa. Letošnji »Teden Rdečega križa« je bil v Sloveniji z veliko zbiralno akcijo za dograditev mladinskega zdravilišča RKS De- beli rtič. Ta akcija je ena največjih, kar lih je doslej organiziral RKS in DO trajala verjetno nekaj mesecev. Z nabranimi sredstvi bomo nogli zdravilišče v Debelem rti- 5u dograditi do take mere, da bo zdravljenje mogoče preko zime n tako dolgo, da se bodo otroci Dozdravili, Za to pa je nujno do- lograditev vsaj 3 paviljonov za )troke. da bo zdravljenje omogo- čeno tiidi predšolskim otrokom'; j Razumljivo je, da bodo k akci- i i pritegnjene tudi vse ostale' množične organizacije,, ker le tako lahko pričakujemo zaželjene uspe- he. Skrb in pozornost mlademu ro- du — bodoči mdržavljanom, pro- izvajavcem in upravljavcem — je pač prva dolžnost organizacije RK kot izrazito humanitarne organi- zacije. Zato je glavni odbor RK Slovenije takoj po osvoboditvi or- ganiziral v Savudriji okrevališče za otroke, pri katerih so se kaza- le posledice vojnih grozot v zrah- Ijanem zdravstvenem stanju, pod- hranjenosti čustveni prizadetosti i. dr. Pred nekaj leti je bilo to okrevališče preneseno na »Debeli rtič« pri Kopru, kjer naj se raz- vije v obsežno mladinsko zdravili- šče posebnega tipa, v katerem otroka obravnavajo kot telesno- duševno celoto, ki je ne moremo ločiti od okolja, v katerem živi. Vsakega otroka obravnava skupi- na strokovnjakov; zdravstveni de- lavec, socialni delavec, psiholog in pedagog. Izvor bolezni zazdravlje- nje na Debelem rtiču se ravna z vidika ugodnega vpliva obmorske klime in umerjenega sončenja ter kopanja v morski vodi. V poštev pridejo predvsem kronična vnetja I ušes, obnosnih in čelnih votlin, astme organskega in živčnega iz- vora, razne preobčutljivosti orga- nizma, prebolen rahitis, neakutne revmatoze itd. Za otroke, ki bodo ostajali več časa na zdravljenju bo organiziran; tudi primeren način šolanja. d» ne bodo zaostali v svojem umskenii razvoju. Zaposleni bodo tudi s pri- mernimi igrami in zabavo. Rdeči križ Slovenije želi dogra- diti Debeli rtič že v prihodnjem letu, t. j, leta 1963, ko proslavlja RK stoletnico svojega obstoja. sevalni Postaji, Trgovskemu podjetju »Panonija«, Splošni bolnišnici ter Projektivnemu biroju v Ptuju. Brglez Stanko, učenec VIII. b. razreda osnovne šole v Hajdini MANJ ŽALITEV IN OBRAČUNAVANJ Organizacije SZDL t ptujski občini se bodo morale v bodoče več kot doslej baviti s problemi občanov, ki so jih reševala do- slej sodišča in poravnalni sveti. Statistika ptujskega sodišča namreč kaže, da so na njegovem območju po številu še vedno na prvem mestu kazniva dejanja zo- per čast, čeprav že urejajo vedno več lakih primerov poravnalni sveti s poravnavami ob manjših stroških, Sodi.šče smatra, da tega pojava med občani ni mogoče omejiti ali odpraviti samo s sod- bami in raznimi kaznimi. Sprtim strankam bodo morale poleg po- ravnalnih svetov v večji meri kot doslej pomagati z dobrim vplivom in s prepričevanjem množične or- ganizacije, ki najbolj poznajo ozadje sporov in tudi najlažje najdejo rešitev, ki so v korist sprtih strank in splošne pomiritve med ljudmi v svojem kraju. Raz- ne mejne, imovinske in druge spore spremljajo navadno žalitve raznih oblik in vsebine. Spori se zaradi tega razširjajo in razple- tajo namesto da bi bili re.^eni ob manjši škodi, v krajšem času in tudi ob manj.ših stroških za obe stranki. Problem zase so strastni prav- dači. Njihova nespravljivost z okoljem, stalna pripravljenost na spoie in razprtije, pomanjkanje dobre volje, da bi se s kom do- govorili in sporazumeli o vpraša- njih, ki jih .sami ne znajo ali ne morejo rešiti, podcenjevanje vseh pametnih nasvetov itd jih sili. da spravljajo vse svoje malenkosti pred sodišče, svoji okolici povzro- čajo škodo, nevoljo in težave, sodišču mnogo dela in poleg vse- ga z nobeno rešitvijo in odločit- vijo niso zadovoljni. Z njihovim poč?tiem se bodo morale več kot c'oslej zaposliti množične organi- zacije. Zelo blizu velikemu Številu li- litev je število kaznivih dejanj zoper življenje in telo iz mlado- stne prevzetnosti, pijanosti aH sovraštva. Najpogostejši so ti po- javi na podeielju ob dokaj raz- ličnih prilikah, po delu, po rak- nlh prireditvah in žal celo v dru- žinah. Posledice so materialne in moralne. Najbolj so prizadeti po- škodovani, ki morajo na zdrav- | Ijenje namesto v službo, posebno pa otroci, šolarji, ki večkrat ca- spijo pri pouku zaradi neprespa- ne nOči doma, zaradi pijanosti te- ga ali drugega člana družine. Prednjih primerov je največ na j podeželju, v mestu pa je več ka- | znivih dejanj zoper zasebno ali družbeno imovino. Pri mnogih primerih, ki jih je obravnavalo sodišče se je izkazalo, da je mar- sikje družbena imovina premalo I zaščitena in da Je pri nekaterih gospodarskih organizacijah, zavo- dih in ustanovah premalo dosled- nosti, da bi krivce predlagali in : v kaznovanje. Potent ni čudno, I če se taki pojavi Sirijo in da pri- dejo pred sodišče šele. ko jih je preveč in ko je škoda neprimer- no večja kot je bila spočetkoma. Vprašanju vseh problemov, ki jih obravnsva sodišče in porav- nalni sveti, je bil namenjen zadnji I plenum Občinskega odbora SZDL Ptuj 25. aprila 1962. Vsi navzoči so se strinjali s stališčem plenuma. da bo potreb- no o vseh primerih, ki so v na- sprotju z zakoni, ki povzročajo občanom in skupnosti škodo, več kot doslej obravnavati v množič- nih organizacijah ir preventivnih razlogo^¦. da se obvarujejo obča- ni in skupnost pred škodo, kj jo taki primeri povzročajo pa tudi iz iskanja in proučevanja vzro- kov, da prihaia dri takih prime- rov. Xa plenumu ie bilo onndarjeno. da so se doslej poravnalni sveti v mnogih krajih dobro uveljavili, da so rešili mnogo nerešenih vprašanj ob malih stroških obča- nov in da so dokazali, da je bila ustanovitev poravnalnih svetov nujno potrebna. Obenem pa je bi- lo tudi poudarjeno, da je škoda, da jemljejo tožbe zaradi žaljenja časti toliko časa odvetniški službi v občini, ki morala biti na drugi strani v večjo pomoč gospodar- skim organizacijam, zavodom in ustanovam ter občanom pri reše- vanju gospodarskih vprašanj, ki zahtevajo pomoč pravne službe. BIH SO NA PRAKSI Novice, da gremo učenci obeh VIII. razredov na patdnevno de- lovno prakso v podjetja, ustano- ve ali pa v tovarne ptujske ko- mune, smo bili zelo veseli. Težko »mo čakali dneva, ko bomo po- stali »delavci <¦ Marsikaterega 'zmed nas je bilo pred prakso morda malce strah, kajti te.žko smo si pred- stavljali povsem tuje okolje na delovnem meftu. Kakor pa se je pozneje izkazalo, je bil ta strah popolnoma odveč, V vseh pod- jetij so bili delavci in uslužbenci z nami zelo ljubeznivi in prijaz- ni. Ce je kdo kaj \'pra.«al, je do- bil zažeiien odgovor Vsak dan smo dobiva li tudi malico Ob zaključku prakse pa so naše praktikante v nekaterih podjet- jih celo nagradili. Po"eg znanja, ki smo si aa ori- dobili na delorn oraksi, smo spoznali tudi soc'="''='t;rni n?*i^in upravljanja v podjetjah, kar nas je posebno zanimalo. Sedaj ve-j mo. kako dela upravni odborJ delavski svet. ekonomska enota] Marsikdo od naiš-ih tovarišev .s* bo sedaj tudi laže odločil za svoj l>odoči poklic, kajti seznanili smo se tudi z nekaterimi takimi poklici, ki jih doslej nismo po- znali. Sedaj, ko je praksa že za na- mi, pa je dolžno'St nas vseh, da se prav iskreno zahvalimo vsem ptujskim podjetjem in tovarnam za izkazano potrpežljivost, pri- jaznost in gostoljubnost. Zahvaljujemo se podjetjem in tovarnam: Avtoopremi. Zdravstvenemu dcmu. Ptujski tiskarni, Elektro- kovinarju. Tovarni perila »Del- ta«. Železniškim delavnicam, »Izbiri« v Hajdini. Hajdinski po- šti, Tekstln tovarn v Ptuju. Re- Na praksi pri STROJNIH DELAVNICAH v strojnih delavnicah Ptuj jo bilo na petdnevni praksi 22 učen- cev iz osmih razredov z osnovne šole »Franca Osojnika« in »Tone- ta 2nidaršlča« v Ptuju ter z os- novnih šol Cirkovci, Markovci, Destemik in Gorišnica Soli iž Ptuja sta poslali k temu podjetju v prakso po 6 ali 7 učencev, osta- le pa po 2 In 3 Vse učence sOj sporazumno z mojstri in vodjli oddelkov razporedili na taka de- lovna mesta, kjer so lahko ostali vps čas prakse in so na njih do- bili tudi vpoflied v organizacijo dela in v samo proizvodnjo ter odnose med zaposlenimi v pod- jetju. PTUJ. DNE 18. MAJA 1982 TEDNIK STRAN 5 Za revizijo pravilnilcov v podjetjiji Na zadnji lAvrlnega odbo- ra občinskega sindi^kalnega sve- ta v Ormožu so člani razprav- ljali o nepravilno sestavljenih pravilnikih o delitvi osebnih in čietih dohodkov. Ugotovili so, da so nekatere gospodarske organi- zacije na področju ormoške obči- ne imele pravilnike o delitvi čl-^ stih in osebnih dohodkov, pa so bili ti že v osnovi z-grešeni in nepravilno sestavljeni, ker so delavci, ki nosijo glavno težo proizvodnje na svojih ramenih za svoje kvalitetno opravljeno delo prejemali .štiri do pet krat manjše prejemke od neka^terih vodilnih usilužbencev. V mnogih primerih so take pravilnike se- etavi.le upravio podjetij bre/. ved- nosti pristojnega delavskega sveta in upravnega odbora. De- lavsko samoupravljanje ni pri- šlo do izraza čeprav je v nekate- rih kolektivih bil delavskemu svetu in UO prečitan predlog pravilnika, in sprejet s strani de- lavskega sveta in kolektiva. Sprejet je bil navadno zato, ker 60 delavci večkrat morali mol- čati na svojem delovnem mestu in v saimoupravnih organih. Ta- ko početje nima zveze z našo stvarnostjo in taki vodilni usluž- benci hromijo družbeni razvoj in delavsiko samoupravljanj«, ki se mora iz dneva v dan krepiti. Vodilnim usJnaibencem bi mora- lo biti končno jasno, da je ruše- nje delavskega samoupravlja- nja v nasprotju z našim družbe- nim sistemom, ki temelji na de- mokratičnem upravljanju na vseh področjih udejstvovanja. Delavec mora čutiti, da je uprav- ljavec in gospodar v podjetju, le s tem bo dosežen pomen sa- moupravljanja. Neupravičeni raziponi med zaiposlenimi delavci in vodilnimi uslužbenci v nekaterih podjetjih morajo biti z novim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov od- pravljeni. Uprave podjetij in vo- dilni uslužbenci bi naj samo pra- vilno usmerjali delo in pospe- ševali sestavljanje pravilnikov o delitvi osebnih in čistih do-^ hodkov in sproti opozarjali naj nepravilnosti pri sestavljanju^ nc pa da omogočajo delitev do-j bička in plačevanje nadur svo-^ jim kolegom — vodilnim usluž^ bencom v višini po 100 tisoč di^ narjev ali še več brez vednosti delavskega sveta in upravnegi odbora. Pomembno vlogo pri sc-^ stavljanju drugih, toda boljših in realnc,jših pravilnikov o de- litvi osebnih in čistih dohodko^ bi naj odigrali Člani ZK in SZDL, ki so dolžni delavcem obrailožiti pomen in vainott pravilnika. Delavcem ne sme bi- ti skrito izdelovanje novih, že letos drugih pravilnikov, kajti oni morajo sodelovati pri njih sestavljanju. Plačevanje nadur in nepotrebnih dnevnic za po- tovanja v privatne svrhe, bi na; kolektiv sam preprečil in za ta- ko početje ljudi zaradi neupra- vičenega prisvajanja družbenih sredstev klical na odgovornost. Nepravilnosti, ki jih v«ebujejo pravilniki, izhajajo iz premale pooi^enosti delavt^ev, ker ie da- nes več ko^ polovica sapoelenih v občini ne pozna svojih pravic v delavskem samoupravljanju Delavska univerza bo morala v bodo<^e še vztrajneje prirejati v sindikalnih podružnicah preda- vanja, seminarje in tečaje, da bi se delavci seznanili s p>ome- nom, važnostjo in pravicami v 6 amoupr a vi j a n j u RD PREDSTAVLJAMO VAM: Na|mlajšo uslužbenko n a področju občine Ormož Evidenličarka Marija Zmauc, zaposlena na gozdarskem obrštil v Ormožu, nam je na svojenl delovnem mestu, povejlala, da jj^ že drugo leto uslužbenika in š©, vedno najmlajša na področju ob- čini. Marija je rojena 30. no- vembra 1944. leta na Runču, kot tretja in najmlajša hči delavca. Osnovno šolo je obiskovala na Runču, dvoletno administrativno sodo je končala lanj v Maribo- ru kot štipendistka ObLO Or- mož. Po šestem mesecu službo- vanja na občini je bila spora- zumno premeščena h kombina- tu. Marija vestno opravlja siluž- bo evidentičarke, zato je njeno delo na tekočem in jo vsi zelo cenijo. Zelo se zavzema kot funkiconarka Rdečega križa. Na Runču je Marija sama organizi- rala tečaj in predavanje za mla- dino in odrasle. Kot odbomica Rdečega križa mnogo koristi ljudem na vasi. Kot mladinka želi letos sodelovati pri gradnji avtoceste in v občinskih akcijah pri gradnji vodovoda. Marija nam je nazadnje pove- daila nekaj o nekaterih svojih željah, ki res niso velike in ki jih bo uprava kmetijskega kom- binata sčasoma verjetno upo- števala in nudila Mariji čas in štipendijo za šolanje na višji ad- ministrativni šoli. Po šoli bi se naj Marija ponovno zaposlila v kombinatu, kjer bo lažje in več koristila sebi in družbi. Rdr fNadalje'va'nj'e s 4. 8«raini) Veliko razgibanost voSke mladine Tovariš Franc Kodrič, trgovski pomočnik pri »Pano- niji< Ptuj, ki je predsednik aktiva LMS v iMarkovcih, nam je o dejavnosti tega aktiva po- dal nekaj misli. Tovariš Kodrič je tudi pred- sednik komisije za delovne ak- cije pri občinskem komiteju LMS, prav tako pa je aktiven član še nekaterih drugih orga- nizacij in društev. Naš aktiv je bil ustanovljen šele decembra 1960. Pred leti je že sicer aktiv obstojal, vendar ga pred 1960. letom ni bilo ozi- roma nismo mogli govoriti o njegovi dejavnosti. Prav zaradi tega smo v začetku naleteli na precejšnje težave, zraven tega pa so še nekateri starejši z ne- zaupanjem gledali na našo or- ganizacijo. Dobro izbrano vod- stvo je ob' podpori in pomoči vsega članstva hitro ])remagalo prve težave in delo mladincev in sploh vaško življenje je s tem precej zaživelo. Sedaj je v naš aktiv vključenih "9 mladin- cev, iz vasi Markovci. Zabovci in Nova vas. Naše dosedanje delo je teme- ljilo v glavnem na kulturno- prosvetnem področju, kjer smo imeli največje uspehe. Usipešno smo gostovali s programom »120 minut glasbe in smeha« v več vaseh, obiskali pa smo tudi bol* nike v bolni.šnici Ormož. Ne samo, da smo nudili poslušal- eetn prijetno zabavo, temveč smo si s tem tudi pridobili ne- kaj finančnih sredstev, da smo laliko delo uspešneje nadalje- vali. V letošnjem letu smo se naučili komedijo »Poročil se bom s svojo ženo« in tudi uspe* šno gostovali v več krajih. Zelo lopo nam je uspela tudi oddajaj Pokaži, kaj zna . kar je enH izmed zelo dobrih oblik del^ mladine. Prav tako nismo po-i zabili na izobraževanje ter stnol v zimskem času redno obisko-i vali najrazličnejša predavanja^ ki jih je organizirala izobražen; valna sekcija. j Glede na prizadevnost naših mladincev nikakor ne smemo l)ozabiti na zabavo in tako smo organizirali silvestrovanje, ne- kaj mladinskih plesov itd. Lepo sodelovanje imamo z aktivom LMS na osnovni šoli, tako da jim sedaj vsi pomagamo pri pripravah za s^prejem pionirjev v Ljudisko mladino, ob spre- jemu pa jim bomo pripravili majhno pogostitev. Naši člani so tudi aktivni v vseh ostalih vaških organizacijah. SZDL. Prosvetnem društvu. Partizanu in drugih. Za prihodnje imamo mnogo želja in velike načrte. Postavili smo si nalogo, da si bomo ure- dili mladinsko sobo v Zadruž- nem donni. nabavili televizor, nudili šoli pomoč pri ureditvi igrišča, prosvetnemu društvu pri ureditvi dvorane itd. Za dan mladosti pripravljamo skupno s Partizanom tekmova- nja v rokometu in nogometu. V lanskem letu se je tudi iz našega aktiva udeležilo zvezne mladinske delovne akcije ne- kaj mladincev, ki so se na ak- ciji zelo dobro izkazali in pri- nesli v naš aktiv mnogo no- vega. Gradnja vodovoda v Or možu se nadaljuje Mladina pri gradnji vodovoda V prejšnjem mesecu je bil za^četek del pri gradnji ormo- škega vodovoda. Majhni slav- nosti je ob tej priložnrvsti pri- sostvovalo čez dve sto mladin- cev ter ostalih občanov Ormo- ža. Mladinci predvojaške vzgo- je so pričeli z delom in so na- pravili vsak po 40 prostovolj- nih delovnih ur. Mladinci pred- vojaške vzgoje so skoraj izko- pali temelje za rezervoar na Hajndlu in opravili delo v vrednosti nad 450.000 dinarjev. ALI V NEKATERIH DELOVNIH KOLEKTIVIH RES NE RAZUME.TG BISTVA DELITVE DOHODKA? Nepravilni razponi pri n ogra^evanju v podjetju Pleskar^ v Ptuiu Proces demokratizacije, pred- vsem pa decentralizacije samo- upravljanja se še ni uveljavil j)rav v vseh kolektivih in nje- govih prednosti še ne občutijo Jtav vsi proižvajavci-uprav- javci. Se vedno se pojavljajo posamezni primeri podrejanja članov kolektiva materialnim interesom posameznikov. V ča- su, ko kaže nov gospodarski si- stem svoje prednosti za proiz- vajavce, vidimo na drugi strani kot n. pt. pri »Pleskarju« v Ptuju nerazumevanje družbe- no-političnega bistva pravilne delitve čistega dohodka, pri ka- terem odloča celotni kolektiv. Tako je tudi pri >>Pleskarju« Ptuj. Delitev nagrad za delo na način, da dobi vršilec dolžnosti direktorja podjetja ^Pleskar« 100.000 din. dclavec-proizvaja- vec pa nič. nikakor ni v skladu s sistemom delitve čistega niti osebnega dohodka. Je v pravem nasprotju s splošnim sociali- stiČiiim interesom''kolektiva, še manj pa je v interesu širše družbene skupnosti. Tudi ni pravilno, da so pose- bej nagrajeni ljudje okrog *ze- lene mize« — uslužbenci v pi- sarni in vodje dela na terenu ter le delček pri delu ponesre- čenih proizvajavcev: nagrajena torej ni večina, ki ustvarja do- hodek v podjetju, torej nis*' nagrajeni proizvajavci. Vprašati se moramo, kakšnih je bilo stališče sindikalne orga-, nižacije, delavskega sveta ia^ upravnega odbora ob gornjem načinu delitve? Kako so tako delitev tolmačili kolektivu ia, kako so se mogli člani kolek- tiva zadovoljiti s takšno delit- vijo, ko pa točno vedo, da nt v njihovem interesu? Kaj pra-; vijo vsi drugi v zvezi z razponi pri dodatnem nagrajevanju?- Vsekakor se jim mora zdeti ja- lov izgovor, da ni bilo dovolj; denarja za vse ter da je dela-, vec že itak stimuliran z nor- mo. Potemtakem je za nje na* grada v višini, kot so jo dobili nekateri v dodatnem nagraje- vanju, izključena. * Zavedati se moramo, da pro-^ daja naš delavec produkte svor jega dela, ne pa svoje delovne^; sile, zato j)a je tudi iipravičea^ soodločati pri delitvi dohodka| in biti deležen pri njegovi de*/ litvi v razmerju, kakor ga jd ustvarjal, ne pa kakor to smaH tra upravni aparat, da je prvi! on, potem šele pridejo na vrstoj proizvajavci. Temu primeru bodo morali slediti v tisku še ostali priineri v občini, kjer se je v zadnjertil času še vedno delilo po starem in ne glede na splošno-družben^ poudarek na proizvajavcih. Se-« daj v zvezi z govorom pred-' sodnika Tita velja prav za vse,- da ne more biti nikakih opra-| vičil za izjeme, za delo po sta- rem, brez proizvajavcev, brez. upoštevanja njihovih pravic in' dolžnosti, brez upoštevanja nji-^ hovega vpliva na ustvarjanje] in na delitev dohodka ter na i delež pri njem glede na vlo-j ženo delo. kar morajo vedeti i vsi kolektivi in se tudi po tein' ravflftti, ^ B. <^riiiP ^ Ali nal to ledo otroci? Sanitarna inšpekcija Ptuj je po« Slai4 prejšnji mesec Okrajnemu zavodu za zdravstveno varstvo Maribor v preiskavo vzorec žeia- tine za glaziranje živil, ki ga j8 vzela pri Antonu Merniku, med!« carju v Ptuju v zvezj s predpisi o zdravstvenem nadzorstvu n-ad živili. Glede vzorca tekoče »želatine« za glaziranje živil je ugotovil Okrajni zavod za zdravstveno var- stvo Maribor, da preiskani vzorec rte predstavlja tekoče želatine, temveč strjeno raztopino mizar- skega kleja slabše kakovosti, ki je v* stadiju razpadanja, s skrajno »Oprnim vonjem in okusom. Ta- i ka želatin<3 je povsem neprimerna ' za uporabo, ker je higiensko opo- rečna ter zdravju škodljiva za glaziranje živil. Tak tehnični pro- izvod iz odpadnih kosti v nobe- , nem slučaju ne sme biti upora- ben pn pripravi živil, ne glede na to , ali vsebuje strupen; cink. kakor je bil to slučaj pri pre- iskanem vzorcu, ali ga ne vsebu- je. Uporaba takeqa sredstva za pripravo živil predstavlja grobo V kršitev temeljnega zokona o zdravstvenem nadzoru nad živili. V preiskavo pa je bil predložen tudi vzorec želatine v trdem sta- nju, vzet v isti medicami. S pre- iskavo je bilo ugotovljeno, da je predstavljal prozorno živalsko že- latino nekoliko slabše kakovosti ob malih količinah cinka brez vo- nja in posebnega okusa Te ugotovitve niso za medičar- no ugodne, svarilne pa so za ljudi s podeželja ki kupujejo ob raz- nih prilikah otrokom lecet in dru- ge medičarske izdelke, ne da bi lahko na oko ugotovdi če so za otroke užitni in brez nevarnosti, d«3 bi bilo v njih kaj zdravju škodljivega. Sanitarna inšpekcija Ptuj je dobila naročilo da mora preprečiti v vseh podobnih obra« tih uporabo vseh hijgiensko opo- rečenih in zdravju škodljivih pri- mest in tako pripravo živil. Delo sanitarut^ inšpeiccije Ptuj je v zadnjem času glede na po- goste pritožbe znatno poostreno in so proti krivcem podvzete ostre mere. P. Z. Slušatelji Sindikalne politične Sole Majšperk so v soboto, 5. ma- ja 1962, pred izpitno komisijo Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj »afovarjali svoje pismene Izpitne naloge, ki so jih zelo skrbno iz- delali In pred dnevi predložili iz- pitni komisiji. Razgovor s člani iz- pitne komisije je glede na dobro znanje gladko tekel in v oboje^ stransko zadovoljstvo. Po končanem izpitu so bila raz- deljena spričevala 16 absolventom, ki so z uspehom končali petme- sečno šolanie. Dva sta dosegla odličen uspeh, devet prav dober in 5 dober uspeh. Dva slušatelja bo- sta zaradi službene odsotnosti] opravila izpit pozneje. Tudi v Majšperku je nagradil Občinski s4ndil(alni svet Ptuj slu- iatelje, ki so redno obiskovali pre- davanje, bili prizadevni in so tudi pokazali potrebno znanje. Za iz- redne dosežne uspehe so prejeli knjižne nagrade: Martina Mlakar' iz Strojilke, iz Volnenke pa: Jer- nej Soštar, Štefan Fakin, Tere- zija Pišek, Franc Novak in Franc Planine. Ob zaključku šole je poročal o delu in problemih šole njen upravnik tov. Maks Serdinšek. Šo- la je začela 14. novembra 1961. Od 43 prijavljenih, 29 iz Volnenke in 14 iz Strojilke, je vztrajalo do konca šole 18 slušateljev. 12 iz Volnenke in 6 iz Strojilke. 12 pre- davateljev je tekom 101 ure pre- davanj predelalo 10 tem Iz pro- grama šole. Predavatelje je dala Delavska univerza Ptuj. Izbira slušateljev, ki niso vztrajali do konca, opozarja s-indikalni organi- zaciji, da bosta morali bodoče med člani boljše izbirati in to članice in člane, ki imajo do po- litičnega in splošnega izobraže- vanja več zanimanja. Ob koncu svojega govora se je tov. Serdinšek zahvalil maišper- škima kolektivoma za vso skrb v zvezi z šolo, enako pa tudi Občin- skemu sindikalnemu svetu ter De- lavski univerzi, predavateljem in slušateljem za ves trud in priza- devanje, da je šola dosegla n^m^n in uspeh. F. B. Tovarniški odbor je razdelil ob 1. maju letos aktivnim in požrtvo- valnim članom sindikalnih orga- nizacij iz tovarne pismena prizna- nja in sicer na prvomajski pro- slavi, ki je bila v tovarni 30. aprila 1962. Pismena priznanja je dobilo 40 članic in članov. DR. MIHOVIL ABRAMIC I 8. maja 1962 je po dolgi in muč- ni bolezni preminjl v Splitu znani arheolog dr Mihovil Abramič. It arheolo.^kih strokovnih krogov in iz krogov, ki so tej stroki bližu, je smrt v zadnjem času iztrgala več pomembnih ljudi in delo marsikaterega je brlo povezano s Ptujem in njegovimi starinami, ^ Dosebej pa morda to /elja za po- I kojnika. ki na' mu zato posve- j timo tu nekaj vrstic v spomin* ! Rojen leta 1884 v Puli je že V i domačem mestu spoznal številne I rimske spomenike In ostaline kul- [ ture te davne preteklo.sti. Usme- I ril se je zato tudi v študij staro- rimske zgodovine in kulture an- tičnega sveta in se posvetil delu na arheolo%em področju. Studi- ' ral je na Dunaju, kjer je dose- gel tudi naslov doktorja znanosti. Kot uspešen znanstvenik na ar- heološkem področju je sodeloval v akcijah avstriiskega arheolo- škega inštituta. Kot sodelavec te znan.slvene ustanove ie prišel tu- di leta 1903 prvič v Ptuj da bt se seznanil z arheološkimi najdbami tega pomembnega najdišča. Na I Ptuj so tedaj namreč ravno ne- ! kaj desetletij že opozarjale po- m.embne najdbe ob raziskavah graškega muzeja in mladega ptujskega muzejskega društva. Ptujske starme so ga pritegnile priljubil pa se mu je tudi kraj in Ijud.je Poslei se je vračal ved- no znova in znova v Ptuj in po- svetil ptujski arheologiji velik del svojega pomembnega znanstvene- ga dela. V Ptuju je vodi! večie raziskovalne akcije; naj tu omeni- mo le razikovanja DoznorimskeHB grobišča na Zg. Bregu in dela naselbine na Panorami. V letih teh raziskovanj je uredil tudi ptujsko arheološko Zbirko in oskrbel tudi prvi, a še vedno po- polni prikaz starorimskega Ptu- ja, vodič Poetovio, ki je seveda mnogo več kot vodič. V dvajsetih letih tega stoletja se je stalno naselil v Dalmaciji, pc.^tal je ravnatelj splitskega ar- heološkega muzeja in je prouče- val obsežno dalmatinske rimske pa tudi zgodnjesrednjeveške sta- rine. S svojimi razpravami je posegel sploh na razna polja arheološke stroke, arheološka problematika Ptuja ga je pa ob tem še vedno zanimala. Tudi zadnja leta je kot akademik jugo.slovanske akade- mije znanosti, daši že težko bolar še redno zahajal v Ptuj. Zadnji krat je naše mesto obiskal lansk jesen, ko so se v septembru za držali za dan pri ogledu ptujski! starin udeleženci mednarodneg kongresa strokovnjakov za limes V Ptuju je bil večkrat udeležene mednarodnih arheoloških sestan kov in kongresov, v preteklen septembru je ob taki priliki po zdravil spet v Ptuju vrsto stro kovnjakov ki so njegovo delo ze lo cenili, jih opozoril na pomei ptujske arheološke zbirke, nihči pa ni mogel vedeti, da se ob te priliki poslavlja od Ptuja ži vedno. I. M. KIDRIČEVO Mladina Tovarne glinice inj aluminija v Kidričevem je ob-j i.skala železarno Ravne. Kljub i slabemu vremenu sino se po- dali na pot v Ravne. Ob pri- hodu so nas člani komiteja zelo prisrčno spreieli. Predsednik nas je takoj odvedel v železar- no. Predeli smo si začeli ogle- dovati obrate, nam je predsed- nik obrazložil plan dela za bo« d(K'e leto in dosežke v pretek- lem letu. Potem smo si teme- ljito ogledali vse obrate. Sproti so nam objasnjevali in razla- gali oziroma odgovarjali na vprašanja. Po končanem ogledu so nas povabili na kosilo. Ker pa je bilo do kosila še dovolj časa. smo ga izkoristili za raz- govore t ravensko mladino. Predsednik nam je opisal ak- tivnost mladine v železarni. Tam imajo politično šolo. ve- černe tečaje za izobraževanje kadra, klub mladih proizvajal- cev itd. Mladina te množično obisku- je. Pri vprašanju, koliko mla- dine je v DS. UO ter 10. so nam odgovorili, da se mladina vse bolj usposablja v »istemu samoupravljainja ter je zelo zainteresirana za perspektivni plan gospodarskega razvoja, za gospodarstvo v komuni ter za gospodarske organizacije, za notranji in zunanji trg itd. Po kf>nčanem razgovoru se .je član tovarniškega komiteja TGA Kidričevo tov. Jože Brglez v imenu mladine naše tovarne lepo zahvalil za gostoljuben sprejem in za pogostitev. Dejal je. da so ta tovariška srečanja zelo koristna za nas. da posta- nemo tudi dobri upravljalci. IsttKasno je i)ovabil ravensko mladino, naj se oglasi tudi v naši tovarni. Vabilo so z vese- ljem sprejeli. Kmalu je bilo to lepo malo mesto za nami. Ostali so le spomini in lepi vtisi na sreča- nje z Ravensko mladino. Vinko T. Juršinci Organizacija SZDL Juršinci je tudi lepo proslavila dne 29. aprila t. 1. popoldne v Prosvetni dvorani prvomajsko slavje. Izobraževalni center je priredil s kolektivom in učiteljstvom igro — dvodejanko. Sledil je nastop pevcev, nastopila je tokrat prvič nova juršinska godba, ki jo je ustanovila SZDL. Zapela je tudi 18-Ietna Marjanca Zelenkova iz Sakušaka. Lovska družina je izvedla svoj lovski program. Obisk na prireditvi je bil šte- vilen, v i Kaznovano goljufivka Pred okrajnim sodiščem v Ptu- ju se je te dni zagovarjala zaradi manjših goljufij Marija Mlakar, stara 28 let. Bila je zaradi sličnih kaznivih dejanj že večkrat kazno- vana. V mesecu aprilu letos, ne dolgo po tem ko je prišla iz pre- stajanja kazni, se je podala v Podlehnik in bližnje vasi ter laž- no govorila ljudem da je usluž- benka občinskega sindikalnega sveta iz Ptuja in da zbira podat- ke o revnih družinah, katerim bo sindikalni svet zastonj ali proti majhnemu plačilu priskrbel oble- ke, hrano, perilo m posteljnino. Od ljudi je zahtevala manjše de- narne zneske od 1 000 do 3.000 din kot akontacijo za blago 14 takih družin je nasedP.. Storilka si je tako v dveh dneh zase prigolju- fala 25.000 din. Obsojena je bila na 1 leto in 4 mesece zapora pri čemer je sodišče upoštevalo kot obtoževalno. da je bila že večkrat kaznovana Ta primer ponovno uči naj bo- do državljani previdn! in naj ne nasedajo takim nepridipravom, ki izkoriščajo njihovo naivnost za svoje koristi. Dopisujte v TEDNIK STRAN 6 TEDNIK PTUJ. DNE 18 MAJA 19«1^ Prometne nesreče v Ptuju in okolici S konji pred tovorni avto \ iz pomave je s maja 1962 * i po izrednem naključju skočila Šte- fanija Pihler iz Pacinja štev. 25, stara 4 leta. Pred malo Štefanijo je bil vprežni voz, zato ni videla traktorja. Ko je ta pripeljal mi- mo voza, je izza njega skočila pred prikolico traktorja mala Šte- fanija. Prikolica jo je podrla. Ma- terialne škode ni bilo. Dornava dosegla tokrat I. mesto »Partizan« Dornava Je po«lal i na »Pohod ob žici okupirane LJubljane« 5 članic pod vod- stvom Neže Golob in sicer poleg V soboto, 12. maja, je prišlo v Rogoznici do prometne nesreče brez težjih posledic. Po cesti iz smeri Destemika je pripeljal v Rogoznico tovorni a'/to Jakob Lo- vrenčič iz Ptuja. Pri križišču v Rogoznici pa se je pripeljal z le- ve strani na cesto Stanko Senjor iz Nove vasi pri Ptuju s konjsko vprego. Jakob Lovrenčič nesreče m mogel preprečiti, čeprav je za- viral. S tovornjakom je zadel v desno stran voza in konja Voznik se namreč ni prepričal, če je glavna cesta prosta in je zapeljal naravnost nanjo. Škode ni bilo mnogo. Več.jo škodo je utrpel av- tomobil (20.000 din). Telesnih po- škodb pri trčenju ni bilo. Zadevo so raziskal) organi postaje LM Ptuj. Zaletel sd je z mopedom Mopedist Janez Vratič iz Zg. Hajdine 45 je zadel v četrtek, 10. maja 1962, popoldne v drog električne razsvetljave in je bil pri tem poškodovan da je moral v ptujsko bolnišnico Ob nesreči je bil Vratič »precej pod gasom« in temu je tudi pripisati večji del krivde. Trezen nikakor ne bi za- peljal z desne na levo stran ces- te in se zaletel JL^TOfl'.- ._____ Triletni otrok je skočil \ f,^^,^^ jg ^ osebnim pred moped ' Pred motorista Antona Kranjca iz Ptuja je 8. maja 1962 na Lju- tomerski cesti v Ptuju nenadr.ma skočil ,3-letni Zvonko Ciglar iz Ptuja, Ljutomerska cesta 14. To Se je zgodilo na delu ceste, ki je zaprt za promet zaradi dela na cesti. Poškodovani otrok je bil prepeljan v ptujsko bolnico, po- tem pa v Maribor. Motorist je bil ob trčenju trezen. Ni videla mopeda Pred mopedista Jožeta Goloba iz Maribora, ki se je 9. maja 1962 proti večeru peljal po Volkmar- jevi ulici v Ptuju, je z desne strani skočila Bernarda Levičnik, stara 4 leta. Zaradi lažjih p,-^škodb ob trčenju z mopedistom je mo- rala v ptujsko bolnišnif^r,. Izza voza je skočila pred traktorsko prikolico Pred traktor, ki pa je brez voz- ... niškega dovoljenja upravljal Franc temi. Rudi Šmigoc iz Ptuja je 10. ma-j ja 1962 med Selami in Draženci povzročil prometno nesrečo, ki je ostala brez telesnih poškodb. Na avtomobilu je škode za okrog 60.000 din. Na rahlem ovinku med Šelami m Draženci se je vo- zilo prevrnilo v obcestn jarek. Mimoidoči so pomagali vozilo dvigniti in Šmigoc se je z njim JURŠINCI V soboto, 12. maja 1962. zve- čer, je v Juršincih zasvetilo osem cestnih luči. Te bi morale zasvetiti že ob 1. maju. pa še j delo ni bilo gotovo. Sociali- stična zveza in elektrifikacij- ski odbor sta poskrbela na po- budo pred.=;ednika elektrifika- cijskega odbora Martina Slod- njaka. da so končna .juršinci ponoči razsvetljeni in da je mnogo lepše kot je bilo prej. ki je bil kraj v neprodomi^ ""p^odam^Tgled^^vsrk" ^I^^^^^J, '^^.^^^^^0 ali oprem- popoldne. .Tanez Terbuc. Spuh- 11 a 73. prodam spalnico in kuhi- njo. Ogled od 14, do 16. ure. Matak. Lackova 8. stavbeno parcelo v Pod- vincih 4 prodam. iscem gospodinjsko po- močnico za čas od 7. do 14. ure. Ciril Fridl, Metodov dre- vored 4, veCje Stanovanje v centru mesta menjam za manjše izven mestn Naslov v upravi lista. naSla se je denarnica. Vprašajte v Mlinski 3 od do 16, ure. nekvalificiranega delav- ca, vojaščine prostega, sprej- m.em. Ivan Korošec, Ptuj, Za- grebška c. 3, RAZPIS Komisija za sklepanje in odpo- vedovanje delovnih razmerij pri slikarsko-pleskarskem in antiko- rozijskem podjetju »Pleskar« Ptuj razpisuje naslednja delo\'na me- sta : 1. ŠEFA TEHNIČNEGA URADA, 2. REFERENTA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Pogoj pod 1.: gradbeni tehnik in dveletna praksa; pod 2, nepo- polna srednja šola in triletna praksa. Vloge naslovite na komisijo do 25. maja 1962. LJENO sobo v PTTLTU, lahk tudi v bližnji okolici. Najemnino plačam vnaprej. Naslov v upra- vi lista. STAR AMATERSKI RADIO pro- da brivsko-frizersko podjetje Ptuj, KDOR JE DNE 12. MAJA 1962 v komunalni banki Ptuj izgubil gotov znesek denarja, se nai z verodostojnimi dokazili javi pri likvidaturi banke. Sobo in kuhinjo ali prazno sobo v okolici Ptuja iščem. Plačam v naprej. Fajfar Anton, Paradiž 85, p. Cirkulane PREBIVALCI PTUJA, SODELUJ TE PRI TRADICIONALNEM POHO DU » po POTEH SLOVENJEGORl- šKE Čete«, ki bo is. in 20. ma JA 1962, ob 9. URI. Svet stanovanjske skupnosti Ki- dričevo, razpisu.ie delovno mesto BLAGAJNIKA- (čarke) Pogoji: 1. nepopolna srednja šola z ne- kaj prakse, 2 prejemki po tarifnem pravil- niku, 3. nastop službe takoj ali s 1. ju- nijem, 4. prošnjo naslovite na tajništvo skupnosti Kidričevo. Stanovan.i5ka skupnost Kidričevo Neža Golob nje še Angelo Cigula, Marijo Cuš, Angelo Golob in Zinko Pe- tek. Tekmovale so na 15 km dol- gi stezi in so dosegle zelo ugoden čas pri slabem terenu in vreme- nu. Ponekod so hodile celo do ko- lena po vodi in blatu. Progo so pretekle v 1 uri 11 minut in 12 sekund in s tem pustile doseda- nje štirikratne prvakinje »Par- tizana« iz Raven na Koroškem za 4. minute za seboj. Ta skupina je bila letos že tretjič na »Pohodu ob žici oku- pirane Ljubljane« in je dosegla 1980. leta 3. mesto, 1961. leta 2. mesto in letos 1, mesto. Prav lepo bo, če bodo ta de- kleta tudi v bodoče vzdržale pri udeležbi na teh pohodih in bo- do zastopale »Partizana« iz ob- močja občine Ptuj in Ormož, od koder ni bilo letos na pohodu nobene druge ekipe. Pri tem je potrebno omeniti, da so to kmečka dekleta, ki so šla v Ljubljano v prepričanju, da bodo ob maksimalnem naporu in vzdržnosti letos dosegle prvo mesto. To so tudi zagotovile lju- dem v vasi Dornava, preden so odšle. Zato je bilo veselje v Dor- navi toliko večje, ko so preko dnevnega tiska zvedeli za častno mesto svojih dekhet. Trikrat te- densko so zadnji mesec trenira- le na 15 km dolgi progi in že pri samem treningu se je videlo, da bodo odšle na pohod v najboljši kondiciji. Tak uspeh skupine 5 deklet je nedvomno dragocena pobuda za vsa društva »Partizan« na pode- želju in tudi v mestu, kjer še imajo dekleta predsodke v zvezi z udejstvovaniem v telesno- vzgojnem dru.štvu. Spodbuda naj bodo tudi tistim društvom »Par- tizan«, ki so se prej udeleževala pohoda, vendar niso pri tem vztrajala. Dekleta iz Dornave naj jim bodo bodoče v pomoč z nasveti, kako je mogoče doseči potrebno kondicijo in zmagati na pohodu. ' J. V. spori • spori • špoH M I M i I M I M t M i I I M II I I M I I M I i I M I I I I 11 i 1 I li I M M I t I I II I M M M I Občinsko prvenstvo v vajah na orodju društev ,.Partizan' Občinska zveza za telesno kultu- ro je organizirala v četrtek, 10. maja, v Ptuju občin, prven- stvov vajah na orodju. Tekmova- nja so se udeležila društva »Par- tizan«, in sicer Ptuj, Dornava in Markovci. Tekmovali so člani, mladinci in mladinke v vrstah in posamezniki. Udeležba ni bila za- dovoljiva, saj je tekmovalo le 18 tekmovalcev. Ta številka je za začetek sicer opravičljiva, vendar bi nekatera društva lahko poslala na to tekmovanje močnejše za- stopstvo. Tekmovalo se je v L, II, in III. razredu. Uspeh tekmovanja je naslednji: Člani, III. razred, vrste: 1. Dor- razred, vrste: 1. Ptuj 186.9 točk. mladinke. III. razred, vrste: 1. Ptuj 186.9 točk. Pri članih III. razreda je zma- gal med posamezniki Franc Zma- zek, Partizan Markovci, ki je do- segel 52,50 točk, pred Antonom Cuš, Dornava 50.75 točk in Ja- kobom Cušom s 46,20 točkama. Pri članih (II, razred) je zmagal Karel Mernik, Ptuj le za 0,10 toč- ke pred Stalcerjem prav tako iz Ptuja, Pri mladincih je zmagal v III razredu Ivan Kocmut, Ptuj pred Gabrielom Berličem prav tako iz Ptuja, Pri mladincih (I. razred) je bil uspešen Igor Curin, Ptuj. Izmed mladink v III razredu se je naj- U bolje uvrstila Hermina Podpapec pred Alenko Horvat in Veroniko Berlič, vse iz Partizana Ptuj. Organizacija tekmovanja je bila dobra ter upamo, da bo v nasled- njem letu v tej lepi športni pa- nogi uspeh lepši in boljši. OP ROKOMET »Partizan« (V. Nedelja) - Drava 13:18 (6:7) Po dolgem času je ptujska Dra- va ponovno zabeležila zmago v prvenstveni tekmi. Kot gost je v Veliki Nedelji zasluženo pre- magala domače moštvo. Postava Drave: Kuhar, Hojker 2, Zlender 4, Sulek 4, Ročak 3, Puklavec 4, Strašek 1 in Kotnik, Na izredno težkem terenu so se domačini v začetku bolje znašli in kmalu povedli s 4:2 in 6:4, proti koncu polčasa pa je Dravi uspelo rezultat najprej izenačiti in nato doseči še gol prednosti. V drugem polčasu je postala igra hitrejša. Drava je pričela s protinapadi in v sredini polčasa v dveh minutah dosegla vodstvo petih golov, ki ga je nato do na koncu precej groba, prednja- konca obdržala. Igra je postajala čila sta zlasti brata Debeljak. Sodnik Ogner iz Maribora je so- dil slabo, brez avtoritete in kri- terija in ni mogel preprečiti take igre. Pri Veliki Nedelji je bil najboljši igralec Zadravec, ki je sam dosegel 7 golov. STRELSTVO v počastitev 1, maja je bilo v| Najboljši posamezniki so bili: nedeljo, dne 29, aprila t, 1., izve- 1 Pulko 187, Rotajc 182, Pal 178 deno v Ptuju peto tradicionalno i krogov (vsi Turnišče) itd. strelsko tekmovanje z zračno pu- ško za pokal »1. maja«. Da je bilo zanimanje veliko, kdo bo boljši in seveda najboljši, je pokazala udeležba, saj so sodelo- vale vse strelske družine v obči- ni z eno in tudi več ekipami. Prehodni pokal, ki ga je v pre- teklem letu branila družina Kidri- čevo, je bil tokrat predan odlični| ekipi iz Tumišča, ki ji je z 885.J krogi (od 1000 možnih) pripadloj prvo mesto, j Sledili so: Kidričevo H- 848, Že- lezničar I. 839, Turnišče 11. 812,; TAP 1. 797, Železničar II, 776, Pe-i tovia 773, Gorišnica 772, Cirku-' lane 1. 768, Drava 759, TETO 757, Spuhlja 734, Zel. III 737, Jugolit 729, Gradnje 722, Delta 718, Cir- kulane II. 712, Kidričevo I. 706, Juršinci 681, TAP 678, Majšperk 677. ObLO 674 krogov. V prijateljskih srečanjih je eki- pa strelske sekcije Petovia pre- magala Jugolit z razliko 43 kro- gov. Delto za 90 krogov m TETO za 57 krogov, V teh srečanjih so bili najbolj-; ši posamezniki: Laura, Šarman; in Urbančič (Petovia) ter Plohi' (TETO), V nedeljo, 6, maja t, 1. sta n« okrajnem ekipnem tekmovanju v Mariboru sodelovali tudi naši Lz-] brani obč. ekipi mladincev in pio-j nirjev. .: V močni konkurenci so mladin- ci osvojili tretje, pionirji pa dru- go mesto od 11 občin okraja Ma- ribora. Med mladinci se je najbolj od- likoval Vrbnjak Albin (Turniščel s 177 krogi, med najmanjšimi pa Gaves Anton (Cirkulane) s 164 krogi. KA. Požar v Mihovcah PRODAM UKW RADIO z vgra- jenim gramofonom Triglav 60A, Salajster Avgust, Murkova 7/1. Ptuj. i UGODNO NUJNO PRODAM HI-| So z vrtom v Ormožu, Vpra- šajte v upravi lista, 2ENSKO ZA 7 UR dnevno kj otroku iščem. Naslov v upravi.' i HISNI SVETL POZOR! j Naročamo hišnim svetom, ki odvažajo smeti z lastnimi vozili, da morajo odlagalci smeti odla- gati na birih pod Ptujem in da jih morajo sproti odrinjati v Dra- vo. Vsaka kršitev bo predložena v kaznovanje. Stanovanjska skupnost Dne 9, aprila 1962 je uničil po- žar stanovanjsko in gospodarsko poslopje Janeza Gmajnarja iz Mi- hovec. S tega s slamo pokritega poslopja se je požar razširil še na gospodarsko poslopje Jožefa Drevenška. S hitro intervencijo domačinov in gasilcev, ki so pri- hiteli na pomoč, je uspelo požar deloma omejiti, da poslopij ni po- polnoma uničil. Tudi tukaj je bi- la prava borba ljudi za zadušitev ognja. Sosedu požarišča Janezu Rot- vajnu je uspelo obvarovati svojo zgradbo pred uničenjem, V hipu je bila odstranjena koruznica, s katero je bilo založeno bližnje gospodarsko poslopje. Pri delu je bil lažje opečen ,d amu je bila potrebna zdravn^ša pomoč. Najbolj je prizadel požar dru- žino Janeza Gmajnarja, ki mu je skupno s poslopjem zgorel tudi celotni živež. Hranil ga je na podstrešju kot je to še marsikje navada. ZDeseti brat«. 12.00 Poročila, 12,05 Slovenske narodne poje Miro Kernjak, 12,15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih na- rodov, 13.50 Veiolina solo in klavir šo- lo. 14.05 Sprehod na deželo, 19,00 Ob- vestila. 19.05 Med Ljubljano in Beo- gradom. 19.30 Radijski dnevnik, 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape- vov, 20.45 Melodije slovenskih avtor- jev izvajajo domači zabavni ansambli. 21.00 Literarni večer. Titov naprej. 21.40 Nikolaj Mjaskovski: Lirični con- cetino. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, PETEK, 25, MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6,00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7,00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radiiski koledar S.00 Poročila 11,00 Srečanje s Schumannom. 11,15 Naš podlistek, Tito in umetnik — IV. 11,35 Scenska glasba iz naših filmov. 12,00 Poročila, 12,05 Pozdrav iz Hrvat- skega Zagorja. 12,15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13,15 Obvestila in zabavna glas- ba, 13.30 Padovan Gobec. Svobodna zem- lja, kantata za soli. zbor in orkester. 13.45 Pesmi o Titu. 14,05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 19.00 Obvestila. 19 05 Jugoslovanske popevke 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Slavko Osterc: Oho. za-, ljubljen sem: 20,11 Josef Suk; Appa«>^ sionato za violino in klavir. 20,15 Te- denski zunanje-poljtični pregled, 20,30 Glasbena medigra. 20.35 Spoznavajmo svet in domovino. 21,35 Zabavna glas- ba, 22,00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA. 26. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30— 6.35 Napotki za turiste. 7.00—7,15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar, 8.00 Poročila. 11.00 Uvodni prizor H, dejanja Smetano- ve opere Dalibor, 11.15 Seznanite se s Parkerjevimi (tečaj za angleški jezik). 11,30 Stanojlo Rajičič: Koncert za vio- lončelo in orkester. 12.00 Poročila, 1205 Drago Lorbek: Ples v ritmu mazurke ia Intermezzo. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25, 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spore- da. 13,15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Morda je to vaša melodija. 14,00 Poje George London. 18.45 Okno v svet. 19.00 Obvestila. 19.05 Druga v drugo se vrste narodne in domače viže. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Godala r veselem ritmu. 20.20 Radijska komedija. 2100 Za prijeten konec tedna. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Oddaja za naše izselience. 23 00 Poro- čila. 23.05 Zaplešimo v sobotno noč. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje.