ŠTEVILKA LETO Lili, 18. JUNIJ 2021 CENA 1.90 EUR STRAN 4 STRAN 16 STRAN 17 STRAN 21 www.drazba-nazarje.si Kolesarjenje je v trendu Za zdravje, razvoj turizma in promocijo naše doline Vid Čepiak na novinarski konferenci predstavil svoj dobrodelni projekt Darko Repenšek v Upravnem centru Mozirje razstavil fotografije Triglava Druga etapa Dirke po Sloveniji skozi Mozirje in Zadrečko dolino ZA SMEH V OTROŠKIH OČEH VIDOVA DOBRODELNOST Oglasi Iščete novo banko? Izberite modro. Vabljeni v NLB Poslovalnico Mozirje, kjer lahko preprosto odprete osebni račun ali sklenete bančni paket (Osnovni, Aktivni, Premium ali Moj svet). Prednost paketov je v tem, da za storitve, ki jih potrebujete, plačujete enotno mesečno nadomestilo, kar je ugodneje, kot če bi plačevali vsako storitev posebej. Mobilna banka Klikin, spletna banka NLB Klik, kartica z odloženim plačilom in mobilna denarnica NLB Pay, v kateri lahko varno in enostavno potrjujete tudi spletne nakupe, so v zadnjem času postali nepogrešljivi, zato smo jih, poleg ostalih storitev, vključili v prav vse naše bančne pakete. EDINA BANKA, ODPRTA 24/7 Uporabniki mobilne banke Klikin boste lahko prek svojega mobilnega telefona enostavno preverili stanje na računih ali razpoložljiva sredstva na karticah z odloženim plačilom, plačevali račune in položnice, sklenili osebni kredit do 35.000 EUR v le nekaj minutah ali naročili ostale bančne storitve (npr. sprememba limita, naročilo kartice z odloženim plačilom), zanje pa z oddaljenim podpisom, brez obiska poslovalnice, podpisali vse potrebne dokumente. Za pomoč, naročilo kredita ali kateri drug bančni opravek pa se lahko 24 ur na dan, vse dni v tednu, obrnete tudi na svetovalce v NLB Kontaktnem centru. POSLOVNI PAKETI ZA PODJETJA Osnovne storitve, ki jih podjetja potrebujete za sodobno poslovanje, smo v NLB združili v poslovna paketa Osnovni in Celoviti. Oba vključujeta napredne digitalne storitve, zato lahko večino bančnih storitev opravljate brez obiska po- slovalnice v e-banki NLB Proklik ali mobilni banki Klikpro, s prodajnim mestom POS pa svojim strankam omogočite varno brezstično plačevanje s karticami ali mobilno denarnico NLB Pay. V času večjih likvidnostih potreb je za podjetja dobrodošla možnost sklenitve kredita in limita v Klikpro, do likvidnostnih sredstev pa lahko hitro pridete tudi s prodajo terjatev v spletni aplikaciji NLB Odkup terjatev. Paketa lahko dopolnite tudi z drugimi ugodnostmi. Med njimi je NLB Poslovna kartica Mastercard s polovično članarino za prvo leto, ki jo odslej lahko tudi dodatno zavarujete za primer izgube ali kraje. MENJAVA BANKE JE PREPROSTA Postopek menjave banke je hiter, enostaven in brezplačen. Oglasite se v NLB Poslovalnici Mozirje z osebnim dokumentom in potrdilom o davčni številki in skupaj bomo uredili vse potrebno. 6 MESECEV BREZPLAČNO ZA NOVE STRANKE Izberite NLB Poslovalnico Mozirje in izkoristite: ■ 6-mesečno brezplačno vodenje paketa Osnovni, Aktivni ali Premium ■ 6-mesečno brezplačno vodenje poslovnega paketa Osnovni in Celoviti 2 Savinjske novice št. 23, 11. junij 2021 Vsebina Tretja stran Občina Solčava Franjo Naraločnik o nujnosti formiranja pokrajin .... 5 Občina Luče Med energetsko najbolj prodornimi občinami.......................6 Aparthotel Natura Ta petek na elektronski javni dražbi.............................................6 Srečanje veteranov in častnikov Ponosni, da so se pred 30 leti odzvali klicu domovine....................7 Mega M d.o.o. Velenje Njihova prednost so celovite rešitve, fleksibilnost in cenovna konkurenčnost...................................10 Podkrižnik d.o.o. Z ekipo E'dyn v Monako................10 Lučko petje na štrto Vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine.............................11 Otvoritev gozdne učne poti Na poti Tičjak se prepletata sedanjost in preteklost.................15 Logarska dolina Odprli prenovljeno tematsko pešpot...............................18 Kronika Planinec pri sestopu s Krofičke zdrsnil okoli 15 metrov in umrl..............................22 Juvanje Mož ob najdbi mrtve žene doživel srčni zastoj in umrl ......... 22 Mozirje Pri občanu našli prostore za gojenje konoplje in več kot sto nabojev .................................. 22 »Vsi na kolo za zdravo telo!« Prejšnji teden je bil v Sloveniji v znamenju kolesarstva. Od srede do nedelje je potekala 27. Dirka po Sloveniji, ob koncu katere je v Novem mestu pokal za skupno zmago zasluženo prejel Tadej Pogačar. Druga etapa dirke je potekala tudi skozi občini Mozirje in Nazarje, a so televizijski gledalci lahko spremljali le vzpon na prelaz Lipa, kar je bilo z vidika promocije kar škoda, saj ima program Eurosport več kot 15 milijonov gledalcev. Kolesarstvo po zadnjih uspehih naših vrhunskih kolesarjev, kot sta Tadej Pogačar in Primož Roglič, v Sloveniji ne pridobiva na priljubljenosti le kot šport, ampak tudi kot oblika rekreacije in nenazadnje kot oblika prevoza na delo in z dela. Priporočajo ga zdravniki, priporočajo ga ekologi, urbanisti, strokovnjaki za varnost v prometu ... Na Nizozemskem danes že več kot 40 odstotkov prebivalcev kolesari na delo, na Danskem je takšnih 30 odstotkov, ti dve državi sta na tem področju vodilni v Evropi. Kolo je učinkovito prevozno sredstvo zlasti v mestnih okoljih, zato ni tako presenetljivo, da v Sloveniji redno kolesari v službo le dobre štiri odstotke občanov, v Ljubljani pa je ta delež višji - enajst odstotkov. Lea Rikato Ružic, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže, opozarja na podatek, da v Sloveniji polovico poti, krajših od pet kilometrov, opravimo z avtomobilom, s kolesom pa le sedem odstotkov. Analiza na nivoju Evropske unije je pokazala, da stopnja motorizacije, ko gre za število osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev, ni najvišja v državah, kjer imajo najbolj razvito avtomobilsko industrijo, kar bi se sicer morda zdelo najbolj logično, ampak v tistih državah, kjer je slabo razvit javni potniški promet, dodatna vplivna faktorja pa sta obdavčitev in struktura poselitve. Kolesarjenje ima veliko pozitivnih vplivov na družbo - od zdravstvenih, okoljskih in prostorskih do ekonomskih oziroma finančnih. Vlaganje v kolesarsko infrastrukturo je v primerjavi s cestnimi in železniškimi projekti zelo poceni. Na Danskem so izračunali, da se družbi vsak kilometer, prevožen s kolesom, povrne v koristi 0,64 evra, medtem ko vsak kilometer, prevožen z avtom, pomeni izgubo 0,71 evra. Ta izračun upošteva učinke tako na posameznika (vrednost časa, vzdrževanje vozila, zdravstveni učinki ..) kot na celotno družbo (zdravje, okolje, nesreče, zastoji ...). Na Nizozemskem so izračunali, da na leto preprečijo 6500 smrtnih žrtev, kar v ekonomskem smislu predstavlja 19 milijard evrov, kar je ogromno v primerjavi s 500 milijoni evrov, ki jih v razvoj kolesarstva vsako leto investira nizozemska vlada. V Sloveniji zaradi poselitvene specifike Danske in Nizozemske najbrž nikoli ne bomo dosegli, z vlaganjem v varne in udobne kolesarske površine (ne samo kolesarske steze!) pa lahko naredimo še ogromen napredek na vseh prej naštetih področjih. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 24, 18. junij 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št, 24,18. junij 2021 3 Tema tedna KOLESARJENJE JE V TRENDU Za zdravje, razvoj turizma in promocijo naše doline Priljubljenost kolesarjenja v Sloveniji raste že leta, koronačas je tej dejavnosti dodal še dodaten zagon, oplemeniten z uspehi dveh vrhunskih slovenskih kolesarjev in 27. Dirko po Sloveniji, ki je potekala prejšnji teden. Tudi v Zgornji Savinjski dolini je kolesarjenje močno vpeto tako v šport (imamo nekaj odličnih športnih kolesarjev), kot v turistično dejavnost, poleg tega so mnogi lani za svojega vzeli rek Vsi na kolo za zdravo telo. Za piko na i se velika priljubljenost kolesarjenja pozna tudi trgovcem s kolesi. Povpraševanje po nakupu koles je tako v svetu kot v Sloveniji in tudi v naši dolini naraslo do te mere, da niti svetovna proizvodnja ne zmore več slediti povpraševanju. Številne trgovine se poleg tega srečujejo z zastojem v dostavi že naročenih koles. ŠPORTNI USPEHI NAŠIH KOLESARJEV DOBRA PROMOCIJA Primož Rogljič in Tadej Pogačar sta mnoge Slovence navdušila za kolesarjenje. Številni so že pred njunimi uspehi uživali v tekmah svetovnega ranga, Zgornjesavinjčani tudi že leta navijamo za domače kolesarje. Erik Rosenstein, Monika Hrastnik, Tilen Finkšt in Andrej Marovt Za več kot 300 odstotkov se je od septembra 2019 do septembra 2020 povečal obisk spletnih vsebin »najlepše kolesarske poti«. Helešič so imena, ki vsak v svoji kolesarski panogi so ali še navdušujejo z uspehi. Tako kot je prepoznavnost dveh slovenskih asov v Sloveniji pospešila trend kolesarskih počitnic, tako so tudi naši kolesarji v dolino pritegnili marsikaterega turista kolesarja. Minuli četrtek je skozi našo dolino potekala tudi 2. etapa Dirke po Sloveniji, kar je marsikateremu rekreativnemu kolesarju spet spodbuda, da tudi sam s kolesom razišče naše konce. TURIZEM AKTIVNOSTI USMERJA V AKTIVEN ODDIH Trend aktivnih počitnic, ki vključujejo kolesarjenje in pohodništvo, je še dodatno pospešila epidemija. Ukrepi, kot so bile zaprte telovadnice, toplice in prepovedani skupinski športi, so marsikaterega športnega navdušenca spodbudili k vrtenju pedal. Pri Slovenski turistični organizaciji (STO) so prepričani, da je imamo idealno deželo za preživljanje aktivnega oddiha in v duhu navdušenja nad Rogličem ter Pogačarjem letos pri promocijskih aktivnostih STO sodelujeta oba kolesarja, aktiven oddih pa bo tudi v naslednjih dveh Zgornjesavinjčani so množično pospremili kolesarje Dirke po Sloveniji. (Foto: Benjamin Kanjir) letih tematika njihovih promocijskih aktivnosti. Da je zanimanje izredno, kažejo podatki o ogledu vsebin na temo kolesarjenja na turističnem portalu Slovenia.info. V obdobju od septembra 2019 do septembra 2020 se je obisk vsebin »najlepše kolesarske poti« povečal za več kot 300 odstotkov. NAJEM KOLES, E-KOLES IN E-POLNILNICE PO VSEJ DOLINI STO je v svojem programu uvedla kategorijo »kolesarska destinacija« in pripravila stan- darde za kolesarske nastanitve ter podajanje ustreznih informacij za vse kolesarje. Tako je tudi na spletnem portalu visitsavinjska.com moč najti veliko predlogov za kolesarjenje po kolesarskih poteh različnih težavnostnih stopenj po vsej dolini tako za cestne kot gorske kolesarje in družine. V duhu trajnostne mobilnosti spodbujajo tudi najem koles in e-koles, ki jih je moč najeti v vsaki občini naše doline, poleg tega so po skoraj vsej dolini na voljo tudi e-polnilnice. 0 4 Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 Tema tedna, Aktualno i BREZ DOBRE KOLESARSKE POVEZAVE NE BO ŠLO Turistom, ki želijo preživeti aktivne počitnice v naši dolini, ni dovolj le lepa narava. Kolesarski navdušenci želijo njim namenjene urejene poti, prav na področju kolesarske infrastrukture pa smo v dolini zelo šibki. Pogovori o vzpostavitvi kolesarskih povezav po vsej dolini med državo, župani in krajani potekajo že desetletja dolgo. Občina Mozirje je soudeležena pri projektu spodbujanju multimodalne urbane mobilnosti, kjer gre za izgradnjo regionalne kolesarske povezave Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mo-zirje za zagotavljanje dnevne in trajnostne mobilnosti. Vzpostavitev mreže lokalnih kolesarskih povezav po letošnjem občinskem proračunu načrtujejo tudi v Lučah, sicer pa vse občine želijo pri izgradnji kolesarskih poti sodelovanje države, saj same za ta namen nimajo dovolj sredstev. Država naj bi v obdobju do leta 2023 po Sloveniji zgradila več kot tisoč kilometrov novih kolesarskih poti. V načrtu je, da bi s kolesarsko potjo povezali kraje vse do Logarske doline. Tatiana Golob Bojan Napotnik, KolesarSKi center Beli zajec Nazarje: »Kot povsod drugje se je tudi pri nas izredno povečalo povpraševanje po kolesih, predvsem električnih. Da bo ta trend z vso močjo kmalu dosegel tudi Slovenijo, smo se tisti, ki se ukvarjamo s prodajo koles, zavedali in se na to tudi pripravljali, nato pa je prihod koronavirusa vse to še pospešil. Dodatne težave se pojavljajo tudi pri dobavi surovin. Kot kaže, so težave že pri delih in proizvodnja je močno omejena zaradi pomanjkanja surovin. Mi smo zalogo novih koles naročili pravočasno, sedaj pa jih ne dobimo. Povpraševanje je veliko, tukaj so težave z dobavo in vse to vpliva na rast cen. Pričakujem, da bi se lahko cene koles dvignile tudi do 20 odstotkov, zato vsem, ki nameravajo kupiti novo kolo, priporočamo naj ne čakajo, cene bodo rastle, ne padale. Poleg tega zaradi velikega pomanjkanja vsem, ki načrtujejo nakup kolesa v prihodnjem letu, svetujemo da prednaročilo opravijo sedaj, le tako bodo kolo po svojih željah prejeli do kolesarske sezone prihodnje leto. Sicer pa se nekaj koles po trgovinah, tudi pri nas, zagotovo še najde, zato vsem, ki nimajo želje zgolj po določenem modelu, priporočam, da se odločijo za nakup, dokler je še kaj izbire.« OBČINA SOLČAVA Franjo Naraločnik o nujnosti formiranja pokrajin Majske seje solčavskega občinskega sveta se je udeležil član državnega sveta, sicer župan občine Ljubno, Franjo Naraločnik. Izpostavil je nujnost skupnega pristopa občin Zgornje Savinjske doline k osnutku pokrajinske zakono- Član državnega sveta Franjo Naraločnik je izpostavil nujnost skupnega pristopa občin v dolini k osnutku pokrajinske zakonodaje. daje, potrebo po decentralizaciji ter prenosu določenih nalog in financiranja na pokrajine. Občinski svet se je seznanil s predlogom sklepa k osnutkom pokrajinske zakonodaje, v nadaljevanju bo po razširjeni razpravi oblikoval mnenje in podal predloge. UPOŠTEVANJE POTREB PREBIVALCEV Po Naraločnikovih besedah naj bi pri formira- nju pokrajin izhajali iz konkretnih potreb in želja prebivalcev. Savinjska regija je velika, Zgornja Savinjska dolina pa se je v preteklosti v njej kar nekako izgubila, posledično se je neformalno oblikovala SAŠA regija. Sedaj je izražena težnja po Savinjsko-šaleški pokrajini s sedežem v Velenju in nasprotovanje vključitvi v Koroško--šaleško pokrajino. OBČINA REČICA OB SAVINJI Obnova nekaterih Rečiški občinski svet je na majski seji potrdil predlagane prioritete pri obnovi občinskih makadamskih cest, ki niso predmet koncesije. Med prioritetami je rekonstrukcija ograj na mostovih, rekonstruiranih v sklopu koncesije (v Dol-Suhi in na celotni relaciji Spodnja Rečica-Homec) in obnova lokalne ceste »Mozirnica« do hišne številke 42 v Dol-Suhi. Na prioritetni listi sta tudi javni poti Vimpasle-Solar in Poljane-Slatina. PREDLAGALI PRIORITETE OBNOVE Osnova za določitev prioritet je bila razprava o rebalansu proračuna za leto 2020 na eni od sej odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. V nadaljevanju je občinska uprava na predlog odbora pripravila pregled cest, ki niso predmet koncesije, in predlagala prioritete obnove. Pri določitvi cest za obnovo so upoštevali prometno obremenitev in ENOTEN PRISTOP Državni svet je pozval občinske svete, da se do 1. julija 2021 opredelijo do osnutkov pokrajinske zakonodaje. Začetek razprave se nanaša na regionalno členitev, glede katere je po Naraločni-kovih besedah potrebno zavzeti enotno stališče v občinah naše doline in tako nastopati navzven. Barbara Rozoničnik makadamskih cest zagotavljanje varnosti, ustrezen dostop do območij z večjo poseljenostjo in povezavo s sosednjimi občinami. REALNE MOŽNOSTI IZVEDBE Upoštevali so tudi pomen ceste za gospodarstvo, turizem, kulturo in šport ter delež sofinanciranja občanov ali drugega zasebnega kapitala, na predlog odbora pa še vrstni red prispelih vlog za modernizacijo, število hiš/občanov, ki jih zadevna makadamska cesta povezuje s svetom in realne možnosti za izvedbo. Nezanemarljiv vidik je bila tudi pripravljenost občanov za neodplačni prenos zemljišča na občino. Županja Ana Rebernik je predlagala, da se iz razpoložljivih sredstev za modernizacijo makadamskih cest sofinancira tudi rekonstrukcija spodnjere-čiškega mostu. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 5 Aktualno EPIDEMIJA KORONAVIRUSA Vlada razglašene epidemije ni podaljšala V Sloveniji se je občutno zmanjšalo število aktivno okuženih oseb s covidom-19, ki je bilo v nedeljo, 13. junija, 2730. To število potrjenih okužb je najnižje po 30. avgustu lanskega leta. Vlada razglašene epidemije ni podaljšala, zadnji dan epidemije je bil v torek, 15. junija. Kljub temu nekateri ukrepi ostajajo, predvsem uporaba mask v zaprtih javnih prostorih. Cepljenje se nadaljuje, pristojni poudarjajo, da bo k nadaljnjemu izboljševanju stanja najbolj pripomogla pre-cepljenost. OSEM AKTIVNIH OKUŽB V Zgornji Savinjski dolini je bil zadnji primer okužbe s covidom-19 potrjen 8. junija na Ljubnem. V mozirski občini so tri aktivne okužbe, prav tako v rečiški, ena okužena oseba je v občini Gornji Grad. Skupno je to osem okuženih UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Dobra organizaci a preprečuje preveliko gnečo V Odmevih na nacionalni televiziji so 9. junija poročali o kaosu, ki se dogaja na upravnih enotah širom Slovenije zavoljo povečanega števila vlog za pridobitev digitalnih potrdil, s pomočjo katerih se lahko dostopa do potrdil o cepljenju proti covidu-19, prebolevnosti ali testiranju. Na-čelnica mozirske upravne enote Milena Cigale je zatrdila, da pri njih delo poteka dobro. »Na naši upravni enoti zaenkrat ni kaosa glede pridobitve digitalnih potrdil oziroma smsPASS-a. Seveda se srečujemo z zelo povečanim obsegom dela, a smo delo organizirali tako, da imamo vsak dan na razpolago najmanj tri mesta, kjer lahko stranke oddajo te vloge,« je povedala Cigaletova. Do povečanega števila strank ne prihaja zgolj zaradi teh potrdil, ampak v tem času propade veljavnost tudi največ osebnim dokumentom, stranke pa si ob tem zamenjajo še vozniška dovoljenja. Za obisk upravne enote se je še vedno potrebno predhodno prijaviti preko telefona ali elektronske pošte. V nujnih primerih stranko sprejmejo tudi brez naročanja. Za pridobitev ali preklic digitalnega potrdila in pridobitev smsPASS-a je bilo vsak mesec vloženih več vlog. Januarja so jih tako prejeli 58, februarja 48, marca 52, aprila 87 maja 215, med 1. in 11. junijem pa že 496. Benjamin Kanjir oseb, preostale tri občine so brez aktivnih primerov okužb. Od marca do junija lani je bilo v dolini enajst potrjenih okuženih oseb, do letošnjega junija pa 2175, glede na število prebivalcev največ v ljubenski občini (15,7 odstotka). ENA OSEBA POZITIVNA »Trenutno stanje je tudi v naši dolini dobro. Prejšnji teden je bila pozitivna samo ena oseba od 35 testiranih,« je sporočila direktorica Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog. »Zmanjšuje pa se pripravljenost za cepljenje v primerjavi s stanjem na državnem nivoju. Na prvo mesto se je sicer uvrstilo Mozirje (41,3 %), nadpovprečna je samo še Solčava (40,3 %). Vse ostale občine imajo manj cepljenih kot povprečno v državi (36,6 %).« INTERESA ZA CEPLJENJE NI VELIKO Naročenih na cepljenje praktično ni več, tedensko jih trenutno ne zberejo niti za polovično dnevno kapaciteto cepljenja, je povedala Her-zogova. V prihodnje bodo zato cepili s cepivom Pfizer samo še občasno, ko bo naročenih dovolj OBČINA LUČE Med energetsko najbolj prodornimi občinami Montel Energetika.NET je v okviru spletnega dogodka En.občina & En.management 021 razglasila zmagovalne med energetsko najbolj prodornimi slovenskimi občinami. Občina Luče je ob tej priložnosti prejela posebno priznanje za ustanovitev energetske skupnosti. Občina Luče je v okviru projekta Compile s pomočjo pametnih rešitev nastala prva in v določenih časovnih obdobjih popolnoma energetsko samozadostna skupnost v Sloveniji. Pobudnik energetske skupnosti v Lučah je bil Rok Suho-dolnik, lastnik in direktor podjetja Biomasa. »Sistem v Lučah omogoča, da je del občine lahko popolnoma neodvisen od napajanja iz srednje napetostnega omrežja vsaj za kakšen dan. V primeru sončnih dni pa še nekaj več. V tem primeru je sistem v vsakem trenutku popolnoma samooskrben,« je ob podelitvi priznanja povedal župan Ciril Rosc. Na podlagi dejanskih meritev in simulacij je ocenjeno, da je lahko skupnost popolnoma samooskrbna 286 dni v letu. Barbara Rozoničnik kandidatov. Cepljenje za neprijavljene bodo organizirali en dan v tednu s cepivom AstraZene-ca, morda tudi s cepivom Janssen. Termin bodo sporočili naknadno, verjetno pa bo to vsak torek zjutraj med 8. in 9. uro. 2175 Zgornjesavinjčanov se je doslej potrjeno okužilo s covidom-19, lani v tem obdobju jih je bilo samo enajst. CEPIVA JE POVSOD DOVOLJ V Sloveniji je trenutno cepiva dovolj, v tem tednu so v cepilnih centrih po vsej državi pripravili dneve odprtih vrat, ko je bilo cepljenje mogoče brez naročanja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so doslej v Sloveniji z najmanj enim odmerkom proti covidu-19 cepili 768.000 ljudi, polno cepljenih je več kot 547.000 ljudi. Direktor NIJZ-ja Milan Krek je zaprosil lokalne skupnosti, da se aktivno vključijo v iskanje starejših, ki niso mobilni in niso imeli možnosti priti do cepilnega centra, ter jih pripeljejo na cepljenje. Štefka Sem APARTHOTEL NATURA Ta petek na elektronski javni dražbi Gostinsko nastanitveni objekt aparthotel Natura v Lačji vasi že leta čaka novega lastnika. Zainteresirani so se lahko prijavili na elektronsko javno dražbo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) do tega četrtka. Izklicna cena je 350 tisoč evrov s pripadajočim davkom. Začetek e-dražbe je danes, 18. junija, ob 13. uri. DUTB si pridržuje pravico, da v postopku prodaje ne izbere nobenega ponudnika oziroma z nobenim ponudnikom ni dolžna skleniti prodajne pogodbe za pogodbeni predmet ali stopiti v kakršnokoli drugo pravno razmerje, četudi je ponudba enaka višini informativne (prodajne) cene ali višja. Natura je bila zgrajena leta 2006. Na skupni površini zemljišča 6236 kvadratnih metrov ponuja 2193 kvadratnih metrov neto tlorisne površine. Hotel ima tri nadstropja, ki obsegajo nastanitveni del, osrednji del s skupnimi prostori, namenjeni gostinski dejavnosti, in kopalni bazen z zimskim vrtom. IS 6 Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 Organizacije, Iz občin VSESLOVENSKO SREČANJE VETERANOV IN ČASTNIKOV V VELENJU Ponosni, da so se pred 30 leti odzvali klicu domovine Mestna občina Velenje je v sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Združenjem Sever in Zvezo slovenskih častnikov Slovenije v soboto, 12. junija, na Visti, novem prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru, gostila vseslovensko srečanje veteranov vojne za Slovenijo in častnikov ob 30-letnici samostojnosti Slovenije. V BRAN ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO Prireditev se je pričela s krajšo slovesnostjo, na kateri je prisotne pozdravil častni pokrovitelj dogodka župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, zbrane pa so nagovorili tudi predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas, predsednik Zveze slovenskih častnikov dr. Alojz Šteiner in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič, ki je med drugim dejal: »Veterani smo le- ta 1990 in 1991 izpolnili svojo dolžnost in stopili v bran vsem političnim in ljudskim odločitvam, da ubranimo našo samostojnost.« NA SREČANJU TUDI ZGORNJESAVINJČANI Zbralo se je veliko veteranov in častnikov, ponosnih, da so pred 30 leti dokazali ljubezen do domovine. Dogodka so se udeležili tudi člani Območnega združenja veteranov vojne za Slo- Generalmajor Ladislav Lipič: »Veterani smo leta 1990 in 1991 izpolnili svojo dolžnost in stopili v bran vsem političnim in ljudskim odločitvam, da ubranimo našo samostojnost.« venijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline in Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje - odbor Mozirje, veseli druženja z veterani iz vse Slovenije, s katerimi so ob odlično pripravljenem programu obujali spomine na za našo mlado državo prelomne dogodke izpred treh desetletij. PRIKAZ REŠEVANJA IN OPREME V okviru spremljevalnega programa so nastopili Garda Slovenske vojske ter Policijski orkester in Orkester Slovenske vojske. Za obiskoval- Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline srečanju v Velenju (foto: arhiv združenja) ce so bili zanimivi tudi prikazi reševanja s policijskim helikopterjem, vaje s psi in gašenje z vojaškim helikopterjem. Zainteresirani so se lahko preizkusili v lokostrelstvu ter pridobili informacije o vojaških poklicih. Na ogled sta bila postavljena tehnični zbor vojske in policije z različnimi modeli lovskih letal in dronov ter drugo raznovrstno vojaško in policijsko opremo. Barbara Rozoničnik Člani Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje - odbor Mozirje z nekdanjo ministrico za obrambo in za pravosodje Andrejo Katič (foto: arhiv odbora) OBČINA NAZARJE Spremembe glede urejanja in vzdrževanja javnih površin in cest Kot smo že poročali, je Občina Nazarje občinskemu svetu predlagala sprejem odlokov, s katerimi bi določene dejavnosti, ki se stalno izvajajo, uredili s podelitvijo koncesije. Gre za lokalne gospodarske javne službe, za katere zakon predpisuje način izvajanja. Trenutno se urejata dve taki službi, to sta urejanje in vzdrževanje javnih zelenih površin ter redno vzdrževanje občinskih javnih cest. Občinski svet je predloge odlokov na svoji seji 27. maja soglasno sprejel, a so imeli do druge obravnave možnost podati amandmaje na predlagane vsebine odlokov. NESTRINJANJE S PODELITVIJO ZA DESET LET Ponudniki se bodo za podelitev koncesije lahko prijavili na javni razpis. Trenuten predlog občine je, da bi se koncesija podelila za 10 let, nad če- mer so določeni svetniki izrazili nezadovoljstvo, saj gre po njihovem za predolgo obdobje. Pred izborom bo opravila strokovno presojo ponudb in podala mnenje o najugodnejšem ponudniku še strokovna komisija, ki jo bo imenoval župan. Razpis za izbor izvajalca bo objavljen med drugim tudi v Uradnem listu RS, na občini pa upajo, da se bo nanj odzvalo več potencialnih izvajalcev. ZADOVOLJSTVO NAD TRENUTNO UREJENOSTJO KRAJA Zupan Matej Pečovnik je povedal, da je javnih površin za urejanje v nazarski občini precej - približno 42.000 m2. Svetniki so ob tem dodali, da je po njihovem opažanju kraj oziroma KS Nazarje trenutno dobro urejen, in izrazili upanje, da bo tudi v prihodnje tako. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 7 Intervju NIKO PURNAT, ZADNJI KOMANDANT OBČINSKEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE OBČINE MOZIRJE Spomini bledi o, pomen prelomnih dogodkov pa ostaja V I / 'v' Niko Purnat: »Nihče pripravljenosti za hrambo orožja ni odrekel, čutiti pa je bilo strah.« Z zadnjim komandantom Občinskega štaba Teritorialne obrambe (TO) takratne Občine Mozirje in častim predsednikom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline Nikom Purnatom smo ob prihajajoči 30. obletnici vojne za samostojno Slovenijo s časovne distance treh desetletij ovrednotili takratne prelomne dogodke. Purnat je razvoj TO, kronološki pregled dogodkov, svoje spomine ter spomine in pričevanja številnih vpletenih z javnostjo delil tudi v dveh zbornikih Priče in pričevanja. Prvi je izšel leta 1994, druga dopolnjena izdaja, kjer je opisan tudi razvoj TO v takratni skupni občini Mozirje, pa nosi letnico 2016. - Lani maja smo obeležili 30. obletnico upora proti poizkusu jugoslovanske zvezne oblasti razorožiti slovensko TO pod pretvezo premestitve orožja v skladišča Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Načrtovano dejanje ste s pogumnimi odločitvami, osebnim izpostavljanjem in hitrim ukrepanjem preprečili. Kako se omenjenih dogodkov spominjate danes? Od skupaj 56 občinskih štabov TO se je 16 komandantov ukazu uprlo, med njimi je bil tudi naš občinski štab. Pet jih je orožje oddalo, orožje ostalih občin, šlo je predvsem za večje občine, pa je že bilo v skladiščih JLA. Vojaki JLA so prišli 18. maja 1990 z osmimi tovornjaki in vojaško policijo pred skladišče orožja v gradu Vrbovec v Nazarjah. Z zavlačevanjem in pogajanji smo uspeli zadržati vso orožje. Odločeni smo bili, da v skrajnem primeru oddamo samo staro orožje, ki smo ga dobili leta 1975 ob ustanovitvi občinskega štaba in se je uporabljalo le še za narodno zaščito. Vojaki JLA so odšli s praznimi tovornjaki. Naslednji dan so se ponovno vrnili, a tudi takrat brez uspeha. Ocenjeval sem, da do incidenta kljub našemu uporu ne bo prišlo, za vsak primer pa nas je v bližini varovala policija. 2e nas- »Nihče ni vedel, da bo vojna trajala le deset dni. Vsi poklicani smo bili pod stresom, kakršni možje smo že bili, nas je bilo vse strah. Smo pa ves čas čutili močno moralno oporo in pomoč civilnega prebivalstva, predvsem pri prehrani in nastanitvah.« lednji dan po obisku generala JLA Konrada Kol-ška smo organizirali stalno stražno enoto za varovanje skladišča orožja. Po dveh mesecih je napetost toliko popustila, da smo varovanje izvajali samo v obliki dežurstev. Zadržati smo uspeli celotno oborožitev, skoraj 1000 kosov orožja TO, 262 kosov orožja za civilne strukture, preko 360.000 nabojev in 70 minsko eksplozivnih sredstev. - Zgodba z oddajo orožja pa s tem še ni bila zaključena. Jeseni je sledil nov poizkus premestitve orožja TO v skladišča JLA, kajne? Oktobra 1990 je JLA ponovno izdala direktivo, da se orožje TO odda v njihova skladišča. Sledilo je povelje novo formiranega republiškega štaba TO, da selimo vso oborožitev na varne rezervne lokacije. S starešinami TO in skladiščniki enot smo šli po okoliških kmetijah in preverjali pripravljenost za skladiščenje orožja. Nihče pripravljenosti za hrambo orožja ni odrekel, čutiti pa je bilo strah. Takrat sem presodil, da je bolje, da orožje skrijemo v podjetja Cinkarno Celje, poslovna enota Kemija Mozirje, Glin Transport in gradnja, Feriti Iskra, PE Ljubno in v skladišče 2e-leznine Gornji Grad KZ Mozirje. Direktorji podje- tij so na hrambo hitro pristali, za tajen prenos in skladiščenje orožja v delovnih organizacijah pa so poleg predstavnikov TO vedeli samo direktorji in vratarji. Le orožje civilne obrambe smo premestili na zasebno lokacijo, in sicer na domačijo Borsečnik na Rečici ob Savinji. Orožje smo v največji tajnosti preselili na tajne lokacije v noči iz 26. na 27. oktober 1990, kjer je ostalo do junija 1991, ko je sledila mobilizacija TO in priprave na vojno za samostojno Slovenijo. - Odločitve je bilo potrebno sprejemati hitro, napačne poteze bi lahko imele resne posledice. Katera odločitev je bila za vas najtežja? Za zaposlene na Območnem štabu TO so bile okoliščine nove, nepredvidljive, odločitve je bilo potrebno sprejemati hitro. Upor proti oddaji orožja JLA je bila v mojem desetletnem delovanju v vojaški službi najtežja odločitev. Smo pa JLA s tem dejanjem dali vedeti, da brez odpora ne bo šlo. V Sloveniji smo tako zadržali preko 36.000 kosov orožja, nekaj se ga je pozneje kupilo na novo. Ob politični interpretaciji takratnih dogodkov je slišati, da se je TO razorožila sama, kar ne drži. V dani situaciji je bilo precej orožja TO v mestih že tako v skladiščih JLA. So pa pripadniki TO precej orožja med pripravami na osamosvojitveno vojno odpeljala iz skladišč JLA pod pretvezo, da gre za usposabljanje, nazaj pa so vračali prazne zaboje. - Nekaj mesecev pred osamosvojitveno vojno so v TO izvedli določene organizacijske spremembe. Za kaj je šlo in kakšne posledice je prinesla sprememba? Aprila 1991 je prišlo do združitve občinskega štaba Mozirje z občinskim štabom Velenje, ki se je nato imenoval Območni štab Velenje in pokrival območje Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Po naknadni analizi in sprotnih opažanjih je razvidno, da odločitev za prehod iz občinskih v »V Mozirju je bil takrat formiran začasni štab TO, kjer sem nastopil kot koordinator obrambnih priprav med TO in civilnimi strukturami.« območne štabe malo pred vojno ni bila najboljša. To se je odražalo v slabši odzivnosti na mobilizacijo, slabšem poznavanju terena in pripadnosti lokalni skupnosti ter zaupanju domačinov. Pri nas je bil odziv na mobilizacijo kljub te- 8 Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 Intervju mu dober, od 92- do 94-odstoten. V Mozirju je bil takrat formiran začasni štab TO, kjer sem nastopil kot koordinator obrambnih priprav med TO in civilnimi strukturami. - Na vojaškem področju so se leta 1990 vrstili jasni znaki, da se je Slovenija odločila za samostojno in neodvisno pot. Katere bi izpostavili? »Med desetdnevno vojno za Slovenijo smo bili na območju Zgornje Savinjske doline priča trem prelomnim dogodkom. Glede na območje državne meje je bila prva naloga TO zavzetje mejnega prehoda Pavličevo sedlo.« Hud udarec JLA, poleg že omenjenega upora proti oddaji orožja, je bil upor Slovenije za oddajo naborne dokumentacije, ki jo je v začetku decembra JLA nameravala odvzeti vsem organom za ljudsko obrambo občin. Marca 1990 je Skupščina Republike Slovenije sprejela zakon o obrambnih pripravah, po katerem ni več pošiljala slovenskih fantov na služenja vojaškega roka na območja republik bivše Jugoslavije. Konec aprila je izšel zakon, ki je določal, da Slovenija delno prekine financiranje JLA. Do takrat smo prispevali 4,5 odstotka bruto družbenega produkta za JLA. Za primerjavo, danes za našo slovensko vojsko namenimo manj kot 1 odstotek. Ko nabornikov nismo več pošiljali v JLA, je maja 1991 v Poljčah in Pekrah pri Mariboru pričela s služenjem vojaškega roka prva generacija slovenskih vojakov. »Na Golteh je res pristal helikopter, nismo pa vedeli, da ne gre za vojaški de-sant, ampak za dva Slovenca, pilota Jožeta Kalana in mehanika Bogota Šuštarja, ki sta s helikopterjem pobegnila iz JLA in želela prestopiti v TO.« Med desetdnevno vojno za Slovenijo smo bili na območju Zgornje Savinjske doline priča trem prelomnim dogodkom. Glede na območje državne meje je bila prva naloga TO zavzetje mejnega prehoda Pavličevo sedlo. V Zgornji Savinjski dolini je bila enota JLA v karavli Savinjski partizan v Logarski dolini. Za zavzetje mejnega prehoda Pavličevo sedlo so bile zadolžene enote TO iz Velenja in tri enote mozirskega štaba. Na Pavličevem sedlu so območje meje varovali vojaki JLA. Komandir ka-ravle Velibor Lukovic je uvidel, da gre za premoč TO, zato je 27 junija dopoldan vojake umaknil v karavlo. Pripadniki TO, ki so bili razporejeni ob cesti na Pavličevo sedlo, so videli komandirja, ki se je s terenskim vozilom peljal proti Pavličeve- mu sedlu. Pričakovali so, da ga bodo ob povrat-ku prestregli. Komandir pa je izbral drugo pot in vojake odpeljal po cesti na Matkov kot. Tu se je pokazal pomen poznavanja terena, ki ga vojaki iz Velenja niso imeli v tolikšni meri kot domačini. Zavzetje mejnega prehoda je v nadaljevanju potekalo brez zapletov. - Ob zavzetju karavle v Logarski dolini pa je bila situacija nekoliko boj napeta, drži? Pripadniki TO so naslednje jutro obkolili karavlo, v kateri je bilo v bojni pripravljenosti 22 vojakov JLA in komandir Lukovic. Komandirja so pozvali k predaji. Na strani TO je bil pogajalec poveljnik Viktor Knavs iz Solčave, dva pripadnika enote iz Velenja ter miličnika Roman Supa-nič in Miran Rosenstein iz Postaje milice Mozirje. Lukovic se sprva ni hotel predati, komunikacija je potekala po telefonu. V izogib spopadu predstavniki TO niso hoteli v karavlo, čeprav je bila njihova premoč očitna. »Vojaki JLA so prišli 18. maja 1990 z osmimi tovornjaki in vojaško policijo pred skladišče orožja v gradu Vrbo-vec v Nazarjah. Z zavlačevanjem in pogajanji smo uspeli zadržati vso orožje.« Domačini na strani TO so predlagali, da bi šla Angela Brunet, po domače Zoharjeva, do karavle in ga pregovorila, da se preda. To se je res zgodilo. Komandirja in vojake so prepeljali v Mozirje na oddelek za ljudsko obrambo. Preko Rdečega križa smo vojakom uredili civilno obleko, dali denar za pot domov in jih v Smartnem ob Paki oddali na vlak. Lukovic je na oddelku za ljudsko obrambo v Mozirju podpisal prestopno izjavo v TO v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. - Velika napetost in negotovost je vladala ob pristanku helikopterja JLA na Golteh. Za kaj je šlo takrat? Dopoldne 28. junija je prišla iz Velenja komanda, da pošljemo dve enoti, diverzantski vod iz Mozirja in četo z Ljubnega, na Golte, kjer naj bi šlo za vojaški desant s pristankom helikopterja JLA. Vojaki TO so s strahom in negotovostjo odšli proti Goltem, vod z gondolo, četa pa preko Rastk v smeri Smrekovca. Na Golteh je res pristal helikopter, nismo pa vedeli, da ne gre za vojaški desant, ampak za dva Slovenca, pilota Jožeta Kalana in mehanika Boga Šuštarja, ki sta s helikopterjem pobegnila iz JLA in želela prestopiti v TO. K sreči se je situacija razjasnila še ob pravem času in do spopada ni prišlo. Zajet helikopter je bil tri mesece skrit in varovan v Za-vodnjah pri Šoštanju. Prebarvali so ga v slovenske barve, nosil je številko 001 kot prvo zračno plovilo TO. Leta 1996 je bil ob strmoglavljenju na Kočevskem uničen, njegovi deli pa so na ogled v Postojni v vojaškem muzeju. - Največji uspeh desetdnevne vojne za samostojno Slovenije na območju Zgornje Savinjske doline je, da ni prišlo do strela, človeških žrtev in poškodb ter večje materialne ali druge škode. Uspeli ste izpolniti zadane naloge, zavzetje meje, karavle v Logarski dolini in helikopterja JLA na Golteh, kljub temu pa je bilo marsikdaj med pripadniki TO čutiti tudi napetost in strah? Ob začetku desetdnevne vojne je vladala velika negotovost. Soditi dogodke za nazaj je lahko. Širijo se razne polresnice in neresnice tistih, ki jih ni bilo zraven ali pa so bili takrat komaj rojeni. Težko pristajamo na dikcijo desetdnevne vojne, nekateri rezervisti so bili vpoklicani tudi po tri mesece, aktivno vključeni v Občinski štab TO smo bili pod pritiskom in načinom delovanja skoraj leto in pol, od maja 1990 do oktobra 1991. Nihče ni vedel, da bo vojna trajala le deset dni. Vsi poklicani smo bili pod stresom, kakršni možje smo že bili, nas je bilo vse strah. Smo pa ves čas čutili močno moralno oporo in pomoč civilnega prebivalstva, predvsem pri prehrani in nastanitvah. Domačini so nas vzeli za svoje, brez njih ne bi bilo takšnega uspeha. Precej je bilo psihološke vojne, mediji so prinašali različne informacije iz drugih delov Slovenije. Vemo za dogodke v Gornji Radgoni, Trzinu, na Brniku, avionski napad na Kum, bombardirali so radijske oddajnike. - Na predvečer vojne je v Logarski dolini že plapolala slovenska zastava. Kakšna je zgodba okrog te zastave? Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991, le dan pred osamosvojitvijo, določila Skupščina Republike Slovenije. Prvič so jo izobesili 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani na proslavi ob razglasitvi samostojne Slovenije. Isti večer, dan pred agresijo JLA, ko so po vsej Sloveniji goreli kresovi, je ob kresu v Logarski dolini že plapolala doma sešita slovenska zastava. Suzani »Orožje smo v največji tajnosti preselili na tajne lokacije v noči iz 26. na 27. oktober 1990, kjer je ostalo do junija 1991, ko je sledila mobilizacija TO in priprave na vojno za samostojno Slovenijo.« Časl, hčerki Zoharjevih, Zdravka in Angele Brunet, se je dan pred razglasitvijo samostojnosti na osnovi videne risbe porodila zamisel, da bi slovensko zastavo sešila. Ta zastava je nato vsako leto na dan državnosti in na dan samostojnosti krasila Zoharjevo hišo vseh 25 let do srebrnega jubileja, ko jo je Angela Brunet poklonila muzejski zbirki Spominskega centra 1991 v Velenju. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 9 Gospodarstvo MEGA M D.O.O. VELENJE Njihova prednost so celovite rešitve, fleksibilnost in cenovna konkurenčnost Podjetje Mega M iz Velenja, ki zaposluje več kot 35 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov, ne glede na konkurenco in posledice epidemije covida-19 utrjuje svoj položaj med vodilnimi slovenskimi podjetji na področju telekomunikacij in informacijskih tehnologij. Prihodnje leto bodo obeležili 20-letnico poslovanja, ustanovitelja in lastnika - brata Matej in Miran Meža - pa sta zadovoljna, ker napredujejo na vseh področjih delovanja. VKLJUČENI V PROCES PRESTRUKTURIRANJA PREMOGOVNIH REGIJ Podjetje Mega M se aktivno vključuje v proces prestrukturiranja premogovne regije SAŠA. Prejšnji mesec so uspešno končali projekt traj-nostne strateške transformacije, sedaj pa bodo spremljali rezultate, ki so jih opredelili v sklopu treh ciljev: okoljski, družbeni in ekonomski. VELIKO PRILOŽNOSTI ZA NOVA DELOVNA MESTA Njihov osrednji okoljski cilj je z izgradnjo sončnih in hidroelektrarn ter infrastrukture za električna vozila ostati ogljično nevtralni operater. Na področju ekonomskih ciljev dajejo poudarek avtomatizaciji in digitalizaciji procesov, predvsem trajnostni mobilnosti, pri družbenih ciljih pa je v ospredju sodelovanje z lokalno skupnostjo. V okviru preobrazbe premogovnih regij nameravajo vzpostaviti poslovno kompetenčni center Mega Tel, kjer bo veliko priložnosti za nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. TEHNOLOŠKI LIDER NA PODROČJU PAMETNE POVEZLJIVOSTI Podjetje je lani postalo prvi operater storitve eMobilnosti v državi, ki svojim uporabnikom omogoča enovito izkušnjo ePolnjenja doma in v tujini na kar 240 tisoč polnilnicah v Evropski uniji. S tem so postali tehnološki lider na področju pametne povezljivosti in trajnostnega sodelovanja. Pri tem razvijajo več vertikal: javno polnilno infrastrukturo, infrastrukturo za podjetja in polnilno infrastrukturo za domače uporabnike. S tega področja so prijavili tudi inovacijo na letošnji razpis Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Njihovo strokovnost na področju eMobilnosti so prepoznali tudi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in jih prejšnji mesec povabili k sodelovanju kot predavatelje. NADALJNJE ŠIRJENJE NA TUJIH TRGIH Ob tem ne zanemarjajo razvoja ostalih storitev. Rast beležijo na področju IP telefonije (ne glede na upad fiksne telefonije), računalništva v oblaku in pri dostopu do interneta. Lanski poslovni rezultati so kljub ukrepom za preprečeva- Kolektiv podjetja Mega M tvori več kot 35 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov. (Foto: arhiv podjetja) nje širjenja novega koronavirusa v okviru zastavljenih ciljev. Nekoliko višja realizacija v višini 3,2 milijona evrov jim letos omogoča nadaljnjo nadgradnjo uporabniških izkušenj, postopno sproščanje ukrepov pa nadaljnje širjenje na tujih trgih. V tem trenutku izvajajo tržne aktivnosti na Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji. »ZADOVOLJNI UPORABNIKI NAM POMENIJO NAJVEČ« Na vprašanje, kje vidita mesto podjetja Mega M v močni konkurenci na področju telekomunikacij, informacijskih tehnologij in eMobilnosti v Sloveniji, Matej in Miran Meža odgovarjata: »Naši največji konkurenti so velika podjetja z močnim kapitalom, ekipami ter domačo in tujo strategijo. Naša prednost so celovite rešitve, individualna obravnava strank, fleksibilnost in cenovna konkurenčnost, kar stranke cenijo. Ko enkrat začnemo sodelovanje, se to praviloma izkaže za dolgoročno. Zadovoljni uporabniki nam pomenijo največ. V tem trenutku imamo več kot 1300 poslovnih uporabnikov, njihovo število pa se nenehno povečuje.« Franci Kotnik PODKRIZNIK D.O.O. Z ekipo E'dyn v Monako V Monaku bo v dneh od 6. do 10. julija potekal 8. Monaški izziv pogonov za plovila (Monaco Energy Boat Challenge), ki od leta 2014, ko je potekal prvič, privablja študente in strokovnjake z vsega sveta. Na letošnjem dogodku bo s svojo ekipo E'dyn sodelovalo tudi podjetje Podkrižnik, ki se je pred nedavnim uspešno predstavilo na Beneškem navtičnem salonu. POVEZATI IDEJE MLADIH INŽENIRJEV IN DANAŠNJE VODITELJE V PANOGI V petih dneh se bo v organizaciji Monaške-ga navtičnega kluba zvrstila kopica tekmovanj, predstavitev inovacij in mreženja. Udeleženci in obiskovalci si bodo lahko ogledali, kako različne ekipe v navtiko uvajajo raznovrstne obnovljive vire energije in pogonske sisteme za ustvar- janje plovil z avtonomijo na dolge razdalje in izjemnimi hitrostmi. Namen je tudi ustvariti platformo, ki bo omogočala odprto izmenjavo informacij in povezave med idejami mladih inženirjev in današnjimi voditelji v panogi. ČISTI VIRI ENERGIJE ZA POGON PLOVIL JUTRIŠNJEGA DNE Pod vodstvom predsednika princa Alberta II. Monaški navtični klub deluje kot inkubator, ki podpira raziskave in razvoj na področju navtike. Cilj je razviti alternativne pogonske sisteme, ki uporabljajo čiste vire energije za pogon plovil jutrišnjega dne. Gre za izjemen tehnološki izziv kot odgovor na energetske potrebe v navtični in ladijski industriji ter spremljajoče okoljske spremembe. Franci Kotnik 10 Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 Kultura, Oglasi KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD 140 let širjenja kulturne zavesti Začetki organiziranega kulturnega delovanja v Gornjem Gradu segajo v leto 1880, ko je bila v kraju 1. maja ustanovljena narodna čitalnica. Spreminjale so se oblike združevanja, imena, nikoli pa se ni spremenila osrednja misel, širjenje kulture. Člani Kulturnega društva Gornji Grad so danes nasledniki mnogih amaterskih gledaliških igralcev, pevcev in godbenikov. Praznovanje ob 140-letnici kulturnega dogajanja in ohranjanje kulturne dediščine v kraju bo v petek, 18. junija, v kulturnem domu. NARODNA ČITALNICA Po ustanovitvi narodne čitalnice so ustanovili tudi pevski in tam-buraški zbor ter čitalniško godbo. Svojo glasbeno skupino je imel gornjegrajski Leonardo, izumitelj Matija Jamnik, ki je bil kasneje tudi režiser vsaj 25 predstav. Po letu 1900 je začela delovati Gornje-grajska godba. Predvsem gledali- Vika Venišnik in Jože Remšak - Zotler sta prejela najvišje državno priznanje JSKD za življenjsko delo na področju kulture. (Foto: DVM) ška dejavnost je bila zaščitni znak čitalnice. Narodna čitalnica je bila leta 1932 razpuščena, njeni člani so se pridružili Sokolskemu društvu. Ob prepovedi delovanja društev v letu 1933 so po dve in polletnem premoru kulturniki znova aktivno zaživeli, razcvet je trajal do začetka 2. svetovne vojne, leta 1941. MATIJA JAMNIK STEBER KULTURE Leta 1944 so kulture željni ustanovili Ljudsko prosveto, predsednik je bil Jamnik, za pevski odsek je bil odgovoren kasnejši organist Feliks Ugovšek, prvenstvena naloga je bila popravilo Sokolskega doma. Povojno obdobje ni bilo lahko, petje je zamrlo, nekoliko bolj aktivni so bili igralci, najbolj je cvetela knjižničarska dejavnost. Pevsko vlogo v kraju je prevzel cerkveni pevski zbor, nekaj časa je delovala tudi godba. RAZCVET GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI Dramska dejavnost je dosegla velik razcvet v petdesetih letih. Kasneje je postal režiser gle- LUČKO PETJE NA ŠTRTO dališčnikov Franc Urlep, pod taktirko katerega so v petih letih odigrali tri drame in dve komediji z 62 ponovitvami po vsej Sloveniji. Se vedno so v društvu najbolj aktivni gledališčniki, ki vsako leto z novo predstavo presežejo prejšnjo, kljub občasni menjavi režiserjev. Njihova kvaliteta spada v sam vrh amaterskih gledališč celjske regije, kar redno kažejo tudi priznanja, ki jih dobivajo. Med gledališčniki, ki so najbolj zaslužni za to, je bil prav gotovo Jože Remšak - Zotler, ki je odigral številne vloge. GALERIJSKA DEJAVNOST Leta 1992 je kulturno prosvetno društvo, kakor se je takrat imenovalo, začelo z galerijsko dejavnostjo pod patronatom akademske slikarke Terezije Bastelj. Prve razstave so bile v avli prosvetnega (sedanjega kulturnega) doma, kasneje se je dejavnost selila v prostore Stekla, kamor je dolgoletna vodja galerijske dejavnosti Vika Venišnik pripeljala številne umetnike in ime galerije ponesla po Sloveniji. Tako kot prvo je tudi zadnjo razstavo pripravila Terezija Bastelj. Zaščitni znak društva je še Etno večer z desetletno tradicijo in literarni večeri. Štefka Sem Vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Lučko moško petje na treko in štrto ima v Lučah dolgoletno tradicijo in sloves edinstvenosti na širšem področju. Zaradi tega so leta 2019 podali vlogo za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine. Po potrditvi doseganja kriterijev in ustreznosti so v začetku tega meseca prejeli uradni sklep o vpisu v register. Dejavnost je vpisana z imenom Petje na četrtko, sinonim imena enote pa je Lučko petje na štrto. Te oblike petja se pevci naučijo od starejših generacij, potrebne pa so dobre glasbene sposobnosti. Začetke lučkega petja je zaradi zgolj ustnega izročila nemogoče natančno umestiti v čas. Ustno izročilo pa pravi, da so včasih prepevali po vrhih zaselkov v Lučah in si tako bogatili družabno življenje, so zapisali na spletni strani Občine Luče. Za tradicijo lučkega petja se ni bati, saj so pevci v dobri kondici-ji, pridružujejo se jim mladi. Gostujejo na različnih prireditvah in v radijskih ter televizijskih oddajah. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 11 Zdravstvo MIŠJA MRZLICA Bolezen se prenaša z glodavca na človeka, cepiva ni Letos tudi v Sloveniji zaznavamo povečano število glodavcev, še posebej miši. S tem je običajno povezano povečano število obolenj za mišjo mrzlico. Od januarja so pri nas odkrili že preko 200 primerov. BOLEZEN POVZROČAJO GLODAVCI Mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi, imenovani hantavirusi. Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko-pole-tnih in jesenskih mesecih. Pogosto je bolezen povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev, na primer pri pospravljanje podstrešij in kleti. Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna je pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih. Več kot 70 ljudi so zaradi mišje mrzlice doslej zdravili samo v ljubljanskem kliničnem centru. Poginule miši v tem času niso redkost. (Foto: Štefka Sem) CEPIVA NI Bolezen se prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, zato je pomemben ukrep preprečevanja bolezni, predvsem zatiranje glodavcev oziroma deratizacija. Pomembna je tudi splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Bolezen poteka v več fazah, znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. Cepiva za to bolezen ni, prenaša pa se z glodavca na človeka. POGIN MIŠI Ker se bolezen mišje mrzlice pojavlja v toplih mesecih, ko glodavci postanejo dejavnejši, bo število okužb najverjetneje še naraščalo. Večina primerov do zdaj je bila potrjena na Dolenjskem in južno od Ljubljane. Nekaj primerov je bilo v Prekmurju in na mariborskem koncu. Pogin miši v letih, ko je njihova populacija povečana, ni nenavaden pojav. Posamezno poginulo miš ali drugega poginulega glodavca lahko občani zakopljejo, sežgejo ali odložijo med preostanek komunalnih odpadkov, svetujejo na Nacionalnem institutu za javno zdravje. Štefka Sem MALI KLOPI, VELIKE TEŽAVE Pik klopa lahko prinaša okužbo s hudima boleznima S toplejšim vremenom so klopi postajali bolj aktivni, s čimer se je povečala verjetnost okužb. Slovenija sodi med države, v katerih obstaja velika možnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Najpogostejša je lymska borelioza, sledi ji klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Za tema boleznima obolevajo ljudje vseh starosti, najpogosteje stari med 35 in 65 let. Pri aktivnostih v naravi je priporočljivo nositi svetlejša oblačila, saj na njih klopa hitreje opazimo, pokrijemo si čim več kože in obujemo zaprte čevlje. SEZONSKA BOLEZEN Letno za lymsko boreliozo v Sloveniji zboli tri do sedem tisoč zbolelih, lani je zbolelo 7508 oseb. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je od maja do oktobra. Prvi znaki obolenja za lymsko boreliozo so najpogosteje znamenja na koži, lahko pa se pojavi tudi z drugačnimi kliničnimi slikami. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. CEPIVA NI, POSLEDICE PA Ker cepiva za to bolezen ni, je pomembna zaščita z oblačili, repelenti in pregledovanjem kože ter takojšnja odstranitev klopa. Mesto vbo- da je treba opazovati več tednov, v primeru rdečine pa je treba takoj obiskati zdravnika. Pravočasno zdravljenje z antibiotiki prepreči nadaljnji razvoj bolezni. Bolezen se lahko kasneje izrazi v obliki prizadetosti srca, živčevja in sklepov. VELIKO HUJŠA BOLEZEN Za klopnim meningoencefalitisom letno zboli precej manj ljudi, potek bolezni pa je lah- Klop, majhna žival, ki prinaša velike nevšečnosti. ko zelo težak in pušča številne posledice. Temu se lahko izognemo s cepljenjem. Letno v Sloveniji v povprečju zboli okrog 170 ljudi, lani jih je zbolelo 187. Tudi ta bolezen je sezonska, največja obolevnost je na Gorenjskem in Koroškem. Prvi znaki bolezni se v obliki slabega počutja pojavijo teden do dva po vbodu okuženega klopa. Pri večini bolnikov pred drugo fazo sledi izboljšanje. TRAJNE POSLEDICE Znaki druge faze so visoka telesna temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje. Bolezen v veliki večini primerov zahteva zdravljenje v bolnišnici, ki je simptomatsko. Bolezen pusti trajne posledice, med katerimi so glavobol, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve, do teh pride v 5-10 odstotkih primerov. CEPLJENJE NAJBOLJŠA ZAŠČITA Najboljša zaščita proti okužbo s KME je cepljenje, ki ga izvajajo tudi v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje, in to vsak teden, nanj pa se je treba naročiti. Cepljenje se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva. V celjski regiji se je leta 2019 cepilo 11.900 oseb. Štefka Sem 12 Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 Zgodovina in narodopisje PETER WEISS Knjiga Trgovski in obrtniški kažipot za slovensko Štajarsko (podpisal jo je Anton Ekar in je izšla leta 1905) vsebuje seznam trgovcev, obrtnikov, javnih ustanov in nosilcev drugih dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini pred kakimi 120 leti. Predstavljena sta že bila trg Gornji Grad in krajevna občina Bočna, ob teh dveh pa tudi začetek Kokarij. (3) Kokarje (nadaljevanje) Kraj Zgornje Pobrežje Lesna trgovca in posestnika žage: Josip Milavc Josip Zuntar Kraj Homec Posestnik mlina in žage in lesni trgovec: Franjo Zavolovšek Mizar: I. Završnik Za današnjega bralca je morda nenavadno zaporedje obravnavanih središč v dolini in krajev, ki jim pripadajo; tule je ohranjeno nespremenjeno. Prvotno upravno središče Zgornje Savinjske doline je bilo od leta 1140 v Gornjem Gradu, po drugi svetovni vojni leta 1955 pa je bilo prestavljeno v Mozirje, kjer je bil potem sedež velike občine, iz katere jih je v zadnjih treh desetletjih nastalo zdajšnjih sedem. Lesnoindustrijsko središče se je po drugi svetovni vojni razvilo v Nazarjah, ki leta 1905 sploh še niso imele tega imena: kraju se je reklo Marija Nazaret ali Nazaret. Sicer pa so bili pred 120 leti v Zgornji Savinjski dolini visoko zapisani štirje trgi (Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Mozirje, Rečica ob Savinji), katerih veljava je prav tako ugasnila po letu 1945. Poštni in brzojavni urad: Roza Černovšek, načelnica Gozdarski urad: Fric Grill, uradnik Društvo: Bralno društvo Zavoda: Hranilnica in posojilnica: Ignacij Fludernik, načelnik Vzajemna zavarovalnica zoper ogenj: Ivan Budna, načelnik (4) Ljubno, trg Trgovci: 5 vasi, 7050 hektarjev, 353 hiš; Franc Ksaver Petek 2488 prebivalcev, 1200 moških, Karol Druškovič 1288 žensk, 2482 Slovencev, 4 Fortunat Osovnik Nemci, vsi katoliki. Josipina Bratanič Občinski in župnijski urad, dvo- Gostilne: razredna šola, zdravnik, babica, Franc Ksaver Petek požarna bramba, orožniška posta- Alojzij Klemenšek ja, hranilnica in posojilnica, pošta Ignacij Fludernik in brzojav, 423 metrov. Frančiška Krolnik Polona Zmavc Trg Ljubno Anton Podpečan Občinski urad: Lesotržci: Franc Kolenc, župan Franc Hribernik Župnijski urad: Josip Valte Josip Dekorti, župnik Josip Kodel Ljudska šola: Alojzij Klemenšek Peter Wudler, vodja Martin Juvan Zdravnik: Gostilna in mesarija: dr. Vit Červinka Josip Pikl Orožniška postaja: Josip Benda Ivan Pernat, vodja Krojača: Trgovci in obrtniki v Zgornji Savinjski dolini leta 1905 (3) Franc Turk Matija Jamnik Čevljarji: Josip Globočnik Josip Konšak Fortunat Plesec Filip Škrubej Ignacij Boršnak Tone Sem Kovač: Franc Lichtenegger Ključavničar: Srečko Benda Sedlar: Josip Prislan Mizar: Josip Kopušar Klobučarja: Franc Ermenc st. Franc Ermenc ml. Urar: Janez Globočnik Sodar: Matevž Slatinšek Slikar: Josip Špeh Usnjarji: Ivan Krajnc Josip Kopušar Jakob Budna Čevljar: Janez Hervatski Kraj Savina Lesotržci: Martin Juvan Josip Zupan Franc Sušnik Čevljar: Franc Plesec Kraj Šent Primož Lesotržci: Josip Ermenc Franc Jeraj Alojzij Pungartnik Krojač: Franc Fludernik Kovač: Jakob Brunet Zidarski mojster: Franc Marovt (5) Luče 7 vasi, 11.170 hektarjev, 261 hiš, 1677 prebivalcev, 816 moških, 861 žensk, vsi Slovenci, vsi katoliki. Občinski in župnijski urad, eno-razredna šola, pošta, 520 metrov. -Iz Luč je običajna pot v Savinjske Razglednica Luč iz leta 1902. Založil jo je trgovec Norbert Zanier iz Sv. Pavla (Prebolda), ki je imel v tem času v Lučah poslovalnico. (Vir: NUK, Ljubljana) Mlinarja: Martin Juvan Franc Lichtenegger Kraj Ter Lesotržca: Franc Juvan Franc Cirej planine, Kocbekova koča (1775 metrov). Kraj Luče Občinski urad: Jože Kaker, župan Ljudska šola: Franc Zemljič, vodja Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 13 Oglasi Turistična kmetija Čerček je Naj Veseljakova kmetija 2021 Podjetje PIŠEK - Vitli KRPAN kot inovator v panogi gozdarske mehanizacije z željo po izobraževanju sodeluje tudi z mediji. Projekt Naj Veseljakova kmetija, ki ga organizira medijska hiša Veseljak, podpiramo drugo leto zapored. Letos je laskavi naziv prejela Turistična kmetija Čerček iz Solčave. V podjetju PISEK - Vitli KRPAN z največjim veseljem podpiramo projekt Naj Veseljakova kmetija, saj verjamemo, da je slovensko podeželje polno čudovitih in zanimivih kmetij. Turistič- na kmetija Čerček je pravi primer, kako uspešno združiti kulturno dediščino, lokalne posebnosti in družinski posel. Nedvomno je vse našteto privlačno za domače in tuje goste, ki tukaj doživijo topel sprejem. Prihodnost turizma na slovenskem podeželju je ravno v takšnih kmetijah, ki so tradicionalne, obenem pa nudijo tudi vso udobje, ki ga danes gost pričakuje. Turistična kmetija Čerček je velika 30 hektarjev, razprostira se na nadmorski višini od 660 pa do 1000 metrov. Pri Čerčkovih se poleg tu- rizma ukvarjajo tudi z gozdarstvom in ovčjere-jo. So vzreditelji slovenske avtohtone jezersko--solčavske pasme ovac. Glasba ima tukaj velik pomen. Gospodar Jani je član skupine Črna mačka, hčerke Maja, Deja in Nika pa študirajo glasbo. Po stenah in v okolici hiše imajo preko sto starih glasbenih instrumentov. Zmagovalci so v dar prejeli ročno izdelano Veseljakovo skulpturo in kovinsko »harmoniko« KRPAN. Verjamemo, da bo projekt pridobival na prepoznavnosti in tako k sodelovanju pritegnil še veliko izjemnih kmetij. 14 Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 Gospodarstvo, Organizacije, Ljudje in dogodki TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE Odprli razstavo ob 50-letnici tovarne BSH Hišni aparati Nazarje V Tehniškem muzeju Slovenije (TMS) v Bistri so v sredo, 9. junija, ob 13. uri s spletnim dogodkom v sklopu projekta Tehnika v gospodinjstvu otvorili prvo razstavo. Le--ta je nastala v sodelovanju muzeja s podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje in nosi naslov 50 let uspešne zgodbe: 50 let tovarne Nazarje (1970-2020): Tovarna skozi čas. Obiskovalci si lahko razstavo ogledajo v živo v Bistri. ZGODOVINO IN RAZVOJ PODJETJA PRIKAZALI Z IZBRANIMI IZDELKI Razstava prikazuje 50-letni razvoj nazarske tovarne malih gospodinjski aparatov, ki je plod slovenskega dela in del največjega evropskega proizvajalca aparatov BSH Hausgeräte GmbH, ene vodilnih korporacij v panogi na svetu. Na razstavi v TMS so zgodovino in Linija stenskih kuhinjskih tehtnic, ki so jih v prvem letu delovanja tovarne izdelali kar 15.000 kosov. (Foto: arhiv BSH) razvoj podjetja prikazali z izbranimi izdelki, ki predstavljajo pomemben del slovenske tehniške dediščine. Med njimi so tehnično prep- rostejši aparati, kot so stenske kuhinjske tehtnice, ročni mešalniki in kavni mlinčki, pa tudi zahtevnejši univerzalni kuhinjski roboti, tehno- loško najkompleksnejši kavni aparati in napredni univerzalni kuhinjski aparat Bosch Cookit. Z razstavo v TMS želijo v podjetju skozi raznolik izbor malih gospodinjskih aparatov prikazati 50-letni razvoj tovarne, obenem pa predstaviti prihodnost razvoja na tem področju. PROJEKT KREPI NACIONALNO PROMOCIJO GASTRONOMIJE V duhu tega, da je Slovenija nosilka prestižnega naziva Evropska gastronomska regija 2021, projekt Tehnika v gospodinjstvu na različnih ravneh osvetljuje pomen sonarav-nega bivanja in trajnostnega razvoja gastronomije ter krepi nacionalno promocijo kulinarike. Projekt, poleg trenutno aktualne, v prihodnjih mesecih prinaša še dve razstavi. Nastasja Kotnik OTVORITEV GOZDNE UČNE POTI Na poti Tičjak se prepletata sedanjost in preteklost V ponedeljek, 24. maja, so člani Savinjskega gozdarskega društva (SaGD) pripravili otvoritev prenovljene gozdne učne poti Tičjak. Čeravno jim vreme ni bilo naklonjeno, so po poti ob otvoritvi popeljali tri skupine, med njimi so bili predstavniki Občine Gornji Grad, Osnovne šole Frana Kocbeka, DEOS Centra starejših Gornji Grad, člani SaGD in gozdarji nazarske območne enote (OE) Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Na pohodu so dali prednost senzoriki, opazovanju, poslušanju narave, umirjanju. Na štirih točkah so jim orga- nizatorji, člani SaGD, spregovorili o sami poti, ob zaključku poti pa so jim na to temo zastavili tudi kakšno vprašanje. NARAVOVARSTVO IN NARAVOVERSTVO Predsednica društva SaGD Maja Vrčkovnik je ob otvoritvi poti zapisala: »Včasih naravoverstvo, danes naravovarstvo. Sprehod po naravoslovni poti Tičjak gotovo preseneti. Človeka zajame posebno vzdušje, ko s pašnika zagrize v hrib, kjer ga objame gozd. Pozitivna energija prevzame čute. Saj gre samo za en mali grič nad Gornjim Gradom. POPRAVEK INFORMACIJE V 23. številki Savinjskih novic je bil na strani 16 objavljen prispevek z naslovom Aktivnosti Civilne zaščite GD Mozirje ob agresiji JLA na Republiko Slovenijo leta 1991. Zaradi pomembnosti podatkov v zapisu je potrebna korekcija enega stavka, ki se pravilno glasi: Sobota, 29. junija Od trgovskega podjetja Savinja je bilo zahtevano, da mora v roku dveh ur usposobiti zaklonišče v trgovskem centru Savinja Mozirje. Poveljnik štaba Civilne zaščite KS Mozirje leta 1991 Jože Zlatinšek Na otvoritvi so po poti popeljali tri skupine. (Foto: Marko Burger) Presenečenje! Ni »kar en grič«. Pot je namreč speljana po nenaseljenem z gozdom poraslim gričem, ki je bil v preteklosti del gradiščar-ske skupnosti, kjer so predniki opravljali svoja obredja. Skrajni čas je, da spet začnemo verjeti naravi in najdemo pristen stik z njo. Prepustimo se in doživimo naravo, kot so jo poznali naši predniki. Čisto, mirno, osvobajajočo.« SEDANJOST IN PRETEKLOST Naravoslovna pot Tičjak je bila osnovana že leta 1999. Takratni gozdarji ZGS OE Nazarje so na griču nad Gornjim Gradom speljali gozdno učno pot z dvanajstimi informativnimi tablami. V letu 2020 so se člani Savinjskega gozdarskega društva s finančno podporo ZGS lotili celovite prenove tako poti kot vsebin informativnih tabel. Na poti so popravili mostičke, nakopali stopnice, uredili razgledišče, pokosili stezo, obnovili markacije in zamenjali informativne table. Sodobne naravovarstvene teme s poudarkom na gozdarstvu so sedaj prepletene z naravo-verstvom naših prednikov. Štefka Sem Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 15 Ljudje in dogodki, Iz občin, Organizacije DOBRODELNA AKCIJA ZA BREZPLAČNO OSNOVNO SOLO Vid Čeplak na novinarski konferenci predstavil svoj dobrodelni projekt V petek, 11. junija, je v prostorih Osnovne šole Nazarje potekala novinarska konferenca, na kateri je učenec 9. razreda Vid Čeplak predstavil svoj najnovejši projekt - dobrodelno dražbo športnih rekvizitov. Celotni izkupiček dražbe bo namenjen nadaljevanju projekta brezplačne osnovne šole v Nazarjah. ŽELI SE ZAHVALITI ZA OSNOVNOŠOLSKA LETA Kot je povedal, se želi na ta način zahvaliti šoli za vseh devet let brezplačnega šolanja: »Marsikdo se ne zaveda, kakšen finančni prihranek in koliko starševskih skrbi manj omogoča naša brezplačna osnovna šola. Vsi otroci imamo enake možnosti, kar se tiče celotnega nadstan-darda osnovnega šolanja. Naša šola pokrije vse stroške šol v naravi, ekskurzij, raznih prevozov, tečajev plavanja, smučanja, fotokopij ...« 3000 evrov je izklicna cena za podpisano rumeno majico Tadeja Pogačarja z lanske kolesarske dirke po Franciji. ENAKE MOŽNOSTI ZA VSE NAZARSKE OSNOVNOŠOLCE Ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik je povedala, da projekt brezplačne osnovne šole poteka že trinajst let. Zaposleni na šoli, starši in učenci se vseskozi trudijo pri pridobivanju do-natorskih sredstev, pri pripravi dobrodelnega koncerta, pri izdelavi voščilnic, peki peciva ... Vse z namenom, da bi otroci imeli enake možnosti in doživeli čim več zanimivih stvari. In tudi odziv lokalnega gospodarstva je bil vedno pozitiven. POZITIVEN ODZIV DOMAČIH IN TUJIH ŠPORTNIKOV Vidovo zbiranje športnih rekvizitov je preseglo pričakovanja: »Odzvalo se je veliko športnikov iz doline in celotne Slovenije, pa tudi iz tujine, na primer s Hrvaške in Norveške.« ZA IZVEDBO DRAŽBE ODPRLI POSEBNO SPLETNO STRAN Pri pridobivanju športnih rekvizitov so Vidu pomagali starša in prijatelji. Kmalu so ugotovili, da sami tako velikega projekta ne bodo uspeli realizirati, zato so k sodelovanju povabili ravnateljico Lešnikovo, nekdanjega ravnatelja OŠ Nazarje in začetnika projekta brezplačne osnovne šole v Nazarjah Jožeta Kavtičnika in nazarske-ga župana Mateja Pečovnika, ki je prevzel vodenje organizacijskega odbora. Vida Čeplaka (v sredini) podpirata oče Tonček Čeplak in mama Nina Kos Čeplak (oba desno), nazarski župan Matej Pečovnik ter ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik. Čeplak je izrazil pričakovanje, »da bo moje prizadevanje sprejeto z odobravanjem in da Pečovnik je povedal, da je bila za izvedbo dobrodelne dražbe na domeni www.drazba-nazar-je.si vzpostavljena posebna spletna stran, ki bo aktivna od 16. junija od 20. ure do 23. junija 2021 do 23.59. Sodelujoči se bodo morali registrirati, nato bodo lahko licitirali vse do zaključka dražbe. Tisti, ki bodo ponudili najvišjo ceno za posamezen artikel, bodo preko e-pošte prejeli obvestilo, da so uspeli in bodo pozvani, da zaključijo nakup. Na prejetem obvestilu bodo tudi podatki o številki transakcijskega računa, na katerega bodo nakazali znesek v določenem roku, ki bo prav tako naveden na obvestilu. Po prejetem plačilu bo sledilo obvestilo o možnostih prevzema artikla. OBČINA NAZARJE Svetniki soglasno za najem kredita Na seji občinskega sveta v Nazarjah so med drugim glasovali o soglasju pri finančnem najemu v vrednosti 122.000 evrov, ki ga želi opraviti Komunala Mozirje. Občina Nazarje je skupaj z občinami Ljubno, Luče, Rečica ob Savinji in Mozirje ustanoviteljica Komunale, zato slednja za zadolževanje potrebuje soglasje občin. Ustanoviteljski delež Občine Nazarje znaša 34,91 odstotka, zato s sprejetjem sklepa, ki so ga svetniki potrdili, daje soglasje v višini tega deleža. Komunala potrebuje kredit za nakup tovornega vozila. NK se bodo odzvala tako podjetja kot posamezniki. S tem bo moja ideja pomagati drugim dobila dejansko podporo in morda spodbudila še kakšno skupnost, da za dobrobit svojih ljudi iz- Častno pokroviteljstvo nad Vidovo dobrodelno akcijo je prevzel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. vede kaj podobnega. V organizacijskem odboru smo se dogovorili, da v primeru odziva pri licitaciji, ki bi presegel naša pričakovanja, del prejetih sredstev podarimo ostalim šolam v Zgornji Savinjski dolini. Tako bodo tudi učenci na ostalih šolah lahko deležni vsaj delnega kritja nad-standardnih dejavnosti.« Tekst in foto: Nastasja Kotnik ZAVOD STANISLAVA, GORNJI GRAD V Hiški prinesi -odnesi izmenjava knjig S tem tednom se je ponovno odprla Hiška pri-nesi - odnesi pri Zavodu Stanislava v Gornjem Gradu. Tokratna tema izmenjav so knjige. Tema iz-menjevalnice je vezana na trenutno razstavo v zavodu, kjer si je mogoče ogledati zgodovino knjig. ŠS 16 Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 Ljudje in dogodki i RAZSTAVA FOTOGRAFIJ DARKA REPENSKA V UPRAVNEM CENTRU MOZIRJE Spogledovanja z očakom V poslovnih prostorih Savinjskih novic v Upravnem centru Mozirje so v torek, 8. junija, odprli razstavo fotografij mag. Darka Repenška, ki nosi naslov Spogledovanja z očakom. Fotografije, ki so rezultat avtorjevega vsakodnevnega opazovanja simbola slovenstva - Triglava - iz njegovega domovanja na Breznici na Gorenjskem, bodo obiskovalcem na ogled celotno poletje vse do 17. septembra. FOTOGRAFIJE TESNO POVEZANE Z DEJAVNOSTJO SAVINJSKIH NOVIC Direktor Savinjskih novic mag. Franci Kotnik je v uvodnem nagovoru povedal, da so se v uredništvu zgornjesavinjskega časo- te pred njegovim odhodom v Ljubljano, prvi, ki bo razstavljal v avli Savinjskih novic, je bil sklenjen že sredi lanskega leta, a je odprtje zaradi epidemije moralo počakati vse do zdaj. Zupan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je izrazil zadovoljstvo, da bo odslej dogajanje v upravnem centru še bogatejše, podobnega mnenja pa je tudi načel-nica Upravne enote Mozirje Milena Cigale. »EDINSTVEN VPOGLED V NAŠEGA OČAKA« Peter Rombo, profesor fotografije na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, je o razstavi Repenškovih upodobitev Triglava med drugim povedal: »Pričujo- Obiskovalci so bili navdušeni nad edinstvenostjo fotografij, ki so nastale brez pomoči profesionalne fotografske opreme. pisa ob preselitvi v nove poslovne prostore v Mozirju odločili, da bodo v avli redno organizirali razstave eksponatov, ki so po vsebini povezani z njihovo dejavnostjo. Fotografije so znane kot učinkovit nosilec informacij in velikokrat povedo več kot tisoč besed, kot pravi znani rek. DOGAJANJE V UPRAVNEM CENTRU ODSLEJ ŠE BOGATEJŠE Dogovor, da bo Repenšek, ki se ga lokalna javnost spominja predvsem kot načelnika upravne eno- POPRAVEK INFORMACIJE V Matični kroniki, objavljeni v prejšnji številki Savinjskih novic, je bilo pomotoma zapisano Terezija Matej. Pravilno je Matek. Upravna enota Mozirje FOTOGRAFIJE Z JASNO IZRAŽENIM SPOROČILOM Mag. Karmen Klobasa, profesorica modnega oblikovanja in likovne teorije na Strokovnem izobraževalnem centru Ljubljana, je opozorila, da »avtorja zelo privlači nebo v vseh svojih preobrazbah barv, meglic in gostot. /.../ Opazovalec življenja na gori nam v sliki vsakič znova ponudi nekaj novega, bodisi v barvah, ravnotežju, velikosti oblik, ritmu, bližini ali oddaljenosti, smeri svetlobe, čeprav se varno drži preverjene stabilnosti na sliki in se redkeje poda v bolj dinamično likovno govorico. Fotografije so preproste in jasno izražajo sporočilo.« PRVA JE VEDNO NEKAJ POSEBNEGA Mag. Darko Repenšek je udeležence odprtja osebno povabil na ogled razstave, ki je zanj kot fotografa sploh prva doslej in bo zaradi te- Fotografska razstava Darka Repenška je na ogled v Upravnem centru Mozirje v prostorih Savinjskih novic vse do septembra v delovnem času. ga, kot je dejal, v njegovem spominu vedno nekaj posebnega. Za glasbeni program sta kot klavirski duet poskrbeli Zala Paulina Brišnik in Ines Bolko, učenki Glasbeni šole Nazarje. Nastasja Kotnik, foto: UK SAMOOZDRAVITEV NA NARAVEN NAČIN Vibracija poganja življenje, ki ni statično, ampak živo če fotografije ponujajo edinstven vpogled v našega očaka, na njegov značilni obris v različnih barvah dneva, v različnih vremenskih razmerah in letnih časih. /. / Pri fotografijah Triglava gre pravzaprav za odsotnost človeka in dogajanja, ko se fotograf osredotoči le na prezenco objekta fotografiranja, čeprav sta objekt in dogajanje okrog njega enakopravna v meditativni igri fizične in simbolne mogočnosti gore, svetlobe in vremenskih pojavov.« Vse okoli nas je energija, ki ustvarja, ohranja in obnavlja. Brez nje ni življenja, saj se poruši fiziološko ravnovesje, kar pri človeku vodi do zakisanja ter parazitov, ki so končna oblika bolezni, je v zanimivem uvodu predavanja v Medgen borzi na Rečici ob Savinji povedala dr. Martha Weder. PASTI MODERNEGA ŽIVLJENJA Nepravilna prehrana z veliko živili živalskega izvora, nepravilni procesi vrenja v debelem črevesju, veliko stresa, preveč ali premalo fizične aktivnosti, onesnaženost okolja, negativna čustva (jeza, strah, ljubosumje, zamere, žalost ...), premalo spanja in obremenitev s kemičnimi strupi (strupi iz okolja, težke kovine) vplivajo na nizke vibracije našega telesa. Če želimo biti zdravi, mora biti naše telo v stanju ravnovesja. VODA VELIKO VEČ KOT TEKOČINA Voda je vsekakor veliko več kot le tekočina, ki jo potrebujemo za fizično preživetje. Popolne kristale formira le voda, ki prihaja iz planinskih izvirov in potokov. Kristali one- snažene vode so deformirane oblike. Zato naslednjič, ko vzamete kozarec vode (najdite kakovosten vir te dragocene tekočine), začnite razmišljati pozitivno, nasmehnite se in prenesite pozitivne vibracije v svojo vodo. PREVEČ SONCA JE NEVARNO, PREMALO PA ŠE BOLJ Večina patogenih mikrobov sovraži sonce, tudi kvasovke, virusi in bakterije. A tudi tu je vse v zmernosti. Pozdravite, objemite sonce ob sončnem vzhodu in zahodu, in vaš dan bo lepši, vaše vibracije pa višje. PRISLUHNITE LASTNEMU TELESU Ko opustimo stare navade in začnemo bolj skrbeti za svoje zdravje, se nam odpre nov svet. Skrb zase je tudi pot osebne rasti, dvigovanja vibracij in ustvarjanje življenja, ki ima višji smisel. Zaradi tega trud, ki na začetku izgleda samo kot dodaten napor, postane na koncu velika nagrada, je zaključila dr. Martha Weder. Urška Ernecl Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 17 Ljudje in dogodki, Organizacije, Iz občin V SPOMIN Jožef Zidarn 1944 - 2021 V začetku junija se je poslovil Jožef Zidarn, rojen 19. februarja 1944 v Smartnem ob Dreti. Njegova otroška leta je zaznamoval čas po koncu druge svetovne vojne, ki ni prizanašal. Ob delu na domači kmetiji je obiskoval srednjo kmetijsko šolo, po šolanju pa je krajše obdobje preživel na Danskem. Po vrnitvi domov je delal na domači kmetiji, kasneje se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Nazarje in tam do upokojitve opravljal delo delovodje in manipulanta. Zidarn je vedno našel čas za pomoč in druženje s prijatelji in krajani, poleg tega je njegovo življenje močno zaznamovalo udejstvo-vanje v številnih društvih in organizacijah. Z vnemo in organizacijskimi sposobnostmi je pozitivno vplival na delovanje kraja in širše. Leta 2017 je prejel zlati grb Občine Nazarje za dolgoletno aktivno in požrtvovalno delo v gasilstvu, borčevski organizaciji in lokalni skupnosti. Med drugim je bil dolgoletni predsednik KO ZB za vrednote NOB Smartno ob Dreti, član izvršnega odbora ZB NOB Mozirje ter dolgoletni član Prostovoljnega gasilskega društva Smartno ob Dreti. V domače gasilsko društvo je vstopil leta 1960 s 16-imi leti. Pridobival je izkušnje in prevzemal vse zahtevnejše naloge, ki jih je opravljal v več mandatnih obdobjih. Z vso odgovornostjo je deloval v upravnem in nadzornem odboru, na mestu tajnika društva, predsednika komisije za priznanja in odlikovanja in kot član častnega raz- sodišča Gasilske zveze Zgornjesa-vinjske doline. Dokler mu je zdravje dopuščalo, se je redno udeleževal vseh društvenih dogodkov in svečanosti. Za delo v gasilski organizaciji je prejel številna priznanja in odlikovanja, nazadnje listino o častnem članstvu in značko za 60 let aktivnega dela. Po srcu gasilec je znal navdušiti tudi druge krajane in jih spodbuditi, da so vstopali v društvo. Njegove spremljevalke pa so bile tudi knjige. Poznan je bil po splošni razgledanosti, zelo dobro je poznal svoj kraj in njegovo zgodovino ter življenjske zgodbe sok-rajanov, od katerih se je več desetletij z govori poslavljal na njihovi zadnji poti. Barbara Rozoničnik prenovljeno tematsko pešpot Pohod po sedem kilometrov dolgi obnovljeni tematski poti so popestrili pripovedovalci lokalnih zgodb. (Foto: arhiv Občine Solčava) LOGARSKA DOLINA Odprli V Krajinskem parku (KP) Logarska dolina so zadnji konec tedna v maju z dvodnevnim dogajanjem odprli prenovljeno tematsko pešpot. Ob odkrivanju alpske ledeniške lepotice so se obiskovalcem pridružili lokalni vodniki, animatorji in interpretatorji kulturne in naravne dediščine ter z zgodbami in pripovedmi obogatili pohod po sedem kilometrov dolgi poti. OD IZVIRA ČRNE DO SLAPA RINKA Obiskovalci so po poti krenili s pričetkom ob vstopu v dolino z izvirom Črne in nadaljevali mimo Gozdarske koče, slapa Palenk, Pravljičnega gozda, Doma planincev, Oglarske kope, Planšari-je Logarski kot ter pohod zaključili pri slapu Rin-ka. Gostje od blizu in daleč so ob ogledu naravnih lepot in kulturne dediščine območja z veseljem prisluhnili zgodbam interpretatorjev Nejca Slapnika, Francija Podbrežnika in Marka Sla-pnika iz Zavoda poseben dan, ki so jih pričakali na posameznih točkah obnovljene poti. POT PRENOVLJENA PO 25 LETIH Pred skoraj 30 leti so domačini postavili temelje za upravljanje KP, sedaj že peto leto z njim upravlja Občina Solčava. Prvotna Naravoslovno--etnografska pot po Logarski dolini je od postavitve v četrt stoletja popeljala do skritih kotičkov doline številne obiskovalce, med njimi tudi številne šolarje. Pot je skozi leta načenjal zob časa, dodobra pa sta jo poškodovala vetroloma v letih 2017 in 2018. SLEDI PRENOVA DRUGIH PEŠPOTI Županja občine Solčava Katarina Prelesnik je izrazila zahvalo vsem vpletenim, še zlasti Mar- ku Slapniku, ki je v veliki meri prispeval idejni koncept prenove. Povabila je k pristnemu doživljanju gozda, živo pisane palete alpskega cvetja in mogočne bližine gora in hkrati poudarila, da v KP izzivov tudi v prihodnje ne bo manjkalo. V pripravi je projekt umirjanja prometa in usmerjanja obiskovalcev, nadaljevali bodo s prenovo preostalih pešpoti v Logarski dolini in drugod na Solčavskem. »Za nadaljevanje naše trajnostne zgodbe, ki je edina sprejemljiva in prava, je pomembno, da mladi ostanejo v domačem kraju ter nadaljujejo tradicijo življenja naših prednikov. Želimo, da Solčavsko ostane prijeten dom za domačine in gostoljuben kraj za obiskovalce,« je še dodala županja. ORGANIZIRAN PREVOZ DO SLAPA RINKA Na vstopni točki v Logarsko dolino je obiskovalce pričakala dobrodošlica, ves dan je bilo poskrbljeno tudi za javni prevoz od vstopa v dolino do slapa Rinka. V KP v duhu trajnostnega razvoja vabijo obiskovalce, da pridejo kot poho-dniki, jeklene konjičke pa pustijo na parkiriščih ob vstopu v Logarsko dolino, Matkov in Robanov kot ter ostale zaselke Solčavskega. Barbara Rozoničnik 18 Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 Ljudje in dogodki, Prejeli smo, Organizacije ZVOČNA KOPEL Z LIDIJO PETROVIČ Z zvokom do harmonije telesa in duha Medgen borza na Rečici ob Savinji je sredi maja v svojih prostorih gostila energijsko tera-pevtko Lidijo Petrovič, ki je obiskovalcem dogodka nudila globinsko sprostitev ob zvoku terapevtskih glasbil. Petrovičeva različne alternativne metode in tehnike samopomoči raziskuje že dobro desetletje, pri svojem raziskovanju je ugotovila, da jo bolj kot vse drugo privlači ravno zvok. ZVOK JE ZELO MOČNO ORODJE Energijska terapevtka je zbrane na dogodku seznanila z namenom zvočne kopeli. Terapevtska glasbila po njenih besedah s svojo vibracijo prodrejo globoko v naše fizično, mentalno in duhovno telo. »Zvok je zelo močno orodje za razkroj blokad, odpiranje čustev, strahov, pač karkoli skrivamo pod svojim površjem, zvok prodre povsod.« Lidija Petrovič je obiskovalce popeljala na globinsko sprostitev ob zvoku terapevtskih glasbil. POMEMBNA JE NAMERA Pred začetkom dela z zvokom je zbranim pojasnila, da je zato dobro dati v to namero, njena namera za petkovo sprostitev pa je bila »harmonija, uravnoteženost telesa in duha, za zdravje, za zmanjševanje stresa, za dobro misel in sprostitev.« RAZLIČNA TERAPEVTSKA GLASBILA UPORABLJA INTUITIVNO Sožitje Lidije Petrovič z zvokom se je začelo že v otroških letih, z odraščanjem pa jo je vedno bolj zanimal globlji pomen zvoka, vibracij, frekvenc in njihov vpliv na telo ter duševnost. Po letih pridobivanja različnih znanj danes uporablja različna terapevtska glasbila čisto intuitivno, pri tem se prepusti toku, energiji skupine in tako popelje zvok na raven, vibracijo, ki jo udeleženci potrebujejo. Tatiana Golob BUSHCRAFT SAVINJSKA Spoznavali uporabne življenjske veščine in gozdovništvo Osnovnošolci iz Šmihela smo se v petek, 21. maja, v okviru predmetov spoznavanje okolja in športna vzgoja odpravili raziskovat naravo na prav poseben način. Damir Mrkonjic iz Društva gozdovnikov nam je pokazal delček veščin, ki jih združuje gozdovništvo - veščine preživetja, zabavo, igro in druženje. OTROCI SO SPOZNAVALI STARE MODROSTI IN VEŠČINE Z moško odločnostjo in razumevanjem fantovske igrivosti je Damir vodil učence skozi stare modrosti, ki so se včasih prenašale iz roda v rod. Učenci so spremljali vsak njegov korak, vsak njegov gib. Zanimalo jih je, kje najdemo su-šico, kakšna je brezova skorja, kateri nož je pra- vi za strganje skorje, kako nacepiti treske, kako deluje kresilo, kako varno primemo in uporabljamo nož. UPORABNIH ŽIVLJENJSKIH VEŠČIN JE POTREBNO NAUČITI TUDI OTROKE »To je to! Želim si, da bi še večkrat šli na tak način v gozd!« je navdušeno pripovedoval deček svoji mami, ko je prišla ponj po koncu pouka v šolo. Od izkušenih gozdovnikov se lahko naučimo pravilne in varne uporabe noža, osnove orientacije, prepoznavanje sledi živali, prepoznavanje in uporabo užitnih rastlin, kurjenje ognja na prvinske načine in še veliko drugega. Uporabnih življenjskih veščin se ne smemo bati, ampak jih obuditi in otrokom prikazati, da jih Damir Mrkonjic je osnovnošolcem pokazal delček veščin, ki jih združuje gozdovništvo. bodo obvladali in z njimi koristili sebi in družbi. Z razumevanjem delovanja gozda in zavedanjem, da smo del narave, ta izkušnja budi v nas občutek, da še ni vse izgubljeno in da še verjamemo v človekovo sobivanje z naravo v prihodnosti. Zala Acman, vodja podružnice POŠ Šmihel, OŠ Mozirje NADOMESTNI TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK Čebele pomembne pri pridelavi lokalne hrane V petek, 11. junija, so po številnih slovenskih šolah, med njimi so bile tudi šole naše doline, pripravili nadomestni Tradicionalni slovenski zajtrk. Pri dogodku so se otrokom ob medu, maslu, mleku in sadju pridružili čebelarji ter drugi predstavniki javnega življenja. Slišati je bilo, da se niti ne zavedamo, kako pomembno vlogo imajo čebele pri pridelavi lokalno pridelane hrane. Slednja je boljša od tiste, ki jo uvozimo, saj pride tako rekoč neposredno na krožnik in ni izpostavljena dolgim transportnim potem, kjer izgublja biološko vrednost. RŠ Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 19 Oglasi 20 Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 Šport, Organizacije DIRKA PO SLOVENIJI 2021 Druga kolesarska etapa skozi Mozirje in Zadrečko dolino Zgornjesavinjčani so veliki ljubitelji kolesarstva, kar so dokazali z množično udeležbo ob trasi druge etape Dirke po Sloveniji. Slednja je kolesarje popeljala od Gorenjskega klanca skozi center Mozirja in nato skozi Nazarje do Šmartnega ob Dreti in skozi Lipo na Vransko. Največja pozornost je bila razumljivo namenjena dvema slovenskima udeležencema, Tadeju Pogačarju, ki je dirko na koncu tudi dobil, in domačinu Tilnu Finkštu. NAJVEČ ZGORNJESAVINJČANOV OB CESTI NA LIPO Ze 27 Dirka po Sloveniji je potekala med 9. in 13. junijem, kolesarji so v petih etapah prevozili 804 km. Začetek je bil na Ptuju in konec tradicionalno v Novem mestu. Zgor-njesavinjčani so bili zelo veseli, da Tilen Finkšt na sredini v glavnini med vožnjo skozi mozirsko trško jedro, v črno rumenih barvah ekipe Ljubljana Gusto Santic so organizatorji dirke traso spelja- Etapa se je pričela v Žalcu in konča- li tudi skozi dolino, da so lahko uživali v predstavi. Veliko se jih je zbralo ob sami trasi, največ pa ob cesti na Lipo, kjer so kolesarji iztiskali iz sebe vso moč pri vožnji v klanec. la na Celjskem gradu. V dobrih treh urah in pol so prevozili 147 km. MOZIRSKI KOLESARSKI UP TILEN FINKŠT Na dirki je sodeloval tudi Mo- zirjan Tilen Finkšt, ki vozi za ekipo Ljubljana Gusto Santic. Ekipa se je na dirko temeljito pripravljala, Ti-len pa je na letošnjih dirkah dosegal dobre rezultate. Gotovo mu je dodaten zagon in energijo na tej dirki pomenilo dejstvo, da je vozil skozi domače kraje. Da ga resnično vzpodbujajo, so mu Zgornjesavinjčani dokazali z mnogimi transparenti ob sami progi in glasnim navijanjem, ko je vozil mimo njih. V prvi etapi je zasedel 19. mesto, v drugi 48., v tretji 46., v četrti 64. in v peti 67. mesto, kar ga je med 117 kolesarji, ki so končali dirko, pripeljalo na skupno 45. mesto z zaostankom za Pogačarjem slabih 24 minut. Tekst in foto: Benjamin Kanjir PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE Kviz o planinstvu za dobrodelen namen Člani Planinskega društva Mozirje z različnimi akcijami zbirajo denar za gradnjo nove Mo-zirske koče. Za novo odmevno dobrodelno akcijo je poskrbel Uroš Kuzman, stand up komik in planinski vodnik ter avtor zbirke planinskih nalog Planinstvo od A do Z. V partnerstvu z mladinsko ko- TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO misijo Planinske zveze Slovenije je pod njegovo taktirko zrasla ideja za planinsko obarvan spletni dogodek, ki je bil na ogled postavljen 10. junija ob 20. uri. SODELOVALI TUDI MOZIRJANI V kvizu, ki ga je vodil Kuzman, so se pomerile zadnje tri zmagovalke državnega tekmovanja Mladina in Zlata medalja Rihterju Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo na strelišču gornjegrajske lovske družine organiziralo strelsko tekmo z malokalibrsko puško na 50 metrov leže brez naslona. Streljali so po pet nabojev za preizkus in deset za oceno. Zmagal je Ivan Rihter (86 krogov) pred Ivkom Poličnikom (72) in Jožetom Grudnikom (70). Janez Kolar gore, ekipe planinskih krožkov PD Podnanos, PD Litija in PD Idrija. Ker je bil izkupiček od prodanih vstopnic za ogled dogodka namenjen v sklad za gradnjo nove Mozirske koče, so se tem trem ekipam ob rob Garnbret ter stand up komika Dejan Ikovic in Gašper Bergant. Gradbišče na Golteh v tem času ne sameva. Zgrajena je bila nova cesta med Alpskim vrtom in platojem, na katerem bo stala koča. Na strelski liniji (foto: arhiv SD Gornji Grad) Uroš Kuzman je okoli sebe zbral skrivnosti postavili še domačini, mladi mo-zirski planinci, ki jih je na kviz pripravljala Zala Acman. Največ znanja so pokazali člani ekipe iz Litije. Ob zanimivih vprašanjih so za popestritev poskrbeli mnogi gostje. V dogodek so se tako vključili glasbenik Andrej Šifrer, plezalka Janja štiri ekipe mladih poznavalcev o gorah Ob tem je bil prestavljen vodovod. Člani društva sedaj naprošajo prostovoljce, da se prijavijo na delovno akcijo, ki bo to soboto. Pobirali bodo kamenje, poskrbeli za zatra-vitev ob novi cesti, urejevala se bo okolica in podobno. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 21 Kronika, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • POGREŠANEGA PLANINCA NAŠLI MRTVEGA Logarska dolina: 8. junija v večernem času so bili policisti PP Mozirje obveščeni o pogrešanju 67-letnega planinca, ki je v jutranjih urah odšel iz Logarske doline. Iskalna akcija je potekala pozno v noč in se nadaljevala naslednje jutro. Gorski reševalci so okoli 10. ure pri spuščanju proti Kle-menči jami našli pogrešanega mrtvega. Po ugotovitvah policistov je pri sestopu s Krofičke zdrsnil okoli 15 metrov v globino in zaradi poškodb umrl. Policisti na kraju niso ugotovili sumljivih okoliščin. V iskalni akciji so sodelovali reševalci GRS Celje, Kinološka zveza Slovenije, skupina za iskanje pogrešanih, Zveza vodnikov reševalnih psov Slovenije in vodniki reševalnih psov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. S policijskim helikopterjem, ki je prav tako sodeloval v iskalni akciji, je bilo truplo prepeljano v Logarsko dolino. • PRI OBČANU NAŠLI PROSTORE ZA GOJENJE KONOPLJE Mozirje: Mozirski policisti so v sodelovanju s policisti vodniki službenih psov pretekli konec tedna na območju Mozirja opravili hišno preiskavo pri 65-letnemu občanu. V kletnih prostorih stanovanjske hiše so našli tri prirejene prostore za gojenje prepovedane droge konoplje. Konopljo je 65-letnik gojil v vseh treh prostorih. Policisti so mu zasegli 120 sadik različnih velikosti. Prav tako so mu pri hišni preiskavi zasegli več kot sto nabojev različnih kalibrov. 65-letnika bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, prepovedanimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Zaradi posesti streliva bodo izdali odločbo o prekršku po Zakonu o orožju. • TAT POD GOLTMI Žekovec: 10. junija so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je neznani storilec ukradel večjo količino bakra iz skladišča na spodnji postaji nihalke v Zekovcu. Storilec je na vzvod vlomil v skladišče in nato iz notranjosti odnesel bakrene dele, cevi iz transformatorskih postaj elektro omarice in črpalke. Materialna škoda znaša okoli 5000 evrov. • TRAGIČNA SMRT ŽENE IN MOŽA Juvanje: 11. junija ob 5. uri so bili na Operativno komunikacijskem centru Policijske uprave Celje s strani občana iz Juvanja obveščeni, da je v bližini svojega vikenda v potoku našel mrtvo ženo. Ob prihodu reševalcev na kraj so ti ugotovili, da je moški ob najdbi mrtve žene doživel srčni zastoj in je kljub oživljanju s strani reševalcev na kraju umrl tudi on. Ogled je opravila ogledna skupina Sektorja kriminalistične policije PU Celje, ki sumljivih okoliščin ni ugotovila. • VOZNICA MOČNO NAPIHALA Ljubno ob Savinji: V noči na 13. junij so policisti na območju Ljubnega ob Savinji obravnavali voznico osebnega vozila. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je imela v krvi dobrih 1,8 promila alkohola. • S HELIKOPTERJEM PREPELJALI POŠKODOVANO OSEBO Podvolovljek: 13. junija ob 15.45 je poletel helikopter Slovenske vojske v spremstvu dežurne ekipe HNMP Brnik v Podvolovljek. Kraj pristanka helikopterja so zavarovali člani PGD Luče. Od tam je v UKC Ljubljana prepeljal poškodovano osebo. • GASILCI PRENESLI OBOLELO OSEBO Spodnja Rečica: 13. junija ob 16.34 so v Spodnji Rečici gasilci PGD Rečica ob Savinji nudili pomoč zgornjesavinjskim reševalcem nujne medicinske pomoči pri prenosu obolele osebe iz stanovanja do reševalnega vozila. • ZAJEC POVZROČIL POŠKODBO KOLESARJA Lepa Njiva: 14. junija v popoldanskih urah se je na lokalni cesti v Lepi Njivi lažje poškodoval 65-letni kolesar, ki je trčil v zajca, ki je skočil predenj. KOVINOPLASTIKA MEMPA Zaposlimo <¡,0,0,. Lesarska 10, 3331 Nazarje • PROCESNEGA KOTROLORJA Opis del in nalog procesnega kontrolorja: - izvajanje nalog za zagotavljanje kakovosti v proizvodnem procesu (kontrola dimenzij, vizualni in funkcionalni pregledi) - vodenje zapisov o kakovosti proizvodov v proizvodnem procesu (procesne karte XR, XC, 5PC, CP, CPK,,..) - potrjevanje prvih kosov - sodelovanje pri analizah kakovosti - triizmensko delo Izobrazba,, znanja: - V. stopnja izobrazbe - poznavanje zakonitosti merilne tehnike in postopkov merjenja • SESTAVUALCA MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV (m/ž) Opis del in nalog: - sestava drobnih plastičnih in kovinskih izdelkov - dvoizmensko delD - določen čas 5voje prijave pošljite na naslov: KOVINOPLASTJKA BEHDA d.0.0., Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje ali na elektronski naslov zaposlitev@kovinoplastika-benda.si. Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 03 83 70 1Q0. 22 Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 Zahvale, Oglasi Je čas, ki da, in je čas, ki vzame. Pravijo, daje čas, ki celi rane, je pa tudi čas, ki nikoli ne mine, ko se zasanjaš v spomine. ZAHVALA Maks LESJAK 30. 7. 1961 - 20. 5. 2021 Iskrena hvala prijateljem in znancem za izraze sožalja. Zahvaljujeva se policistom, gasilcem in vsem ostalim, ki so sodelovali pri iskanju dragega brata Maksa. Hvala tudi pogrebni službi Morana, gospodu župniku za opravljen obred, pevski skupini Oljka in gospe Berti za poslovilni govor. Lenka in Martin Pri tebi sem, ko te daljava krije, in čutim te! Ugaša dan, že prva zvezda sije. O vrni se! (J.W. Goethe). V SPOMIN 20. junija mineva petnajst let, odkar ni več med nami dragega moža, atija, tasta in dida Franca BENDA Vsi tvoji Pogrebna služba - cvetličarna MORANA TeL: 03 7000 640 GSM: 041 536 406 "^L nJ GSM: 041 672 115 E-mail: info(Simiirai>a.ji Aleksander Stebiovdik s ^ . Panilje n t, 33 m BraatovCe Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 23 Za razvedrilo VČASIH JE V NJEM, VČASIH NA NJEM, VEDNO PA ZAGRET ZA HITROST Mozirjan Josip Šamu, podjetnik, športnik, nekdaj učitelj v Šolskem centru Velenje, je včasih tekel na 10.000 metrov, danes pa jih letno toliko prevozi s kolesom. Koliko jih je kot šofer avtobusa, še ni uspel izračunati. Z avtobusom ne gre nikamor brez kolesa. Tokrat si je zraven vzel še lestev, da se je povzpel na svoj bus in z njega v Nazarjah navijal za kolesarje na Dirki po Sloveniji. K sreči nihče od njih ni šel z mosta v Savinjo, ko so ga gledali kvišku. So pa stopili še bolj na plin, ko so jim pomahale graščinske dekleta pred Vrbovcem in Nazarčanke v krožišču. nB^pm 1 ¿¡¡Sm IS W\ m TADEJ POGAČAR IZ JEZE DO ETAPNE ZMAGE Druga etapa Dirke po Sloveniji je kolesarje vodila tudi skozi Zgornjo Savinjsko dolino. Ker je na dirki sodeloval tudi Mozirjan Tilen Finkšt, je bilo največ zanimanja za njegov nastop. To je zmotilo prvega asa dirke Tadeja Pogačarja. Povsod po cestišču in na transparentih je namreč videl le Tilnovo ime. To ga je tako podžgalo, da je dal glavo med ramena in pospešil ter prišel v cilj z dobro minuto prednosti pred zasledovalci. REPENŠEK V NOVI VLOGI Ivo Milovanovič, nekdanji športni komentator (desno): »Dare, ko si še piskal po rokometnih igriščih in sem doma ter v tujini spremljal tvoje sojenje iz komentatorske kabine, si nisem nikoli mislil, da boš postal skoraj tako dober fotograf, kot si bil sodnik.« Darko Repenšek, nekdanji rokometni sodnik: »Dragi Ivo, moja ljubezen do fotografije ni od včeraj, ampak dokler sem delil pravdo po igriščih vsepovsod po svetu, zanjo preprosto nisem imel časa. Selitev na Gorenjsko mi je omogočila tisto, kar je prej manjkalo, in evo me v povsem novi izdaji.« 24 Savinjske novice št. 24, 18. junij 2021 Križanka, Informacije SPORTXJt Kl SE UKVARJA £ ViSLAUJFU ANJE KOhCifOA GLASU Ai-iLDGAV PESEN SJUAiA -I6ETAN- SKE-SA MniEPA ZAOfl JA H apRtmjA-hjez ETKETAlf HMAMWA S KAHTAJVI O MuSLlHAl- EKAYERA S*? PRE> ¿ASfiJA ¿RKASAi= AifSEPE ittun, SLCVfiS TftAfCOSK. KMMJK ptwtu "EVEC IK^RJSI ¡SESANJE. VAiJA tfP.K/1 SLAEUET NAPAM !i>V!A5i| A TuRSKA BETELIA MCA VlAM H «aoov Ü1JUN4C ■J. BRALEC TVWXHTE.J (iK.mn WVJ-PASTI** STA.*.: ■LSI iREMAHO iSEDITW iUDJsmji o* Afii n KOkUA ! t SiSiAviL. FETEP UDF OSTAJALI i. ZAPEUVEC SlflUCMIU PCCMH.*-. P1JPKAVA 7J, ! EPCTI iEhtff EliN (»ur ANA CV ojh (Mlini P.ATNFwl SRTÜ IHJUfHSL JtELIEFM ptoscio SUMji* SPKEVOO ■JALOVA. UKSCfTK A V Ft»liW FXJWW iltuAuä) DVWtH- IVAN TAviAfj PflDRS«^ CHKKJE fi.TJil.OVA. AFCIlOMOvA PREBIVAJ RJKE VEtjAPfi. pevka pBismc LASTNA. POSEST, ppnviaip. NJE 3KTR» KÜiTKE «17* SPRAV 1 J ULK LE. RUPA* HEK1 PLoKitsiy vifABfll vmiuuE JLPEViA «AJWL. nuSFVtii j« Si JONSKI 20Q0U*. MABlJKf. 1Wl-1}7Sl AOUAl, AhTOh MK »RElfC AuANOflA VL^AAKJK-PhA jyiVli'.üA ir gliheh tEVIN KRPMfNA REKA'J SviCIiri FR TEtE EKCZ ¡Mresti) ježem 1ZPAK .HA KAR KAJ QPIFTA DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Igor Drnovšek: Najlepše stvari so zastonj SiovanCek: BAKARAT - hazardna Igra s kartami; ES parze ta - navsdna luika detelja PAINE - amei.Ski poMiii, lilozcf i_hom3&): Avtor, ki je po izobrazbi geograf, svoj prosti čas najraje preživi v raziskovanju narave. Plod teh izletov in raziskovanj skritih kotičkov Slovenije in tujine sta knjigi Najlepše stvari so zastonj (izšla leta 2018) in Najlepše stvari so blizu (2021). V prvi je opisanih 42 doživetij po Sloveniji, predvsem manj znanih, prezrtih krajev, vrhov, kotičkov ... Avtor bralcu ponudi številne domislice za sproščanje z družino, knjiga vsebuje barvne fotografije, zemljevide, GPS koordinate in QR kode ciljev za lažje načrtovanje izletov. V knjigi Najlepše stvari so blizu na podoben način spoznavamo naravne zanimivosti pri naših sosedih. Opisani so izleti na Hrvaško, Madžarsko, Avstrijo in Italijo. Reši lev prejšnje križanke (vodoravno): IKONOSKOP. POTEPENi