ŠTEVILKA
LETO XLVIII, 8. APRIL 2016 CENA 1.70 EUR
Kmetijski minister mag. Zidan Matevž Lenarčič na potovanju Skrb za čistočo in ustrezne predstavil ukrepe za lajšanje okrog sveta opravil najtežjo kletne razmere so pogoj za položaja v kmetijstvu	etapo do sedaj	dober tolkec
STRAN 5
STRAN 11
STRAN 19
DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa.
Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek_

Poštnina
plaiana
pa
pogodbi št. 3 WS
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Telefon/GSM
Savinjska cesta 4
Datum
Podpis
3331 NAZARJE
._ i «c*sa
f Éï* N
g"s S
S " -
» —
i?
S? h
IT - -

IH
s t
—	7 - T
mi
I = -i
» NcP
5 - Í
-	y 3 "
K _ -
C 2 7
-p ^
= ^
P .5-3 5
EJ c z -, 7 ili
ü ff on
X" Ol
rt {ç i/i
ûj -i
5. a ™
3 fí er
If 3 ïg » S fr ñ- "a
' 3
3 W
a
ZF Û
a ■j-. j
û 'J * ~
£ S« ft "Í s °
? -o
1/1	i;	ö
^	„	if
<	8	o
i'	C-	VI
l/l	w
C
S	3=
J-	3
rt>	O
z:
jwi "at" ft
Of
flf CL 3
îr
Of
un
lu
<
_
iT vi ïï! - f jî S t
; if g O 7T o
ra <
O
K f
Ê	l
Jx	CL
■B	O
3	ft
j	I âf
S	fj'
ri	c
;	d
r>	Û.
O
crq_
B)
l/l
Iz vsebine:
Tema tedna:
Zadolževanje zgornjesavinjskih občin
zelo različno............................................................4
Podrožnik:
Konstrukcija bloka končana,
začetek prodaje maja..........................................6
Ekološki otoki:
Zgodba preveč polnih
zabojnikov za odpadke se ponavlja...............7
Medgen borza:
Od raka na duši do raka na
telesu z zdravnikom Antonom Žunterjem.....8
Dobrodelna akcija v Melišah:
Kot bi Ani Krznar znova posijalo sonce.........8
Osnovna šola Mozirje:
Učence obiskala Hiška eksperimentov........16
Galerija Mozirje:
Predstavitev pesniške
zbirke Osama.Robinzon...................................19
Ljubno ob Savinji:
Prireditev Šopek za mamico............................20
Menina:
15. velikonočni slalom.......................................21
Tretja stran
Tudi na zadolženost občin je treba gledati z več plati
V času, ko zadolženost na globalni ravni še vedno narašča, se je lani trend zadolževanja slovenskih občin obrnil navzdol. Po preliminarnih podatkih ministrstva za finance se je skupni dolg občin v letu 2015 zmanjšal za slabe štiri odstotke in je tako znašal 865 milijonov evrov.
Izmed 211 občin (Občina Ankaran še ni bila vodena kot finančno samostojna) jih je petina zadolžitev povečala, dve tretjini občin pa sta dolg zmanjšali. Leto je popolnoma brez dolga sklenilo 16 občin. Občine so se zadolževale predvsem za investicije, predvidene v občinskih proračunih.
Pri primerjavah občin med seboj po kriteriju zadolženosti se kot kazalnik običajno uporablja zadolženost na prebivalca. Pomanjkljivost tega kazalnika je, da ne upošteva siceršnjega finančnega položaja občin. Občine se namreč med seboj precej razlikujejo po tem, koliko dolga so zmožne prevzeti in servisirati, ne da bi to ogrozilo njihovo finančno poslovanje. Zato v mednarodnih primerjavah uporabljajo drug kazalnik - primerjavo med stroški za servisiranje dolga in lastnimi prihodki občine.
Pogled na slovenske občine po tem kazalniku daje precej drugačen vtis kot zadolženost na prebivalca. Ko ministrstvo za finance objavi podatke o zadolženosti občin, slovenski mediji Gornje Petrovce predstavijo kot najbolj zadolženo občino na prebivalca, toda če pogledamo finančno težo bremena dolga v letu 2014, so Gornji Pe-trovci prav solidni: servisiranje dolga je to obči-
no predlani stalo 2,4 odstotka njenih lastnih prihodkov, povprečje 211 občin je bilo 5,8 odstotka.
22 slovenskih občin je v letu 2014 zelo čutilo breme zadolženosti: za servisiranje dolga so porabile več kot desetino lastnih prihodkov. Pri tem je prednjačila Občina Solčava, ki je za servisiranje dolga porabila kar polovico lastnih prihodkov.
Seveda je treba tudi rezultate, ki jih dobimo na podlagi omenjenega kazalnika, ustrezno interpretirati. Primer Solčave pokaže, da je bilo hudo finančno breme te občine v letu 2014 posledica zelo intenzivnega razdolževanja. Postavlja se vprašanje, kako je mogoče, da je občina za odplačilo dolga namenila polovico svojih lastnih prihodkov? Le na en način - z najetjem novih posojil. Njihova vrednost je znašala 88 odstotkov vrednosti odplačila dolga občine.
Če upoštevamo tudi dodatno zadolževanje, se je dejansko Solčava razbremenila bistveno manj. Neto breme dolga, torej vsota obresti in razlike med odplačilom dolga in novim zadolževanjem, je v letu 2014 znašala 8,4 odstotka lastnih prihodkov. No, tudi ta rezultat kaže, da skuša občina pospešeno zmanjšati svojo zadolženost.
V kakšnem položaju pa so ostale zgornjesa-vinjske občine? O tem v tokratni temi tedna.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 14, 8. april 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 14, 8. april 2016
3
Tema tedna, Iz občin
Od praktično nič evrov dolga do tisočaka
na prebivalca
V SOLČAVI DOLG NA PREBIVALCA ZELO VISOK, A GA USPEŠNO SANIRAJO
Skupni dolg na prebivalca Slovenije je po podatkih slovenskega finančnega ministrstva v lanskem letu znašal 419 evrov. Temu povprečju so bili med Zgornjesavinjča-ni še najbližje Mozirjani, pri katerih
Občina Kamnik je na Občino Solčava poslala pobudo k sodelovanju na čezmejnem Interreg projektu SI-HR s projektom Gosli. O tem je na marčevski seji županja Katarina Prelesnik seznanila solčavski občinski svet, ki je s šestimi glasovi za in enim vzdržanim podprl pristop občine k omenjenemu projektu.
V projektu Gosli je poudarek na glasbi in oblačilni dediščini, izvaja se dve leti in pol, upravičeni stroški so stroški zaposlenega, festivalov, glasbe. Na Solčavskem je v šestdesetih letih minulega stoletja že deloval tamburaški orkester, od tod ideja, da bi se iz omenjenih evropskih sredstev kupilo inštrumente in ustanovilo tamburaško skupino. Za društvo Bicka bi se kupilo nekaj opreme, ki jo potrebujejo za polstenje.
je dolg na prebivalca znašal 429 evra. S tem se je Mozirje po zadolženost zgornjesavinjskih občin uvrstilo na tretje mesto. Višji dolg imata še občini Rečica ob Savinji s 573 evri dolga in občina Solčava s 1.035 evri dolga na prebivalca. S svojim visokim dolgom se Solča-vani uvrščajo med pet najbolj za-
Celotna vrednost projekta, kjer sodeluje šest partnerjev, je 800.000 evrov, solčavski delež bi bil vreden okoli 106.000 evrov, sofinanciranje iz čezmejnega denarja je v višini 85 odstotkov, pri čemer je DDV prav tako upravičen strošek, kar je zelo ugodno. Občina Solčava bi prispevala sofinancerska sredstva v višini malo čez 16.000 evrov, ostala sredstva bodo zagotavljali iz razpisa. Začetek projekta je oktober 2016, zaključek pa septembra 2018.
Potem, ko je občinski svet dal zeleno luč, so na občini že podpisali partnersko izjavo in pripravili vsebino projekta. Sredi marca so se prijavili na prvi rok, ki ga omogoča razpis, vendar odgovora o uspešnosti prijave še nimajo. Znano je le, da je bilo na razpis prijavljenih kar 91 projektnih nalog.
Marija Lebar
dolženih slovenskih občin, katerih dolg znaša preko tisoč evrov na prebivalca in so tudi najbolj zadolžena zgornjesavinjska občina.
A kot je razbrati iz Poročila o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2014 ter zadolženosti na dan 31. 12. 2014 po mnenju analiti-
kov finančnega ministrstva »Občina Solčava sicer več let ni uspela odplačati kreditov, ki so bili najeti kot kratkoročni, vendar z upravljanjem z dolgom prezadolženost uspešno sanira«.
NAJMANJ DOLGA NA
PREBIVALCA IMAJO LUČANI
Kot že omenjeno, po svojem dolgu izstopa tudi občina Luče. Vsak prebivalec Luč je namreč zadolžen le za 14 evrov, kar je najnižji dolg izmed vseh 33-ih občin iz Savinjske regije, Lučani so tako tudi najmanj zadolženi med Zgornjesavinjčani. Dolg je nastal zaradi najema posojila za nakup novih poslovnih prostorov Javnega podjetja Komunala Mozirje, katerega solastnica je tudi Občina Luče. Ker bo posojilo odplačala Komunala sama, Luča-ni dolga pravzaprav sploh nimajo.
S 171 evri dolga Lučanom sledijo Nazarčani, Ljubenci imajo 205 evrov in Gornjegrajci 240 evro dolga na prebivalca. Vsi našteti živijo v občinah, ki imajo opazno manjši dolg na prebivalca, kot je slovensko povprečje, 419 evrov.
Sta pa v slovenskem povprečju občini Ljubno in Luče zanimivi še zaradi enega podatka. Ljubenska
se je namreč znašla na prvem mestu med slovenskimi občinami po letni rasti zadolženosti občine v letu 2015. Rast zadolženosti občine Ljubno v lanskem letu je namreč znašala kar 29.438 odstotkov. Ljubnemu takoj sledi občina Luče s 1.810 odstotki rasti zadolženosti v lanskem letu. Ampak tak-
šen skok v odstotkih ni nič nenavadnega, saj občini še v letu poprej nista beležili nikakršnega dolga.
DO FINANCIRANJA INVESTICIJ (LE) S POMOČJO ZADOLŽEVANJA
Dejstvo je, da se občine zadolžujejo zaradi financiranja večjih investicij, ki so načeloma namenjene razvoju kraja. Manjše zadolževanje lahko torej pomeni dvoje, počasnejši razvoj kraja ali previdnejše gospodarjenje v časih, ki občinskim proračunom niso naklonjeni.
Slovenske občine so že dolgo v sporu z državo glede zneska pov-prečnin, s katerimi zagotavljajo delovanje javnih služb in izvajajo javne programe na različnih področjih. Za leto 2015 je bil znesek povprečnine nižji od tistega v letu 2014. V prvi polovici leta je znašal 525 evrov, v drugi polovici leta pa 519 evrov.
Občine opozarjajo, da razkorak med stroški iz naslova zakonskih obveznosti in dejanskimi stroški že presega več kot 20 odstotkov, zato si prizadevajo, da bi država pov-prečnino v prihodnje opazno zvišala. Znesek na občana bi moral znašati 632 evrov, vendar je vlada pristala le na 522 evrov.
Tatiana Golob
ZADOLŽEVANJE ZGORNJESAVINJSKIH OBČIN ZELO RAZLIČNO
V lanskem letu se je zadolženost slovenskih občin, ki je prej vztrajno naraščala že vsaj od leta 2007 dalje, nekoliko znižala. Medtem, ko je skupna zadolženost slovenskih občin v letu 2014 znašala nekaj malega preko 899 milijonov evrov, se je v lanskem letu znižala na 864,7 milijona evrov, torej za približno štiri odstotke. Trend zadolževanja se je tako končno obrnil navzdol. Zadolženost občin celjske regije, kamor spadajo vse zgornjesavinjske občine, se giblje v slovenski sredini, po višini dolga pa izstopata ravno naši, najvišje ležeči občini, Luče in Solčava.
OBČINSKI SVET SOLČAVA
S projektom Gosli bi oživili glasbeno in oblačilno kulturno
I	|(VO«
dediščino
Zadolženost zgornjesavinjskih občin na dan 31.12.2015
Občina	Število prebivalcev	Dolg na prebivalca
Solčava	538	1.035,00 EUR
Rečica ob Savinji	2425	573,00 EUR
Mozirje	4156	429,00 EUR
Gornji Grad	2539	240,00 EUR
Ljubno	2753	205,00 EUR
Nazarje	2652	171,00 EUR
Luče	1558	14,00 EUR
Vir: Ministrstvo za finance
25 Savinjske novice št. 4, 11. marec 2016
■
Aktualno
SREČANJE S KMETIJSKIM MINISTROM IN PREDSEDNIKOM SOCIALNIH DEMOKRATOV V NAZARJAH
Mag. Židan predstavil ukrepe za lajšanje položaja
v kmetijstvu
V Nazarjah se je v četrtek, 31. marca, na obisku mudil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Socialnih demokratov (SD) mag. Dejan Židan. Odzval se je povabilu tukajšnjega občinskega odbora SD. Srečanje je bilo odprto za vse zainteresirane, ki so želeli ministru postaviti kakšno vprašanje ali mu predočiti dileme in težave s kmetijskega področja.
OBISK V TPC SAŠA
Ministra Židana so pred gradom Vrbovec pričakali predstavniki SD iz širšega savinjsko-ša-leškega območja, med njimi Ivan Turk, predsednik občinskega odbora SD Nazarje, in župan gostitelj Matej Pečovnik. Skupaj so se najprej odpravili na obisk trgovsko-poslovnega centra (TPC) Saša v Nazarjah. Minister se je pogovoril s tamkajšnjimi zaposlenimi in direktorjem Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivanom Dre-vom. Ta mu je predstavil zadrugo in prizadevanja za plasiranje lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov in izdelkov pod oznako dobrote izpod kozolca, ki jih je minister tudi poskusil.
PODEŽELJE VSE BOLJ MAVRIČNO
Na delovnem srečanju v domu kulture je uvodoma spregovoril predsednik sveta stranke ter predsednik območnega odbora SD zgornjesa-vinjsko šaleškega območja ter župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Povedal je, da je stranka pričela z določenimi aktivnostmi in da beležijo trend rasti članstva tudi na podeželju. Podeželje v političnem smislu ni več obarvano le z desnimi, depresivnimi barvami, tudi tukaj se začenja zaznavati mavrica prepričanj in pripadnosti. Židan je dodal, da se spreminja tudi podeželje samo in njegovi prebivalci, ki niso nujno več samo kmetje, teh je v zadnjem času le še okoli 20 odstotkov, ostali prebivalci na podeželju iščejo večjo kakovost življenja. »Zaupanja v našo stranko je med ljudmi vse več. Zavzemamo se za socialno pravičnost. Ne obljubljamo veliko, obljubljeno pa tudi izpolnimo,« je v zvezi s svojo stranko dejal predsednik Židan.
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA V KMETIJSTVU
Minister je dejal, da bo letošnje leto za evropsko in slovensko kmetijstvo zelo zahtevno. Težave se pojavljajo tako na trgu svinjskega in govejega mesa kot na mlečnem trgu. Ponudba mleka je prevelika, odkupne cene so posledično nizke, kar je še posebej pereče za pridelovalce na območjih z omejenimi dejavniki, kot je tukajšnje.
Ministrstvo bo zato zavzelo posamezne ukrepe, kot je interventni odkup nekaterih viškov proizvodov mlečne predelave, kot so siri in mleko v prahu, in s tem sprostilo trg prevelike ponudbe ter doseglo stabilizacijo cen. Opozoril je na možnost prijave na različne kmetijske razpise, kot je na primer ukrep za mlade prevzemnike.
NUJNO POVEZOVANJE IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI
Po ministrovih besedah je povezovanje kmetij v zadruge ali kakšne druge poslovne oblike nujno. Nujno je tudi, da kmetije preverijo in izločijo vse nepotrebne stroške. Prav tako je potrebno povezovanje pri nabavi repromaterialov za dosego ugodnejših cen.
Kmetijska politika bo naravnana bolj socialno, ne bo poudarka samo na velikih kmečkih gospodarstvih, nekaj ukrepov, kot je dobrobit živali, je že sprejetih tudi za pomoč manjšim kmetijam, pri katerih je pomembno zlasti področje lokalne prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov.
Židan je dejal, da je za preživetje manjših kmetij zlasti na območjih z omejenimi dejavniki pomembno, da si najdejo dopolnilne dejavnosti. Tukaj se med drugim kažejo velike možnosti na področju turizma.
O TRETJI OSI
Prav razvoj turizma, predvsem pa gospodarstva na našem območju je odvisen od cestnih povezav, zato minister ni mogel mimo problematike hitre ceste 3. osi. Dejal je, da se kot kmetijski minister mora zavzemati za ohranitev kme-
tijske zemlje, ki je v Sloveniji primanjkuje. »Kako daleč je umeščanje trase F2-2, ki jo je Vlada RS ocenila kot edino primerno, v tem trenutku vem bolj iz medijev, na seji Vlade RS, ki je o tem odločala, pa sem bil kot kmetijski minister preglasovan. Vem, da je prisotnih več različnih mnenj, da preverjajo, katera trasa je cenejša in katera se lahko najprej zgradi,« je dejal Dejan Židan.
TUDI O DAVČNIH BLAGAJNAH IN DRUGIH TEŽAVAH
Prisotni, med njimi predstavniki Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in posamezni kmetje, so imeli za ministra kar nekaj vprašanj oziroma pomislekov. Tako so izpostavili omejitve pri kmetovanju na območjih Natura 2000. Zani-
malo jih je, zakaj je najmanjša površina pri ukrepu mladi prevzemniki 6 ha zemlje, kar je na tukajšnjem območju težko zagotoviti. Minister je odgovoril, da je izračun pokazal, da je šele na taki površini možno doseči dohodek v višini minimalne plače, saj gre pri ukrepu za zagotavljanje delovnega mesta.
Glede obveznosti davčnih blagajn na ministrstvu razmišljajo, da bi se določilo višino limita, pod katerim ne bi bile obvezne, ter uvedbo pavšala za manjšo proizvodnjo in prodajo kmetijskih pridelkov.
Prisotni predstavniki kmetijstva so ministra seznanili še s škodo po divjadi, ki se je vse preveč razmnožila, pri čemer je minister dejal, da je to potrebno upoštevati v lovsko gojitvenih načrtih in uravnati odvzem divjadi.
Marija Lebar
Minister mag. Dejan Židan se je razveselil pozornosti - kozarca lokalno pridelanega medu s slovensko geografsko označbo. (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 14, 8. april 2016 5
Gospodarstvo, Center za socialno delo
GRADNJA BLOKA V PODROZNIKU
Konstrukcija končana, začetek prodaje maja
Delavci kamniškega podjetja SGP Graditelj d.d. v mozirskem Podrožniku pospešeno gradijo blok, v katerem bo petindvajset stanovanj. Objekt bo prvi izmed treh, ki bodo stali na tem območju, dokončan bo predvidoma še pred koncem letošnjega leta.
Kot pravi izvršni direktor za razvoj pri izvajalskem podjetju Marjan Stele, je bila zunanja konstrukcija zaključena do konca marca. Ta mesec je na vrsti postavitev ostrešja in prekrivanje, za tem bodo od maja naprej uredili še fasado, vgradili stavbno pohištvo in izdelali notranjost. Z vsemi deli do vselitve naj bi končali še pred koncem tega leta.
Z oglaševanjem in prodajo stanovanj bodo pričeli maja. Interes za stanovanja je, zato pričakujejo hitro prodajo in s tem možnost, da nadaljujejo s projektom. Slednji namreč v Podrožniku predvideva tri podobne objekte. Ob uspešni prodaji stanovanj bi z gradnjo drugega pričeli takoj v začetku prihodnjega leta. Razvoj tega dela Mozirja je torej, kot drugje na trgu, odvisen od povpraševanja kupcev.
Benjamin Kanjir
Blok, v katerem bo petindvajset stanovanj, bo prvi izmed treh, ki bodo stali na tem območju, dokončan bo predvidoma še pred koncem letošnjega leta. (Foto: Benjamin Kanjir)
PREDLOG NOVELE ZAKONA O PREPREČEVANJU NASILJA V DRUZlNI
Telesno kaznovanje otrok zelo jasno prepovedano
Februarja se je končala javna razprava o noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini. Predlog novele prinaša več pomembnih sprememb, glede katerih je javnost precej razdeljena. A dejstvo je, da v Sloveniji fizično nasilje s strani družinskega člana doživlja vsaka peta ženska, žrtev nasilnih odnosov v družini pa je tudi vsak četrti otrok.
STROŽJE OPREDELITVE VEČ OBLIK NASILJA
Sprememba zakona je bila po mnenju stroke nujna, saj je bil zadnji zakon preveč dvoumen pri razlagi nasilja v družini, poleg tega je Svet Evrope že večkrat opozoril, da Slovenija še vedno ni v celoti prepovedala telesnega kaznovanja otrok. Telesno kaznovanje otrok je sicer že prepovedano, vendar ne povsem dosledno. Nov predlog novele to po novem zelo jasno prepoveduje. Poleg tega novela razširja opredelitev družinskih članov, s tem pa tudi opredelitev nasilja v družini. Po novem naj bi za fizično nasilje štelo tudi prisiljevanje v delo ali opustitev dela ter omejevanje gibanja in komuniciranja.
Strožje bo opredeljeno tudi spolno nasilje. Tako naj bi pod to spadalo tudi objavljanje spolnih vsebin o žrtvi. Zaradi velike uporabe in posledično tudi povečane zlorabe spletnih socialnih omrežij novela dodatno opredeljuje psihično nasilje, in sicer naj bi pod to spadalo tudi razširjanje informacij o žrtvi.
ZALEZOVANJE - PO NOVEM DEL DRUŽINSKEGA NASILJA
Med največjimi novostmi novele je opredelitev novega družinskega nasilja, zalezovanje. Poudarja tudi novo dolžnost prijave nasilja za osebe, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase. To
v bistvu pomeni, da je dolžnost vsakogar, zlasti strokovnih delavcev v zdravstvu ter vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodih, da takoj obvestijo center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar obstaja sum nasilja v družini.
Tatiana Golob
Marjana Veršnik Fale,
direktorica Centra za socialno delo Mozirje:
»Število uradno prijavljenega nasilja v družini se v zadnjih letih bistveno ne spreminja. Obravnavanih družin je do petnajst na letni ravni, res pa je, da se za vsako prijavo v ozadju vedno nahaja večje število ljudi, ki so neposredne, pa tudi posredne žrtve nasilja. Žrtve nasilja v naših primerih so v največjem številu partnerice, posredno so v ta nasilen odnos vključeni tudi otroci, za katere lahko trdim, da v takem odnosu doživljajo ogromno stisk, saj so razpeti med staršema, ki bi morala biti njihova zaščita in varnost.
Pogosto se nasilen odnos odraža tudi med odraslim otrokom-nasilnežem in staršem-žrtvijo, praviloma gre za odnos mati-sin. Vsekakor so lahko pomemben razlog za nasilje v družini slabše ekonomske razmere in zloraba alkohola, vendar vedno to ni nujen in neposreden pogoj. Prav tako menim, da je število uradno prijavljenega nasilja le število, kjer je ekshaliralo fizično nasilje do te mere, da se je žrtev odločila za uradno prijavo in da je ogromno nasilja v družini še vedno prikritega.«
6 Savinjske novice št. 13, 1. april 2016
Iz občin, Gospodarstvo
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Čas obravnav zaključnih računov in poročil
Na marčevski seji gornjegrajske-ga občinskega sveta je ravnateljica Blanka Nerad podala zaključno poročilo tamkajšnje osnovne šole. Poleg osnovnih podatkov o tej ustanovi in delovanju je izpostavila najnujnejša vzdrževalna dela, ki so bila v zadnjem obdobju opravljena na matični šoli in podružničnih šolah Bočna in Nova Štifta. Na šoli so pripravili seznam potreb, ki jih posredujejo občinski upravi, da jih ta uvrsti v proračun.
ŠTEVILNE PREPOTREBNE SANACIJE
V prihodnje bo po besedah Ne-radove najprej treba zamenjati streho na matični šoli, nujna bo zamenjava parketa v telovadnici in ureditev dodatnih učilnic na podstrešju šole. Obnove je potrebna zunanja stena garderobe, potrebujejo vetrolov, postopno bo potrebno zamenjati parket, vrata in še
Ravnateljica Blanka Nerad je naštela sanacije, ki so nujno potrebne na osnovni šoli v Gornjem Gradu. (Foto: ŠMS)
marsikaj ter na novo opremiti zbornico predmetne stopnje.
Ravnateljica je omenila uspehe učencev na različnih tekmovanjih in
dodala, da z dobrodelnim koncertom, ki so ga v preteklem letu pripravili tretjič, ter sredstvi donatorjev in sponzorjev pomagajo pri plačilu dodatnih šolskih dejavnosti otrokom iz socialno šibkejših družin.
OBČINA LANI POSLOVALA V OKVIRU PRIDOBLJENIH FINANČNIH SREDSTEV
Svetniki so prisluhnili tudi obrazložitvi odloka o zaključnem računu proračuna za preteklo leto, ki jo je podal župan Stanko Ogradi. Povedal je, da je občina v letu 2015 poslovala v okviru pridobljenih finančnih sredstev. Realni prihodki proračuna so znašali 2.320.822 evrov, kar znaša 97,23 odstotka glede na veljavni proračun za leto 2015. Odkloni glede na plan so v glavnem nastajali na področju investicijskih transferov.
Na odhodkovni strani je bila realizacija v višini 2.155.118 evrov,
kar predstavlja 95,15 odstotka glede na veljavni proračun. Ogradi je omenil, da je značilnost manjših razpršenih lokalnih skupnosti, da porabijo več sredstev za sprotna tekoča vzdrževalna dela, vse manj pa ostaja finančnih sredstev za vse prepotrebne investicije. Vzdrževalna dela se v glavnem izvajajo na komunalnem, stanovanjskem, cestnem in šolskem področju ter na področju varovanja okolja.
Na področju investicij so izvedli investicijsko vzdrževanje lokalnih in gozdnih cest, vzdrževanje cestne razsvetljave in dograditev javne razsvetljave v Bočni in na Produ. Modernizirali so most preko Drete v Šmiklavžu, obnovili strehi na podružnični osnovni šoli Nova Štifta in na telovadnici OŠ Gornji Grad. Iz sredstev rezerve in sredstev za naravne nesreče po žledu 2014 je bilo obnovljenih pet lokalnih cest.
ŠMS
PROBLEMATIKA EKOLOŠKIH OTOKOV
Zgodba preveč polnih zabojnikov za odpadke se
ponavlja
Preveč polne posode za odpadke niso nekaj novega in zgodbe o odpadkih, ki ležijo okrog njih, prihajajo iz vseh občin. Tokrat je svoja opažanja in mnenje o tem, da bi komunalna služba lahko kaj storila v tej smeri, sporočil bralec iz Mozirja. »Ali naj poleg ločevanja smeti sedaj še namesto njih vozimo smeti v zbirne centre?! Pa skoraj bi bilo to ceneje, sigurno pa hitreje, kot da se človek vozi naokoli in išče prazne kontejnerje na različnih lokacijah po dolini,« je poleg fotografije o polnih posodah za smeti pripisal bralec. Glede na višino položnic za komunalne storitve se mu zdi, da bi lahko komunalne službe delo opravljale bolje.
Zbiranje in odvažanje odpadkov je v občinah Zgornje Savinjske doline v domeni dveh konce-sionarjev. V občinah Mozirje in Rečica ob Savinji je za to pristojna mozirska Komunala, v ostalih občinah pa PUP Saubermacher.
Ekoloških otokov, kjer lahko občani ločeno odlagajo mešane komunalne odpadke, papir in steklo, očitno nikjer ni dovolj. Frekven-
sode za odpadke pred bloki in pri gradu ter na pokopališču pogosto prepolne, odgovoril, da so posode za smeti na ekoloških oto-
Bralca iz Mozirja so zmotili prenapolnjeni ekološki otoki.
ca odvažanja odpadkov je določena, zanjo se dogovori občina s koncesionarjem.
Nazarski župan Matej Pečov-nik je na vprašanja, zakaj so po-
kih res večkrat polne, zato so že v preteklosti povečali le-te v blokovskem naselju. »Če se bo pokazalo, da bo treba kje še dodati posode, bomo to poskušali ure-
diti, se pa, kadar zaznamo potrebo, s koncesionarjem dogovorimo tudi za izredni odvoz. Na pokopališču, kjer so večina biološki odpadki, bomo poskrbeli za večje zabojnike.«
Glede papirja občane obveščajo, da ga lahko odlagajo v poseben zabojnik, ki stoji na parkirišču za športno dvorano. Zbrana sredstva za papir so namenjena brezplačni šoli. V posode, ki so na bolj javnih mestih, odlagajo vsi občani, zato se nekatere hitreje napolnijo, kajti, tudi če prostora zmanjka, odpadke največkrat odložijo kar zraven, je povedal Pe-čovnik in dodal: »Frekvenca odvoza se bo verjetno kmalu spremenila, bomo pa proučili problematiko in tudi ustrezno ukrepali.« Župan je ob tem občane povabil, naj se v soboto udeležijo čistilne akcije, zbirna mesta so pred gasilskimi domovi v občini.
ŠMS
Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 7
Ljudje in dogodki, Organizacije

OD RAKA NA DUŠI DO RAKA NA TELESU Z ZDRAVNIKOM ANTONOM ZUNTERJEM
Alternativne metode zdravljenja dopolnilo
znanstveni medicini
V Medgen borzi na Rečici ob Savinji je bilo sredi marca predavanje Od raka na duši do raka na telesu. Pripravil ga je upokojeni zdravnik Anton Žunter, specialist družinske medicine in hipnoterapevt.
RAK DOBIVA RAZSEŽNOSTI EPIDEMIJE
Žunter je povedal, da postaja rak v današnjem času eden največjih problemov sodobne medicine in dobiva razsežnosti epidemije. Večina ljudi, ki za njim zbolijo, to jemlje kot osebno katastrofo, ki poruši njihovo notranje ravnovesje. Poudaril je, da imajo zdravi čustveni odnosi in zdravo psihosocialno okolje neverjeten vpliv na naše telesno in duševno zdravje.
Naše okolje, naše razvade, naše misli ali stres vplivajo na aktivnost naših genov. Stres namreč vzbuja negativna čustva, ki vodijo do hormonskih in imunskih sprememb, pomembnih za zdravje organizma. Zato je po njegovem mnenju izjemno pomembno, da se zavedamo, da lahko z zdravim načinom življenja vplivamo na razvoj raka na duši.
Anton Zunter je dejal, da imajo zdravi čustveni odnosi in zdravo psihosocialno okolje neverjetno pozitiven vpliv na naše telesno in duševno zdravje. (Foto: Marija Šukalo)
POZITIVNO NARAVNANI PREJ OZDRAVIMO
»Radi rečemo, da je telo posoda, v kateri sta shranjena duša in duh. Če sta naša duša in duh celovita, uravnotežena in pomirjena, se bo to odražalo na zdravju telesa,« je prepričan upokojeni zdravnik, ki meni, da se v nasproten primeru razbo-lela duša preslikala na razbolelo telo. Zdravljenje se prične v trenutku, ko ozavestimo škodljiva čustva in stresne dogodke, ki so nas pripeljali do bolezni.
»Če me kot zdravnika vprašate, kako naj ravnam, če zbolim za rakom, bi odgovoril takole: za zdravljenje morajo biti znanstvene, s poskusi utemeljene in v praksi potrjene metode medicine. Alternativne metode zdravljenja naj bodo le dobrodošlo dopolnilo znanstveni medicini. Vendar vztrajam tudi pri dejstvu, da je najboljša terapija tista, ki bolnika pripelje do ozdravljenja, zato nikoli ne zavračam in ne nasprotujem drugim oblikam zdravljenja. Žal pa večina zdravnikov povsem ignorira procese samozdravljenja. Če smo pozitivno naravnani, nas bodo naši geni in naša ravnanja vodili k zdravju in sreči,« je ob zaključku dejal Žunter. Na vaji proti stresu, ki jo je pripravil, so sodelovali številni obiskovalci.
Marija Šukalo
DOBRODELNA AKCIJA V MELIŠAH
Kot bi Ani Krznar znova posijalo sonce
Na manjši slovesnosti se je tik pred velikonočnimi prazniki pri Dobrovci v Melišah zbrala skupina ljudi, ki so bili zaslužni za izvedbo dobrodelne akcije, v kateri so tamkajšnji lastnici, starejši občanki prenovili stanovanjske prostore. Ana Krznar, ki so ji polepšali bivanje, jih je povabila, da se jim še enkrat zahvali za njihovo pomoč.
ZAZNALI POTREBO PO POMOČI
Prostovoljec v projektu Starejši za starejše na Ljubnem ob Savinji, ki je sicer »pristojen« za ta okoliš, Straško Georgievski ostareli in bolni Ani Krznar prinaša na dom kosila, ker si sama ne more kuhati. Pri tem je videl, v kakšnem stanju so ometi v njeni stari hiši, ki sicer dobiva tudi zunanje razpoke. Obrnil se je na vodjo projekta Milana Maranška, da bi kaj ukrenili v tej smeri. Ma-ranšek je za pomoč pridobil občino, ki je pomagala z materialom. Obrnil se je tudi na Antona Špeha iz Meliš, sicer lastnika slikopleskarskega podjetja in podžupana občine Ljubno. Špeh se je z veseljem odzval in delo se je pričelo.
HVALEŽNA ZA POMOČ
Odločili so se, da sprva prenovijo kuhinjo in hodnik. Kot je povedal Špeh, je bilo dela veliko.
Najprej je bilo potrebno odstraniti stare nanose. Napravili so ogelnike in jih ojačali, namestili nosilno mrežo ter nametali in zgladili omet, ki so ga nato še prebarvali.
»Strašno sem hvaležna vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da bom sedaj v lepšem stanovanju. Prej mi je bilo že kar nerodno, da bi kdo
videl, sedaj pa je, kot bi mi posijalo sonce,« je s solzami v očeh povedala Krznarjeva.
BOLEZEN IN SKROMNOST
Ana Krznar bolj slabo sliši in zelo slabo vidi, zato si tudi težko pripravlja hrano in opravlja druga dela. V mladosti si je poškodovala vidni živec, sta-
c>
Ana Krznar (druga z desne) je z veseljem in hvaležnostjo pokramljala z obiskovalci.
(Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 13, 1. april 2016 8
Organizacije, Iz občin
nje pa se z leti le poslabšuje. Ravno zato ji svetle stene in na novo nameščena razsvetljava veliko pomenijo. Sama bi si prenove ne mogla urediti, saj na mesec dobiva le 290 evrov pokojnine.
Ima majhno posestvo, ki pa ga ne more obdelovati. »Z možem, ki je že nekaj let pokojni, sva imela v Okonini manjšo gozdno parcelo, na kateri so rastla velika in lepa drevesa. Mislila sva, da bo to rezerva za stara leta, da bova les v potrebi prodala. Pa je prišla katastrofalna poplava leta 1990 in drevesa odplavila,« je pripovedovala Ana. Vse življenje je delala, na stara leta pa
mora po svojih besedah res skromno živeti. »Na srečo so še dobri ljudje, ki mi pomagajo, tako mi vedno priskoči na pomoč Straško, pa tudi soseda Štefka. Sosed Marjan mi je poskrbel za drva.«
PRIDOBILI NOVEGA PROSTOVOLJCA
Milan Maranšek, vodja projekta Starejši za starejše, je predstavil prostovoljno delo, s katerim so v okviru Društva upokojencev Ljubno pričeli pred tremi leti: »Omenjena pomoč je nadgradnja našega projekta, ki jo mislimo še širiti in pomagati tam, kjer je to najbolj potrebno s tem, da
organiziramo in povežemo različne dejavnike, ki bi lahko v dani situaciji pomagali.«
V času svojega delovanja so opravili 409 obiskov pri starejših, od tega 132 letos. Doslej so delovali z 12 prostovoljci, na nedavnem občnem zboru Društva upokojencev Ljubno se jim je pridružil še eden.
Z izbranimi besedami se je vsem za njihov prispevek v akciji zahvalil tudi župan Franjo Na-raločnik, ki je v imenu občine Ani Krznar predal spominski CD s pesmimi Terskih deklet.
Marija Lebar
DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Ta mesec prireditev ob treh desetletjih delovanja
Sredi marca so se na letnem občnem zboru v prostorih OŠ Mozirje zbrali člani Društva Sožitje, društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Zgornje Savinjske doline, ki ga vodi Lilijana Rakun. Pred njimi je praznovanje okroglega jubileja, tridesete obletnice delovanja društva. Dogodek bodo obeležili z organizacijo dobrodelnega koncerta, ki bo 21. aprila v Športni dvorani Mozirje.
Za preteklo leto načrtovan program dela je bil zelo obsežen, kljub temu so ga izvedli do zadnje točke. Preko njega so svojim članom, predvsem osebam z motnjami v duševnem razvoju, omogočili vrsto aktivnosti, s katerimi so se vključili v družbeno in družabno življenje ter ob tem skrbeli tudi za zdravje.
Društvo razpolaga s pičlimi finančnimi sredstvi, kljub temu s prostovoljnim delom uresničijo marsikateri cilj. V programu vseživljenjske-ga učenja je na državni ravni sodelovalo sedem oseb z motnjami v duševnem razvoju s spremljevalci. Ponovno so izvedli vikend seminar, tokrat v Moravskih toplicah. Tam so imeli več iz-
Lilijana Rakun je predstavila delovanje članov društva v preteklem letu in njihove plane v letošnjem, jubilejnem. (Foto: BK)
obraževanj, ob tem veliko druženja in zabave, predvsem v bazenih. Po teden dni v juliju in avgustu so izvedli varstvo za svoje člane. V tem času so obiskali vrtnarijo, pekarno, tiskarno in čebelnjak. Med ostalim časom so ustvarjali v prostorih župnijske Karitas Mozirje-Šmihel. Pripravili so tudi razstavo izdelkov.
Skozi vse leto so izvajali rehabilitacije, to je masaže in plavanje v bazenu v Topolšici. Članom oboje zelo koristi, saj krepi njihovo zdravje. Podobno je s posebnimi socialnimi aktivnostmi, s katerimi se družijo in spoznavajo. Tako je bilo na izletu na Bled in v Radovljico, na druženju v Lučah in na obisku prednovoletno okrašene Ljubljane. Leto so zaključili z obiskom dobrih mož.
Podoben program dela so na zboru sprejeli za letošnje leto. Odšli bodo v Ankaran na vikend seminar, organizirali poletno varstvo, se družili na izletih in družabnih srečanjih, skrbeli za telesne aktivnosti, se udeleževali različnih srečanj in upali, da bodo pomen njihovega dela prepoznali in sofinancirali tudi v občinah.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET NAZARJE
Imenovali predstavnike občine v različne zavode
in družbe
Kot je na zadnji seji občinskega sveta Nazarje poročal predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mag. Janez Štiglic, je na občino v zadnjem času prišlo kar nekaj pobud za imenovanje njenih predstavnikov v različnih organih, saj je dosedanjim potekel mandat. Zato se je sestala omenjena komisija in po razpravi predlagala občinskemu svetu v potrditev nekatere kadrovske zadeve.
V svetu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Mozirje je bil do zdaj predstavnik Občine Nazarje Bojan Štrukelj. »Ker je doslej svoje delo opravljal odgovorno, strokovno in uspešno, komisija predla-
ga njegovo ponovno imenovanje,« je povedal Štiglic.
S strani ministrstva za notranje zadeve je občina prejela poziv lokalnim skupnostim za predlaganje predstavnikov javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste. Dosedanji predstavnik je bil Stanko Flere. Komisija je občinskemu svetu predlagala, da Flereta imenuje za predstavnika tudi v naslednjem mandatu. »Kandidat ima določeno usposobljenost in osebnostno integriteto, ki sta potrebni za delo v imenovanem senatu,« je predlog komisije pojasnil Štiglic.
Sredi aprila poteče mandat članom nadzor-
nega sveta Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije. Skladno z družbeno pogodbo posamezne člane kandidirajo družbeniki, med njimi tudi Občina Nazarje, vse člane pa nato imenuje skupščina družbe. Občino sedaj zastopa Andreja Žehelj. Ker se za delo v nadzornem svetu zahteva določena znanja in ker je Žehlje-va svojo nalogo doslej opravljala korektno, jo komisija predlaga na ta položaj tudi za prihodnji mandat.
Po predstavitvi predlogov komisije na seji občinskega sveta ni bilo razprave. Svetniki so vsa tri imenovanja soglasno potrdili.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 9
Organizacije, Kultura
ZBV NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KO REČICA OB SAVINJI
Povečali bodo aktivnosti pri pridobivanju novih
članov
Rečiška krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline je po besedah predsednice Ide Hri-bernik uspela realizirati praktično vse zastavljene naloge, ki so si jih zadali v preteklem letu. A ker je sama le dobro leto na čelu te organizacije, jim to ne bi uspelo brez podpredsednice Anke Sivec in članov upravnega odbora.
V poročilu, ki ga je podala, je Hri-bernikova poudarila, da so se udeleževali spominskih slovesnosti tako v dolini kot širše in se podajali
na pohode. V sodelovanju z reči-ško osnovno šolo so pripravili ko-memoracijo ob dnevu spomina na mrtve in bili soorganizator prireditve v spomin na zasilni pristanek angleškega letala na Zgornjih Pobrežjah. Njihova naloga stalnica je tudi obisk starejših članov in jubilantov. Od nerealiziranih nalog jim je ostala ureditev spomenika na Stonu. Slednjega bodo sanirali letos ob finančni podpori domače občine.
Tudi letos načrtujejo obeleževanje spominov na usodno obdobje
naše zgodovine z zavestjo, da je bil narodnoosvobodilni boj boj vsega slovenskega naroda, člani združenja pa so njegov glasnik. V plan dela so si zapisali tudi povečanje aktivnosti pri pridobitvi novih članov združenja, saj se zavedajo, da se njihova organizacija stara.
Marija Šukalo
Predsednica Ida Hribernik je v poročilu poudarila, da so v preteklem letu opravili vse zastavljene naloge. (Foto: MŠ)
KULTURNO-UMETNISKO DRUŠTVO UTRIP RECICA OB SAVINJI
Lani izpeljali kar trinajst prireditev
TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE
V Kulturno-umetniškem društvu Utrip so letos zaključili tretje mandatno obdobje, zato so pripravili volilni občni zbor. Zaradi dobrega in prizadevnega dela so na čelo društva ponovno imenovali dosedanjega predsednika Aleksandra Oblaka.
Oblak je v svojem poročilu poudaril, da so od ustanovitve do lani izvedli več kot 60 različnih prireditev. Spoznavali so akademske likovnike in domače ustvarjalce, pripravili čitalniške večere z znanimi domačini, izpeljali deset glasbenih prireditev, organizirali vsakoletne pogovore Berta Savodni-ka s prijatelji in znanci ter prisluhnili predavanjem dr. Petra Weissa, ob koncu leta pa priredili proslave ob Prešernovem rojstnem dnevu. Na Večerih slovenske besede so spoznali priznane slovenske avtorje. Stalnica so bila tudi strokovna usposabljanja članov z izobraževanji ali strokovnimi ekskurzijami.
Lani so izpeljali trinajst prireditev, strokovni ekskurziji v Trst in severovzhodno Slovenijo ter prisluhnili Mileni Lipovšek na predavanju o pripravi in kulturi glasbenih prireditev. Za krepitev odnosov v društvu so pripravili srečanje članov na Ljubnem ob Savinji.
Skrbeli za razvoj turizma v Nazarjah
Zaradi dobrega in prizadevnega dela so na občnem zboru društva na čelo ponovno imenovali dosedanjega predsednika Aleksandra Oblaka.
(Foto: Marija Šukalo)
Med drugim je Oblak v svojem poročilu izpostavil, da se je z odprtjem Medgen borze število prireditev na Rečici ob Savinji povečalo, kar daje obiskovalcem večjo izbiro, organizatorji pa imajo težave zaradi usklajevanja terminov.
Marija Šukalo
Člani Turističnega društva Nazarje so se na občnem zboru ozrli na dogajanje v preteklem letu in se pogovorili o planih za tekoče. Njihovo glavno poslanstvo je, da se turizem v Nazarjah razvija. Skrbijo, da je kraj zanimiv za turiste, ki ga obiščejo.
Predsednica društva Vanja Hofbauer je v svojem poročilu predstavila dogajanje v letu 2015. V času pustovanja so organizirali otroško maškarado, na kateri so za obiskovalce pripravili živo glasbo in bogat srečelov. V velikonočnem in prednovoletnem času so najmlajše povabili na ustvarjalne delavnice ter v poletnem času na aktivne počitnice. Najpomembnejši dogodek v preteklem letu je bilo zanje tekmovanje mladih harmonikarjev, ki je štelo kot predizbor za izvedbo 23. Zlate harmonike v Ljubečni. Lani so še izvedli ekskurzijo in uspešno sodelovali z Muzejem gozdarstva in lesarstva Vrbovec ter Občino Nazarje.
V letošnjem letu bodo nadaljevali z vsemi aktivnostmi, ki jih izvajajo že več let. Pripravili bodo ustvarjalne delavnice in aktivne počitnice za mlade ter organizirali strokovno ekskurzijo. Še naprej bodo aktivno sodelovali z ostalimi turističnimi društvi v Zgornji Savinjski doli-
ni in Muzejem Vrbovec ter tako skrbeli za dobro turistično podobo naše doline.
Ob koncu zbora je zbrane pozdravil župan občine Nazarje Matej Pečovnik in se jim zahvalil za njihovo požrtvovalno delo. Čeprav Nazarje ni turistično tako zanimivo kot nekateri drugi kraji, je mnenja, da društvo dobro skrbi za podobo kraja.
Primož Vajdl
Predsednica društva Vanja Hofbauer je poudarila, da je za njih zelo pomembno sodelovanje z Muzejem Vrbovec in Občino Nazarje. (Foto: PV)
Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 10
Ljudje in dogodki, Organizacije
MATEVŽ LENARČIČ NA POTOVANJU OKROG SVETA
Za Rečičanom najtežavnejša etapa do sedaj
Matevž Lenarčič, ki se je konec marca podal na pot okrog sveta, je v torek pristal na letališču Kahului na Havajih, kjer si je vzel dva dni za počitek. Iz Kalifornije do Havajev je za pot, dolgo 3798 kilometrov, potreboval skoraj 17 ur letenja.
Etapo je Zgornjesavinjčan ocenil kot najtežavnejšo do sedaj. Težave mu ni povzročalo vreme, ki je bilo večji del poti ugodno, temveč komunikacija s kontrolo v San Franciscu. Tam namreč niso sprejeli, da se Matevž javlja preko satelitskega telefona, ki omogoča boljši in kvalitetnejši kontakt kot HF antena. Pri urejanju zapletov se je pi-lotova ekipa obrnila na ministrstvo za zunanje zadeve in veleposlani-
Matevž Lenarčič je iz Kalifornije do Havajev potreboval skoraj 17 ur letenja.
(Fotodokumentacija: ML)
štvo ZDA pri nas, ki so zaplete pomagali reševati.
Predvidoma danes se svetovno znani pilot podaja naprej do Mar-shallovih otokov. Tu pričakujejo večji tehnični problem z gorivom. Slednjega bodo morali namreč pripeljati s Havajev.
Po besedah Griše Močnika, ki vodi raziskavo o koncentraciji črnega ogljika v projektu GreenLight WorldFlight, z meritvami poskušajo pokazati, kako preprosto je delovati lokalno z globalnimi posledicami. Naprava, ki je vgrajena v Reči-čanovo letalo, je zaznala do sedaj največjo onesnaženost v bližini Ze-lenortskih otokov in v Teksasu.
Marija Šukalo
DELAVNICE V MEDGEN BORZI NA REČICI OB SAVINJI
Ustvarjanje dekoracij pripomoglo k druženju
generacij
V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so v času velikonočnih praznikov pripravili ustvarjalne delavnice. Udeleženci so se učili izdelovati rože iz krep papirja in barvati jajca v različnih tehnikah z Jožico in Vinkom Jerajem ter pripraviti velikonočni aranžma iz naravnih materialom s Simonom Ogrizkom. Delavnic so se udeležili tako otroci kot starši in babice.
ROŽE IZ KREP PAPIRJA IN KRASPANKE Z ZAKONCEMA JERAJ
Izdelovanje rož je bilo po bese-
dah Jožice Jeraj v naši dolini prisotno že v preteklosti. Te so izdelovali predvsem v zimskem času za pogrebne vence ali ureditev bogkovega kota. To dejavnost so pred več kot dvema desetletjema obudili v rečiškem turističnem društvu. Različne vrste rož je moč videti tudi na Lenartovem sejmu in kot dekoracijo na cvet-nonedeljskih butarah. Jerajeva svoje znanje, ki ga je prejela od mame, prenaša na nove ustvarjalce.
Pri Jerajevih se ukvarjajo tu-
Delavnico izdelave rož je vodila Jožica Jeraj (desno), ki se je tovrstnega oblikovanja krep papirja naučila od mame. (Foto: Marija Šukalo)
Udeleženke delavnice so si izdelale aranžmaje po navodilih Simona Ogrizka.
(Foto: Marija Šukalo)
di s posebno tehniko okraševanja jajc, in sicer s praskanjem ter barvanjem s svilenim papirjem. Kra-spanke izdeluje predvsem Vinko. Jajca izpiha in na lupino s posebno iglo praska vzorce.
Pri barvanju s svilenim papirjem je Jožica uporabila kuhana jajca. Pri tem so nastajali zanimivi barvni kontrasti.
ARANŽIRANJE S SIMONOM OGRIZKOM
Znani florist iz Velenja, Simon
Ogrizek je udeležence svoje delavnice poučil o zakonitostih izdelovanja in kombiniranja materialov za cvetlične aranžmaje. Tudi sam je naredil aranžmaje v škatli, odsluženi posodi in na podstavku. Pri tem je poudaril, da jajčka, ki so bila glavna dekoracija, ne smemo obešati na vejo, temveč jih vedno postavimo v gnezdo.
V drugem delu srečanja so udeleženci po Ogrizkovih navodilih izdelali svojo dekoracijo.
Marija Šukalo
I
Savinjske novice št. 14, 8. april 2016 11
Organizacije, Šolstvo, Čestitke
OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN KLIPA KLOPE
Mentorice se trudijo dvigniti nivo kulture
Mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je v sodelovanju z rečiško osnovno šolo pripravila območno srečanje otroških gledaliških skupin Zgornje Savinjske doline Klipa klope. Na odru rečiškega kulturnega doma so se predstavili gledali-ščniki osnovnih šol Rečica ob Savinji in Nazarje. Nastope si je ogledala strokovna spremljevalka Dunja Zupanec, diplomirana gledališka igralka.
Domačini so na odrske deske postavili igrico Marije Jezernik Kre-sniček v režiji Eve Stvarnik in Zvon-ke Kladnik. Kladnikova se je pod
režijo in priredbo podpisala tudi v zgodbi Dese Muck s prirejenim naslovom Blazno resno o najstnikih. Nazarčani so nastopili z zgodbo Ledeno kraljestvo v priredbi in režiji Petre Lončar.
Zupančeva je bila nad videnim zelo zadovoljna. Povedala je, da se mentorice trudijo dvigniti nivo kulture in v igro vključiti vse otroke, ne samo tiste »pridne«, ki se želijo izraziti. To je po njenem mnenju bistvo gledališča. Tako se otroci učijo nastopanja, javnega govorjenja, samozavesti.
V Kresničku je pohvalila prepletanje medgeneracijskega razpona.
Rečiški gledališčniki so v zgodbi o najstnikih predstavili svoje probleme o
odraščanju. (Foto: Marija Šukalo) Ledeno kraljestvo je v originalu ri- odraščanju soočajo.
sanka, ki je navdušila številne gledalce. Za odrsko delo je mentorica napisala scenarij. Mladi igralci so točno vedeli, kaj igrajo in so se odlično vživeli v vloge in jih nadgradili.
V Blazno resno o najstnikih so slednji prikazali probleme, s katerimi se v realnem svetu pri svojem
Vodja JSKD OI Mozirje Simona Zadravec je mentoricam izročila zahvale za sodelovanje. Strokovna spremljevalka Dunja Zupanec je v razgovoru z njimi podala svoje usmeritve. Slednje bo na šole posredovala tudi v pisni obliki.
Marija Šukalo
Zgodba o Kresničku je gledalce popeljala na travnik med cvetje.
(Foto: Marija Šukalo)
ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI, ŠOLSKI CENTER VELENJE
Lepo presenečenje dijakov
»Dragi starši, s ponosom lahko povemo, da smo vam zelo hvaležni, ker nam omogočate izobraževanje in nam stojite ob strani v času, ko si prizadevamo osvojiti čim več kompetenc in pridobiti življenjsko pomembne veščine. Z razredničarko Marijano Novak smo pripravili jedi in sladice po svojih receptih. Vedeli smo, da pripravljamo pogostitev za vas in smo se še posebej potrudili. S pogostitvijo želimo polepšati vaša marčevska praznovanja ter predstaviti pouk v programu gastronomija na Šoli za storitvene dejavnosti ŠC Velenje«.
Tako je nagovorila mame in očete dijakinja Sabina Kuduzovič. V oddelku je največ dijakov iz Savinjske doline, zato je ta dan prijetno dišalo po »savinjskih« jedeh, ki
so jih dijaki dopolnili s slovenskimi specialitetami: gibanico, idrijskimi žlikrofi, baklco, pečenimi rebri, zeliščnimi omakami ter presnimi slaščicami.
Za starše je bila pogostitev dijakov lepo darilo, pozornost in spoznanje, da njihovi otroci odraščajo, se osamosvajajo in da bodo počasi zapustili najbolj var-
no domače gnezdo, kamor se bodo vedno radi vračali. Še posebej ob praznikih, kar spodbujajo tudi v šoli.
MK
Dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje so za starše pripravili jedi in sladice po svojih
receptih. (Fotodokumentacija ŠCV)
Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 12
Zgodovina in narodopisje
Grad Vrbovec (5)
Piše: Aleksander Videčnik
IN ŠE NAPREJ OB POREČJU SAVINJE (NADALJEVANJE)
Na hodnik (balkon) se pride skozi glavna vrata, ki peljejo iz pokritega višjega prostora za stavbo v prvo shrambo ali sobo in skozi njo na hodnik. Poleg nje je druga shramba, v njo ne moreš naravnost iz prve shrambe; v njo peljejo posebna vrata šele iz hodnika (balkona). Iz prave shrambe stopiš po lestvici lahko še v drugo nadstropje in v tam se nahajajoče tretjo shrambo.
Slične žitnice še vidiš pri sv. Lenartu, pri sv. Joštu, eno pa pri Logarju. Prav take žitnice ali kašče imajo tudi na Gornjem Koroškem in Salzburškem. V njih, kakor v naših žitnicah, hranijo žito, krompir in druge poljske pridelke, pa tudi meso, zlasti svinjsko. Te žitnice s kozolci vred spominjajo še na nekdanjo skupnost Savinjske doline in Koroške. Ko poje kosa in cvete pravi kostanj, ki na Dobrovljah (piše Dobravlje) sega dobrih 600 m visoko, moraš priti sem gori, do cerkvice sv. Vrbana (sv. Urban) in še višje do Uratnika, da si ogledaš v bližini njegovo »Urač-ko zijalko«, poiščeš v njej jamskega hrošča brez oči, dragoceno redkost cele Evrope, in se tako prepričaš, koliko zanimivega nudi majhna in mlada župnija v Nazarjah tujcu. Na sončnem brežuljku soji cerkvica sv. Vrbana (Urbana), zaščitnika vinogradov in slovenskih vinogradnikov, sredi tega lepega planinsko-kraškega sveta, ne slučajno, izabela malo nižje še vedno uspeva.
Tudi proti jugozahodno in jugu je oni del Savinjske doline, katerega središče je kraj Nazarje, varno zavarovan z gorami Čreto, Kokarico in Menino planino, tako da poleti one hladijo vroče žarke pekočega sonca. Bližnja vas na vznožju Kokarice, idilna cerkev čudodelne Kokarske Matere Božje nad njo, Gorica ob Dreti s cerkvijo sv. Katarine in skrito ljudsko šolo sredi duhtečega, zelenega gozda vabijo vsakogar, ki se je ustavil na prostorni trati pred visoko cerkvijo Marije Nazaretske, da jih obišče in se odpočije v hladnih gajih, ki jih obdajajo. Sv. Florjan nad Gornjim Gradom, stoječ na visoki terasi Meni-ne planine, varuje ognja in drugih nezgod tudi vas sv. Frančiška, Radmirje, pa tudi vso pokrajino, ki se proti jugozapadu in zapadu razprostira visoko gori na Černivec, Plešivec in na Rogatec tja do cerkvice sv. Primoža nad Ljubnim in sv. Jožefa v »Rosuljah«.
»Razsulje« bi se moralo reči. Toda domačini te znajo o tem drugače podučiti. Ko so zidali ali popravljali cerkev sv. Primoža nad Ljubnim, je nastopila takšna suša, da z delom niso mogli naprej, zato napravijo procesijo in prosijo Boga za
dež. Drugo jutro je bilo na trati okoli gradbenega mesta toliko rose, da so jo zajemali s škafi in tako lahko nadaljevali započeto delo. Te Rosulje leže skrito proti zapadu. Pred njimi pa se na vznožju zelenega holma sveti bela vas in cerkev sv. Janeza, za njim Grušovlje in Okonina, ki te s svojim imenom nemara spominja na nekdanje okope.
Proti severu zapirajo ta krasni kot Savinjske doline zelene obmejne gore nekdanje Koroške in Štajerske. Tersko pogorje, Medvedjak in Bosko-vec, tako da čez nje ne morejo semkaj mrzle sape z ledenega severa.
CERKEV MARIJA NAZARET ...
... je bila še prej izredno znana božja pot, bolj kot dandanes. Danes je vse drugače, po beli cesti, ki drži tod mimo v osrčje Savinjskih planin, dvigajo in vlečejo za vsakim avtomobilom in avtobusom velikanske megle dušečega prahu, ko žvižga žaga in ropoče lesna industrija. Hvala Bogu, da še žvižgata in ropočeta. Še ima Vrbovec nako-
zelene hribčke s cerkvijo sv. Križa, spodaj pa čitaš besede: »Ex voto 1715«.
V veselem slogu zidana, napravi cerkev v Nazarjah že na zunaj s svojim visokim pročeljem, obrnjenim proti Gornjemu Gradu, ter s svojima visokima rudečima stolpoma, zlasti pa v notranjosti s svojo dolgo in visoko zračno ladjo na vsakogar mogočen vtis.
Glavni oltar stoji prosto, za njim pa je vhod v prvotno Hrenovo kapelico. Deset stranskih kapelic z oltarji in lepimi stenskimi slikami poživlja cerkveno ladjo. Stopi v desno kapelico ob glavnem oltarju in obstrmel boš nad resnostjo velike slike ob steni z napisom: »Vinograd gospoda vojskinih trum«. V lahno potegnjenih lokih imaš pred seboj dva vinograda. Iz spodnjega raste enajst, iz gornjega dvanajst križev; vinska trta jih ovija, na križe pa so pribiti menihi. Nad sliko bereš napis: »Moj vinograd je pred menoj«. Malo nižje stoje besede: »Bog je rast dal«. Levo zgoraj gledaš na križu Kristusa, ki krvavi iz prsi, rok in nog, pod njim pa čitaš besede: »Bog
Pri nazarski cerkvi pred desetletji
pičene cele gore hlodov. Ono žvižganje in ropota-nje je vesela pesem, ki naznanja, da dolina še ni ob svoj glavni zaslužek.
O nekdanjem slovesu naših Nazarij pričajo spominske plošče in votivne table v cerkvi. Eno so leta 1681 poslali Mariborčani v zahvalo za to, da jih je Marija Nazaretska rešila kuge. Kdor si hoče živo predstaviti sliko in zunanje lice našega lepega obmejnega Maribora v 17. stoletju, mora to sliko, ki visi v cerkvi na levo za glavnim vhodom, poiskati in si jo ogledati. V ospredju šumi Drava, ki preko nje vodi v mesto lesen most. Ozko in tesno stisnjene stoje mestne hiše med obzidjem in štirimi vogalnimi stolpi. V ozadju se dvigajo trije griči: desni, sedanja »piramida«, nosi stari, ne baš močno zidani grad, ostala dva sta okrašena s cerkvicami. Druga slika visi na desno za glavnim vhodom; poslali so jo celo Korošci iz Pliberka. Na njej gledaš utrjeno koroško mestece, v ozadju same
je polivao«. Desno zgoraj je naslikan menih-franči-škan, pod njim pa stoji zapisano: »Jest sim sadil«.
Ta utis se še stopnjuje, pa tudi blaži in lajša, ako stopiš na pokopališče, obrnjeno proti Ojstrici in Medvedjaku, leži ob cerkvi na hribčku tik nad streho enonadstropne prijazne domačije gostilne pri Toniču, ki stoji s svojo verando neposredno ob žuboreči Dreti, bogati na postrvih in drugih plemenitih rib.
Na onem zračnem pokopališču počivajo vsi, ki so mimogrede za kratko dobo svojega življenja delali in se trudili v slovenskih Nazarjah, Toni-či, Turnški, Vodovniki, Primoži, Brezniki, Kogovni-ki, Uratniki in še mnogi drugi. Na njihovih grobovih pa tudi okoli njih cveto od zgodnje pomladi do pozne jeseni, vedno se menjajoč, najlepše in najrazličnejše cvetlice, da z lipovim cvetjem vred diši in duhti daleč naokoli, doli do Savinje.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 13
Nasveti, Oglasi
Osebnostna rast - mit ali nuja?
TJANA BURGER,
trenerka za osebnostni razvoj
Teme o osebnostni rasti so danes tako pogoste kot gobe po dežju. Vsi o vsem vemo, modrujemo in pametujemo, a živeti tega ne znamo. Zakaj je temu tako? Z osebnostno rastjo se ukvarjam že dobrih 25 let. To ni nekaj, kar bi jemali z lahkoto, ampak gre za zelo resen pristop, predvsem pa dolgotrajen proces.
Delo na sebi je kompleksno, terja celega človeka, vztrajnost, akcijo in tudi pogum. Včasih je bilo lažje. Veljale so druge vrednote. Med-
sebojno spoštovanje, medsosed-ska pomoč, ljubezen do narave. Danes se moramo vsega tega na novo naučiti, saj smo pozabili, kako je živeti v sožitju in prijaznosti.
V	svetu grabežljivosti, goljufanja, ustrahovanja in laži se je večina izgubila. Tako imenovani osebnostni razvoj nam pomaga, da se ponovno najdemo, zaživimo, postavimo zase in opogumimo. Zato ne moremo govoriti zgolj o modni muhi ali mitu.
Svojih vedenjskih karakteristik ne moremo spremeniti čez noč. Če bi bilo temu tako, bi vsi živeli kot v pravljici, srečni do konca svojih dni. Večkrat se tudi vprašam, ali ljudje, ki pišejo ali berejo besedila s pozitivnimi notacijami, razumejo globlje pomene teh besed. Npr. »Ustvarite si svoj svet in srce mu bo sledilo.«
V	tem stavku je čista resnica. Vendar moramo na poti do tega sveta upoštevati mnogo dejavnikov.
ZAKAJ ŽE DANES NISTE TAM, KJER ŽELITE BITI?
Prvo vprašanje je, zakaj že danes niste tam, kjer želite biti? Odgovori se običajno pričenjajo z izgovori:
nimam podpore v partnerju, družini, imam še majhne otroke, nimam dovolj denarja, ne morem kar tako zapustiti redne službe ... Izgovori so razlog, da ne živimo svojega življenja. Človek je mojster izgovorov.
Poglejmo še dalje. Zakaj se poja-
vijo izgovori? Strah je običajno tisti, ki nas omejuje narediti korak dlje. Bojimo se novih poti, novih ljudi, kako se bomo znašli na novem področju, nas bodo znani ljudje zapusti-
li, bomo imeli dovolj za preživetje ... Kot je to običajno pri terapevtskem delu, iščemo vzroke še globlje.
ALI POZNATE SVOJE STRAHOVE?
Kaj je vzrok strahovom? Nekaterih se zavedamo, večine ne. Najdemo jih v naši podzavesti, ki je naš svet, ki nas vodi, da počenjamo, kar počenjamo. Zato je pri določenih težavah in boleznih nujno potrebno, da pogledamo v naš podzavestni svet. Tam bomo našli vse možne vzroke, ki nam ne dovolijo živeti naših sanj.
Strahovi so lahko privzgojeni. Rasli smo v družini, ki si ni upala pogledati niti čez plot svojega doma, ker je v vsem videla negativno. Lahko smo vzgojeni v duhu, da ljudem ni zaupati, da je svet pokvarjen. Lahko najdemo tudi programe, da nismo vredni, da si ne zaslužimo boljšega življenja, da smo neumni, nesposobni, ne dovolj izobraženi, da denar kvari ljudi itd.
Strahovi lahko segajo tudi preko trenutnega življenja, ki ga živimo, in je blokada nastala v prejšnjem življenju. Ni nujno, da je vzrok zgolj eden, lahko je preplet mnogih vzro-
kov, ki so ustvarili različne podzavestne programe. Bistvo je, da je potrebno te vzroke ali programe prepoznati, jih ozavestiti in se z njimi soočiti. Ko jih prepoznamo, jih lahko obrnemo v svojo korist in začnemo jadrati svojo pot.
PODZAVEST JE TISTA, KI JO MORATE PREPRIČATI
Nekatere novodobne veje za osebnostni razvoj delujejo zgolj iz uma. V naš um lahko vnesemo marsikaj. Morda bo celo začel verjeti, da si lahko ustvarite želeno življenje, a kaj ko je podzavest tista, ki jo morate prepričati. Ko prehodimo vse te poti, se ustavimo pri najpomembnejšem delu, ki nam bo dovolil pot naprej: pri ljubezni in spoštovanju do sebe. Če ne boste globoko v sebi verjeli, da ste vredni in si zaslužite svoje živ-
ljenje, bo ves trud zaman.
Na poti samorazvoja boste srečali marsikoga in marsikaj. Zato je spoštovanje in sprejemanje sebe v celoti, z vsemi prednostmi in slabostmi, zelo pomemben začetek dela na sebi: ugotoviti, kaj si resnično želite, in vztrajati na poti, kamor vas vodi srce.
Ne bom rekla, da je enostavno. Včasih se vam morajo podreti vsi do zdaj znani svetovi, da lahko zgradite novega. Ko boste verjeli vase in svoje cilje, vas bo življenje podprlo. Srečevali boste ljudi, ki vam bodo ponujali roko in podporo. S podporo samim sebi, pogumom, vztrajnostjo in delovanjem vam bo zagotovo uspelo okronati življenje s kar najlepšim sijajem.
KO SE ZAČNEJO PREIZKUŠNJE ...
In ko se začnejo preizkušnje -težave, se vprašajmo, ali resnično vemo, kako sebi v prid obrniti vso teoretično znanje, ki ga imamo o osebnem razvoju? Ko nam gre vse po načrtih, je lahko govoriti o tem, kako krmariti skozi življenje. Kaj pa takrat, ko se znajdemo na prelomnicah? Tu se pričnejo ljudje deliti na tiste, ki obvladajo zgolj teorijo, in tiste, ki to, kar govorimo, tudi razumemo in živimo.
Celovit pristop k zdravemu življenju
V sodelovanju s trenerko za osebnostni razvoj in bioterapevtko Tjano Burger smo za vas pripravili 4-tedenski izobraževalni program Celovit pristop k zdravemu življenju. Kot že sam naslov programa pove, je program zasnovan celovito in se dotakne fizičnega, čustvenega in duhovnega telesa. Namenjen je vsem, ki želite izboljšati svoje življenje na vseh področjih. Vključuje zdravo prehranjevanje, vadbeni proces in delo na sebi preko motivacijskih delavnic.
Na motivacijskih delavnicah se bomo soočili s slabimi razvadami in negativnimi vzorci ter jih spremenili v pozitivne. Delali bomo na podzavestnem nivoju, kjer se nalaga vse tisto, ki nas ne podpira pri doseganju naših ciljev. To na bom omogočilo, da začnemo živeti polno življenje. Program je praktične narave.
Več o Tjani si lahko preberete na njeni spletni strani www.upatisiziveti.si.
Cena 4-tedenskega programa, ki bo potekal od 5. maja do 2. junija 2016, je 200,00 EUR (z DDV), za naročnike Savinjskih novic pa le 185,00 EUR (z DDV). Cena vključuje: 5 individualno oblikovanih tedenskih jedilnikov, 5 vadbenih enot in 3 motivacijske delavnice.
Prijave in dodatne informacije na tjana@upatisiziveti.si ali tel. 040 187 192. Zadnji rok prijave: 28. april 2016 z vplačilom akontacije na TRR Društvo Felicytas, Cankarjeva 2, 3325 Šoštanj, št. SI56 6100 0000 3764 335, odprt pri Delavski hranilnici, v višini 100 EUR (1. obrok), plačilo 2. obroka do 16. maja 2016.
Program Celovit pristop k zdravemu življenju, ki ga izvajam, je praktične narave. Seznanimo se s teorijami osebnostnega razvoja. V drugem delu teoretično znanje uporabimo v praksi z igranjem različnih vlog. Luštno bo. Vesela bom, če se pridružite.
V_J
14 Savinjske novice št. 15, 15. april 2016
Organizacije, Oglasi
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Aktiven dan za aktivno starost
V centru starejših v Gornjem Gradu ob ponedeljkih in četrtkih potekajo različne aktivnosti za preživljanje prostega časa starejših. Ker je projekt namenjen tudi zunanjim obiskovalcem, so pripravili dan odprtih vrat. Predstavili so program vadbe, ki poteka pod vodstvom Jake Debelaka, in program
delavnic, ki ga vodita animator-ja Kristina Pustoslemšek in Viktor Tanjšek.
Program Aktiven dan za aktivno starost organizira zavod Aktivna starost, neprofitna organizacija, ki deluje na področju socialnega varstva starejših v sodelovanju z družbo Deos in Fitnes klini-
TOPLICA - DRUŠTVO PODEŽELSKIH ZENA LJUBNO
Margareti Atelšek zaupale nov mandat predsedovanja
V Društvu podeželskih žena Ljubno, Toplica, imajo za letos pripravljen plan dela, a jim nova zakonodaja pri izvajanju društvenih dejavnosti povzroča kar nekaj težav. Pridobivanje finančnih sredstev za redno dejavnost ni le predmet ustrezne registracije s finančnega vidika, ki omogoča prodajo na sejmih in krajevnih prireditvah, ampak je vezana tudi na izpeljevanje drugih pogojev.
Članice društva so lani zastavljene cilje z dobro organiziranim planom uspešno izvedle in na letošnjem občnem zboru tudi zato soglasno za predsednico ponovno izvolile Margareto Atel-šek. V preteklem letu so sodelovale na Flosarskem balu in Lenarto-vem sejmu. Ob otvoritvi novega gasilskega doma PDG Radmirje so pripravile razstavo izdelkov s cvetličnimi motivi in pekle palačinke na veselici. Tekom leta so izdelovale cvetje iz krep papirja, izdelke iz bla-
Na dnevu odprtih vrat v centru starejših v Gornjem Gradu so predstavili programa vadbe in delavnic. (Foto: Petra Kovačič)
ga in gline, vezenine z narodnimi motivi, slike in drugo. Obiskale so razstavo vezenin na Rečici ob Savinji in cvetja iz papirja na Vranskem. Ob dnevu slovenske hrane so sodelovale na pogostitvi v državnem zboru.
Jeseni so se podale na strokovno ekskurzijo v Belo Krajino, se srečale z društvom podeželskih žena Pečkarke in se dogovorile, da jim letos razkažejo Savinjsko dolino ter predstavijo običaje. Na tej ekskurziji so se naučile izdelovati filcano milo.
Devet članic je lani prejelo certifikat narodne obrti, društvo pa bronasto priznanje Občine Ljubno in priznanje PDG Radmirje za medsebojno sodelovanje.
Pred občnim zborom so oblikovale butare iz tradicionalnega zelenja in jih okrasile z vrtnicami in trakovi iz barvnega krep papirja. Butare so bile s spretnimi potezami kmalu dokončane.
Rozalija Tkavc
ko. Glavni namen je izboljšati posameznikovo počutje, samostojnost in širitev kroga družabnih stikov. Namenjen je vsem starejšim od 65 let, ki želijo povečati raven družbene vključenosti in krog družabnih stikov ter vzdrževati lastno samostojnost. Starejšim omogoča kakovostno, aktivno in daljše življenje v domačem okolju, preprečuje zgodnejšo negibljivost ter mogoča
izboljšanje različnih bolezenskih stanj, kot so osteoporoza, sladkorna bolezen, arterioskleroza, debelost in druge.
Vsak aktiven dan je sestavljen iz štirih sklopov. V prvem poteka uvodno izobraževanje, ki mu sledi aktivna telesna vadba in nato različne sprostitvene, kreativne in kognitivne delavnice.
Primož Vajdl
Članice Društva podeželskih žena Ljubno so pred občnim zborom oblikovale butare.
Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov športa v Občini Nazarje za leto 2016 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja
JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje programov športa v Občini Nazarje za leto 2016
Predmet razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Nazarje v letu 2016 v skupni višini 22.000,00 evrov.
Razpisni postopek:
1.	Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila.
2.	Čas razpisa od 8. 4. 2016 do vključno 9. 5. 2016 do 12. ure.
3.	Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.na-zarje.si.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis ŠPORT 2016 -NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00.
Župan
Matej PEČOVNIK, l. r.
Savinjske novice št. 14, 8. april 2016 15
Organizacije, Šolstvo
LOVSKA DRUŽINA GORNJI GRAD
Lani organizirali državno strelsko tekmo v lovski
kombinaciji
Zbrani na občnem zboru Lovske družine (LD) Gornji Grad so prisluhnili številnim poročilom vodilnih v svoji organizaciji. Poleg rednih aktivnosti, ki se tičejo predvsem lova, so lani organizirali državno strelsko tekmo v lovski kombinaciji, ki je potekala na strelišču v Gornjem Gradu.
Kot je v svojem poročilu dejal starešina Ludvik Miklavc, so lovci uspešno realizirali zastavljene cilje. Uredili so lovski dom, obnovili in popravili lovske koče, steze in opazovalnice ter postavili nova krmišča za živali. Poleg državne tekme so organizirali številna druga tekmovanja v strelstvu in se udeležili skupnega lova z LD Ivanovci in LD
Starešina LD Gornji Grad Ludvik Miklavc je predstavil aktivnosti družine v letu 2015. (Foto: Primož Vajdl)
Solčava. V poletnem času so v prostorih koče na Menini pripravili lovsko razstavo.
Lansko leto so uspešno realizirali načrt pri odvzemu živali. Na svojih šestih revirjih so opravi-
li preko tri tisoč ur, ki so posledica samega lova in pripadajočih dejavnosti. Izvedli so tečaj za vodje ter poskrbeli za cepljenje in preizkus naravnih zasnov za lovske pse. Čeprav se jih med njihovimi člani vse več odloča za nakup lovskih psov, imajo slednjih še vedno premalo.
V letošnjem letu bodo gornje-grajski lovci še naprej vzdrževali objekte na svojih revirjih, v zimskih mesecih krmili živali ter sanirali škode na kmetijskih zemljiščih, ki bodo povzročene s strani divjih živali. V organizacijo bodo poskušali vključiti čim več mladih, saj povprečna starost članov sedaj znaša več kot 54 let.
Primož Vajdl
RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI
Število ribiških turistov se je močno povečalo
OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE
Učence obiskala Hiška eksperimentov
Osnovnošolci so spoznavali znanost ob prijetni izkušnji.
(Foto: Primož Vajdl)
V	preteklem letu so v Ribiški družini Ljubno ob Savinji dosegli vsa pričakovanja, je na občnem zboru povedal predsednik Janez Podkriž-nik, st. Še presegli so jih glede števila ribiških turistov, zato so poiskali rešitve, da se bodo ribiči radi vračali v mirno okolje.
Zamenjali so povsem dotrajana valilna korita v ribogojnici Pod-volovljek z novimi iz umetne mase, kar bo omogočilo lažje čiščenje in lažje delo ribogojca. V ribogojnici na Ljubnem so bogatejši za nov bazen za plemenke, ki je v celoti izdelan iz lesa in kamna ter tako občutljivim domačim potočnicam nudi boljše življenjsko okolje.
V	ribiškem domu so izvedli remont že močno dotrajane hladilnice in obiskovalcem doma omogočili brezplačen dostop do brezžičnega interneta. Poskrbeli so tudi za novo spletno in facebook stran. Uredili so lastništvo zemljišča pri ribiškem domu in organizirali tekmovanje mladih ribičev ter srečanje ob dnevu slovenskih ribičev.
Aktivni so bili pri obveščanju glede posegov v okolje. Ob posegih na vodah so odlovili ribe in korek-
tno sodelovali z izvajalci del, ki so se ponekod izkazali s tem, da so želeli njihovo mnenje in jim celo do-nirali sredstva za nakup lipanov za določeno območje.
ŠMS
Porast ribiškega turizma je velik, je povedal predsednik družine Janez Podkrižnik, st. (Foto: ŠMS)
Predstavniki ljubljanske Hiše eksperimentov so razvili projekt Hiška eksperimentov, ki so ga predstavili tudi mozirskim osnovnošolcem. V učilnicah so postavili mobilne interaktivne eksperimente in v telovadnici izvedli znanstveni dogodivščini. Četrto-, peto- in šestošolci so spoznali marsikaj o različnih vrstah zob, zadnji trije razredi pa o lastnostih plinov.
Poleg aktivnosti, ki jih je pripravila Hiša eksperimentov, so za lastne eksperimente poskrbeli še učitelji sami. Na dan odprtih vrat je lahko po pou-
ku prišel vsak in izvedel, kaj učencem ponuja Hiša eksperimentov in kako lahko to vpliva na njihovo kasnejšo odločanje o izobraževanju.
Kot je povedala ravnateljica OŠ Mozirje Andreja Hramec, z obiskom Hiške eksperimentov učencem ponujajo priložnost, da na zanimiv način, ob prijetni izkušnji spoznajo znanost. S tem dogodkom jim želijo prebuditi raziskovalni duh in spodbuditi interes ter navdušenje za naravoslovje.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 16
Kultura, Šolstvo, Gospodarstvo
MOZIRJE
Jaz pa vem za eno zgodbo o ljubezni
Večer pred gregorjevim, ko se ptički ženijo, so v Mozirju zaživele zgodbe o ljubezni iz davne preteklosti. Večer iz sklopa »Jaz pa vem za eno zgodbo o ...« poteka v domeni festivala Pravljice danes, ki ga organizirajo v Ljubljani. Kultur-no-umetniški klub Potovke, zavod Posebni dan in kulturna društva Zgornje Savinjske doline v sodelovanju s tovrstnimi večeri skrbijo, da stare zgodbe ne bodo utonile v pozabo.
Ob pripovedovanju se je zbralo precej otrok in odraslih, ki so prisluhnili starim zgodbam z ljubezensko tematiko. Pripovedovalci so pritegnili pozornost tako s knjižno slovenščino, kot z našim narečjem.
Zgodbe o povodnem možu, vilah, žal ženah, beli ženi in škratu so se prepletale z resničnimi osebami iz davnine ali pa so ponujale nauk skozi obnašanje živalskih likov. Kraji dogajanja so v starih pripovedih mnogokrat znani, tako da so se obiskovalci skozi pripoved sprehodili od Me-nine planine do Solčave.
Adrijana Supin iz Luč, Dejan Ugovšek in Dejan Ikovic z Rečice ob Savinji, Marko Slapnik in Katarina Fužir iz Mozirja ter Petra Kopušar z Ljub-nega ob Savinji so med zgodbami poskrbeli tudi za aktivno sodelovanje obiskovalcev. Malčki
so s posebno vnemo izdelali ladjice gregorčke, ki so jih odnesli domov in lahko spustili po reki ali potočku.
Zazvenela je tudi Minattijeva pesem Nekoga moraš imeti rad in če še ne veste, na gregorje-
vo so včasih obrtniki delali samo tako dolgo, dokler se je še videlo ob dnevni svetlobi. Niso prižgali lahterne in ne sveče, ampak zaključili z delom.
Slavica Tesovnik
Zgodbe o povodnem možu, vilah, žal ženah, beli ženi in škratu so se prepletale z resničnimi osebami iz davnine ali pa so ponujale nauk skozi obnašanje živalskih likov. (Foto: Slavica Tesovnik)
NATEČAJ CINKARNE CELJE ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE
Tudi zgornjesavinjske šole izdelovale lončke in korita
Na Mestni tržnici Celje je konec marca potekal zaključek 8. natečaja Cinkarne Celje za osnovne in srednje šole »Lončki in korita, da bo gredica bolj barvita«. Odziv na razpis je bil znova rekorden. Približno 1000 otrok iz več kot 40 osnovnih in srednjih šol savinjske regije je prispevalo svoje lončke in cvetlična korita, ki krasijo tržnico, nekatera celjska krožišča, Kidričevo cesto ter podjetje Cinkarna v Celju in poslovno enoto Kemija Mozirje.
Cinkarna Celje likovno-tehnični natečaj prireja že osem let, z njim želi mladim približati svoje proizvode in jim prenesti pomembno sporočilo
o pomenu obstoja kemijske dejavnosti za vsakega posameznika.
Podjetje je letos učencem in dijakom razdelilo mavec (izdelan je namreč iz kalcijevega sulfata, ki je stranski produkt proizvodnje titanovega dioksida) in odpadne lesene deščice. Sodelujoči so izdelovali poljubne skulpture ali korita za zasajevanje cvetlic, lahko so poslikali tudi glinene lončke.
Pri natečaju so sodelovale vse šole Zgornje Savinjske doline, na zaključek v Celje pa so uspeli priti učenci in mentorji iz Nazarij in Gornjega Grada. Na slovesnosti sta predsednik uprave
Izdelki natečaja krasijo tudi okolico poslovne enote Kemija Mozirje.
(Foto: Barbara Rozoničnik)
in generalni direktor Tomaž Benčina ter članica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič zbrane nagovorila in jim podelila glavne nagrade, v znak zahvale za sodelovanje je podjetje vsem sodelujočim šolam dostavilo še simbolično nagrado.
Podelitev so z glasbenimi vložki popestrili dijaki Gimnazije Celje Center in Osnovne šole Lava, sodelujoči pa so se razveselili malice in sladkih drobnarij, ki sta jim jih delili maskoti Cinko in Cinka ter si z navdušenjem ogledali dela prijateljev s sosednjih šol.
Barbara Rozoničnik
Lončke in korita je izdelovalo več kot 1000 otrok, nekateri so se udeležili tudi zaključne prireditve. Na fotografiji učenci Osnovne šole Nazarje s spremljevalko Damjano Jazbinšek.
(Fotodokumentacija Cinkarne Celje)
17 Savinjske novice št. 15, 15. april 2016
Nasveti, Kultura, Oglasi
Sobivanje avtomobilistov in kolesarjev naj bo varno in prijetno
MILAN CADEJ,
vodja šole vožnje,
učitelj vožnje A, B, BE, C, CE
kategorije
Letošnja sezona kolesarjev se je praktično pričela že v zadnjih dneh februarja, kar je lahko za vse udeležence v prometu nevarno, ker nismo pripravljeni na njihovo prisotnost.
Kolesarjenje je zdrava rekreacija, poceni in okolju prijazen način prevoza. Če bi imeli dovolj kolesarskih stez in če bi bile te dovolj urejene, bi bilo kolesarjenje idealen način prevoza na krajših razdaljah ali v mestih. Žal ni tako in na cestah se kolesarji za svoj prostor borijo z avtomobili - kdo je v tem boju zmagovalec, lahko berete prav v črnih kronikah. Poleg pešcev so kolesarji med najbolj ogroženimi skupinami v cestnem prometu, med njimi so še posebej izpostavljeni starejši od 65 let in mlajši od 15 let. Pri tem velja starše spomniti, da se otroci s kolesom lahko samostojno vključijo v promet šele, ko dopolnijo 10 let in pred tem uspešno končajo program usposabljanja za vožnjo kolesa. Do takrat jih morajo med kolesarjenjem spremljati starši.
NASVETI ZA KOLESARJE
•Kolesarji morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih
površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.
•Kolesarji morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva kolesarja vzporedno, če širina poti to omogoča.
narejen tako:
-	da ustreza velikosti otroka;
-	da je trdno povezan s kolesom.
NASVETI ZA AVTOMOBILISTE
Največ lahko za varnost kolesarjev poleg njih samih naredijo vozniki avtomobilov. V kolesarski sezo-
ni naj bodo zato še posebej previdni pri zavijanju na desno, pri čemer dostikrat spregledajo kolesarja, ki se pelje naravnost. Pomembna je tudi pravilna bočna varnostna razdalja. Ta naj bo vsaj 1,5 metra, kajti kolesarji težko kolesarijo v povsem ravni črti in prepogosto se zgodi, da zaradi vožnje preblizu roba avto zadene kolesarja.
Vozniki naj bodo pozorni pri odpiranju vrat parkiranega avtomobila, saj lahko odprta vrata zaprejo pot kolesarju, ki se pelje mimo. Čeprav kolesarji po mestu ne bi smeli vijugati med avtomobili v koloni pred semaforjem, moramo biti avtomobilisti pozorni na takšne kolesarje, saj jih lahko hitro spregledamo in jim zapremo pot.
Skratka, z nekaj več pozornosti in razumevanja bo sobivanje avto-mobilistov in kolesarjev bolj varno in prijetno.
•Med vožnjo s kolesom je prepovedano:
-	izpustiti iz rok krmilo kolesa;
-	dvigniti noge s pedal;
-	voditi, vleči ali potiskati druga vozila;
-	pustiti se vleči ali potiskati;
-	prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji;
-	voziti druge osebe, razen če tega zakon ne določa drugače.
•Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka, mlajšega od osem let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka. Sedež za otroka mora biti
KONCERT STRUNSKEGA ODDELKA GLASBENE SOLE NAZARJE
Zaigrali začetniki in bolj prekaljeni mladi glasbeniki

Na koncertu so se predstavili učenci, ki so šele zakorakali na pot glasbenega izobraževanja, pa vse do višjih razredov nižje stopnje glasbenega izobraževanja. Na fotografiji Martina Vodovnik, citre, prvi razred. (Foto: Barbara Rozoničnik)
V dvorani Glasbene šole Nazarje je na internem nastopu nastopilo 20 učencev, od začetnikov do tistih, ki obiskujejo višje razrede strunskih inštrumentov. V posamičnih točkah ali manjših sestavih so starši in ostali obiskovalci sliša-
li citre, violončelo, kitaro, harfo, violino in violo, nastop so zaključile solopevke. Nad pripravo točk bdijo mentorji nadobudnih glasbenikov, za organizacijo dogodka je tokrat poskrbela profesorica Cita Galič.
Barbara Rozoničnik
I
18 Savinjske novice št. 14, 8. april 2016
Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki
GALERIJA MOZIRJE
Predstavitev pesniške zbirke Osama.Robinzon
V prostorih galerije je Osrednja knjižnica Mozirje organizirala predstavitev pesniške zbirke Andreja Groegla z naslovom Osama.Robinzon. Premierno je izšla lansko leto in obsega šest poglavij različnih tematik, ki so nastajala med letoma 2005 in 2013. Groegl se sprehaja med knjižnim in narečnim jezikom. Uporablja tudi slengovske izraze, besede pobrane s spleta ali si izmišlja povsem nove. Nekatere pesnitve posnemajo gospodarnost in zašifriranost sporočil SMS in elektronskih pisem ali so v obliki dialoga. V svojih pesmih izraža gnev in splošno duhovno stanje v naši deželi. Njegovo de-
Groegl uporablja tudi slengovske izraze, besede pobrane s spleta ali si izmišlja povsem nove. (Foto: Primož Vajdl)
lo je imenovati tisto, česar ni mogoče imenovati, kazati na prevare, se opredeljevati, zanetiti prepire, oblikovati svet in mu preprečiti, da ne bi zaspal.
Zbranim je ob recitiranju pesmi, v katere so vpeljani tudi motivi Zgornje Savinjske doline, predstavil vide-oposnetke, ki jih je posnel ob pomoči prijateljev. Z njimi je hotel pokazati predvsem kritiko trenutnih družbeno političnih razmer, ki vladajo v svetu, in orisati trenutno gospodarsko stanje Slovenije. Kot je dejal avtor, v svojih pesmih govori v imenu razžaljenih in potlačenih, ko človeku ostane le še lastni duh in volja do življenja.
Primož Vajdl
OCENJEVANJE TOLKCA 2016
Skrb za čistočo in ustrezne kletne razmere so pogoj
za dober tolkec
V prostorih Šport centra Prodnik v Juvanju je potekalo letošnje ocenjevanje tolkca letnika 2015. Dogodek je organizirala mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega
zavoda Celje v sodelovanju s Sadjarskim društvom Franca Praprot-nika Mozirje. Da je bila kakovost prinešenih tolkcev vrhunska, pričajo zlate medalje, ki jih je prejela sko-
raj polovica vzorcev.
Komisija je ocenjevala 26 vzorcev tolkca, ki ga je prineslo 14 pridelovalcev. Od tega je bilo jabolčni-ka pet vzorcev, dva hruševa in ostali mešani tolkci. Komisija je vzorce ocenjevala po pravilniku, kot se uporablja na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij in po načelu anonimnosti. Po prejetih točkah je bilo enajst vzorcev zlatih, štirje srebrni in štirje bronasti.
V sklopu dogodka so pripravili predavanje Tadeje Vodovnik Plev-nik, specialistke za vinarstvo in pridelavo sadjevca na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Govorila je o pridelavi kakovostnega tolkca, za katerega je prvi pogoj zdravo sadje in popolna čistoča vse od sadja do soda.
Predsednik sadjarskega društva Alojz Plaznik je povedal: »Zelo smo zadovoljni, saj kakovost tolkca iz leta v leto narašča. Želeli pa bi si nekoliko večjega števila pridelovalcev, ki prinašajo vzorce na ocenjevanje. Prepričani smo, da bodo odlični rezultati tokratnega ocenjevanja in možnost udeležbe na predavanju v prihodnje spodbudili še kakšnega pridelovalca dobrega tolkca, da bo svoj pridelek »na ogled postavil«.«
V jesenskem času organizatorji nameravajo v okviru sadjarske razstave pripraviti predavanje na temo pridelave kakovostnega tolkca. Ob tisti priložnosti bodo pridelovalcem slovesno podeljena priznanja s tokratnega ocenjevanja.
Marija Lebar
VRTEC REČICA OB SAVINJI
Iz malega raste veliko
V rečiškem vrtcu so prikazali, kaj vse so se malčki ob strokovnih delavkah skozi leto naučili. Predstavili so pravljice v glasbeni izvedbi. Otroci so se prelevili v junake pravljic: Rdeča kapica, Trije prašički, Volk in sedem kozličkov, Žabji princ, Janko in Metka, Sneguljčica in Vidko-va srajčica.
Vsak junak je vedel, kam sodi,
le volk je malo pomešal dogodke in se od Rdeče kapice podal mimo treh prašičkov do kozličkov vse do žabjega princa. Ko mu je princesa zagrozila, da ga bo s poljubom začarala v žabo, se je kaj hitro umaknil. Za popestritev dogajanja na odru sta poskrbela škrata (Mojca Štorgelj in Dejan Ugovšek).
Marija Šukalo
Komisija je ocenjevala 26 vzorcev tolkca, ki ga je prineslo 14 pridelovalcev. (Foto: Stanko Kotnik)
»Rdeče kapice« so nabirale rože za svoje babice, dokler jih ni zmotil volk.
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 19
Ljudje in dogodki
ŠOPEK ZA MAMICO NA LJUBNEM OB SAVINJI
Ljubezen mame ob ljubečem očetu nekaj najmočnejšega na svetu
Kulturno društvo Ljubno ob Savinji je v sodelovanju z osnovno šolo pripravilo zabavno glasbeno prireditev Šopek za mamico in jo posvetilo ženam, materam in babicam.
Pozdravne besede je obiskovalcem namenil ravnatelj Rajko Pintar, ki je izpostavil, da je materinstvo tisti čudež, ki ohranja življenje in ga nadaljuje iz roda v rod. »Materinstvo je tisti vrelec, pri katerem otroci iščejo najlepših darov. In matere jih nesebično dajejo, kajti le matere resnično darujejo, in sicer tako, da podarjajo del same sebe.«
V šopek so pesmice, plese, recitacije in narodne viže zložili najmlajši iz ljubenskega vrtca in osnovne šole ter člani ljubenskega kulturnega društva z moderatorko in recitatorko Tjašo Brgles. Nastopili so otroški pevski zbor Bim bam
Zvonka Kladnik, ki je prepričana, da je bilo dogajanje na odru v režiji Helene Trobentar in Mojce Pikl pripravljeno iz srca prav sredi marca meseca, ko praznujejo tako žene kot matere in seveda moški. Verjame, da je ljubezen mame ob ljubečem očetu nekaj najmočnejšega na svetu.
Marija Šukalo
Folklorna skupina Flosarčki je pripravila splet otroških iger in plesov.
(Foto: Marija Šukalo)
in Zajčki iz vrtca, folklorna skupina Flosarček, citrarka Mojca Kum-prej, ljudski godci ter sestra in brat Mateja in Zvonko Krumpačnik. Kot gostje so dogajanje obogatile tudi ljudske pevke Pušeljc.
Ob zaključku se je kot recitatorka predstavila predsednica društva
VELIKONOČNE USTVARJALNE DELAVNICE V NAZARJAH
Naredili izdelke, ki so okrasili marsikateri dom
V nazarskem turističnem društvu so pred veliko nočjo pripravili ustvarjalne delavnice za otroke. Ob vodji Vanji Hofbauer in animator-kah so pod otroškimi prsti nastajali dekorativni in uporabni predmeti.
Otroci so v nazarskem domu kulture pustili domišljiji prosto pot in z različnimi tehnikami pobarvali jajca, pripravili dekoracijo za mizo in ustvarjali z barvicami
V GLASBENI ŠOLI NAZARJE KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU
Na odru solisti, skupine, projektni zbor in baletna točka
in das maso. Tokratnega druženja se je udeležilo skoraj štirideset otrok od petega leta do šestega razreda. Njihovi izdelki so ob praznikih okrasili marsikateri dom.
Po besedah Hofbauerjeve tovrstnega ustvarjanja ne bi bilo mogoče izvesti brez finančne podpore Občine Nazarje, ki že vrsto let priskrbi material za delo.
Marija Šukalo
Kot zadnji je nastopil ansambel Glasbene šole Nazarje s projektnim zborom in solistko Kristino Šuster. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Otroci so ob animatorkah pobarvali jajca v različnih tehnikah.
(Foto: Marija Šukalo)
V dvorani Glasbene šole Nazarje so se na odru pred številnim občinstvom s plemenitim namenom, da ob materinskem prazniku počastijo vse mame, zbrali mladi glasbeniki. Po uvodnih besedah Cite Galič, ki je poskrbela za organizacijo nastopa, so prišli na oder najmlajši iz glasbene pripravnice ob spremljavi violine in flavte. Nato so se zvrstili učenci nižjih razredov klavirja, kitare, flavte in citer.
Nastop so stopnjevali tisti, ki obiskujejo že višje razrede tolkal, harmonike in harfe, pa trio violin in so-lopevke, mala komorna skupina, ansambel harmonik in baletna točka. Koncert so budno spremljali
mentorji, ki učence vse leto poučujejo in spodbujajo, pripravljali so jih tudi za ta nastop.
»Mama, štiri preproste črke, ki povedo tako zelo veliko,« so med drugim recitirala dekleta med posameznimi točkami. In zagotovo bo držalo, da je prav mama tista, ki nas nauči pesmi in melodije, ki so z nami vse življenje.
Res pester, uro in pol dolg koncert, je zaokrožil ansambel Glasbene šole Nazarje s projektnim zborom pod taktirko Tadeje Cigale in s solistko Kristino Šuster. Zapeli in zaigrali so Avsenikove Otroške želje.
Barbara Rozoničnik
20 Savinjske novice št. 14, 8. april 2016
Ljudje in dogodki, Šport

GREGORJEVO NA RECICI OB SAVINJI
Je ljubezen strast ali hrepenenje?
Pristni slovenski praznik so za praznik ljubezni vzeli tudi člani reči-škega kulturnega društva in pripravili Gregorjevo za odrasle in otroke. V Medgen borzi so v petek, 11. marca, prebirali ljubezensko in erotično poezijo. To so interpretirali Matija Veninšek, Tina Polčnik, Alja Denša in Miha Robnik. Za glasbeno spremljavo je poskrbel kitarist Filip Pfeifer.
Po besedah Polčnikove, ki je pripravila izbor pesmi, jim je bilo vodilo poezija slovenskih pesnikov. Ti opisujejo ljubezen in erotiko, ki nazorno prikaže ljubezen tako med partnerjema kot nepokvarjeno otroško ali starševsko ljubezen.
Slišati je bilo dela Ivana Cankarja, Nika Grafenauerja, Neže Mauer, Borisa A. Novaka, Cirila Zlobca, Mile Kačič, Tatjane Malec, Feri-ja Lainščka, Toneta Pavčka in šte-
vilnih drugih avtorjev.
Svoje razmišljanje o ljubezni, strasti, zaljubljenosti in ljubosumju so podali tudi nastopajoči. Ob tem so se spraševali, kaj sploh je ljubezen. A se niso mogli poenotiti, ali je to strast ali hrepenenje.
Medtem ko je bil petkov večer namenjen odraslim, so v soboto svojo ustvarjalnost preizkusili otroci. Ti so ob pomoči Tine Polčnik in drugih animatork pripravili svoje gregorčke - ladjice, v katere so postavili gorečo svečko in jih spustili v Rečico. Gregorjevo je namreč tudi praznik luči oziroma svetlobe. S tem so želeli obuditi običaj rokodelcev, ki so v čast svetlobi na gregorjevo zmetali goreče predmete v reko, saj jih za osvetlitev pri delu niso več potrebovali.
Marija Šukalo
V BOČNI PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU
S pesmijo, igro in plesom izkazali pozornost in zahvalo
Na odru kulturnega doma v Bočni se je pelo, plesalo in igralo, za dramski vložek pa so poskrbeli učenci podružnične osnovne šole Bočna.
(Foto: Barbara Rozoničnik)
Otrokom so bile v pomoč pri izdelavi gregorčkov mamice in babice.
(foto: Marija Šukalo)
Na nedeljo pred materinskim dnevom so v kulturnem domu v Bočni najmlajši in malo starejši s prireditvijo počastili mame in očete, babice in dedke.
Malčki iz vrtca Bočna so zapeli in zaplesali, malo večji otroci so se predstavili z glasbeno igrico o Valentinu. Svoj program so predstavili učenci podružnične osnovne šole Bočna. Nasmejali so s šaljivo igrico, deklamirali in prepevali, vse nastope pa so spremljale vzgojiteljice in učiteljice. Plesalci iz OŠ Gornji Grad, ki vadijo pod vodstvom učitelja plesne šole Miki, so navdušili z bolj hitrimi koraki. Na violino je zaigrala Jasna Purnat, ki že peto leto obiskuje Glasbeno šolo Nazarje.
»Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje«, je med točkami v programu povezovalec nizal verze slovenskih pesnikov in pisateljev o mamah.
Sledil je nastop ženskega pevskega zbora iz Bočne pod vodstvom zborovodje Jožeta Pustoslemška. Eno od pesmi so zapele ob spremljavi kitare in harmonike, možje in fantje moškega pevskega zbora, prav tako iz Bočne, so jih času primerno, kar na odru, presenetili z rožico ter nato koncert zaokrožili s prepevanjem pod taktirko zborovodje Matjaža Železnika.
Barbara Rozoničnik
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Praznična snežna idila za tekmovalce 15. velikonočnega slaloma na Menini
Odlično pripravljena slalom-ska proga na Menini, za katero so poskrbeli organizatorji, člani Planinskega društva Gornji Grad, je na velikonočni ponedeljek zdržala vse tekmovalce v dveh tekih.
Najboljši čas je dosegel Tuhi-njčan Janez Pirš, ki je za stotin-ko prehitel domačega tekmovalca Luka Šinkovca. V ženski kategoriji je najboljši čas dosegla Lucija Po-ličnik pred Katjo Bric. Snega je bi-
lo še več kot dovolj za izvrstno pripravo proge, za ostale potrebe pa so poskrbeli dežurni v Domu na Menini.
ŠMS
Slalomska proga na Menini je zdržala vse tekmovalce v dveh tekih.
(Foto: Katja Bric)
Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 21
Šport, Kronika
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Drugi poraz v zadnjih dveh krogih
Nazarska članska ekipa košarkarjev se je prejšnji petek odpravila na gostovanje v Ajdovščino. Tam se je ponovil scenarij iz prejšnjega gostovanja v Kamniku, kjer so tekmo izgubili v zadnji četrtini, zato se obeta še trd boj za končno 14. mesto v 3. SKL.
Nazarčani so drugi del sezone začeli odlično in zabeležili štiri zaporedne zmage. Zaradi uspešnih iger so se kljub temu, da so v ta del prvenstva vstopili brez točk, hitro zavihteli na 14. mesto, takoj za neporaženo Bistrico.
Sledilo je gostovanje pri Calcitu v Kamniku, kjer je neposreden tekmec za mesto na lestvici bil boljši. Petkovo gostovanje v Ajdovščini je bilo pomembno, saj so potrebovali zmago za miren zaključek sezone. Na prvi tekmi v Nazarjah je slavila nazarska ekipa s 75:64. Ajdovci so se
izkazali za neugodnega tekmeca, ki zna izkoristiti nezbranost nasprotnika.
To so dokazali v zadnji četrtini tekme v Ajdovščini, kjer so ljubitelji košarke videli 30 minut izenačene tekme, nato se je ponovil scenarij iz Kamnika. Gostitelji so prišli do prednosti in zmage z rezultatom 77:71.
Do konca sezone sta dva kroga, Nazarčani so na 14. mestu izenačeni s Calcitom, kar pomeni, da bodo morali dvakrat zmagati. Na roko jim gre dejstvo, da sta zadnji oviri nasprotnika, od katerih so bili prepričljivo boljši. 15. aprila bodo doma dočakali Gorenjo vas, ki je morala na Gorenjskem priznati poraz 64:80. Teden dni kasneje sledi gostovanje v Novi Gorici, ki je v Nazarjah izgubila s 95:46.
Roman Mežnar
OSNOVNA SOLA NAZARJE
Novi uspehi mladih nazarskih športnikov
Marec je bil zelo pester na športnem področju nazarskih šolarjev. V začetku meseca sta se odbojkarski ekipi dečkov in deklic pomerili na četrt-finalnem tekmovanju. Dečki so odšli v Kostanjevico na Krki, kjer proti lanskim državnim prvakom iz Šempetra in odličnimi domačini niso imeli večjih možnosti za zmago. Deklice so dosegle eno zmago. Te so v Šempetru izgubile z domačinkami, a nato premagale Litijo. Tako si delijo v odbojki 10. mesto v Sloveniji, fantje pa 19.
Sredi meseca je sedem nazarskih smučarjev nastopilo na ekipnem in posamičnem državnem tekmovanju v veleslalomu na Krvavcu. V ekipni konkurenci so med štirinajstimi ekipami dosegli 6. mesto, posamezno se je s 7. mestom pri deklicah najvišje zavihtela Nadja Jelšnik.
Rokometašice so se odpravile v Logatec na
polfinalni rokometni turnir. Na tem tekmovanju so najprej z razliko petih golov premagale Logatec in zatem za tri gole izgubile z učenkami iz Litije. S tem se je rokometna ekipa uvrstila na 4. mesto v Sloveniji.
Fantje so se v nogometu udeležili četrtfinalnega nastopa v Zrečah. Izkazali so se tako z odlično nogometno predstavo kot s pravim športnim obnašanjem, za kar so prejeli pohvale s strani ostalih akterjev tekmovanja. Premagali so vrstnike s Ptuja, učence iz OŠ Tabor iz Maribora in domačine iz Zreč. S prvim mestom so se uvrstili med najboljših 16 ekip v Sloveniji. Polfinalno tekmovanje bo sredi aprila. Takrat se bodo na enakem tekmovanju pomerile tudi nazarske deklice, ki so se tja uvrstile kot področne prvakinje. Oba tekmovanja bosta v Nazarjah.
ŠMS
Nogometaši so se uvrstili na polfinalno tekmovanje, ki bo v Nazarjah.
(Fotodokumentacija OŠ Nazarje)
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	PREVOZ OBOLELE OSEBE
Luče: 28. marca ob 8.45 uri sta dežurna ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči z Brnika in posadka s helikopterjem Slovenske vojske poleteli na območje občine Luče, od koder sta prepeljali obolelo osebo v UKC Ljubljana.
•	TAT V ŠPORTNEM OBJEKTU
Gornji Grad: V noči na 29. marec je
neznani storilec vlomil v zidani športni objekt, last gornjegrajskega športnega društva. Storilec je razbil steklo na oknu, vstopil v objekt in ukradel denarnico z gotovino.
•	VOZNIK UKRADENE HLODOVINE USTAVLJEN MED PREVOZOM
Mozirje: 1. aprila so policisti PP Mozirje v nočnem času kontrolirali voznika tovornega vozila, ki je prevažal hlodovino. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je omenjeni voznik v zadnjem času opravil več kaznivih dejanj tatvin hlodovine na našem območju. Prav tako je bilo ugotovljeno, da mu je pomoč pri izvršitvi kaznivih dejanj nudila ženska, ki ga je s svojim osebnim avtomobilom spremljala pri storitvah kaznivih dejanj. Zoper oba osumljenca sledi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
•	TAT ODNESEL TRI KOSE MESNIH IZDELKOV
Žlabor: 1. aprila so bili policisti PP Mozirje s strani oškodovanca obveščeni, da je bilo v Žlabru vlomljeno v zapuščeno stanovanjsko hišo. Neznani storilec je postavil lestev, splezal na balkon v prvem nadstropju, na silo odprl vrata in vstopil v hišo. Preiskal je notranjost in ukradel tri kose mesnih izdelkov.
•	VLOM V DVEH GOSTINSKIH LOKALIH IN POSKUS V TRETJEM
Mozirje: V noči na 3. april je bilo vlomljeno v dva gostinska lokala v upravnem centru v Mozirju. Neznani storilec je s priročnim orodjem vlomil skozi vhodna vrata lokalov, od koder je odnesel menjalni denar in dnevne izkupičke. Iz prvega je odnesel trezor z okoli 2.000 evri in iz drugega blagajno z okoli 550 evri gotovine. Poskusil je vlomiti še v tretji gostinski lokal, kar mu ni uspel, je pa z dejanjem povzročil veliko materialno škodo.
Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 22
Zahvale, Oglasi
Tiho si živel v mukah in trpljenju zemeljskega življenja, a zdaj odšel si k bogu upanja večnega veselja!
ZAHVALA
Danijel BENDA
iz Trnovca 25. 5. 1939 - 2. 4. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in za svete maše. Zahvaljujemo se zdravnici Andreji Podbregar Marš, sestri Ireni, patronažnim sestram in ostalemu zdravstvenemu osebju, gospodu župniku Davidu Zagor-cu za opravljen obred, pevcem, govornikom, gasilcem PGD Pobrežje ob Savinji, pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Stanislava, sin Miran z družino in
hčerka Danica
Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešenje je tožba odveč... le mir in pokoj mi dragi želite . in zame prižgite lučko v spomin .
V SPOMIN
5. aprila je minilo leto, kar se je poslovil
Alojz BIZJAK
iz Dol-Suhe 7
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se v tem letu udeleževali svetih maš, ki so bile darovane za našega moža, očeta, tasta in starega očeta, kakor tudi ge. Nadi Krejan in g. Rudiju Leskošku, ki sta velikokrat obiskala njegov grob in mu prižigala lučke v spomin.
Domači
Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, zato ostala je tišina, ki močno boli!
(T. Brenk)
ZAHVALA
ob izgubi sina, moža, očeta in dedija
Jožeta GORNIKA
21. 3. 1956 - 22. 3. 2016 iz Kokarij
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše.
Hvala pevcem, g. Milanu Prazniku za izrečene poslovilne besede, hvala gasilcem PGD Gorica ob Dreti ter g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mama Marija, žena Fanika ter hčerki Lidija in
Barbara z družinama
Vsak dan si delal in garal, potarnati pa nisi znal, le delo te krepilo je, ti dalo novo upanje. A ko bolezen je prišla, je bitka izgubljena bila. Čeprav te več med nami ni, boš z nami, v naših srcih ti.
V SPOMIN
Jožetu ERMENCU
iz Florjana 1930 - 2012
V ponedeljek, 11. aprila 2016, bo minilo štiri leta.
Žalujoči: žena Antonija, sinovi Franc, Anton, Jože, hčerke Jožica, Milka in Majda z družinami ter vnuki in pravnuki
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 23
Za razvedrilo
Cvetke
NI TAKO ZELO ZALJUBLJEN
Ljudski godci, člani ljubenskega kulturnega društva, so se na prireditvi Zaigraj veseli godec razgovorili o vsakodnevnih zadevah.
Vinko Jeraj (levo): »Saj vem, da se naša ta mlada rada vidita, a za dekle mi boš moral odšteti kar pet tisočakov, da se bova lahko pogovarjala o ohceti.«
Ivko Retko (v sredini): »To je veliko denarja, sicer pa ne verjamem, da je tvoje dekle tako zagreto za mojega fanta. Poglej ga, kako je ves skrušen.«
Rok Prušnik: »Samo pivo mi malo uhaja iz oči. Denarja pa nikar ne daj.«
PRIROČNO RAZGLAŠEN
Ledrasti fant Miran Žerovnik, ljubenski kulturnik: »Rad zapojem tisto: »Mat mi pravi, ti s čist nor ...«, ker rad vidim lepo deklino.«
Milena Praznik, članica ljubenskega kulturnega društva: »Ko ima človek dovolj alkohola v sebi, vidi vse rožnato, sicer pa bi tvoje petje človek rabil za razganjanje obiskovalcev, ko se zapira oštarija.«
LE OKOL, OKOL ...
Ondan se je v Šoštanju zbrala vsa hitropetna druščina iz Saša folklorne dežele na območno plesno srečanje. Na odru kulturnega hrama sta se med drugimi dičili folklorni skupini iz Bočne, ena »gor-ša« od druge. Marko Ročnik na odru ni in ni našel »svoje« plesalke Betke, ki je že z drugim vrtela petke. Iskal je, iskal, je drugo, še mlajšo izbral. Betka pa v vrisk do stropa lesenga, tud ona plesalca ni sukala lenga.
i	Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 24
Križanka, Informacije
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Tommi Kinnunen:
mm	v.t
Križišče štirih poti
V središču zgodbe, ki zajema dogodke od konca 19. in do konca 20. stoletja, so trije ženski liki. Vsaka po svoje močna, posebna. Četrta pot je pot moškega, tragična in močno povezana z vsemi tremi ženskami. Življenje na Finskem bralec spoznava skozi oči treh generacij žensk, matere, hčere in snahe. Vse tri so močne in neustrašno kljubujejo moškim naklonjeni družbi.
Maria je ugledna babica, ki sama vzgaja svojo hči in zavestno moških ne spusti več v svoje življenje. Njena hči Lahja se z družbo spopada preko svojega poklica, ki je v takratnih razmerah za žensko nenavaden, je namreč fotografinja. Poročena je z Onnijem in skupaj vzgajata tri otroke. A ljubezen ji ni naklonjena, zato
se popolnoma zapre vase in postane hladna do svojih najbližjih. Snaha Kaarina je edina, ki je naklonjena tradicionalni vlogi ženske, a prav zaradi tega postavljena pred marsikatero preizkušnjo.
Slovarček:
BARIN - gospod v ruskem okolju; EBONIT - trd vulkan iz i ran kavčuk črne barve; ILEUS - neprehodnost črevesa;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ŠOBA, BETI, ADRENALIN, MI A, ELAND, NORČAVOSTI, DOTA, DRHTAJ, SESTAV, ČELO, IRA, TRAVNAR, PETAN, ROMA, KOLORIT, GK, AZORI, SEL, KRILO, ŽIV, HLAPEC, AZIL, AJANTA, ETIOPIJA, NARVAL, NAKLADAČ
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 15. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 14, 8. april 2016 25
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI
-	Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV
-	Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094.
Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašni-kar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi
Petek, 8. april
Napovednik dogodkov
ob 20.00. CDM Rečica ob Savinji
Potopisno predavanje Ermina Oblaka El Camino de
Compostela
Sobota, 9. april
ob 18.00. Pred gasilskim domom v Radmirju Svečanost ob vrnitvi prve gasilske avtocisterne v Zgornji Savinjski dolini
Nedelja, 10. april
ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Primafoto (st. pionirji)
ob 18.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Gledališka komedija Mame
Torek, 12. april
ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji
Predavanje Silve Prislan Cikli narave in superživila
z roko v roki
Sreda, 13. april
ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji
Ura pravljic s terapevtskim parom,
vodnico Heleno in psičkama Senno ter Auriko
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Zgodba o vrani
Četrtek, 14. april
ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Oliver peče tortice
ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Zgodba o vrani
ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Skupina za žalujoče_
Petek, 15. april
ob 19.30. Kulturni dom Mozirje Koncert Šaleškega študentskega okteta
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, 100-140 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam telico, 8 mesecev brejo, sivo-rjava pasma, in silažne bale; gsm 041/793-519. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 051/319-040. Prodam 10 dni starega bikca, sr. pasme; gsm 041/533-658. Prodam telico rj pasme, brejo 7 mesecev, dobro poreklo; gsm 041/793-574.
Telice in kravo rs pasme, pašne, visoko breje, ugodno prodam; gsm 041/239-017.
Teličko križanko rj/baq, staro 3 mesece, prodam; tel. št. 58-45-197. Prodam bikca, starega 10 dni; gsm 041/783-572.
Prodam bika s.r., starega 3 mesece, in kupim telička, starega 7 dni; gsm, 031/855-186. Prodam teličko, sivo rjavo, staro 13 mesecev, in elektro motor 7,5 kW; gsm 041/787-478. Prodam telice RJ pasme in telice ci-kaste pasme; gsm 031/501-250. Telica simentalka, visoko breja, pašna, prodam; gsm 041/411-411. Prodam pašne telice pasme si-mental, težke okrog 500 kg; gsm 031/221-912.
ŽIVALI - KUPIM
Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
VOZILA - PRODAM
Prodam opel astro, l. 1999, dob-
ro ohranjen in vzdrževan, z letno vinjeto, tehnični do 2017, letne in zimske gume; gsm 031/891-780. Prodam golf 4 karavan, 1,9 tdi, 4x4, l. 2002, reg. do 20.8.16, redno servisiran, cena 2.400 eur; gsm 031/458-941.
Prodam alfa romeo 159, 2,4 JTDM, letnik 2006; gsm 041/410369.
Prodam VW polo clasic 1,4 bencin. Letnik 1996, prevoženih 131000 km; gsm 031/855-556.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor in vso ostale kmetijske stroje; gsm 031/736-727.
DRUGO - PRODAM
Ugodno prodam magnetno tekalno stezo x-plorer, 150 eur; gsm 040/169-477.
Prodam traktorsko frezo 1300 tmt, z okvaro, ugodno; gsm 041/727861.
Prodam samohodno vrtno kosil-
nico ali menjam za moped; gsm 031/655-858.
Prodam fantovsko obleko za birmo, št. 46; gsm 041/276-351. Prodam tračni obračalnik sip 220, novi jermeni, 390 eur; gsm 040/723-865.
Prodam otroški voziček in avtose-dež - lupinico; gsm 031/335-130. Prodam prvoobhajilsko in birmansko obleko, fantovsko, ugodno; gsm 040/430-080. Krompir, odlična bela sorta, sora, prodam; gsm 051/690-523.
OSEBNI STIKI
Podjetnik si želi skupne prihodnosti, z urejeno punco, do 46 let; gsm 041/510-457.
NEPREMIČNINE
V	Sp. Krašah prodamo travnike; gsm 031/453-163.
V	okolici Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/416-809.
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podatki naročnika.
Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vhodu v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo.
Uredništvo
ZAHVALA
Neizmerno se zahvaljujem vsem uslužbencem šaleške zadruge Luče, zdravstvenemu osebju z zdravnico Andrejo Moličnik Podlesnik, PGD Luče pa tudi vsem drugim ljudem, ki so kakor koli pripomogli, da sem danes še živ. Še enkrat najlepša hvala.
Boštjan Pečovnik z družino iz Podveže
26 Savinjske novice št. 14, 8. april 2016
Oglasi

GRAD VRBOVgS—'
frt&r GOSTINSTVO, Mitja F«Hcl|aO s SinIs4ifi cesla I. U3I N.i7-nii
-.vu vv.giHiMjiii
Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot sa rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice...
pdavmča.i:
Poatdrljtk ■ frtrtfJt od Sil do J 7 4it
Pf>wk: od IV.dtiL'.! urt-
,Vih|nhJ ?: J.(i 11 i/o iHfc
He<lcJjif m organiziran? itrutbe fnni ¡0 -r-itbi
Organiziramo tudi čisto pravo in nepozabno grajsko večerjo!
03/58--32-800
Savinjske novice št. 14, 8. april 2016 27
www.fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna na-
mestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisa-
nju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-
Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja.
toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.