The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper United States of America in PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v. zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 128 CHICAGO, ILL., TOREK, 4. JULIJA — TUESDAY, JULY 4, 1933 LETNIK (VOL.) XLII OBSTOJ EKONOMSKE KONFERENCE V NEGOTOVOSTI. — AMERIKA ODKLONILA ZAHTEVE EVROPSKIH DRŽAV PO UREDITVI DENARNEGA VPRAŠANJA. — FRANCIJA NA TEM, DA ZAPUSTI KONFERENCO. London,, Anglija. —- Splošno 3e preteklo soboto zavladalo med delegati ekonomske konference mnenje, da je konferenci zapisan konec v najkrajšem času. Povod za to je dal odgovor predsednika Roosevelta, v katerem te ta enostavno zavrnil zahteve, ki jih je stavila Evropa glede u-reditve denarnega vprašanja, katero se že dalje časa brez u-speha obravnava. Rooseveltov odgovor je razočaral delegacije evropskih držav in razburjenje ie nastalo posebno vsled tega, ker se je jasno videlo, da bo Morala Francija opustiti svoj zlati standard in z njo tudi druge države, ki imajo še vedno zlato za svojo denarno. podlago. Zahteve, ki jih je stavila Evropa, so sledeče: Vse države, tiste, ki so še na zlatem standardu, kakor tudi tiste, ki so ga opustile, se naj obvežejo, da se bodo združile v zadevi denarne podlage. Določitev te mednarodne podlage naj se izvrši čimprej. Podlaga za denar bo zlato. Tiste države, ki stoje se na zlati podlagi, obdrže ta standard, dokler Se ciefinitivno ne določi nova podlaga, ki bo veljala za vse države. Države, ki niso na zlatem standardu, naj uredijo posebne ukrepe, da se omeji špekuliranje na borzah. Vse vlade dajo naročila svojim centralnim bankom, naj stopijo v zvezo z bankami drugih držav, da se določitev mednarodne denarne podlage in z njo stabilizacija denarja doseže čimprej. Kakor omenjeno, je odklonitev teh zahtev od strani predsednika Roosevelta povzročila veliko razburjenje med zastopniki evropskih držav, posebno o-gorčena pa je bila Francija. Predsednik francoske delegacije, fin. min. Bennet, ki je bil preteklo soboto doma v Parizu, je Predložil celo zadevo francoskemu kabinetu. Ta pa se je postavil na stališče, da Francija ne more nič več popuščati in da se bo sploh odtegnila od konference, ako Amerika ne bo vsaj v glavnem sprejela njenih predlogov. Kakor kaže, se Bennet sploh ne bo povrnil v London, dokler ne bo prišel povoljen odgovor iz Amerike. ZATIRANJE KAT. CERKVE VJjEMČIJl Zapiranje uradov katoliških organizacij in političnih strank. Hitler ne namerava odstopiti od katoliške vere. sprejem ameriškega letalca v moskvi danes, v torek, se vidi MO v LEMONTU Izlet v Lemont, ki ga prireja danes, 4. julija, Slov. Amer. klub, je namenjen za vse Sloven-Ce ne glede, kje žive. Bo to ne-kak vseslovenski sestanek, pri katerem si bodo Slovenci, raztreseni po naselbinah, stisnili r°ke. Razstava jih je pri pel j a- na isto točko, v velemesto Chi-cago. Kdor pa je že v Chicagi, Pa vedno rad obišče tudi slavne ameriške Brezje, in letošnji 4. julij je izredno pripraven dan, da se pozdravimo z znanci, katerih že dolga leta nismo videli. Vsi bodo v Lemontu ta dan. V prvi vrsti pa bodo tukaj zastopane okoliške naselbine, kakor Chicago, Joliet, Waukegan, La Salle, Milwaukee, Sheboygan, itd--Udeleženci iz Chicage bodo imeli priliko, da se lahko pre- Berlin, Nemčija. — Napadi na katoliške organizacije se po celi Nemčiji stalno vrše naprej. V soboto je pruska tajna poli cija napravila preiskavo v ura dih sedmerih vodilnih katoliških organizacij in jih zaprla. Kot pretvezo za te napade navajajo, da katoličani nasprotujejo nem škemu narodnemu preporodu in da zlorabljajo katoliško cerkev za svoje namene. Isto se godi tudi katoliškim političnim strankam. Stranka centristov se po vsej Nemčiji zatira. Hitlerjevci pa delajo to skrajno previdno in počasi, da bi ne vzbudili jeze Vatikana, s katerim je podkancler von Pa-pen ob tem času v pogajanjih glede sklenitve novega konkor-data. Katoličani se nasprotno čuvajo, da ne izzovejo novih prepirov s Hitlerjevo vlado. Nadškof v Freiburgu na Bavarskem je naročil svojemu duhovništvu, naj ne podajajo nikakih izjav, ki bi jih utegnila vzeti vlada za kritiziranje svojega dela. Nadškof v Bambergu je izdal podoben ukaz ter je pristavil: "Glejte na vse točasne dogodke v zrcalu večnosti in krščanstva." Nemški časopisni urad odločno zanika vesti, ki so se zadnje dni razširile, da Hitler namerava zapustiti svojo katoliško vero in se pridružiti evangelski cerkvi. Vse te vesti se označujejo kot laž in izmišljotine, češ, da je Hitler še vedno član katoliške cerkve, kakor je bil prej, in tudi ne namerava te cerkve zapustiti. -o- ŠTEVILO ŽENITEV SE MNOŽI , Chicago, 111. — Tukajšnji u-rad za ženitne licence objavlja, da se je tekom junija izdalo 447 več licenc kakor v istem mesecu lanskega leta. Skupno je dobilo v juniju licenco 3,750 parov. Kaj pospešuje, da se število porok viša, se ne more natančno dognati. Domneva se, da so izbolj-čane razmere pripomogle temu, možno pa je tudi, da je svetovna razstava prispevala svoj del. Pari iz drugih mest namreč prihajajo semkaj, da se tukaj poroče in preži ve tudi svoje medene tedne tukaj. -o- ŠIRITE AMER SLOVENCA! Ogromna množica je v Moskvi navdušeno pozdravljala ameriškega letalca Jimmy Mat-terna, ko je prispel tja na svojem nameravanem poletu okrog sveta. Letalec pa se je očivid-no ponesrečil na poletu iz Sibirije v Alasko, kajti o njem ni že par tednov nikakih vesti. SIJAJEN NASTOP Take prireditve slovenska Chicago še ni videla. Šubelj-Grdinova prireditev je pokazala dva odlična slovenska umetnika. Prvi, g. Šubelj je bil že preje dobro znan našemu ljudstvu po Ameriki s svojih koncertov. O njem moramo povda-riti le še toliko, da je njegov lepi glas še bolj izpopolnjen. V nedeljo večer je pel, pel tako, kakor smo pisali, da so ga navzoči z zamaknjenimi dušami poslušali in sledili njegovim izvajanjem. Ljudje bi ga poslušali celo noč. G. John Grdina se je to pot v Chicagi pokazal prvokrat. Kot spreten magik je dvignil med navzočimi silno zanimanje. Z veliko napetostjo so mu sledili, ko je izvajal svoja čudodelstva. Po dvorani je šel glas od ušes do ušes: "Ta ti zna pa več kot hruške pečt!" Tudi on je postal ljubljenec vseh, ki so ga videli in lipa j mo, da bomo imeli še priliko videti tudi njega v naši sredi. O tej prireditvi bomo objavili še daljše poročilo v eni izmed prihodnjih številk toga lista. -o-- naznanilo naročnikom Vsled narodnega praznika, Dneva neodvisnosti, ki ga obhajamo danes, naš list jutri, v sredo, ne bo izšel. Prihodnja izdaja bo zopet v četrtek. ITALIJANI NA POLETI) 24 italijanskih aeroplanov poletu v Ameriko. na —O—- Amsterdam, Nizozemska. — Po dolgem odlašanju, h kateremu jih je prisililo stalno slabo vreme, je armada 24 italijanskih pomorskih vojaških aeroplanov končno na poti proti A-meriki, da obišče chicaško svetovno razstavo. V petek zvečer so se dvignili v zrak in napravili v soboto svoj prvi postanek v tukajšnjem mestu, od koder so v nedeljo zjutraj odleteli naprej proti Irski, kje1' bo njih drugi postanek. Polet je pod vodstvom italijanskega zračnega ministra Balbo. -o- ZAKON O ALIMONIJIH Springfield, 111. — Obe zbornici zakonodaje ste pretekli teden odobrile važen zakonski predlog, ki preurejuje dosedanje določitve glede alimonijev. Po novem zakonu niso samo moški obvezani k plačevanju alimonijev, kakor so bili do zdaj, marveč je ta dolžnost naložena tudi ženskam. Sodiščem je dana v roke pravica, da v slučajih, kjer je mož brez sredstev in dela in peljejo v Lemont s truki, ki bodo v ta namen vozili tja in nazaj celi dan. Voznina bo skrajno •iizka. Za informacije glede tega se obrnite na Joe Kukman, 1837 W. Cermak Rd., Tel. Canal 5634. — Na svidenje v Lemontu 4. julija. ZAKLADNIŠKI TAJNIK BOLAN Washington, D. C. — Kakor se je izvedelo koncem preteklega tedna, je zakladniški tajnik Woodin bolan in ni zapustil svojega doma na East 67th st. že več kakor deset dni. Po naročilu zdravnikov ni dovoljeno, da bi prihajali obiskovalci k njemu. Na kaki bolezni trpi, se ni objavilo. -o- SPREJEM VAŽNEGA DELAVSKEGA ZAKONA Springfield, 111. — Koncem preteklega tedna je poslanska zbornica sprejela zakon proti ta-kozvanim "Yellow dog" pogodbam. Na podlagi tega zakona so neveljavne vse pogodbe, v katerih se obveže bodisi delavec, da ne bo spadal k nikaki delavski uniji, bodisi delodajalec, da se ne bo pridružil nobeni zvezi delodajalcev. Predlog je bil že prej odobren od senatske zbornice in je bil zdaj predložen go-|vernerju v podpis. KRIŽEM SVETA — Pariz, Francija. — Vlada namerava razpisati prodajo nove izdaje državnih obveznic, da s tem pokrije primanjkljaj, ki v blagajni stalno narašča. Pogoje za nakup teh obveznic bo napravila čim najbolj ugodne. - Port of Spain, Trinidad. Kakor govore zapoznela poročila, je vihar, ki je divjal v torek pretekli teden po južnem delu Trinidad, napravil ogromno materijalno škodo in je poleg tega izgubilo v njem enajst oseb življenje. — Bombaj, Indija. — V petek je odšla od tukaj prva pošiljka srebra v Zed. države, katero je angleška vlada nakupila, da plača z njo del svojega obroka na vojne dolgove Ameriki. Pošiljka je vredna $475,000. — Dunaj, Avstrija. — Vlada je izdala odredbo, da morajo vsi avstrijski listi brez- Plačno objaviti vse vladne na- ima nagprotno žena premoženje, redbe, m sicer brez vsakih pn-/da lahko dologi> da žena plačuje možu alimonije. b Jugoslavije* NARASTLA IN DEROČA DRAVA NA ŠTAJERSKEM JE ZAHTEVALA SVOJO ŽRTEV. — VEČJA NESREČA V LJUBLJANI: KONJ IN VOZ V LJUBLJANICI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE DRUGE VESTI. --- , '-»»M Usodna vožnja s čolnom V Limbušiv nad Mariborom je prišlo nedavno na Dravi do strašne nesreče, ki je zahtevala kot žrtev človeško mlado življenje. — Skupina šestih fantov je odvezala v Limbušu Čoln, s katerim so se pripeljali na nasprotni breg reke. Kljub narastli in deroči vodi je šla vožnja prav po sreči in hitro od rok in fantje so se brez vsake nezgode skrcali na breg. Ko pa je skočil zadnji fant iz čolna na suho, je pri odskoku nekoliko odbil čoln in deroča voda ga je začela naglo od-plavljati. Da čoln rešijo, so fantje stekli ob bregu Drave za bežečim čolnom. Prvi je tekel 261etni Ivan Polič, ki se je, da čoln vjame, pogumno nagnil nad strugo. Nesreča je hotela da je izgubil ravnotežje in štrbunknil v umazane deroče valove. Petorica ostalih fantov je v strahu gledala strašen smrtni boj tovariša, ki se je boril v kalni Dravi za Bogataj se je kmalu prikazal na površje in se rešil na suho, za njim se je potem prikazala še g. Zajčeva, katero se je naposled po dolgem trudu posrečilo, da so jo rešili iz hladnih in umazanih valov. Ona je najhujše prizadeta, ker si je pri nesreči zlomila tudi nogo. Šele čez več ur so potem reševalci mestnega doma potegnili iz Ljubljanice voz in konja, ki je bil seveda že mrtev. življenje, dokler (ni voda pogoltnila Vijegovega izmučenega trupla. Nobeden fantov si ni upal ponesrečencu na pomoč. V obupnem strahu so vili roke in zaman klicali na pomoč, dokler ni Polič izginil v umazanih valovih deroče reke. -o- Najstarejši učitelj na Kranjskem Najstarejši učitelj na Kranjskem je France Kavčič, nad-učitelj v pokoju, pri Devici Mariji v Polju. Letošnjo jesen bo dosegel 87 let, a je kljub temu še vedno čil in prožen na duhu in telesu. Nadučitelj Kavčič je takorekoč Zirovc, iz Ledin ,ki so pa danes žal pod tujim gospodstvom. Kavčič je pri Dev. Mariji v Polju že od leta 1884 in je med vsem on-dotnim prebivalstvom čislan -o- pomb. Listi ostanejo še nadalje pod vladno cenzuro. -o-- VLAK "ZDIVJAL" Chicago, 111. — Neki vlak nad-ulične železnice na Lake st., ki je vozil proti mestu, je v petek v Oak park nenadoma "zdivjal" in ga voznik ni mogel ustaviti. Prevozil je neko križišče in pri tem zadel v truk, ki je tedaj vozil preko. Voznik je bil odpeljan na policijo in se ga dela odgovornega za nezgodo, češ, da se bi lahko poslužil prisilne zavore -o- IZ OBUPA SI KONČAL ŽIV LJENJE Chicago, 111. — Žalosten konec je v petek zvečer naredil 22 let ni J. Heft, ko se je na porču hiše svojega dobrotnika J. Bochar-dy, v kateri je stanoval, 2744 Evergreen ave., obesil. Bochardy je našel fanta meseca februarja, ko se je zunaj na cesti grel pri malem ognju, 25 LET ZA PROSLULEGA GANGSTERJA Plymouth, Ind. — Pred porotnim sodiščem je bil v petek obsojen na 25 let ječe D. McGe-oghegan, ki je bil svoječasno eden najbolj proslulih chicaških gangsterjev in je tamkaj več let vodil trgovino s tihotapskim pivom. Obsojen je bil vsled ropa, ki ga je izvršil 29. maja na neko banko v mestu Culver, kjer je s svojimi tovariši nagrabil plena za $16,000. Pri zasledovanju, pri katerem so policiji pomagali tudi civilisti, je pa bila večina roparjev ujeta. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' mu je in ga je vzel k sebi. Fant je od tedaj stalno gledal, da bi našel kako delo, toda brez uspe-katerega je|ha. To ga je tako užalostilo, da napravil iz smetja. Zasmilil se ga je končno spravilo do obupa. '15 čevljev globoka. Pomočnik Huda nesreča zaradi splašene-ga konja Ljubljana. — Poleg Kunče-ve tovarne za pletenine, se je pripetila huda nesreča, ki bi kmalu zahtevala troje človeških življenj. Tam mimo se je peljal mesarski mojster Franc Zajec s svoje soprogo Antonijo in pomočnikom Matevžem Bogatajem. Ko so šli dalje čez Ambrožev trg in dalje proti Kunčevi tovarni se je začel konj plašiti, ker se je ustrašil ropota brun, katere so metali delavci, ki so podirali neko stavbo. Na mah je zavil na levo, potem pa odskočil naravnost proti strugi Ljubljanice. Voznik ni mogel konja vzdržati in tako je ta drvel naravnost v Ljubljanico. Gosp. Zajcu se je posrečilo, da je pravočasno odskočil z voza, njegova soproga in pomočnik sta oba skupaj, z vozom in konjem vred padla v vodo, ki je za trenutek pokrila vse sku paj, ker je na tistem mestu do Gorelo je V Kamniškem okraju, in sicer v okolici Križa, tako poročajo iz Kamnika je nekega jutra z velikimi plameni zgorela šupa nekega posestnika. -o-- V bolnico je moral Anton Nampelj, soposestnik iz Rodin pri Črnomlju se je z drugimi fanti nahajal v neki gostilni na vasi. Med fanti je prišlo do prepira in Nampelj jih je hotel pomirati. Skupil jc je pa sam, ker ga je nekdo nevarno porezal z nožem po obrazu. Zdravi se v Kandiji. -o..........- Delavec pod tovornim avtom Blizu Godiča pri Kamniku, je bil zaposlen pri neki gradbeni družbi 30 letni delavec Franc Cotman iz Godiča. Pe-jal se je domov s tovornim avtom in skoro skočil z avta, pre-dno se je avto ustavil. Skočil je pa tako nesrečno, da mu je težki tovorni avto šel čez nogo in mu jo zdrobil. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Sofija Mesner, hči železniškega na-stavljenca stara 21 let. — V Mozirju je umrla Marija Orel, sestra kaplana Ivana Orla. — V Ljubljani je umrl Tomo Pe-trovec, šolski upravitelj v pokoju star 74 let. -o- Radi družinskih razmer Pri Sv. Petru pri Mariboru sta se sprla zaradi neke družinske zadeve 58 letni viničar Anton Dimazi in njegov zet. Pri tem je zet zabodel tasta šestkrat v roke in ga še udaril z železno palico tako močno po glavi, da je obležal nezavesten. ——o— Zaposlitev Zaposlitev delavstva v Sloveniji je za nekaj tisoč številk višja, kakor je bila pred par meseci. Znamenje, da gre tudi v tem oziru na boljše. Tako pove najnovejša statistika Okrožnega urada za zavarovanje delavstva v Ljubljani. Jubilej čevljarskega podjetja Letos je preteklo 30 let, kar je Peter Kozina ustanovil v Tržiču na Gorenjskem čevljarsko obrt, ki izdeluje čevlje znamke "Peko." To je sedaj največja in najmodernejj-ša tovarna čevljev v Jugoslaviji, ki izdela nad 1000 parov čevljev dnevno. amerikansk! slovenec Torek, 4. julija 1933 AMJSRIKANSKI SL'OVENEC JPrui in najstarejši slovenski list p Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-jfljkov »n dnevov po praznikih. Izfjaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: ..$5.00 .. 2.50 .. 1.50 Za celo loto .................—....... Za pol leta _____________________ Za četrt leta .......................... Za Chicago- Kanado in Evropo: Za celo leto___________________$6.00 Za pol leta------------------3.00 Za četrt leta ___________________1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months .,.......................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _________________________________$6.00 For half a year ______________________ 3.00 For three months __________________________ 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je Čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača._____________________ POZOR!—Številk* poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate lipt plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. ____ nabiranju o "sreči", kakor tudi o mnogih drugih stvareh, so bili očetje te republike jako praktični ljudje. Oni niso toliko mislili o končni človeški sreči, kakor na ovire, ki jih druge vlade sfavljajo proti vsakdanji zadovoljnosti in blagostanju ljudi. Na umu so imeli prirodno pravico vsakogar, da si vsakdo poišče delo in zaslužek, ki mu najbolj pri j a, da uživa življenje, kakor se mu najbolje zdi, in si izbere poklic in zabavo po svoji volji, ne da bi ga vlada več ovirala kot je treba v zaščito enakih pravic drugih sodržavljanov. Naj vsakdo dela kar hoče, dokler ne ovira dru'gih, da delajo, kar hočejo. Pred vsem so očetje te dežele želeli, da bodi vsakomur svoboden vsak poklic, obrt aU stroka, naj ne bo nikakih ovir za prehod iz enega sloja v drugega in naj sposobnost vodi u-sodo Človeka, ne pa kake predpravice rojstva. Sistem, kast v Indiji, ki neusmiljeno pribija človeka za vse življenje na družaben sloj, iz katerega ni izhoda, pa naj bo njegova sposobnost še tako velika, je najboljša ilustracija sistema, ki se pro-tivi ideji onih, ki so poudarili idejo "prizadevauja za srečo". V Evropi sicer ni bilo tako strogih kast kot v Indiji, ampak človeška družba je bila deljena v socijalhe razrede, ki so bili izraz istega duha. Izjava neodvisnosti, v kolikor poudarja krivice in zlorabe angleškega kralja, je sicer le zgodovinskega pomena, ali načela vlade, proglašene v isti, ostanejo živa filozofija in vodilna misel ameriškega državnega naziranja. Na dm neodvisnosti Dne 4. julija proslavimo 157. obletnico Izjave neodvisnosti, ki je eden izmed dvojice državnih dokumentov, na katerih se osnujejo Združene države. Drugi dokument je ustava ali federalna konstitucija. Izjava neodvisnosti, ki je bila sprejeta od kontinentalnega kongresa dne 4. julija 3 776, poudarja okolnosti, ob katerih je ta narod postal, in ideale in stremljenja, ki jih upa doseči. Na svetu je tedaj prevladovala pravica po božji milosti kraljev in cesarjev in zastopniki kakih štirih milijonov naseljencev se jeNtedaj upalo proglasiti kot načelo vlade eiiakost vseh ljudi. Proslavi so v izjavi: "Smatramo, da te /esnice so same ob sebi umevne: da so vsi ljudje ustvarjeni enaki; da jih je Stvaritelj obdaril z nekaterimi neodtujljivimi prtivicami; da izmed teh so življenje, svoboda in prizadevanje za srečno življenje. Da v dosego teh pravic so bile vlade ustvarjene na zemlji, ki dobivajo svojo pravično oblast od privoljenja onih, nad katerimi vladajo; da kjerkoli katerasibodi oblika vlade se ne strinja s temi svrhami, ima ljudstvo pravico, da jo spremeni ali odpravi in da ustanovi novo vlado, ki naj se osnuje na teh načelih in organizira svojo oblast tako, kakor se ljudstvu zdi najbolj primerno za dosego varnosti in sreče." Stavek> da so bili vsi ljudje ustvarjeni enaki, se je večkrat skušalo izpodbijati. Ali opi, ki so podpisali izjavo neodvisnosti, niso nikdar mj^iii. da bi se ta stavek rabil v onem smislu, ki gfi podtikajo razni kritičarji fhoipas Jefferson in njegovi sodrugi si njso nikdar domišljali, da so vsi ljudje enaki v umu, delavnqsti, nadarjenosti in značaju. Kar so imeli, v mislih, je bijo, da so vsi ljudje enaki pred zakonom — da ne sme biti privilegiranih razredov, da naj vsak človek ima enake pravice in priložnosti. Izjava neodvisnosti je jasna, kar se tiče ljudskih pravic, ko poudarja, da imajo v,si ljudje neke neodtujljive pravice in da mpd ),e s®ada življenje, svoboda in prizadevanje za srečo. To je bila tedaj reyqlucijt-narna doktrina. Večina tedanjih evropskih držav ni pripoznavala življenje, svobodo in prizadevanje za srečo kot naravno pravico za vsakega človeka. Na Francoskem, za Časa izjave* so mogli zapreti vsakogar in ga držati v ječi vse življenje edino na podlagi kraljevega ukaza — brez nikakesa razloga in brez priložnosti za obravnavo ali hranitev. Se hujše je bilo v drugih državah in življenje in sreča podanikov sta bore malo šteli. Te zlate besede izjave imajo še danes velikanski odynev, kajti na njih se'osnuje vsa ideja Združenih držav. Življenje« Svoboda in prizadevanje za srečo se smatraj o kot dedne pravice vsakega človeka, ki jih on sam ne more odtujiti ali se jim odrekati. Te pravice so v človeku po božji pravici, ne vsled kakih odredb, zakonov aji ukazov. Na njih počiva vsa vlada. In v praksi mnogo razsodb vrhovnega sodišča se je sklicalo na to načelo. "Prizadevanje za srečo" je fraza, ki- se ob prvem pogledu zdi manj jasna kot "življenje in svoboda". Kaj je "sreča", je različno z ljudmi. Za veke so ljudje razpravljali o tem, kaj je sreča. Filozofi in bogoslovci so radi o njej pisali in govorili, pesimisti so smatrali, da se sploh doseči ne da in večina ljudi je naziranja, .da je "sreča", v kolikor se tiče .po- DODATNO POROČILO O PROGRAMU OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Cleveland-Collinwoo$l, O. Zelo malo se čuje o naši naselbini v Amer. Slovencu. Naj pa radi tega nikdo ne misli, da ndša naselbina spi. Precej živahnosti je med nami, le to je križ, da obdržimo vse bolj za se, mesto da bi v javnost poročali. Po dolgem času smo vendar enkrat brali obširen članek v Amer. Slovencu izpod peresa E. I., katera nam je poročal o naši mladini, odnosno, kako smo zaključili pri nas šolsko leto. Vesel sem bil, in vem, da še marsikdo drugi, da je omenjeni to storil in tako lepo opisal slavnost prvega sv. obhajila in zaključek šolskega pouka. Zdi se mi pa potrebno, da k dopisu dne 21. junija, ki je bil podan v tem listu dodam še nekatere malenkosti, da bo poročilo popolno. jeziku. Naučiti otroke, da igrajo karakter starega kralja ali zaupnega ministra, ali kruto mačeho, je treba celega človeka. Kako bo to prijetno in blažilno vplivalo na otroke v poznejšem življenju, ko se že v zgodnji mladosti nauče odra in dramatike. Da je bil program šolske mladine v resnici tako pester, ima lepe zasluge pri tem brez dvoma tudi naš organist cerkvenega pev. zbora "Ilirija" Mr. Rakar. On se je mnogo trudil, da je mlada grla izvežbal v tako kratkem času, da so nam zapeli kar sedem pesmi, ki so bije razun ene vse slovenske- Da so bili o-troci dobro naučeni, povem še to, da so peji brez vsakih not. Čuditi se moramo,'da je sploh mogoče pri mladini toliko doseči. Dobra volja in stanovitnost mladine, trdna volja in požrtvovalnost Key. Slajeta in Mr. Ra-karja, so premagali vse ovire. Zato je ta program tako lepo uspel, da smo vsi občudovali. Mi vsi vemo, da življenjska pot Mi'- Rakarja ni posuta z di-šemi rožicami. Tudi on, je občut- Šolska predstava, s zeilo pestrim programom, katero so vprizorili 11. junija otroci naše farne šole pod vodstvom Rev. no prizadet v tej depresiji, qe- Slajeta, zasluži malo več pozornosti. Kdor je prisostvoval predstavi, je moral pripoznati, da takega programa ni mogoče izpeljati brez truda in težav. Treba je bilo veliko vaj in dosti potrpljenja z mladino, še več p$ navdušenja, za lepoto slovenskega jezika. Kakor je meni znano, je bil to eden najboljših in najlepše izpeljanih šolskih programov, ki nam jih je še do se sedaj poslala mjša mladina. — K temu programu je poleg čč. šolskih pester veliko pripomogel tudi č. g. Rev. Šlaje, kajti on je res veliko žrtvoval, da je imela prireditev tolik učinek. Naučil je otroke igro Cinderella (Pe-pelka). In ne samo to, igro je moral še poprej prestaviti iz angleščine v slovenščino in je bila edinca, 'bolj stvar temperamenta .in ne okoliščin. V svojem1 tako prvič podana v slovenskem ravno ima službo organista obširne župnije. Vs|ed tega je bil primoran obrniti več pozornosti svojemu brivskemu poklicu, kakor jo je posvečal le,ta pred de-..,°sijo. Ali, kadar se gre za napredek župnije, zlasti kaflar se gre za petje, tedaj je pripravljen vse popustiti in se celega žrtvovati za lepo slovensko pesem. Tako je delal cele tedne pred zaključkom šolskega leta. Zaprl je svpjo delavnico in poučeval mladino v petju. — To so žrtve, za Jcatere nin\a vsak smisla, še manj volje, gladina, katero je Mr. Rakar poučeval ce: le tedne, pred zaključkom šolskega leta, pomeni veliko, zlasti kar se tiče petja v naši fari. Približno 1Q0 pevcev in pevk je nastopilo na prej omenjeni dan ob zaključku šole in lahko bi ta lepi zbor pevcev imenovali mlajši zbor naše župnije. Zato ni več kot prav, da damo Mr. Rakarju priznanje za njegovo trudapolno delo. Ako pa mi ne bomo cenili njegovega truda in njegovih u-spehov, ne bo to njegova krivda, če se bo toliko mladih talentov brez koristi nahajalo med nami. — Vsaj ki se trudi in žrtvuje, je vreden pohvale. Frank Kovačič. -o- TO IN ONO IZ SO. CHICAGE So. Chicago, 111. Dva tedna ni bilo glasu iz naše naselbine v Amerikanskem Slovencu, kar je že čudno in ljudje me sprašujejo, če bom še sploh kedaj kaj poročal- No, da preveč ne zaostanemo z našimi novicami, moram nekaj napisati. Naj p te j bom povedal, da se pečemo, kakor makabejski bratje v ognjepi peči, kamor jih je vi gel grozoviti Nabuhodonozor, (ter niso hoteli jesti svinjskega! niesa; — samo s to razliko, da makabejski bratje so v vročini prepevali, mi pa samo zevamo, brez glasu. Vsakdo, če mu je le mogoče išče hladne sence v tej moreči vročini, ki pritiska na nas. — Zadnjič sem v enem svojih dopisov omenil, kako lepe vrtove imamo v naši naselbini. Sedaj moram na žalost poročati, da je precej teh vrtov spremenilo svojo lepo 'temnozeleno barvo v grdo umazano rujavo. Lepa zelena trata se je na več krajih popolnoma posušila, da je kar žalostno pogledati. Ni čudno, saj ni bilo dežja že od konca meseca maja, dasi ga vremenski preroki po chikaških angleških dnevnikih že dva tedna napovedujejo. Kakšno čudno nasprotje z vremenom meseca maja in junija. V1 maju vsak dan dež za dežjem, v juniju pa dan za dnem sonce, ki greje z vso svojo silo, s katero more do nas prodreti. Zadnjič, pred par dnevi, je bila tako huda vročina, da je na našem "porču" razneslo toplomer. Morda bo kdo rekel, da je to nemogoče, jaz pa'rečem da je, Iter sem sam videl razdejani toplomer. Vode za zalivanje nam mesto pa tudi ne da, kolikor bi jo potrebovali. Škropiti smeš samo ure, katere so za to določene od mestnega načelstva. Če je takrat voda ali ne, na to se tam kjer ukazujejo, ne ozirajo. Če poškropiš ob času, ki je za škroljenje prepovedan, se že bolj brigajo. Kakor sem slišal, je bilo par takih, ki se niso zmenili za te ukrepe naznanjenih in so se morali iti zagovarjati. Za prvič so bili na policiji samo posvarjeni, če jih še enkrat dobe bo sledila kazen. Kakor je meni znano, ni bilo med temi naših rojakov. — Je pač že boljše, da vsak pazi, da ne pride z ojbla-stvi navzkriž, čeprav ti vrt pobere suša. Nekateri se pa tudi jezijo, češ, cja morajo plačati "takso" od vodne cevi za zalivanje vrta, vode za zalivanje pa ni. Pa si pomagaj, če si moraš. Pri naših baseball igralcih, i mamo zaznamovati že četrto zmago. Ko $mo bili 18. junija a Waukeganu, so namreč tudi do bili igro in sicer z večino 6 proti 1. Vidi se, da so se naši fantje (etos dobro vziyeli v igro, ker do sedaj še niso izgubili nobene igr.e, ki je igrana za prvenstvo KSKJ. baseball lige. Dobiti štiri igre zaporedoma, ni malenkost. Pozna se fantom, da so bili lansko leto zmagovalci in tako hočejo, če bo le mogoče, odnesti slavo zmagovalcev poletnega športa tudi letos. Upajmo, da bodo to dosegli. Ko smo bili o-menjeno nedeljo v Waukeganu, je potekala igra veliko bolj mirno, kakor lansko leto. Sploh se igrajo letošnje baseball igre veliko bolj mirno, kot lani, za kar je poskrbelo vodstvo športnega oddelka KSKJ., ki noče nobenih razprtij in nesoglasij med svojim članstvom. Prav poseben praznik smo imeli, seveda le nekateri, na kresni večer, v petek 23. junija. Zakurili smo namreč velik kres, prav kakor v starem kraju, ki je gorel skoro dve uri. Da je jbj.1 REtfc" Ljubitelj živali — "Ali ljubite živali, g. Miklavec?" "Da igospa, ljubim piščeta, gosi, zajce itd." ❖ Sl= & Ni rib. — Tujec: "Ali je to prestopek, če v vaškem potoku nalovim nekaj rib?" Vaški stražnik: "Prestopek? Ne, pač pa čudež..." * * * Kakšna lasiika med kačo in odvetnikom ? — Če naleti kača p§ polža, ga Rožre in se ne meni za njegovo hišico. Odvetnik pa vzame hišo in mu za polža ni mar. * * * Prenipžni Benečan, dož Falcone, — je krmil vsak dan pa naš kres res imeniten, vam v Benetkah golobe, ki so ga povem, da smo ga zakurili na ko-!zelo vzljubili. Nekoč je ubil v lesih, da smo ga, če je bilo potreba, lahko tudi "mufali". Še predno smo zažgali kres, smo pq-iskali v par kleteh, če je še kje jezi svojega spyražnika in bil obsojen na smrt. Ko so ga peljali na morišče, je letelo za njim na tisoče globov, ki so kaj mokrote ostalo, da bomo pri- moral zbežati. Ljudstvo je vi-livali kresu. Res smo staknili še j delo v tem dogodku mig božji par steklenic in se tako ob sve-toinvanskem kresu prav dobro razveselili in zapeli par slovenskih pesmi, da so odmevale preko mišiganskega jezera, ker smo kurili kres prav blizu jezera, kakor so ga šele pred dobrimi sto leti kurili Indijanci. Tako po proslavili naš starokrajski kresni večer in obenem stoletnico našega slavnega Chikaga ter se spominjali nekdanjih Indijancev. Za nedeljo 25. junija so zbrali naši sosedje in rojaki na 22. cesti, pri sv. Štefanu svoje baseball igralce in jih pripeljali k nam v So. Chicago, z namenom, da nas pri igri potolčejo. To se jim je po hudi borbi tudi posrečilo in tako so odšli s zmago 4 proti 2 v. Chicago. Trd je bil boj na obeh straneh in v začetku je vse kazalo, da ne bodo odnesli zmage, pa se jim je naposled le posrečilo, da so nas "bitali". Naši igralci so si pač bili preveč svesti zmage, zato so premalo pazili na bale. Ni nas sram priznati poraza, ker kdor ne doživi poraza ne zna prav ceniti zmage. Povedano pa bodi, da igra, ki je bila igrana omenjeno nedeljo, ne spada v KSKJ. baseball ligo, temveč je le privatna igra. V nedeljo 9. julija gredo naši "bustarji" v Joliet, da se tam poskusijo z ondotnimi baseball igralci. Kakor se sliši, .jih bo spremljalo precejšnje število naših rojakov, ki radi prisostvujejo temu športu. Poleg tega bodo pa tudi mnogi imeli priliko obiskati svoje znance, sorodnike in prijatelje v Jolietu. Zato Jolietčani, le pripravite hladnega ječmenov-ca za takrat, vsaj za vsakega dva velika vrčka. Članom društva Naj sv. Imena naj bo tem potom naznanjeno, da bodo imeli v nedeljo 9. julija skupno sv. obhajilo, pri prvi gv. maši. Spoved za člane bo v soboto od 7. ure naprej. Skupno | ter ^prosilo tako dolgo sodnike, dokler ni pomilostil strogi svet dvajsetorice Falcona. Od tega časa je živel Falcona skromno in samotno. Izpolnjeval je dneve z usmiljenjem, golobom pa so morali na njegovo željo potresati vsak dan koruzo na trgu sv. Marka. Še danes, po 500 letih krmijo Benetke dan na dan Falconove golobe. * :!: Dobro srce. — K bogatemu bankirju pride berač. Dolgo mu razlaga svojo revščino, na enkrat pa bankir pozvoni in naroči slugi: — Vrzi t§ga berača skozi vrata, sicer mi poči od sočutja srce. * * * Skrivna zaroka. — 'A ne povej nikomur, da sva zaročena!'* .. "Samo Ivanki bom povedala ta je namreč zadnjič trdila, da ga ni tako neumnega moškega, ki bi me vzel." * * * Izbirčni Tonček. — Tonček: "Mama. jaz ne maram takega kruha, ki ima polno lukenj." Mama: "NiČ ne maraj! Saj lukenj ni treba jesti, kar na mizi jih pusti!" * * * Srečen zob. — Žena (znana klepetulja:) "Jernej, ali slišiš? Zob sem dala izdreti!" Mož: "Srečen zob, da je rešen bližine tvojega jezika!" sv. pbha.iilo je za Starejše in mlajše člane, to je za "sen}o,r ai}d junior". Eflako je v ponedeljek 10. julija skupna seja za vse, starejše in mlajše čla^e. Kakor sem izvedel, pridejo po določilih iz glavnega urac^a, na to sejo tudi člani društva Najsv. Imena iz sosednje St. Patr^Jc fare. Pričakovati je, da se radi tega, vsi člani udeležite ocenjene seje. — Pozdrav. Novinar. "TARZAN IN ZLATI LEV" (44) (Mrtiopolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS , Še i v^i teh trobentačev se je oglasilo 1 iz no'tranjosti. Tedaj, je Tarzan zagledal prihajati skpzi vrata cel sprevod. Spredaj so šli štirje Bolgani, neseč debela polena ,za njimi' Se v.»č trpbentffčev. Ka^jh 29 ^eyljey zadaj ie korakal ogrornen lj;v s čr;no grivo, katerega sta na zlatih verigah držala dva črnca; zlate verige sb bile pritrjene na briljanten levov ovratnik- Za levom je korakalo se 20 Bolganijev, po Štirje v vrsti. Vse se je pri^lp^o,. ko je lev N utrni šel mimo; nekateri so jse celo vlegli na tla. Lev, oči-vidno zelo star, je oblastno obstal in se oziral pti klečečih. Divje oči so srepo gledale, odprl je strašno žrelo in iz globokih prsi divje zarjill. ,Ob te-V.aU.aSr^n rjov.cniu ^o Gom-igani v .strahu zatrepetali. Čudne misli so se vzbujale Tar-;;anu. Še njkdar »v v^el;' (ja •bi se Slovak tolike ponižal pred divjo zverino. no, so se crn- ci vrnili Hpj k delu. Tarzah'je prijel mrtvega Bpjgam in se pričel plaziti po drevju proti vzhocltiitn vratovi, kjer -je v>tppil;a 4«%?' četa orjaških Gomanga^pv, porivajoč pi^d. seboj oddelek črnih vbjScakov, 'nosečjh ^lata o-prsja, ki so šli v z bršljinom zaraščeni stolp, "jarzan je zagnal iprtvp gorilo kolikor je tnogql blizu in si >turt«l:\Npj si le .misjijo če morejo, kdo jo je ubil. Poz^p popoldne je Tarzan zapustil ogjedp-vanje skrivnostnega mesta in se podal da naj-, de izhod iz tega tako neznanega kraja dija-mantnih palač. Med'potjp se je moi^al večkrat - izpgniti p^4?lkpni črr?jh delavcev, ki sp delali s primitivnim orodjem pod krutim vodstvom divjih Bolganijev in kopali zlato in dijamante, kakor je mislil Tarzan. Po dvadnevnem trudu si je pipral priznati, da ne moi;e najti izhoda. Kaj sedaj. . .? DENAR dostavljamo v Jugoslavije in druge države točno in zanesljivo. Denar se dostavi direktno na dom po. pošti brez odbitka. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 2.30 ............ 100 Din " $ 3.00 ...*..'...... i35 Din " $5.00 ............ 230 Diu " $10.00 ............ 485 Din " $10.40 ............ 500 Din :' $2Q.q0 ............ 99f) Diu " $50.00 ............25p0 Diu Za izplačila v dolarjih: Za $5 00 pošljite....? 5.75 Za $i0.00 pošljite.....$10.85 Za $15.0() pošljite .$16.00 Za $20.00 pošljite....$21.W Za $25.pO pošljite...,$26.p,0 Za $40,pO .pošljite.....$41.25 Za $5p.00 ppšijitc....$51.5pi '....In večjih svytah dovolijo sorazmeren,popust. Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih. Vsa pisma in Rename pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarpi Atr)erik^nskega SJoverica) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Forek, 4. julija 1933 AMERIKANSKI SLOVENEC Strap 8 Tvoj nedeljski tovariš. b DVIGNIL SE BO V ZRAČNE VIŠAVE TEDENSKI KOLEDAR 10 Ponedeljek — Sedem sv. bratov. 11 Torek — Sv. Pij I., papež. 12 Sreda — Sv. Janez; Gvalbert. 13 Četrtek — Sv. Frančišek Solanski. 14 Petek — Sv. Bonaventura, cerkv. učenik. Sobota 16 Nedelja Spomin Božjega Groba. - Mati B. Karmeljska. Rev- J. C. Smoley: PETA NEDELJA PO BINKOŠTIH Današnja prilika nam kaže dva zgleda svetosti, farizejsko in pravo svetost. Cestninarju je Bog obljubil kot plačilo iiebesa. Vemo, da moramo postati sveti, zato si pa oglejmo farizejsko in pravo svetost. Da postanemo sveti, je poglavitni namen našega zemske-ga življenja. Bog nas je ustvaril, da bi prišli v nebesa, to pa bomo le, ge smo pravični. Kristus Gospod nas opominja-bodite sveti, kakor je vaš Oče v nebesih popolen." Popolnost bomo pa dosegli le z božjo pomočjo, z božjo milostjo. Vse Premorem v njem," pravi sv. Pavel, "ki mi daje moč." V čem pa obstoji ta popolnost? V čem je pa obstala fa-'izejska popolnost? Kratko rečeno: v vnanjih stvareh. Fa-j-^pji so dajali miloščino, delali so pa to tako, da je vedela evica» kaj dela desnica. Hoteli so, da bi o tem vedel celi "Vet ^ jih hvalil. Na zunaj ko imeli res prav svetniški venec, znotraj je bilo pa njihovo srce kakor pobeljen grob. Krasna Posoda, znotraj pa gniloba . . . Kam pa pripelje taka svetost? Kristus Gospod pravi c anes: "Če vaša pravičnost ne bo večja, kakor pismar jov in lar-izejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo." "Ne vsak. k) Kavi; Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, ampak u> ki stori voljo mojega Očeta." Da, če bi zadoščalo samo ^l^tje: Gospod, Gospod, potem bi bilo kaj lahko priti v nebe-b' 1 k* razdal vse svoje premoženje kot miloščino, ko 1 hodil od božje poti na božjo pot, pa bi to delal samo, da bi ''udje hvalili, ko bi to delal radi častihlepnoati, takemu bo Gospod rekel pri sodbi; "Ne poznam te." ^ tore.i obstoji prava svetost, ki nam odbira nebe-iari/ K"ut.ei'a svetost, pravičnost je večja, kakor pismarjev in vi. Gospod pove prave znake take svetosti, ko pra- bi " o- 0r drži in SPolnuje moje zapovedi, ta je, ki me Iju-/p . Rolnievanje zapovedi je torej prva stopnja v nebesa. t 0 Pavel pravi: "Ko bi razdal vse svoje premoženje med to >6' ne jubezni, to je, ne spolnjeval zapovedi, mi r m 1J!01haga nič." Dolžnosti napram Bogu moramo vestno, 'Polovičarsko spolnjevati. lj. vla v»ž«a resnica je veljala ob Kristusovem času, in veri Hv^' can(rs'v K°lil:o je danes ljudi, ki zavračajo hvalo rudi . move poboznosti. Ko bi mojr]i pogledati v njihovo srce, S 1 v njih ?rozn° erešno jo z- ° PU clrug* strani pobožne duše, ki vestno spolnjuje-^apovqdi, ki se udelžujejo raznih pobožnosti, pogosto spre ^niajo zakramente. Ko bi pa ti vsled tega na druge zanič-.Jl)° pogledovali, se nad nje povzdigovali, ko bi o svojih do-jnh delih .drugim pripovedovali brez potrebe, potem pa to ni Wava svetost. Ni prave ljubezni do bližnjega^ zato pa bdi-1110 in čujmo, da bi se proti tej ljubezni ne pregrešili. Prava pot k svetosti, prava pot v nebesa je le ta, ki jo je Pokn,za[ Kristus. V prvi vrsti spolnjevanje božjih in cerkve-} zapovedi. Brez teh najboljša dobra dela ne pomagajo Pot' S° Pozlačeni orehi brez jedra. Kdor se bo pa Gospodove ski1 drŽa1, ta bo šel po pravi poti pravičnosti, ne po farizej-> m tak kristjan bo brezdvomno dosegel svoj cilj, nebeško Kraljestvo. Profesor Piccard bo poletel v stratosfero, višje zračne plasti. Točasno se bo dvignil iz Chicage. Slika ga kaže, ko pregleduje gondolo, y kateri se bo dvignil s svojim bratom-dvojčkom. (Maruš) nil mi ko Pr Čla "V°'iih mladih letih sem bil B_n Društva brezdqmcev" v jm Mmv- V klub.u je bilo i " . Netiio. Vsak večer smo srruj' \ flW^e igre, prepevali tr£' " $ s^ejaji do ranega ju- rocW^u^i mi je malc!e ne-prjj. ' er nisem imel nobenega nil' „ (a kmalu sejn ge §ezpa-odličnimi osebnost-. Pr^dspdnikom, pqlkovni-•iznMZ^a^e.nitim profesorjem-rad Woi^m, da se še dapes stva S?9?injum Wa prijatelj-izkuš - ^em bil mlad in ne-jG) J^.0'1' a Ofli so bili zreli ippž-_ b.ili že mnogo doživeli q? M ni»ogo udejstvovnli. ti, bo,m do svoje \smr- na tej,8° zanimal za ime- imenov.riih v 80 sednika-'1 predsednika "predsednik ' čeprav ni bil on pred-kje je društva (Bog ve, niku so I. J)redsednik), poikov- ga nisem ! pollcovnik' čePrav videl v imifor- Obleki vedno le v civilni ProfGJ U1 pr°fesoriu so rekli Profe'!!/ a "ihče ni vedel, kje je Pada T 1,1 kute'ri fakulteti pri- vSe Vo' ^ Pfl W mlad in me 111 P,r.Uv njč zapihalo. In f tO tudi v dv.iMstv ■U se ni bila posvečena igralcem in bankirju, vse druge je bilo od mi\h. Nekega lepega večera, bilo je marca, (tega dne ne bom nikoli pozabil), sem večerjal s predsednikom, polkovnikom in profesorjem na verandi igralnice. Pili smo precej in kmalu smo bili vsi sijajne volje. Člani društva so sedeli v igralnici okoli mize. Ko je pokovnik zapazil, da smo ostali sami na terasi, nam je pomežikal in dejal: "Gospodje, imenitno idejo imam. Čez eno uro bo prvi april! Ali ste dovzetni za kako šalo?" Poslušamo vas/ gospod polkovnik," je dejal predsednik in se nasmehnil. Polkovnik je nekaj časa premišljeval, nato pa je rekel: "Ali imajo gospodje samokrese pri sebi?" Predsednik je odgovoril: "Da!" Profesor je pokimal z glavo: "Jaz tudi!" Polkovnik se je zasmejal. "Prav. Tedaj je vse v najlepšem redu. Jaz imam pri sebi dva samokresa in lahko enega posodim našemu mlademu prijatelju". S temi besedami mi je stisnil v roko samokres. "Pol dvanajstih. Malo moramo še počakati. Prvi april se začne šele ob dvanajstih. Točno ob tri četrt na dvanajst se dobimo v čitalnici." "Kaj nameravate, gospod polkovnik?" sem vprašal zvedavo. "To boste za časa zvedeli! Zdaj se pomešamo med nič hudega ne sluteče žrtve!" Ubogali smo polkovnika in se spravili v igralnico, kjer smo ostali do tri četrt na dvanajst. V igralnici je bilo zelo živahno. Banko je držal neki trgovec z usnjem z dežele. Pred njim je ležal velik kup bankovcev. Ob tri četrt na dvanajst smd se dobili v temni čitalnici. V sobi je bila tema, samo skozi steklena vrata, ki so vodila na hodnik, je prihajala medla luč. Polkovnik je dal vsakemu izmed nas nekaj svilenega,,blaga: "Potegnite si to čez glave!" Pokazal nam je, kako naj storimo; v tistem kosu blaga sem ^poznal čepico, ki mi je zakrila del obraza, vso glavo in lase. Videti je bilo, da je predsednik uganil, kaj namerava polkovnik, zakaj mahoma se je zasmejal in potrepljal polkovnika po rami: "Jaz že vem, kaj nameravate. To bo imenitna šala!" Zdaj se je tudi profesor zasmejal. Tudi meni je bila ta maškera-da zelo všeč. Prav nič nisem bil presenečen, ko mi je polkovnik rekel: "Gospodje, točno o polnoči stopimo v igralnico in zaplenimo banko!" V naslednjem trenutku je ura odbila polnoči! Smuknili smo na hodnik. S samokresi v rokah smo krenili za polkovnikom, ki je sunkoma odprl vrata igralnice in glasno zakričal: "Roke kvišku !" Predsednik je skočil k električnemu stikalu, da ne bi mo-gfel nihče; ugasniti luči. Profesor se je postavil pred vrata, ki so vodila v sosednjo sobo, jaz pa sem ostal pred vhodom. Nu, in zdaj si lahko predstavite, kakšen prizor se nam je nudil. Ljudje so bili kakor ob pamet .S prepadenimi očmi so počasi vzdignili roke kvišku in banko. Polkovnik je spravil ves denar v žgp. Profesor je hodil od člana do člana, jim preiskaval žepe ter pobiral denar, prstane in kravatne igle. Člani društva 'Brezdomcev' so bili videti kakor okameneli. N.ihče se ni upal črh-niti besedice in nikogar ni bilo, ki bi se bil spomnil, da je to le aprilska šala. Ko so moji prijatelji pospravili plen v svoje žepe, je pokovnik utrnil luč in prijazno rekel: "Gospod, ki je doslej držal banko, bo tako prijazen, da bo štel do dvesto. Potem lahko sedete na svoje prostore in nadaljujete igro." S temi besedami je odprl vrata in izginil. Za njim sta planila profesor in predsednik, a ko sem hotel tudi jaz za njimi, so me — gotovo se je to žgodilo pomotoma — odrinili in V>d zunaj zaklenili vrata. Ostalo mi je samo še toliko časa, da sem si strgal masko z obraza, jo vrgel na tla in se postavil s hrbtom proti vratom. Trgovec z usnjem je štel do dve sto. V sobi se je spet zable-ščela luč in člani društva so besno planili proti hodniku. Tudi v sosednjih igralnicah so gospodje prestali igrati. Hiteli so k telefonu in obvestili policijo o drzni tatvini. Zdajci mi je postala vsa stvar sumljiva- Stopil sem k vratarju in ga vprašal, ali je videl moje prijatelje. Vratar mi je prijazno odvrnil, da jih je videl, kako so smeje se odšli skozi vrata in stopili v avtomobil, ki jih je čakal že ves večer. To me je nekoliko pomirilo. Ko sem se vrnil v igralnico, sem videl trgovca z usnjem. Slonel je ob mizi in glasno jokal. Tarnal je, češ, da je zdaj po njem, da je izgubil ves denar in tako dklje. Stopil sem k njemu, mu položil roko na ramo in ga jel tolažiti : "Gospod,nikar se ne razburjajte. Nič se ne bojte za svoj denar ! I^ar ne veste, da je od dvanajste ure dalje prvi april?" Nekaj gospodov, ki so stali v bližini, je slišalo moj besede. "Kaj prvi april?" so vesele vzkliknili. "Seveda!" Veliko o- A naših prijateljev ni bilo nikoli več. Ko sem čez nekaj časa spet prišel v društvo "Brezdomcev", me je predsednik poklical k sebi in mi vljudno velel, naj ne pridem več. To me je takrat globoko užalilo. Nikoli si ne bi bil mislil, da so Argentinci tako sovražni j udje. A še bolj od tega me je žalilo, da nisem nikoli več videl svojih očetovskih prijateljev, predsednika, profesorja in polkovnika, ki so me imeli vendar tako radi. . . Če bi vsaj vedel njihova imena! SIROM JUGOSLAVIJE , Brezsrčni cigani V selu Črncu pri Sisku je vrnila cel lonec kropa po sebi, ki jo je strašno poparil, da je poškodbam podlegla. -o- e sreča Anton Mam, 68 letni upokojeni kurjač nekdanje steklarne v Zagorju, je postavil kole za fižol. Ker mu jih je zmanjkalo, se je odpravil na hrib Rigel, po druge. Na str-mem hribu §e mu je pod nogami sprožilo kamenje, da se je skotalil kakih 120 čevljev navzdol. Ko je prišla pomoč, je bil že v zadnjih zdihljajih. -o-- Z nožem Nedavno je bil neke noči napaden Jože Tekšek, posestnik iz Drstelja v ptujski okolici. rara^zui ves obraz -o— ZDRAVJE IN BOLEZEN Kivhaini lonec je prvi aparat za prebavo. Zobem odvzame precej dela, ker om^hčf jedi in jih napravi prebavi jive j še. * * * Dr. Bienstock je mnenja, da izvira visoki krvni pritisk iz kronične zastrupitve oz. preobčutljivosti za ^vajsko beljakovino. Zahteva najmanj tri mesece stroge vegetančne diete, ki prepoveduje razen masla vse živalske jedi, tudi mleko in jajca. Hi * * Nekateri kirigiški, ipdijanski in zamorski rodovi ne uporabljajo absolutno nič kuhinjske soli in 530 zanjo tako občutljivi, Neznan moški mu je grdo'da zbolijo, če morajo kdf j jesti osoljeno hrano. * 'i * Če upoštevamo, da gre temperatura v polarnih V rajih ,ne-redko pod 50 stopinj Celzij, v tropskih pa za isto toliko nad ničlo, moremo reči, da prenese človek v splošnem tempera-turpe razlike do 100 stopinj. V primerni obleki itd. je človek za vremenske razmere v meri prilagodljiv. * * Ht Nova Ljubljana Od prevrata sem, se Ljubljana leti za letom, mesec za mesecem obnavlja in preoblikuje. Se smejo računati. Ta cena je 20 centov za prvo polovico rnilje in deset centov za vsako nadaljpo polovico milje. To pomeni, da bo tisti, ki se vozi na kratko razdaljo, plačal no vsako nadaljnjo polovico milje. Dalje je mestni svet tudi razpustil dosedanjo komisijo za podeljevanje Jicenc na javna vozilo in imenoval za njo noye člane. — To se j,e zgodilo zato, ker se je prejšnja komisija nekako popolnoma prodola dvema velikima taksi družbama in jima podelila monopol v mestu, da jima nobena druga družba ni mogla delati konkurence, in čte Yellow in Checker določali cene, kakor ste sami hoteli. -o- Katoliški Slovenci, oglašajte svojje prireditve v " Amerikan-ikem Slovencu"! 7 dni do NAJHITREJŠIMI PARNIICI NA SVETU BREiViEN • EUROf>A. POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. — Ali potujte z ekspresnim parnikom COLUM- BUS. I Za podroDnostl -vprašajte kateregakoli lokajncga agenta ali NORTH GERIViAN LLOYD 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL. i Najnovejša raziskave so pokazale, da ne kaže seč pri ljudeh, ki trpijo zaradi ne-vralgije (bolečine v obrazu, trganje v kolkih itd.) nič a-normalnega, pač pa je bilo v krvi preveč sladkorja. Anti-diabetična hrana je odpravila v teh primerih tudi nevralgijo, "t }rt * * * Srce odraslega človega tehta povprečno 30,0 gramov. * * * Dojenčkova teža se podvoji praviloma po prvi petih mesecih in potroji proti koncu tretjega leta. Petletni otrok jc dvakrat tako težak kakor enoletni, dvanajstletni pa dvakrat težji o,d petletnega. 'K S! * Obolele ljudi je treba zelo počasi in previdno .dvigati, kajti neredko se zgodi, da se p,motijo ali omedlijo, če jih prehitro spravimo v sedečo lego. V takšnih primerih je najbolje, da jih položimo plosko na postelj, da pride kri zopet v možgane, kajti tu je vzrok omotice in qmedlev.iqe. Društvo sv. Jožefa štev. S3, K.S.K.J., Waukegan, 111. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob S*ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupilo šteje 390 članov(ic). Nad:i)^a pojasnila se dpbi 05I s|e-ijeeega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1933'. Predsednik: Anton Škull, 1099 E. "ls;t St. Tajnik: Anthony J. Forttma, 1093 E. 64th S^r. Zdravniki: Dr. J. M. Sdjiškar, Dr. M. J. Ojnan, Dr. L. J. Pcrme in Dr. A. J. Perko. D.ruštvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesccu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V iliuStvo BO sprejmejo člani(itc) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 2(l-letno zavarovalnino ali |,a do smrtno zavarovalnino in sicer za S250, 550Q, S1000, $1500 in $200(1 posmrtninc. V društvo se sprejemajo tudi otroei od 1 dneva do Ki. leta. Za bolniško podporo pa $7.(HI in $11.00 tedenske linlniSkc podpore, v »lučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. Izletniki in obiskovalci Svetovne Razstave! Naznanjam, da imam v svojem hotelu in kabinah prostora do 60 ljudi. Stoječe na malem griču v lepem senčnem drevoredu. Kabine dajem izletnikom dnevno, tedensko ali po želji v najem. V kabinah je pfei, da si izletniki ako želijo lahko sami kuhajo. Tukajšnja okolica je lepa in valovita, ob veliki reki Ill|nais je na razpolago ribolov. Zelo pripraven kraj za izlete v okoliqtj) kot v znameniti "Starved Rock" in v lepi "Deer Park". Nai-$oljša postrežba jamčena. ' JOE ŠCEK, fostmk "VALLEY VIEW INN" Road 7-A in U. S. 2. La Salle, Illinois. ........ Tel. La Salle County 916-R. 2. Društvo *SV. JERONfMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Š^eje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Clan ali clat^ca, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesečni ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Hqustan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane. Pa. Blagajnik ANTON TOMŠl£, Box 94, Strabane, Pa. Izpod CrOlice SLAVKO SAVINŠEK. Povest z gorenjskih planin Pa tudi Janezu je dovolj. Vstane tudi on in trdo stopi od mize. Pri vratih pa se obrne k starima dvema, ki gledata za njim: "To vama povem, če še enkrat pride golazen zelena financarska k nam v hišo, ga zarinem doli v breg, da se ne bo nič več pobral." To rekši stopi med vrata in jih zaloputne za seboj. Tisti večer ga niso več videli. "Pa bi za njim stopil in poprašal," poprosijo mati Hribarja. "Se bo že unesel in povedal. Ubijem ga lahko, pa ne bo zinil, kadar noče!" "Kaj pa je bilo?" "Nekaj s financarji najbrže." "Sam Bog nam preloži." "E, kaj boš zdaj stokala, ko pa še ne veš ne, zakaj gre." "Bo pa že spet radi tihotapcev kaj!" "Hm! —- Ko sem pripeljal domov, sem videl financarja odhajati dol po kolovozu, onega, ki je bil zdaj vsak dan pri nas. Gotovo je danes zopet tiščal v Cilko radi tihotapcev." "Pa kaj naj bi imel Janez pri tem, saj je bil vendar s teboj ?" "Bil; pa je pred menoj prišel domov." "Je pa morda kaj videl ali slišal!" Še ko sta legla v kamri k počitku, sta jima šli po glavi nocojšnji pogovori, pa nikdo od njiju ni hotel prav pripoznati, da nekaj sluti; ker oba sta dobro videla, kako je financar vse te dni, ko je imel opravka pri njih, hodil z očmi za .Cilko. Vendar se jima je videlo premalen-kostno, da bi se Janez razburjal radi tega. A skrb jima ni dala spati, in oba, oče in mati, nista mogla dolgo zatisniti oči in še v spanju so mati z enim ušesom poslušali v gornjico nad sabo in v prelivanje zraka zunaj hiše. Kako dobro sluti ženska duša, pa čeprav preprosta v preprostem kmetičkem dekletu! Cilka je predobro razumela financarjevo grožnjo, ko je gledala na skrivaj v njegove oči in se ji je laskalo, ko jo je hvalil. Čutila je, da bo šlo med financarjem in Matevžem na življenje in smrt, čeprav je videla oba oni večer prvikrat. In kakor je šla nenadoma ip globoko v srce Ma-tevzeva ljubezen in je še hitreje njena lastna privrela iz duše, tako je zaslutila tudi strast financarjevo in videla v njegovo srce, ko je v sovraštvu kovalo načrt proti Matevžu, ki mu je stal na poti pri njegovem prizadevanju!. Le žal, da se je pustila premagati svoji skrbi za ljubljenega fanta in je z enim samim krikom v hipni strašni bolečini izdala Matevža sovražniku, čeprav ta Matevža niti poznal ni. Slišala je tudi, Liza ji je pravila, kako je Matevž prekucnil financarja v vodo in je vedela, da za take stvari ni odpuščanja brez povrnitve. Zato pa je bila njena prva skrb, da Matevža posvari Vedela je, da je Matija tihotapec, vedela, da ljubi Lizo in da je zdaj za par dni doma, pa mu je stekla povedat, kaj je zagrozil financar. Takoj, ko je odšla Cilka od Bregarja, mora Matija odriniti na Golico, da še nocoj pove Matevžu in• tovarišem, kaj jim preti. Obljubil je Cilki, da ne bodo v soboto in še par dni nosili čez mejo. Pomirjena je šla Cilka domov, spotoma pa ji je prineslo nasproti financarja. Ni si mogla kaj, da mu ne bi bila osorno v obraz zalučala, naj se čuva, izdati jo. O, čutila je, da mu je mnogo zanjo! Noč je, vsa srebrna in jasna v bledi lunini svetlobi. Cilka sloni na oknu svoje kamrice in gleda v lepo majsko noč. Prav pred njo se sveti Golica v luninih žarkih in koča na vrhu jo iz belega cvetja ključavnic pozdravlja. Tam gori tedaj je prišel njen Matevž oni večer, ko je pribežal k nji. Bog ve, kolikokrat je že hodil tam gori ter niže doli okrog ter po Rožici in po Petelinu, in tudi sem dol za hišo je gotovo malokdaj gledal, morda tudi v svetli lunini noči, kakor je nocojšnja. Morebiti je celo ponoči kdaj tu mimo šel. Pa ni slišal, kako je v spanju njeno srce klicalo onega, ki ga je želelo, a ki ni hotel priti blizu. Mnogi so prihajali, pa zopet odhajali, a nobenemu ni mogla reči: še pridi. Ker ni bil nobeden tisti, ki je ž njim govorilo njeno srce v dolgih zimskih nočeh in sanjalo v svetlih poletnih večerih. Dokler ni nenadoma pritekel brez sape in mu je morala slediti na prvo besedo, ki ji je segla v srce, on, njen Matevž, tako podoben njemu, ki ga je klicalo mlado srce. Kako se je dvignilo v njenem srcu vse hrepenenje, kako se je pognala vsa ljubezen, ki je toliko časa čakala pravega. Morda ni bilo prav, kar je storila. Bog ve, kaj bi si lahko mislil o njej! Toda Matevž ni tak kot drugi, Matevž ne more biti kot ta financar. Saj bi je ne bilo še premagalo, če ne bi bil razgrnil srajce in ji ne bi bila v oči zagorela krvava rana. Tako pa ni zmogla svojega srca! Skrivalo se je, počiti je hotelo v prekipevajoči, nenadoma prebujeni ljubezni, pa se je nakrat preklalo in vrglo iz sebe vso to ljubezen ter njo sklonilo na okrvavljene prsi mladega tihotapca. Z ruto mu je prevezala rano in zdaj je ta ruta, ki so vtkane rože vanjo, posuta z rdečimi cveti, privrelimi vanjo prav iz srca Matevževega. Kako je lepa Golica v nočni razsvetljavi! Kako se leskeče streha na koči. Bog ve, morda zdajle tudi Matevž misli na svoje dekle; gleda na Golico, gleda kočo na vrhu in ugiblje, li miši Cilka na svojega fanta. Tam od koroške strani se tako lepo vidi na Golico. Ni daleč od St. Petra do vrha. O, ko bi zdajle stopil vrh koče Matevž in bi z okrvavljeno ruto pomahal na Dobravo v pozdrav! Videla bi ga, ker ga sluti vroče njeno srce. Koraki udarijo v nočno tihoto, trdi koraki, enakomerni tam doli s ceste. Cilka ne vidi na cesto, ali vendar ve, da tako hodijo financarji in orožniki. Vsako noč sedaj pridejo na Dobravo ter oprezujejo gori okrog Rudnika in doli ob Jesenici. On ni med njimi, ki ga je udarila danes, je šele zvečer odšel, da se bo na Fužini odpočil za jutri. Ej, financar Ivan, zaman se boš trudil in pehal in grizel po Golici v kolena, Matevža ne boš zalotil! Tako misli Cilka in v duhu vidi financarja pred seboj kakor je stal pred njo danes popoldne, ko ji je grozil. Kako mu je gorelo v očeh! Lepe oči ima in tudi sicer je zastaven fant. A tak ni kot Matevž. Saj ga je Matevž prekucnil v Jesenico! Pa kako zna govoriti! Kakor bi rožice sadil! Seveda, za norico bi jo rad imel! Igral bi se rad ž njo! Ujezilo ga je danes, ko ga je udarila. In kako tudi ne; prej Matevž, zdaj ona. Čuvati se ga mora. Ni prav, če bi bila preveč osorna ž njim. Še bolj bo sovražil Matevža, še bolj iskal za njim. Ali težko je biti prijazen ž njim, tako silno težko, ko si pa takoj misli, da ga s srcem gleda, če mu oči vrže! Kako je danes hitro pograbil roko, ko mu je prst pomolila. Samo za hip mu je pustila roko, pa je že menil, da se mu bo pustila poljubovati. O, kaj še, gospod financar, še Matevža niso poljubile te-le ustnice, pa bi tebe?! TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o in so naši stalni odjemalci. Društva^ — Trgovci — Posamezniki v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da no oddate naročilo drugam, da pišete riam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško ki obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. DVE NOVI COLUMBIA PLOŠČI 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ..,.....75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109—Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Cez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c. 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ...................................75c 25119—K oknu pridi, Zora Ropaš in A. Šubelj, SW sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Šubelj..75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Šubelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c 25123—Sinoči je pela, O j drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c 25124—Moji tovarši so me napravil, V Smihelu jaz hišco imam, duet Udovič in Louše....75c 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj....75c 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c 25127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c 25129—Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet..........................75c 25132—F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................7®c 25133—F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ...........................................75c 25134—F—Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično .......................................75c 25135—F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136—F—Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ...............................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanček, narodna — Vičar tenor ....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c 25140—Pleničice je prala, i Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c 25141—Žabja svatba, Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in John Pluth jih spremlja na harmoniko.....L......75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. šubelj..............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni enesek. Pri naročilih manj Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. A ko naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poalatl na* ! S l)fWl (l» Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chir**o. III. Z MOŽEM PA TAKO LE RAVNAJ... Zakon je v nekem ozira kakor tesna celica, v kateri živita zakonca v neposredni bližini in se gledata neposredno, brez razdalje. Tu je vse človeško vidno v vseh podrobnostih in odbija ali vsaj utruja, tudi proti volji. O tem si ravno neveste odnosno mlade žene navadno niso na jasnem — domišljajo si, da so za moža kakor čisto zlato, ki je v vseh svojih delcih in oblikah enako dragoceno. Za te žene prinaša neki velemestni polumesečnik sto prijaznih nasvetov, ki ne vsebujejo vse modrosti, a nekaj pa le. -Navajamo jih nekaj, njih število si bistra ženska glava brez težave sama izpolni. Obleci se vsak dan vsaj za spoznanje drugače; če drugega ne, zamenjaj ovratnik, zaveži pisan trak, vtakni za pas cvetlico ali deni za vrat priprost nakit, da ti le pristo-ja. Nikoli ne nosi doma stvari, ki se ti zde preslabe za ulico. Ne hodi v copatih, vsaj ne, kadar je mož doma. Že k zajtrku pridi umita in počesana, sveža in negovana. Ne izpiraj si |irst pred možem. Bodi vedra in ljubezniva nasproti njemu. Ne začenjaj pogovora z možem, dokler se ni umil, obril in opravil; pri tem opravilu hoče biti mož zbran in nemoten. Razen tega tudi živahni možje zjutraj navadno niso zgovorni. Tudi za zajutrek čedno pogrni in pripravi mizo in postavi vse potrebno v dosegljivo bližino. Ne moti moža, kadar eita. Navadi se iposlušati, kadar ti .kaj pripoveduje, čeprav se ti zdi morda nezanimivo. Ne sili v moža z vprašanji, če noče govoriti, in navadi se, da kdaj tudi molče preneseš, če nimaš prav. Ce opaziš njegove najljubše navade in želje jim strezi, a brez glasne samohvale. Najirči se kuhati! Ne kuhaj samo zanj, marveč za "vaju". Nikar mu ne omrazi njegovih najljubših jedi. Ne godrnjaj toliko! Bodi vedno za 25 odstotkov vese-lejša, kakor bi prav za prav mogla biti in, kaži se pred njim ravno tako vedro in prijazno, kakor če si v tuji družbi. Nauči se, da bo mogel mož najti na tebi vedno kaj novega, da se mu odkriješ vedno od drugih strani; tako ostaneš zanj vedno zanimiva. Kupi mu včasih kaj mične-ga, a podobno misli včasih tudi nase. Daj mu priliko, da se bo mogel semtertja čutiti popolnoma svobodnega nevezanega, a prav to pravico pridrži tudi sebi.Ce sta prava človeka, tega ne bosta zlorabila, mar-j več se z neskaljenim veseljem "vračala drug k drugemu. Ce ima mož kako posebno veselje: da zbira znamke, igra tennis, se ukvarja z radiem ali s čimerkoli drugim — potem mu tega ne zagrenjuj, marveč mu idi še na roko. Najbolje je, da imaš potem tudi ti kako svoje posebnio veselje ali opravilo. Tako se stvari poravnavajo in imata vedno o čem govoriti, kar vaju zanima. Nikdar in tudi v prepiru ne očitaj možu-, kaj si zanj storila, mu "prinesla" ali žrtvovala. Bodi čim redkeje bolna. Ne obsuj mioža takoj, ko pride domov, z vsakdanjimi skrbmi in neprijetnostmi. Počakaj, da si oddihne in se naje; potem mu m\irno povej, kar ti je na srcu. Skušaj, da bo kosilo in večerja vedno o pravem času pripravljena. Skrbi, da bo moževa najljubša srajca vedno oprana in zlikana, da bo njegova obleka v redu, brez madežev. Imej vedno v zalogi par gumbov za srajco in trakov za čevlje, da ne bo kdaj zaradi takih malenkosti nepotrebne zadrege in razburjenja. Ce hočeš pri možu kaj doseči, potrkaj na njegov ponos ali njegovo nečimurnost. Ne sili moža, da bi občeval z vso tvojo žlahto, vsemi trajnimi prijateljicami in znanci. Ne jezi se nad moževo žlahto — tvoja prav gotovo ni nič boljša. — To bi bilo torej nekaj nasvetov za žene, ki se pa dotikajo le površja vsakdanjega življenja; za pravo srečo v zakonu je treba seveda ^udi še in predvsem globljih vrednot, in vrhu tega idveh: ne samo žena, marveč tudi mož mora po najboljši vednosti in volji služiti zakonskemu občestvu. IZ ZGODOVINE VILIC V srednjem veku so ljudje sicer že poznali vilice, ki pa si bile samo paradno, razstavno jedilno orodje, okras kuhinje in jedilnice. Kdo bi pa bil takrat jedel z vilicami? Tak luksuz si je lahko dovolilo sa- 1 mo plemstvo, knezi, grofi in draga visoka gospoda. Celo kralj Ludvik XIV. je jedel še brez vilic z desnico, s prsti si je tlačil jed v usta, čeprav se to kraljevskemu dostojanstvu ni spodobilo. Ko mu je dvorni ceremonijar to omenil, ga je kralj zavrnil: "Eh, saj imam čisto roko." V vilicami so začeli ljudje jesti šele v drugi polovici XVI. stqletja. Baje so prišle vilice v rabo zato, ker ljudje, ki so nosili visoke, trde španske ovratnike, niso mogli jesti z rokami in so si morali roke "podaljšati." To se je pa godilo samo v Italiji in Angliji. V Parizu, ki je veljal takrat za mesto najlepših manir, so se vilicam še smejali. Mislili so, da lahko je človek z vilicami samo take jedi, ki bi si z njimi roke uma-zal. Nemci so začeli jesti z vilicami še mnogo pozneje in sicer v prvi vrsti iz patrijotičnih nagibov. Vilice so namreč italijanski in francoski izum, pa so Nemci mislili, naj Italijani in Francozi z njim tudi jedo, Nemcu pa zadostuje roka. Celo nekateri knezi v poznejših časih niso imeli radi vilio pri obedu. -o- sIRITE "AMER. SLOVENCA"! Velvet-smooth. . . piquant! A delicious blend of selected oil, mellow vinegar, choice eggs, rare spices. Mixed in smoll batches for perfect flavor. Delivered fresh to grocers every few days. Try it NOW OFFERED AT REDUCED PRICES , gfrffn g -re ^ ^aagg AMERIKANSKI SLOVENEC Torek", "4. Julija 1933