P»štniha plačana v gotovini. Cena 23.— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - til. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 3 Trst - Gorica 18. januarja 1952 Izhaja vsak petek Brezglavost Usoda vsake politike, ki se ne ravna po določenih načelih, je, da se končno zaplete v lastne mreže. Lovljenje na levo in na desno, cikcakasta pot, ki ne gre za tem, da bi nekaj uresničila, temveč za tem., da ne bi prav nič napravila, konča s tem, da njen tvorec pozabi, kod vse že teče vrv, ki jo pušča za seboj in se končno ob njej tudi sam spodtakne. Ta primera nam je prišla na mi-sel ob najnovejšem »junaškem« de- [^'^"^"poItair^VmisT^mirVne janju tržaškega župana, ko je Oči- lgo(Jbe ,z (Italijo ,tudi državna za_ (tti Zavezniški vojaški upravi nic Ljava Svobodnega tržaškega ozem- Nastop župana Bartolija proti državni zastavi STO-ja Svetovalci SNL in Fronte neodvisnosti zapustili mestno zbornico Na seji tržaškega, občinskega sveta dne 15. januarja je (prišlo do da-lekosežnega političnega dogodka. Vsem je .znano, da je tržaška občinska zastava — starodavna bela helebarda na rdečem polju. Ta za- manj kakor da si protipravno prilašča zastavo tržaške občine, da tega on ne more več trpeti in da jo je zato sriel z občinske palače. Ta- 1 ja. Ofd 15. septembra 1947 plapola ta zastava na mejah STO-ja in na vseh državnih poslopjih in tržaške ladje iplujejo pdd njo v daljni svet. kv smo se znašli pred zanimivo sli- Tako je ,bUa igodovins.ka zaSltava ko: na istem trgu se gledata dve lepi palači. Na palači predsedstva področja vihra tržaška zastava, v občinski palači pa stoluje uporni, ne več voljeni, temveč od ZVU i-menovani župan, ki se požvižga na ukaze in načela nadrejenih obla-Mev, in kriči, da so mu zastavo u-kradli. Pri tem pa ni prizanesel niti tistemu generalu Aireyu, kateremu mora biti hvaležPn za to, da se je sploh lahko tako razšopiril. V za hvalo za vse mleko, ki ga je spil z njegovih prsi, ga je pičil: očita mu, da je ukaz št. 1, s katerim je general ■■ predpisal po mirovni pogodbi predvideno zastavo, navadna nezakonitost, ali kar je isto, nasilje. O dogodku samem poročamo največjega mesta STO-ja povzdignjena v državno zastavo vsega O-izemlja. Pred ustanovitvijo STO-ja in po 'tej »ustanovitvi se je tržaška občinska izastava vedno izobešala na mestni palači na Glavnem trgu. Toda že kakih deset dni je ta zastava z mestne palače .izginila, ne da 'bi bil za to odstranitev naveden s stiani župana ika'k razlog. Zato je na občinski seji 15. januarja svetovalec dr. Gianpiccoli (Fronta neodvisnosti) vprašal župana, zakaj ne plapola več občinska zastava z občinske palače. Zupan Bartoli, ki je bil očiv.idno pripravljen na Ho vprašanje, je v odgovor prebral pisano izjavo, v 'kateri je bilo med dru »Slovenske narodne liste« dr. J. Agneletto. Naglasil je, da je tolmačenje mirovne pogodbe in priloge Va*ljiVio preučiti težko btiirbb slovenskega demokratičnega tabora v Trstu.) Po sporu s Kominformom pa je postal poiozaj zelo zapleten, d-tan-janiKi Komunisti so se postavni na i.aijo j^avoveinega -sta-nn-izma m c-jsodni eapadnina Tita. Sl-ovenaiv. jvuinuniiti so se pa Titu pjoau. iddnji sioj je začel misnti, aa vt.:-aane Tito 'rti taKO slao, dokler se ni nezaupanje zopet ojačilo zaradi stalnega oega .beguncev iz Jugoslavije. Krajevna angioameriska vojaka ooiasuva se ne vmešavajo v tizasKe poUiicne prilike, -toda nesodelovanje in Brezkompromisno stališče ju-goslovansKih jtrogov v Trstu in na podeželju je prisililo Angloameri-cane,' da so zaceli tiruvencem predpostavljati Italijane, katerimi 5o edinole mogli navezati osebne stike in ki so jim edini izkazovali simpatijo in nudili gostoljubnost. Venaar so postali po sporu s kominformom jugoslovanski krogi bolj prijazni in so ravnali z zavezniškimi vojaki, ki so poleti obiskovali ■obalo na njihovem področju, kot /. dobrodošlimi gosti. Zaradi tega narašča možnost, da pride glede Trsta do neke rrfedna-‘rodne rešitve, čeprav so strupeni napadi po tisku, zlasti italijanskem^ šc vedno na dnevnem redu. Pisec nato opisuje vtise s potovanj jx) Primorski v svojstvu člana mednarodne razmejitvene komisije. Pri tem piše dobesedno: »Čeprav so bili demonstrativni sprejemi temeljito organizirani, 'o ne pomeni, da niso bili izraz pristnega navdušenja. Slovenski kmetovalci niso imeli nobenega razloga, da bi ljulbili Italijane, in so člane komisije pozdravljali kot svoje o-svoboditelje.« Pri razpravljanju o jezikovnih prilikah ugotavlja pisec, da se Tržačani. ki obvladajo oba državna jezika, slovenščino in italijanščino, poslužujejo s tujci italijanščine le zato, da se morejo z njimi bolje sporazumevati. (Konec na tretji Strani) hika, Sirija in Švica. Delo -bo izšlo v šestin zvezkih. Dosegalo bo vso zgodovino človeštva od predzgodovinskih crsov do danes. Napisano pa ne sme biti s stališča kakega posameznega naioda ali kulture, temveč pravično do vsega človeštva. Pri tem se bodo znanstveniki potrudili, da bodo odpravili razne pjedsodke in da bodo v resnici prikazali jazvoj vsega sveta kot celote. Poizkušali bodo prikazati vso nenehno prepletanje človeških sil, ki so delovale v smislu enotnosti ali različnosti človeštva. Delo mora biti dokončano do leta 1957, nakar ga bodo izdali tudi v skrajšani .izdaji za uporabo na u-niveirzah in srednjih šolah. Ta izdaja bo obsegala dva zvezka. Se bolj skrajšano, in sicer v enem samem zvezku, pa jo bodo izdali za navadne bralce po vsem svetu. iZainimivo je, da se načrtu niso pridružili znanstveniki sovjetskega bloka, ki sicer tako poudarjajo svojo mednarodnost. Čeprav so jim prihranili mesta v odboru, vendar ni verjetno, da bi jih sprejeli. Pri tem delu ne smejo priti do izraza ideološka nasprotja ali rasni predsodki. kajti namen tega dela je, da prikaže zgodovino človeštva nepristransko, v celoti in brez predsodkov. Gešhr delavci brez božičnice Zakaj ne smejo stavkati Predsednik češkoslovaške vlade, Zapotocky, je irazložil po radiu, zakaj letos niso izplačali božičnico delavcem, ki so jo sicer dobivali vsa z-adnja leta. Ta sklep je bil objavljen na predvečer rojstnega dne predsednika Gottwalda, za katerega so rudarji Ostmve-Karvina bili prisiljeni »prostovoljno« delati vse nedelje v treh izmenah zaradi pomanjkanja premoga. Zapotocky je dejal, »da se zdi, kakor da bi mnogi ljudje spali« in niso spoznali »prihoda novega razdobja, za katerega niso ne-le ničesar prispevali, temveč mu celo škodujejo s svojimi pogledi in zahtevami. Ljudje so nagrajeni za storjeno delo: dobijo to, kar potrebujejo. To ni protivrednost za njihovo delo, pač pa plačilo v soglasju s potrebami družbe. Potrebho je tudi zapomniti si, da socialno skrbstvo ne povečuje narodnega dohodka, temveč požira velik del tega dohodka. Ce proizvodnja ne napreduje in če narodni dohodek ne raste, bi izdatki za socialno skrbstvo postali neprenesljivo breme. Ta razmotri-vanja se tičejo tudi božičnice. "To niso bile nagrade za storjeno delo, kakor tudi niso odgovarjale povečanju proizvodnje. Bilo je nepravilno ;in nesoslalrstičnb izplačati take nagrade vsem brez ozira na njihove dohodke. -'Zapotoekv je govoril tudi o pravici do stavke. Nihče ne želi odvzeti delavcem te pravice, toda »ne more biti dvoma, da nas bo tiaš delavski razred podprl in obračunal z izzivači, ki bi hoteli stavkati*. Opažanje sovjetske na račun diplomacij« »Manchester Guardian« opozarja ob smrti nekdanjega sovjetskega zunanjega ministra Litvinova na rezliko med nekdanjimi sovjetskimi diplomati, kakor so bili poleg Litvinova CiČerln ih drtigi, in med diplomati mlajše generacije, kakor Gromi ko, Malik in Višinski, ter pravi, da je med njimi žalostna razlika. To je razlika med normalno vzgojenimi Človeškimi bitji ih avtomati, katerih delovanje jfe grobo, ker nimajo svojega duha in ker vidijo v vseh, ki niSo njihovi sateliti, sovražnike. Drugo pOkolenje revolucije je pokolenje lutk, ki se prilizujejo svojim gospodarjem v Kremlju, a p-ri tem stalno Škilijo nazaj, če jim ne sledi senca čistke. Nikjer se bolje ne vidi, kako drago je morala plačati Rusija Stalinovo diktaturo, kakor v tem propadu njenega diplomatskega predstavništva. cižerin in Lttvinov šla sfc lahko gibala mtid zahodnimi državniki kot enaka htett eriakimi. Molotov in Višinski in njima podob- pa hodijo okrog oboroženi in celo v gosteh v Beli 'hiši 4 strahom gledajo pod posteljo. Do žive duše nimajo zaupanja, pa tudi njim ne zaupa živa du&i. Uisohi sovjetski uradnih! razred bogatašev Osebe, ki prihajajo 1ZZ& žHtene Zavese, pripovedujejo, da živijb mi-ihiisitri in drugi Visoki sovjetski vladni funkcionarji V velikem razkošju, o katerem se .množicam fuskfcga naroda niti ne sanja. Tako so iHteli priliko ugotoviti diplomatski i>redištavrtikii svttfcodhih narodov, ki so službovali V Mbsičvi, Velikansko razliko med nižkO Žlv-ljehjsko favnljo množit in sovjet-škimi funkcionarji, ki ljubijb Itik-šuiž. TM redki izbranci žtVijO v r&zko-Š-nilh slanbV^nj-ih in ife Vozijo pd ihnestu v luksiiziniH lifntizLrtan. fina-jo tudi prednost pri nakupu železniških vozinih listkov. DEMOKRACIJA i--- » Leto VL»-: Stev. V E-S TI z GORIŠ K E G A IZ K K MINA Slovenski otroci proti nasilju ...mene fregodi voi! UTRSISJK‘1 komumstičnega| ozvezdja Nav člen 'v dolgi verigi preganja-.nja in uničevanja islovensuce mamj-išine v itaiiji je oil postavljen pred 'kratkim na Goriškem, ko so nasilno in pratii vsakemu zataanu s sa movoljniim postopkom zaprli slo vensko šolo v Krminu. Ta udarec je bolestno odjeknil po vsem izmučenem 'telesu v trpljenju neštetokrat preizkušene slovenske manjšine. Zabolel je huje kat nešteto drugih udarec, ki smo jih prestali pod črn-o megalomansko diktaturo klavrno propadlega Mussolinija. Zabolel. je, ker je prišel iz roke stranke, ki je po svojem imenu in programu krščanska, od katere bi torej človek upravičeno pričakoval, da se bo ržvnala po .temeljnih krščanskih .načelih v javnem in privatnem življenju. Toda na žalost moramo prignati mli Slovenci, da nam je ta stranka prav taka, ali celo slabša mačeha kot najbolj -zagrizene proti-knščanslke stranke. Ce je res, da 50 v življenju merodajna dejstva in ae besede, potem moramo priti do naravnost poraznega zaključka, da je iza slovensko manjšino, za njen kulturni, politični in 'gospodarski obstanek in raizvoj popolnoma vseeno, katera italijanska -sltranka ;e na vladi! Ker, torej, pri merodajnih vladnih osrednjih in krajevnih krogih ne naleitimo na razumevanje in u-poštevanje naših priznanih pravic, nam ne ostane drugega, kot obrniti se na širšo domačo in tujo javnost in zakričati v svet, koliko veljajo obljube in ibesede današnje demokrščanske italijanske vlade, koliko veljajo členi italijanske u-stave in kako spoštujejo mirovno pogodbo in vse druge prav sveže mednarodne obveze. Ni namreč tako dolgo, kar je italijanska vlada podpisala listino o človečanskih pravicah. Ob tej priliki, ali tam neikje, je pristen Italijan zahteval, da bi črtali iz italijanske mirovne pogodbe vse, kar jo spominja na spoštovanje narodnih manjšin v njenih mejah, češ da italijanska u-stava do viol j ščiti vse manjšinske pravice. Mož je imel popolnoma prav! Cernu toliko pisanih obveznosti in obljub, klo so pa vse le pra- Tiho in iskoro neopazno živi in deluje v Gorici Slovensko dobrodelno društvo. Letos stopa že v četrto lato svojega obstoja. Ves čas je vzdrževalo Dobrodelno pisarno v Gorici, kjer je vsakdo lahko dobil’ brezplačno pomoč in nasvet. Poleg tega je delilo podporo v blagu in v denarju vsem potrebnim, ki so se nanje obrnili, seveda vedno v mejah svojih finančnih moči. Ko gledamo seidaj ob začetku novega 'leta nazaj na opravljeno de- lo, vidimo, da se je le marsikaj dobrega storilo s pomočjo usmiljenih src. Našim članom in podpirateljem v /.nanje prinašamo nekaj podatkov o delu v preteklem letu. Podpor v denarju se je razdelilo i/.a 374 itisoč lir. V blagu (obleka, čevlji, hrana) je dobilo pomoč 93 družin in 41 posameznikov, med temi trije novoporočemi pari, ki so pribežali iz Jugoslavije in se v Gorici poročili. Društvo jim je preskrbelo vse potrebno za poroko. Posebno start) je (kot naravno posvetilo drušitvo potrebnim otrokom. Pomagalo jim je s knjigami, šolskimi ipotrebščinami in denarjem. Samo za sv. Miklavi je Dobrodelno društvo obdarovalo 250 oitirok v Gorici, (ko jim je tuidi % pomočjo Katoliškega prosvetnega druištva priredilo mffldavževanje. Poleg tega je najresnejšim darovalo 36 paketov z obleko. Priskočilo je na- Nujen poziv usmiljenim srcem} Ze lani smo se obrnili na u-smiljena srca in prosili denarni prispevek za pomoč nesrečnemu mlademu dekletu, ki trpi v ječi zaradi svojega plemenitega značaja. S prispevki, ki smo jih nabrali, smo mlademu dekletu mnogo pripomogli, za kar se je najlepše zahvalila. Ker pa smo prispevke že izčrpali in je dekle še vedno v istem položaju, zopet prosimo za nujno pomoč. Prispevke sprejemata pisarna dr. Avgust« Sfiligoja v Gorici, ul, Garibaldi 9, in tiskarna. »Adria« v Trstu, ul. S. Anastasio 1-c. Ime dekleta objavimo, ko mu bo vrnjena svoboda. izen papir, tai ne velja niti toliko kot tehta?! ilz tega razloga bi prav mirno lahko črtali itudi 3. in 6. člen Ustave, ki jasrfo govorita o človečanskih pravicah in o zaščiti manjšine. To bi bila naša sreča; svetovna javnost bi ne bila zaslepljena in omamljena od lepih besed, amtpak bi brez kakršnih koli optičnih sleparij gledala na razmere slovenske ■manjšine 'V Italiji. Vsi izgovori in razlogi, katere navaja italijansko uradno in poluradno časopisje in odgovorni krogi, so plitvi, ibrez vsake resne :n trezne podlage. Edini vzrok, tai ;e privedel kratkovidne italijanske o-blasti do tega vse prej kot pozitivnega koraka, je brezmejno sovraštvo do vsega, kar je slovenskega. To mišljenje, ki je vtodilo delovanje fašistične Italije v slovenskih krajih in ki je .po vseh naravnih .zakonih moralo nujno roditi v kr- vi in solzah dozorele grenke sadove, postaja zopet merodajno iza krajevne oblasti. Vsak trezen človek .bo le s težavo verjel, da bi to seme rodilo drugačne sadove, ko pride čas zorenja... Ce je res, kar pravi 3. člen Usta-.ve, da smo vsi diržavljani enaki, da imamo vsi enake pravice, zakaj potem ne spoštujejo naših šolskih pravic, ko imajo v Pevuni, Mirniku in Doberdobu odprte svoje italijanske razrede, ikjer ni niti toliko otrok, kot jih je za slovensko šolo v Krminu? Saj je vendar dobro znano, da nimajo italijanski razredi v Pev-mi, Mirniku in Doberdobu niti 10 Otrok in jih vendar nihče ne zapre! Ce pa .pogledamo v Devin na STO, bomo videli, da ima tamkajšnji italijanski razred komaj tri otroke, ki ,imajo na svojo izključlno razpolago svojb učiteljico in še celo svojo samostojno kuhinjo! Vsi Slovenci . jim ta »luksuz« privoščimo, a obenem zahtevamo, da imamo budi mi iste pravice, ker .že imamo iste ali pa 'še večje dolžnosti. Prepričani smo, da bodo te vrstice kot vse druge pritožbe in .vloge ostale trenutno pri italijanskih o-blasteh mrtve črke. Ker pa so se dalje na pomoč še otrokom v Pod-.gori, Krminu in Mirniku. SpDoh lahko rečemo, da je drušitvo v mejah svojih iSkrorftnih možnosti pomagalo vsem, ki so za pomoč zaprosili. Na žalost so bila njegova sreidslfva v pretetklem letu še vedno .preskromna, .zato tudi ni moglo pomagati .tako, kakor bi rado. Vendar se zahvaljuje višem članom in do-ibrotinikom, ki so pomagali, da se ije kljub vsemu moglo nekaj dobrega naredliti najpotrebnejšim med nami. Zatlo se priporoča v blago-dušno pomoč še za bodoče. Cesta na M Končno so pričeli s popravljanjem ceste, ki pelje iiz Poljan na Vrth. Cesta je biila v obupnem stanju in so bila popravila res nujna. Pri delu je izaposlenih okoli 45 delavcev, večinoma domačinov, ki bodo tako vso izimo služili in nekaj prihranili. Za to delo je bilo nakazanih preko 2 milijona lir v okviru delavskih središč za pobijanje brezposelnosti. Prodajalci mleka Vsi lastniki tarav. mlekaric, ki prodajajo mleko naravnost potrošnikom, morajo dobiti tozadevno dovoljenje od županstva. Prošnja, naslovljena na župana, mora biti predložena najkasneje do konca ja-niuailja in mora vsebovati točrto navedbo kraja, tajer se hlev nahaja, število in pasmo mlekaric. Dovoljenje za prodajo mleka bo župan izdal na podlagi zadovoljivih ugotovitev živinozdravnica in Kdravstvenega predstojnika, ki bosta v določenem dnevu pregledala živali in zdravstvene razmere hleva tter posodo iza mleko. Za ta pregled bo treba plačati določeno vsoto ob izstavitvi potrdila o izvršenem pregledu. Strokovni tečaji za kmete 14. t. m. sta se začela usposobljenostmi tečaj za vinogradništvo in vinarstvo v Dolenljah in tečaj za živinorejo v Isoli Morosini. Oba tečaja «ta samo v italijanščini, kot da bi slovenskih kmetov ne bilo , več na Goriškem... da bi zahajali v italijansko raznarodovalno šolo, in so njihovi starši sedaj že podpisali in predali oblastem zahtevo po zopetni otvoritvi slovenskega razreda osnovne šole, venujemo v končno zmago naših ustavnih pravic. Pričakujemo pa tudi od v.se .mednarodne kulturne javnosti, predvsem od onih, ki so nam najsoližji, da s primernimi ukrepi prisilijo italijansko vlado k spoštovanju pravic naše manjšine v Italiji. Vam Tržačanom pa kličemo Goričani: .»Vedite, kaj vas čaka, če pridete izopet pod Italijo!« Smrtna kosa v Krminu V četrtek 10. t. m. je umrl g. A-lojz Jurčič iz Pradeža, kjer je z 'družino obdeloval neko kmetijo, katero je vzel v najem. Bil je priden in vesten delavec. V petek 11. t. m. je pa umrl bivši lovski čuvaj Anton Bučinel. Oba sta zapustila ženo in že dorasle otroke. Prizadetim družinam naše sožalje! Žerisld krojni tečaj ERREVI se prične prihodnji torek 22. januarja ob 7.30 zvečer (o-benem vpisovanje) na stroko v -n i šoli, ulica Randaccio, prvo nadstropje. Bivše učenke ne moremo ■zadosti toplo priporočati dekletom ta praktični in lahki krojni tečaj, ki ga res požrtvovalno vodi gospa Adela Jakil. U zadnj številki »Demokracije« smo govoril od resničnega položaja, u katerim se znaja (ušaia) Benečija; govoril smo, di pri nas use, kar čuje od slovenščine, je hitro udu-šenu od namjestniku od ulade ta-1‘janske. Od šol nje smo govoril, zakaj tel je edan glauni problem, an zato ga je treba obravnavati po-sebe. Kakor usi vejo pri nas, u Benečiji, nje slovenskih šol, anpak samo taljanske su. Telih zadnjih su ih itarkej obilno nastavli Italjanci po druizi posvjetn.i vojni, di či danes gremo u naše majhane vasi, bomu preča vidli, di itu usaki najdemo u-čitelja. Rjes je, di učitelje an učence najdemo, pa lepih sob, u katerih bi se mjela šola učit, ih na bomo vidli. Vičkrat bomu vidli, di naši otroc morejo se hodit učilt u sobe, ki potrebuvajo usega, an ki še malo luč im svjet z majhanim oknacah, di bojo vidli prebjerat al pisat. Tuo kaže, di su zlu hitru Italjanci nastavili njih šole tako hitro, di namjestmik italjanskega mini-sterstva za javino učenje se je zabo, kadar je jemau od zasebnikov na ojem sobe, di u tele sobe .boju hodil se učit majhani otroc, kateri veliko potrebo imajo luč an sape. Raftalo je, di u kajšni naši vasic se je vič ku edno leto učila šola u sobah, ki stale su nad ' hlevah al pa na svinjakeh. An pa hrame iza lepe šole nardit su bli obečjal Italjanci, pa koliko let je žej prešlu od tistega obječje-nja. Tu usi Benečiji su Italjanci zgradil mih pet al šest lepih hramu, katere kaže ju* kadar kajšan časopis ih obtožuje, , bilno podtajniku, tai se na more 'i glav usjeh njih imen darža.t. Prišu je tel podtajnik na inauguracio nekega pedagoškega tečaja. Teli tečaj je bil nastavljen od »trikolori-stu«, od tistih, ki 'hočejo pokazat, di u Benečiji su usi »italianissimi«. neolikano zarohnel: ». . . me ne frego di voi!« iS tem je dal razumeti, da je poslušen učenec Mussolinijeve šole in nositeij njegove kulture... Prosimo oblastva, da itakega su-rove*ža vsaj pokarajo, če jim je kaj do ugleda tako važnega urada. Živina iz poplavljenih krajev Kmetje, ki so prejeli v svoje hleve živino iz poplavljenih krajev, naj čimprej sporoče Pokrajinskemu nadzorništvu za poljedeljstvo število glav živine, ki so jo sprejeli, njeno pasmo in kraj, od koder je prišla. Določila za lov • Javljamo, da je lov na divje ptice in golobe dovoljen do 30. marca 1952, .razen v alpskih predelih naše dežele. V gradiščanski občini je dovoljen lov na divje gosi in race do 20. aprila 1952, toda samo vzdolž rek, jezer in močvirja. Izredna podpora brezposelnim Bretzpfoselni delavci industrijske, trgovinske in zidarske stroke bodo dobili izredno zimsko podporo za dobo treh mesecev. PRISPEVEK za URŠIČEV SKLAD Za Uršičev sklad daruje N. N. iz Tržiča L 1.000. Dr. MARJAN BREGANT Sa u Gorici so slovenske šole! Pa kam one spadajo? 4Pod italjansko ulado. Zato moremo razumiti, di u šolah se bo učilo, kar bo tjela ulada, či ulada je demokristjanska, šole su take, an či je komunistična, bojio pa tele. Tedaj mislem. sta razumili, di mešat slovenske šole s komunizmam rnjema pomena, an tuo nje ku propaganda italjanskih šiovi.nistu, kateri gledajo nič druzega, ku vas stra‘šit na use viže. Zato bi'bil čaš se sbudit an pra-šat slovenske šole pri nas, jutre kuisa bo prepozno, an bomo vidli, di naši otroc se bojo lepo učili an ki druzih lepih reči se bojio navadli. Ci ne druzega, se bojio navadli zgodovino naše majhane Benečije, katera ie bla nimar našim iudem zakrita. An či tala zgodovina je bla našim iudem zakrita, an či par nas nji slovenskih šol, tega je zlu kriva italjanska ulada, katera hoče uničat pri nas use, kar diši po sloj venščini. Pa pet an osandeset lete je prešlu, od kar su Italjanci h nam prišli, an vidimo, di njih propaganda nje nič nucala. j SV. LENART: U naši občin imamo ceste, ki obilno jam imajo, an zato bi bil čas, di na županstve bi kjek preskarbjel za ih postrit. Slišal smu, di .italjanska ulada je pošljala za naše občine nek denarja, di bojo one ceste popra v le. Zato je treba, di gospod župan se bo malo inte-resjeru. GERMEK: Objecjal su, di u vas Topolove bodeju nandil cesto. Tuo su govoril ižej malo po končanji druge .posvetne vojne an še dones cesta nje bla končana. Mislimu, di ob itolo cesto se bojo spet menal, kadar bo začela propaganda za po-Uitične Volitve. SRJEDINJE: Tako slavih vasi, kakor je Tarbji Goren, ju nje nikje-dar. Liudje na morejo postrojt hramu, zakaj u veliki mizerji živijo an njemaju dinarja še za dauk pla-cjuva-t. Bi na blo slavo, di ulada bi pogledala lepo položaj, u katerim se .najde Tarbji Goren an dib vargla dol itistim liudem dauk. DREKA: Samo u eni vas od naše občine su zgradil edan hram za e-lementarske šole. U druzih vaseh pa šola se uči u gardih 3obah. Pra-vejo, di načarti za šole zgradit u naši občin su nareti, an pa na vemo, u kateri uradu spijo mjerno. Bil ne blo slavo, di županstvo bi se malo interes iralo. ZMEDA,' NERESNOST, NEISKRENOST IN POTVARJANJA. PDd tem naslovom se je v novoletni številki »Primorskega dnevnika« o zborniku »Tabor« .razpisal Rr. Pri tem omenja pisec tudi trizvezdnega pisca uvodnika »Nova pota« in pravi: »Vajeni smo videti v »Demokraciji« tri zvezdice...« Mislimo, da so vsa ugibanja po tej sledi čisto odveč. Clankar s tremi zvezdicami v »Demokraciji« uporablja celjske še-sterokrake zvezdice; pisec članka v »Taboru« pa je pod svoj uvodnik prilepil najprej dve peterokraki zvezdici, katerima je pridal še eno šesterokrako povrhu. Tudi na drugi strani ovojne strani, ob navajanju vsebine, je tako postopal, zato kaka morebitna tiskarska zadrega me prihaja v poštev, pač pa čisto zavestma opredelitev, ki se dobro ujema z vsebino samega uvodnika »Nova pota«. KOMUNISTIČNI PIHATI. Na vseh področjih javnega življenja se komunizem oblikuje po azijatskih prispodobah in mračnjaštvu evropskega srednjega veka. Od metod španske inkvizicije nasproti lastnemu zarodku do izsiljevalnih zločinov srednjeveških roparjev; od krvave rihte do kolonijalnega suženjstva obnavlja komunizem najreak-cionarnejše -izsledke temne preteklosti človeške družbe. Po vzorcu madžarske komunistične vlade ie izsiljevalna tehnika komunistične prakse v množičnih izdajah danes .zajela Kitajske izseljence v Združenih državah. Ko so se kitajski komunisti po kremeljskih .receptih polastili vsega* narodnega premoženja v domovini, se jim je sedaj pohlep razširil na rojake, ki so morali s trebuhom za kruhom. Tak« prejemajo po mestih Združenih držav živeči kitajski izseljenci od svojcev v rdeči Kitajski pisma, v katerih jih rotijo, naj jim pošljejo večje zneske dolarjev za rešitev nekega svojca, ki je v oblasti kitajskih komunističnih zaporov. V Sa« Franciscu je n. pr. neka kitajska družina prejela pismo, da je stari oče obsojen na denarno kazen 1800 am. dolarjev. Ce sin ne pošlje denarja takoj, mu preti smrt. V Bostonu je neki Kitajec prejel pismo, da je vsa njegova družina v koncentracijskem taborišču. Ce ne pošlje takoj 2000 dolarjev, bodo člane družine privezali na pet konjev, da jih raztržejo na drobne ;ko3e. Kitajec v Honolulu, ki je poslal svojemu zaprtemu očetu 3000 dol., je kmalu nato prejel izsiljevalno pismo za nadaljnih 5000 dol. iri ko je tudi to zahtevko izpolnil, je povečal apetit komunističnih izsiljevalcev kar na 20.000 dolarjev. Tega sin ni zmogel. Mesece in mesece ■so kitajski izseljenci molčali in pošiljali. Bali so se, da hi jim ameriška vlada prepovedala pošiljanje denarja v sovražno deželo. Izsiljevanja pa so dosegla tako velik obseg, da jih ni bilo mogoče več prikrivati. Samo v zadnjih šestih mesecih so Kitajci iz 'New Yorka poslali po izsiljevalni poti nad pol milijona dolarjev. Izsiljevanja so v mnog.ih 'krajih dosegla take višine, da jih izseljenci tudi pri .najboljši volji niso mogli izpolniti. Zato so se samomori iz obupa med kitajskimi izseljenci strahovito pomnožili, kar ie seveda v popolnem skladu s Stalinovo modrostjo, po kateri je na svetu sto milijonov Kitajcev preveč, zato . . . SOVJETSKA (NAPREDNOST. Medtem ko se vse železniške uprave na svetu trudijo, da bi promet vlakov čimbolj pospešile in so v zadnjih štiridesetih leltiih vozni čas ziKižale tudi za 50 odstotkov, je danes v Sov-jetiji čas vožnje med posameznimi mesti daljši, kataor pa je bil za časa carske Rusije. To zanimivo ugotovitev sta napravila dva visoko-šolca štokholmske univerze, ki sta v zbornilku »Industria« na podlagi uradnih sovjetskih voznih iredov dokaizaila, da so ruski železniški potniki potovali 1. 1913. hitreje kakor pa v dobi raketnih letal. Železniška vožnja med Moskvo to Leningradom je trajala 1. 1913 točno 10 ur; danes potrebujejo isti vlaki 13 ur in pol. Vožnja iiz Moskve v Rigo je trajala 1. 1913 22,40 u;r, danes traja 25,30 ur. Mosk,va-K'ijev prej 21 ur, danes 28,30 ur; Moskva-Baku prej 57,57 ur, danes točno 71 ur; Mo-skva-Kazan prej 24, danes 30 ur. To so vsekakor otipljivi uspehi sovjetskih petletk. KOREJSKA BILANCA. Vojna na Koreji itraja 17 mesecev. Žrtve znašajo 2,236.000 mrtvih, ranjenih i« pogrešanih, od teh je 1,505.000 komunistov, 475.000 civilnih 'oseb is 100.000 Amemičanov. Stroški znašajo do sedaj okrog 10 milijard dolarjev. Udeležencev na obeh straneh je danes približno 1,545.000, od tega je 450.000 Američanov in čet Združenih narodov, 550.000 je Kitajcev in 250.000 severnih in južnih Korejcev. Uspeh: Zemeljske pridobitve ali izgube - - nič. Severna Koreja je opustošena, Južna pa porušena. Enotnost dežele izjalovljena! Nauk: revolucije se .ne izpla- . čajo. slovenski učenci v Krminu uprli, Delopanje SOD u preteklem letu zdravnik in kirurg-operater Gorica, ul. Brigata Casale, 40 NOVICE z VIDEMSKEGA Zakaj ni slouenskih Sol u Benečiji Benečan Majhane nopice iz naše Benečije * "X "i r f Za zdrhoje in rast slovenskega naroda je skrajni čas, da komunistični podarji o Trstu enkrat za oselej likvidirajo I. Vsakodnevna ‘krilatica kremeljskih priprežnikov je — ob pomanjkanju boljših dokazov — osredotočena v stavku: »Vzhod ima svojo misel, Zahod nima nobene!« Tudi za preprostega slovenskega človeka je jasno, da to, kar rdeči zaslužkarji potvarjajo kot »vzhodne ideje«, niso nobene zamisli, pač pa bodisi akcijski programi, kakor n. pr. »svetovna revolucija« ali pa puhle lraze, kakor n. pr. »enakopravnost«. Prav v sovjetskem svetu ne more biti nobenega govora o enakopravnosti.. To je bilo enkrat — v prvih letih revolucije. Danes je za bolj-ševike beseda enakopravnost zgolj »levičarski odklon« in nič več. Danes so v Sovjetiji generali in prostaki; razred ljudi, ki stanujejo v vilah, se vozijo z avtomobili in nameščajo številno služinčad — in razred brezpravnih, v delavskih vojašnicah in v barakah koncentracijskih taborišč natrpanih moder-nih sužnjev. O teh stvareh pa danes ne mislimo razpravljati, pač pa se razmišljajočemu slovenskemu človeku čedalje očitneje postavlja vprašanje: Zakaj je danes prav med Slovenci — svobodnimi in zasužnjenimi -klic po novih zamislih tako »revolucionarno« močan? Zahodni svet bi lahko razdelili v več skupin. Na eni strani so Američani, ki so na biti prostodušne vere in zaupanja, da se bo pač vse razvijalo tako, kakor to njim izgleda pravilno; to je preskrbeti slehernemu človeku avto in televizijski aparat. Na drugi strani imamo večino Evropejcev, pri katerih se klici po novih zamislih pojavljajo le izjemoma.*. Francozi, n. pr. uživajo to, kar imajo in se trudijo svojo posest in — po možnosti še kaj povrhu — skrbno zavarovati. V splošnem so z današnjim svetom zadovoljni in niti ne poskušajo tega sveta premikati iz tirnic z novimi zamislicami. Podobna zadržanja vladajo tudi v tistih zahodnoevropskih državah, kjer s praktičnimi totalitarizmi še niso i-meli opravka in slabih izkušenj. Trezni Nemci in 'Italijani iščejo po velikih razočaranjih nacizma in fašizma nove resnične življenjske zamisli; odloženi nacisti in fašisti ■objokujejo skorajšnjo preteklost in pogrevajo skrahirane ideje. JUGOSLOVANSKA MISEL Med nami Slovenci na .tej in na oni strani železne zavese so razpravljanja o pomanjkanju prave življenjske zamisli na dnevnem redu. Jugoslovanska misel, ki so jo kovala slovenska pokolenja v preteklosti in je njena uresničitev v pičlem četrt stoletju v svobodni domovini zagotovila slovenskemu narodu tak polet na vseh popriščih narodnega in državnega zaživetja, da bi ga v drugačnih razmerah dosegli komaj v enem stoletju, doživlja pri nekaterih Slovencih razočaranja, ki so jih sprožili revolucio- narni vrtinci. Ta razočaranja, ki so učiteljstvo sramotne pogone na slo- nastala prav po zaslugi grobokopov jugoslovanske misli, iščejo novih poti, pa četudi so cilji teh poti zaviti v meglo in neresničnost. Pogonska sila teh zanešenjakov ni hrepenenje po boljšem življenju naroda kot celote, pač pa zamenjava e-ne diktature z drugo. Stremljenja komunistov obeh kril se v bistvu prav nič ne razlikujejo od samo-pašnih teženj -tistih, ki današnje začasne težave osnovne državne misli zavestno in preračunano razkrajajo, da bi sebi in svojemu krožku zagotovili oblast in iz nje izhajajoče osebne koristi. Zelo verjetno je, da piri tem'uživajo podporo tistih sil, katerih cilji se ne krijejo z življenjskimi interesi slovenskega naroda. ENOTNOST POD KOMUNISTIČNO TAKTIRKO? Nove zamisli dežujejo na našem ozemlju tudi še z drugih .strani. Pri titovcih smo itak vajeni stalno spreminjajočih se .taktičnih igračkanj, od obravnavanja samih 'zasnov našega ozemlja pa vsie do narodnih, kulturnih in političnih vprašanj. Pri tej povodnji babičevskega možganskega trusta je posebno zanimiv »Primorski dnevnik« z dne 12. t. m. Na uvodnem mestu pogreva. prof. dr. Andrej Budal misli in pobude, ki jih ie Branko Babič že nekoliko-krat brez uspeha kot poskusne balončke spustil pod nebo tržaškega ozemlja. Pod naslovom »Ista nevarnost — za vse« je dr. Budal postavil kar nekaj določenih punktacij za tako nujno potrebno enotnost Slovencev na tem ozemlju, ker preti v nasprotnem primeru neizogibna nezaposlenost premnogim titovskim komunistom in njihovim pri-prežnikom. »Prepričani smo — pravi dr. Budal — da bo ta nekrvava borba (proti raznarodovanju) mnogo lažja, če bodo vsi Slovenci združeni v stvareh, .ki iso vsem skupne. In teh stvari ni malo.« Daljšemu uvodu in utemeljevanju .sledi prva punktacija, ki pravi: »Slovensko šolstvo na vsem slovenskem zahodu za vse slovenske otroke, od otroških vrtcev do visoke šole.« Naj nam g. dr. Budal, profesor in književnik, ne zameri, če ga spomnimo na tiste sramotne dni, ■ko so njegovi politični prijatelji u-kazovali zvoniti plat zvona ob vstopu .slovenskih učiteljev in učiteljic pred šolska poslopja in jim je morala tuja policija odpirati vrata Takrat, .g. profesor, niste milostno prezirali ideoloških pripadnosti in ste kot javni delavec in vzgojitelj — molčali. Komunistična ekipa na Tržaškem ie pač sklepala, da je ves slovenski narod že popolnoma vi-stousmerjen po vzorcu obeh nekdanjih korporalov v Berlinu in v Ri mu. Ali Vi, g. profesor, v te korpo-.ralske nepremakljivosti v svojem petindvajsetletnem plodnem narodnem delu niste nikdar verjeli; ka ko ste mogli verjeti tretji zagrebški korporalski »nepremakljivosti«? Mislite, g. profesor, da je slovensko venske vzgojitelje pripisovalo zapeljanemu ljudstvu in ne takratnemu in sedanjemu vodstvu KP? Ali zares mislite, da so bile obsodbe »ljudskih sodisc« pravareki ljudstva in ne. likvidacije oblastnikov KP? Jn ali niste bili vprav Vi, g. piofesor, tisti, ki je ob ponovnem rojstvu slovenskega šolstva na slovenskem zahodu — po ukazu KP — pokazal hrbet slovenski šoli? Druga punktacija: »Slovensko u-radovanje na vsem slovenskem zahodu za vse slovensko občinstvo; slovensko sodstvo povsod, kjer živijo samo Slovenci in po jezikovno mešanih krajih.« Ali ne bi, g. profesor, teh današnjih priporočil, ki smo jih mi in z nami tudi Vi zahtevali 2ii let nepretrgoma, medtem ko so jih poglavarji KP samovoljno in oblastniško zatajili in celo prepovedali prav v času, ko so bile te zahtevke pred uresničitvijo, raje naslovili na čisto ozek krog svojih prijateljev pri KP? Tudi takrat, ko se redki Slovenci niso pokorili zločinskemu ukazu, da je sprejem vsake javne službe zločin - ne proti slovenskemu narodu, pač pa proti komunistični prepo-tenci, ste, g. profesor, molčali. Ali ne bi bilo zinačajno in dosledno, da bi, g. profesor, tem zgodovinskim krivcem, ki so na tisoč Slovencev oropali zaslužka in s svojo blazno politično skazljivostjo zaprli vrata slovenskemu uradovanju, povedali esnico v obraz? trst - mednarodno mesto (Nadaljevanje s 1. strani) Na podlagi izboljševanja odnosov med Jugoslavijo in Italijo sodi Ed-vvards, da se bo mogel tržaški spor rešiti s kompromisom, odnosno da se bo rešil na mednarodni osnovi, kot se je to zgodilo že z drug* veliko sredozemsko luko Solunom, medtem ko ibo za okolico ostalo vse pri starem. Saj Trst zares ni italijanska, ampak srednjeevropska luka. In pod pojmom Srednje Evrope je treba glede Trsta upoštevati samo Avstrijo in Jugoslavijo, in še prav posebno Jugoslavijo. Avstrija ima izhod na morje samo v Trstu. Jugoslovanske luke so majhne; re-ška luka, ki je Trstu velik tekmec, pa je bila med vojno zlasti ob u-miku nacifašističnih oboroženih sil skoro popolnoma razdejana. Trst ima odlične železniške zveže s svojim zaledjem, medtem ko so jugoslovanske zveze z jugoslovanskimi lukami zelo pomanjkljive. Edwards trdi, da se je v preteklih mescih položaj toliko izboljšal, da je upravičeno mogoče pričakovati začetek pogajanj med Jugoslavijo In Italijo. (Prepričan je namreč, da je kakršna koli rešitev boljša od nobene! Osnova sporazuma je po njegovem mnenju v narodnostni razmejitvi, kar pomeni »status quo«. Težave niso v različnih osnovnih stališčih jugoslovanske in italijanske vlade: Jugoslavija trdi po svojem zunanjem ministru Kardelju, da je »status quo trdo dejstvo«, ki ga z besedami ni mogoče spremeniti (30. septembra 1951), medtem ko De Gasperi govori »o osnovi za diplomatska pogajanja« (10. oktober 1951), vendar tisk in javno mnenje obeh držav vztrajata pri zahtevi po popolni zadostitvi mističnih zahtev. Na jugoslovanski strani trdijo beograjski dokazovale!, da je posest Trsta in njegovega zaledja zaključno dejanje zedinjenja Južnih Slovanov. Pri tem poudarja Ed wards, da so jugoslovanske zahteve po Trstu mnogo odločnejše in za domačo javnost mnogo uspešnejše kot pa zahteve po Koroški. Na italijanski strani pa pomenita Trst in tako imenovana Julijska krajina zadnji branik italijanstva s čimer so Italijani skušali še pod Mussolinijem z duhovno oživljeno beneško politično tradicijo razširiti svojo oblast ne samo na Dalmacijo temveč 'tudi na Albanijo in Grčijo. Tako čustvovanje italijanskega namišljenega kulturnega poslanstva se je po piščevem mnenju močno razvilo po prvi svetovni vojni. V obeh primerih so se ta nasprotujoča čustva Jugoslovanov in Italijanov ugodno razvila spričo dolgotrajnega spora med obema drža. vama. Junaške jugoslovanske bala de opisujejo Italijane kot »Latince stare varalice« (»the Latins, dyed in--the - wool deceivers«), medtem ko skušajo Italijani prikazati Jugo 'Slovane kot nasilne barbarce. Državniki bodo morali premostiti te predsodke, ki so še vedno močno vkoreninjeni med preprostim ljud. stvom obeh držav. Tako zaključuje svoj izredno za. n Univ članek Love.tt F. Edwards »Trstu — mednarodnem mestu« Članek bo brez dvoma v angloame riški javnosti in sploh v zahodnem svetu osvetlil marsikatero stran tržaškega -vprašanja, ki je ostala za strta zaradi neobjektivnega poroča nja nekaterih tržaških in tujih ča snikarjev. j j- KULTURNI STIKI Tretja punktacija: »Tesni kulturni stiki z matičnim narodom.« Tesni kulturni stiki, g. profesor, so danes mogoči le s KPJ, ker narod ■prejema zgolj dekretirano komuni-iStično kulturo, ki v največ primerih tega vzdevka niti vredna ni. Dokler je kultura v matični državi privezana na verigi komunističnih pobud 'in nosi. nagobčnik komunistične dialektike, je vsako razglabljanje o kulturnih stikih dokaj problematično. Le vprašajte, g. profesor, kako je z gledališko igralko Narodnega gledališča, g. Slavico Mez-gečevo, pa Vam bo hitro jasno, kako izgledajo kulturni stiki tržaških Slovencev z matično državo! Pri item boste lahko presodili, koliko so vredna zagotovila g. Zemljaka, da se tistim, ki jim on izstavlja vstopna dovoljenja v Jugoslavijo, ni treba ničesar bati. Po taki praksi »zatrdil« 'se bo število obiskovalcev jugoslovanskega socializma verjetno močno skrčilo. »Raznarodovanje" med Žahodnimi Slovenci.« Tudi 'tu tmajo, g. 'proie-sor, Vaši prijatelji *iokrog KP največ izaslug. SIAU7 je raznarod..a več Slovencev kot fašizem v 25 le-tiih. Le oglejte sii Miljščino in okolja, kjer prevladujejo kominlormi-sti! Zametek SIAU razmarodovalnic je 'izključno izum KPS. Kakor številne druge ustanove, tako je tudi ta padla v izkoriščanje kominfor-mistom. Le vprašajte tov. Draga Pahorja, kaj mu je odgovoril 'zgrajen komunist v Via Donadoni, ko ga je pobaral, zakaj ne pošlje svojega otroka v slovensko šolo, ko pa sta oba roditelja Slovenca. Odgovor lahko ponovimo: »Zato, ker ni važno, če je moj otrok Slovenec ali Italijan; važno je, da je zaveden komunist!« Takrat je tov. Drago Palior izusllil zopet enkrat resnično besedo; »Prokleta fratelanca!« KDO JE KRIVEC? Po vsem tem, g. profesor, mora bili tudi Vam povsem jasno, da je glavni 'krivec za vse -težave, ki jih danes prenašamo, KP. Dobro ste zapisali: »Ne bomo obsipali današnjih oblastnikov -z žolčljivimi naslovi, izlivi ali psovkami.« Seveda pri tem niste mislili na začetne o-blastnike, ker Vam misel ni segla do -samih korenin. In vendar bi bilo to neobhodno potrebno, če v resnici iščete pravega krivca za tisti črni čas, ki ga napovedujete, ko »nikjer nihče ne črhne več slovenski, ne doma ne na cesti, ne v šoli ne v trgovini«. Ko »slovenskega zahoda ne bo več«. Ce pa bosite -tudi Vi končno izsledili resničnega krivca, potem Vam ne bo težko vsaj v danih okoliščinah popravljati zlo činov nad slovenskim zahodnim svetom. KP ni nikdar vodila držav ■ne politike, pač pa dosledno le .partijsko politiko in njej ni bilo nikdar in ji tudi ne bo na tem, če si Slovenec ali Italijan, .glavno je, da si komunist. In ob ta načela ste nehlate udaitili, g. profesor, udarili ste pa istočasno tudi na druga demokratična načela, ki so Vam bila svojčas tesno pri srcu: Resnični demokrati ne sodelujejo s tota-litarci, ker totalitarci sodelovanja ne poznajo, pač pa zgolj neomejeno o-blastnost. Komunisti so slovenski narod tako itemeljtito ogoljufali, da ne smejo nikdar več pričakovati kakršnega koli ljudskega zaupanja. Zdraviite bolezen, g. profesor, pri glavi in ne pri repu! Za zdravje in rast slovenskega naroda je skrajni čas, da komunistični padarji v Trstu enkrat za vselej likvidirajo, ker bi vsak poizkus skupnega organiziranega nastopanja samo skrajšal življenje bolniku. Da je temu tako, so komunisti dokazali /tudi že zadnjemu zaslepljencu 'z zdravim razumom. O nadaljmih mislih in delu pa prihodnjič. TRSTU are/ J. * «.**». A /v in ^Riko /zDebenjak V galeriji »Skorpjon« se predstavljata tržaškemu' občinstvu likovna 'umetnika in profesorja na umetnostni akademiji v Ljubljani Karel Putrih in Riko Debenjak. Karel Putrih in Riko Debenjak tvorita v Ljubljani grupo »Neodvisnih« skupaj z Zdenkom Kalinom, Francetom Miheličem, Maksom Sedejem in Stanetom Kregarjem. Puitrih razstavlja štiri portrete in •dvanajst malih plastik. Od vseh del so mu najlepše 'izpadli portreti. V njih se je sprostil strogega realizma. Portret »Punči« in glava dečka že samo po izdelavi kažeta, 'kako se umetnik umika konvencionalnemu realizmu, ki je bil vzor slovenskim kiparjem vse do trideset let nazaj. Putrih čuti, da se njegove oblike morajo preoblikovati in da mora dati svojemu likovnemu delu dih svoje duševne sproščenosti. V portretu »Punči« se je Putrih popolnoma izognil vsem nepotrebnim detajlom in dal izraza glavno očem in ustom, ki odražajo milino deklice. V celoti je -to eno prvih ekspresionističnih del v slovenskem kiparstvu, in kot portret 'spada med najlepše. Važen ,za Putrihov razvoj je bil študij na Akademiji v Pragi, kjer pride do izraza resnobni reaLizem. Najbolj učinkujejo »Kopalka«, izdelana v žgani glini, »Zamaknjeno dekle«, izdelana v belem marmorju, »Skupina dveh deklic s trakom«, dovršena v bronu, in »Zena z ma- Cetrta punktacija: »Možnost e- notnih kulturnih ustanov in gospodarskih naprav za ves slovenski narod.« Ali resno mislite, g. profesor, da so 'tendenciozne prireditve titovskih kulturnih ustanov, ki žalijo verski in nravstveni čut Slovencev in ki v skrajno izmaličeni obliki potvarjajo slovensko preteklost, o-benem pa z bizantinsko priskutnostjo poveličujejo današnjo tragično' st varnostjo v matični državi, ‘zrele !n sposobne za kakršno koli organizirano kulturno povezavo? Preveč visoko mnenje imamo ‘o Vaši osebni kritičnosti, da bi mogli to Vašo punktaoijo resno sprejemati. Kar jja zadevlje gospodarske naprave, le povprašajte slovenske tržaške trgovce, kolikšna je njihova udeležba pri izmenjavi dobrin z matično državo! Sto od sto kupčij, g. profesor, posreduje izključno italijanska trgovina, in veste tudi zakaj? Zato, ker se provizije v iredentističnih rokah laže prikrijejo... In končno zadnja punktacija: I Putrih: BOLEČINA (bron) je imel za profesorje Kafko in Spa-miela. V njegovih ženskih aktih je čutiti vpliv francoskega kiparja Maiola, katerega dela je imel priliko Putrih obiskovati v Pragi in Parizu. Njegove figure se še gibljejo v oakem omejenem prostoru in še ne morejo prebiti obroča izven -trikota ali kroga. V vseh figurah Debenjak: BRHKA (tonski lesorez^ sko«, izdelana v mavcu, ikii nas spominja na Maiola. Goriški rojak Riko Debenjak razstavlja 16 grafičnih del, med njimi radiranke, suhe iglle, -lesoreze, barvne litografije in akvaitinte. Debenjak je poleg Mihe Maleša in Božidarja Jakca največ doprinesel k razivoju slovenske grafike. Njegova plodovitost je vsestranska. Poleg slikarstva se posveča grafiki, ■ki mu daje neizmerno polje v novih risarskih pridobitvah. Vsa dela na razstavi so iz 1. 195R med njimi so največ zastopani kraškii in istrski motivi. Njegova rafinirana riisba krasno prikazuje v svoji goloti kra-ški kameniti svet z okleščenimi in upogibajočimi se drevesi v burji, Skupino koz, stare istrske šege, sa-line, prizore z istrske obale, motiv z Raba. Jako zanimivi za njegovo bodočo pot sta dve alk vati nti, »De-ibut« in »Počitek«:-dve abstraktni kompoziciji, ki s svojimi linearnimi kontrasti in senčnimi masami dobro prikazujeta hotenje do novih še neraziskanih ipoti v slovenski grafiki. Vsakega obiskovalca navdušijo barvne 'litografije po predlogah panjskih (končnic. ,Te litografije so namenjene za mednarodno raiz-stavo barvne litografije, ki 'bo letos v ZDA, v Cincinnatv. Tone Mihelič ZAPRLO JIM »Delo«, ki je sicer tako hitro odgovarjalo na 'vsaiko našo pripombo, je tokrat popolnoma zamolčalo naš odgovor, ,s katerim smo mu dokazali nasprotje, v katerem se je znašlo samo s seboj pri obravnavanju brošure »Kaj nam prinaša komunizem?«. Številke so pač neprijetna stvar in 'z njimi ni slepomišiti. Enkrat pozivaš svoje čitatelje, naj se javijo pri piscu brošure in zahtevajo razliko od svojih plač pa do v brošuri navedenih 30.000 lir, v naslednji številki »Dela« pa se -sam sklicuješ na isto številko... Nerodno za tovariše! Pa še druga smola se je zgodila. Obiskovalec »obljubljene dežele« ali »moskovski romar« je v »Delu« postavili trditev, da je povprečna delavska plača v Sovjetski zvezi 1000 rubljev na mesec. Moral je pač skočiti tako visoko, kajti sicer ne bi mogel razviti primerjave, ki 'bi bila za našega delavca tako zapeljiva, kakor zahteva moskovska propaganda. Pa se naenkrat znajde njihov bivši tovariš »Primorski dnevnik«, ki ima za moskovske probleme verjetno še boljše strokovnjake kakor »Delo«, in jim dokaže, da je tudi po planu za leto 1951 povprečna- plača samo par rubljev nad tistimi 600 rublji, kakršne navaja brošura »Kaj nam prinaša komunizem?«. To pa je povprečna plača vseh državljanov, upoštevajoč tudi najvišje funkcionarje in če bi vzeli samo delavce, bi prišli verjetno celo pod 600 rubljev! Tudi tu je torej njihova trditev spodletela. Tako jim je zmanjkalo sape. Da SKUPINA SLOVANSKIH NARODNIH NOS NA II. SLOVANSKEM PLESU V TRSTU jim pa 'pomagamo iz zadrege in da ne ibi odgovor obstal na te h »malenkostih«, bi jih še vprašali: 1.) Od kod jemljete gorostasno trditev, da je minimalna plača v Sovjetski zvezi 600 rubljev? Radovedni smo, kaj bi rekli sovjetski čitatelji, če bi kaj takega čitali v -svoji »Pravdi«, pa čeprav so navajeni, da jim pošteno laže. 2.) Kako si razlagate, da so sovjetski državljani v tujini tako nori na vsak industrijski izdelek, če si že navaden delavec lahko kupi z eno samo mesečno plačo po par koles ali radijskih aparatov? 3.) Kako si upate tako očitno po-tvarjati resnico, ko pravite, da ;e v brošuri napisano, da je v Sovjetski zveizi na prisilnem delu »20 milijonov ljudi« in se nato sklicujete na ameriška poročila, ki pravijo, da jih je »samo« 15 milijonov? Vaša tpotvarba je naravnost smešna: pred številko 20 milijonov ste izpustili besedico »do«, pozabili pa ste navesti, da je v besedilu navedena številka »10 do 20 milijonov«. Z vašimi 15 milijoni smo pa točno na sredi. Tudi v tej zadevi ste torej pravzaprav potrdili pravilnost bro-šurinih trditev. Smola, tovariši, smola. Zakaj pa ne navajate, da brošura obžaluje, čemu Sovjetska zveza ne objavlja ■točne statistike o številu sužinjev v njenih 'taboriščih? Potem se ne bi lovili za številkami! Toda mora jih biti že precej, če si še cello vi ne upate zanikati, da jih sploh ni, temveč se sklicujete kar na ameriških 15 milijonov! Kaj mislite, ali ne ibi bilo lepše in za ugled Sovjetske zveze bolje, če bi lahko izjavili in dokazali, da ■so vse trditve o suženjskem prisilnem delu navadna laž? Toda tega ne morete. Pred dejstvi pač vaše izmišljotine ne morejto obstati in izaStonj je vse priganjanje, s katerim gonite zadnje dni po vaseh svoje moskovske romarje, da bi s tem izavrli tisto odpiranje oči, ki ga izziva brošura »Kaj nam prinaša komunizem?«. Vsekakor je zanimivo, •da ste morali poseči glede vednosti delavske plače prav po njenem načinu razlage, pa čeprav vam je to tako žalostno spodletelo, da nam vas je kar žal! Stran 5. DEMOKRACIJA Leto VI. - Stev. VESTI s TRŽAŠKEGA Člooečanstoo in licemerstuo Borba proti beguncem je najgrši izraz narodne rnržnje na Tržaškem Italija je pred kratkim podpisala splošno izjavo o človečanskih pravicah. S tem je pripravila mednarodno politično ozračje za postavitev svoje kandidature kot članice Organizacije združenih narodov. Nočemo istovetiti uradne Italije s tukajšnjimi njenimi poluradnimi kričači, vendar se nam tako istovetenje samo po sebi vsiljuje, ko se celo tržaško demokrščansko glasilo »Giornale di Trieste« postavlja pred vso našo javnostjo kot edini pravoverni tolmač italijanstva in italijanskih interesov na naših tleh. Tako istovetenje pa izpade dokaj porazno za one, ki se tako radi sklicujejo na svoje človečansko, krščansko in vrh vsega tudi demokratično nasirojenje. Trenutno imamo v mislih ostudno gonjo, ki jo »Gibrnale di Trieste« že mesec dni vodi proti beguncem, ki so dobili na svobodnih tržaških tleh skromno, toda varno zatočišče. Taka gonja očitno bije v obraz najenostavnejšemu človečanskemu čutu usmiljenja do bližnjega. Izjava o človečanskih pravicah postavlja tako mednarodno čustvovanje kot osnovo svoji ideološki vsebinski izgradnji. Italija je to Izjavo pred kratkim podpisala. Italija je potemtakem pripravljena, da vestno izpolnjuje svoje obveznosti, ki jih je prostovoljno prevzela ob trenutku podpisa Izjave. Zaradi tega bi pričakovali od vseh onih, ki se na Tržaškem sučejo v italijanskem okvirju, da bodo vestno izpolnjevali tudi vse naloge, ki jim jih Italija v takem okvirju nalaga. V kolikor bi pa nekatemiki hoteli umetno ločevati pripadnost k italijanstvu od dolžnosti, ki jim jih taka pripadnost nalaga, le potrjujejo pri nas precej razširjeno mnenje, da s takim ravnanjem samo škodujejo italijanskemu ugledu v Trstu in da jim je italijanstva zgolj krinka, ki jim dobro služi v določene politikantske pridobitne namene na STO-jtt. Se bolj žalostna pa je slika, ki se nam nudi, ko moramo pri vsem tem jemati na znanje, da vsi ti papirnati človekoljubi pripadajo k najvnetejšim italijanskim katoliškim krogom na Tržaškem. Prav gotovo ne poznajo načel krščanske etike, sicer bi drugače govorili in pisali: ne samo glede nas domačinov Slovencev v zvezi z resničnim krščanskim pojmovanjem narodnostne strpnosti in mednarodne vzajemnosti, pač pa tudi glede pripadnikov drugih srednjeevropskih in zahodnoevropskih narodnosti, ki so se po ‘drugi svetovni vojni zatekli k nam ter nam zaupali svoje življenje in svojo bodočnost. Po vsem tem bi bilo skoro odveč govoriti še o demokratičnosti takih ljudi, čeprav ni po njihovem zatrjevanju nikogar v Trstu, ki bi se mogel meriti z njimi v demokratičnem pojmovanju delovanja v javnem življenju... Saj je vsakomur jasne, da ni demokracija združljiva z nečlovečanskim čustvovanjem do bližnjega in z narodnostno nestrpnostjo, da omenimo samo dve glavni napaki, ki kazita in pačita zunanje lice demokrščanstva v Trstu. Ti napaki očitamo po pravici italijanski krščanski demokraciji, nikakor pa si ju ne usojamo očitati ostalim italijanskim iredentističnim strankam, ki zares v ničemer ne prikrivajo svoje pripadnosti k propadlemu fašističnemu totalitarizmu. Licemersko pa. je pri vsem tem poveličevanje samo nekaterih beguncev, to je istrskih, ki so prostovoljno in proti volji jugoslovanskih oblastev zapustili svoje domove. Tudi ti so za nas begunci in potrebni polne zaščite, vendar zares ne gre, da enim odrekamo pravico do bivanja med nami, drugim pa dovolimo največje prednosti celo pred samim tržaškim življem! Tako postopanje je izraz dvojne mere, ki nima nič skupnega s člove-čanstvom, krščanstvom in demokracijo! Vsak begunec je nam Tržačanom dobrodošel, pa naj prihaja od koder koli. Vemo, da begunci nimajo namena, se pri nas stalno naseliti, ker jim je jasno, da bodo težko prišli do kruha spričo tolikih desetti-sočev pritepencev, ki so po naši krivdi in zaradi tujega nerazumevanja tržaških koristi zagospodova- li. nad nami Tržačani; vendar hočemo mi pravi Tržačani, da ne bo nihče podil beguncev, češ da predstavljajo nevarnost za namišljeno italijanstvo našega mesta. Vsak begunec je med nami drag gost! V kolikor bi pa ne našel nobene možnosti, da se uveljavi v svetu bo dobil begunec tudi pri nas košček kruha, dokler se ne bo vrnil v svoje domače kraje, kamor ga vleče srce in Od koder se je ločil po sili razmer. Predasanje o HjegoSu G. prot. Slavko Bratina iz Gorice je 'imeli v torek dne 15. t. m. v dvorani SFM -predavanje, s katerim je •očrtal lik Petra Petroviča 'Njegoša, ki ie bil tako pomemben v zgodovini Črnogorcev bodisi kot državnik bodisi -kot kulturni tvorec in ipe-snik. Najdlje se je pomudil pri njego- vi največji pesniški stvaritvi »Gorskem vijencu«, fe [katerega je prikazal nekaj pomembnejših mest v Gradnikovem slovenskem prevodu. Glasbeno predavanje V pondeljek dne 14. t. m. je -priredila -Narodna in študijska knjižnica v Trsltu prvo predavanje ciklusa o slovenski glasbi. Dr. Dragotin Cvetko je predava! o slovenski glasbi od Jakoba Gal-lusa-iPetelina do romantike. Predavatelj je v (poljudnem in prijetnem tonu prikazal š-tevilnim poslušalcem [začetni -razvoj slovenskega -glasbenega 'ustvarjanja. IZa 21. januar je najavljeno predavanje prof. Vilka Ukmarja o slovenski glasbi od romantike do moderne, 'za 28. t. m. pa predavanje dr. Valensa Voduška o slovenski sodobni glasbi. KP v Zgoniku pred razkrojem? V vedno redkejših vrstah komin-formističnih pajdašev naše občine se je zadnje čase pojavila nemajhna kriza, ki utegne povzročiti laškemu rdečemu gauleiterju v Trstu —- Vidaliju — neprijetno zaskrbljenost. 2e nekaj mesecev sem se zgoniško »delovno ljudstvo« na vso moč trudi, da bi te nenormalnosti, ki jim je Vzrok čedalje pomanjkljivejša discipliniranost in »izgrajenost« partijcev, zakrilo, a vse za-, man. Prišli srno celo tako daleč, da nekateri šaleški zagrLzenci kar javno zmerjajo svoje bivše pristaše z izdajalci in jim kot takim odkrito grozjjo. 'Pametmi občani, ki vse to budno in previdno zasledujejo, so mnenja, da gre -tu najprej za prepire in nesporazume kominformistov pri u-pravljanju občine, kjer bi hoteli vsi ukazovati in vsak svoje stališče uveljavljati. Glavni vjfiv na fcomin-formovca Pirca ima njegov podžupan, neslavni dobrorejeni »kolofo-nec« Anton Milič iz Saleža, kateremu pa ostro nasprotujejo številni prisitaši svetovalci, ker jim baje preseda njegova vsiljivost in nekoliko 'zastarela diktatorska »žilca«, s katero se med to proitalijansko druščino pridno uveljavlja. iNesebičnejši in vsekakor ideal-nejši Stalinov borec je ideolog in javni pogrebni pridigar šaleške KP, tov. Just Pegan, ki bi Boga in Sa- tana najraje hkrati častil, samo da ne bi -kdaj v bodočnosti nesrečno izgubil še zadnjega upanja, da po-tahe vseljudski fiihrer. Izmed ljudi, ki jih pošteni Zgo-ničani danes nezadnjič predstavljamo vsej slovenski javnosti, je v zadnjem čas-u baje izpregledal najvažnejši steber kominformisitične prosvetne zgradbe v z-goniški občini, dolgoletni cerkveni organist in sedanji obč. svetovalec KP, g. Herman Milič iz Zgonika. O njem vemo Zgoničani to, da je med italijansko okupacijo marsikaj pretrpel in se mu spričo poštenosti čudimo, da je v tej pisani Lahom službujoči druščini tako dolgo sploh vztrajal Seja obs. speta na Kepentabru V soboto 12. januarja je bila prva seja jesenskega zasedanja občinskega sveta na Repentabru. Po iprečitanju zapisnika zadnje seje je župan prebral predlog resolucije proti nezakoniti odgodi.tvi občinskih volitev, v kateri občinski svet izraža svoje ogorčenje nad tem nedemokratičnim ukrepom ZVU. Občinski svetovalci so se z resolucijo v glavnem strinjali, zahtevali so le, da se njen zadnji odstavek epremeni in s tem resolucija poostri. Za tem je občinski svet sprejel več sklepov, in sicer o prodaji občinskega zemljišča Karlu Lazarju v izmeri 600 kvadr. metrov, o pro- Vitanza se je poslovil Lansko leto nam je burja odnesla generala Aireya, letos pa je novo teto pobralo sadnega državnega prokuratorja Vitanzo. Prvi je v svojih poročilih stalno ponavljal, da je treba Trst vrniti Italiji, drugi pa je bil nenehen zagovornik teorije, da italijanska .suverenost in italijanska vrhovna sodna oblast nad Trstom sploh nikdar ni ugasnila. Sedaj pa sta oba izginila... Obveščeni krogi šepečejo, da je moral Vitanza oditi, ker je prišel zaradi svojega trdovratnega stališča navzkriž z Zavezniško vojaško upravo. Ne verno, koliko je na tem resnice. Eno pa je gotovo: hikothur ni žal, da je odšel in nikomur hi žal, da je bila otvoritev letošnjega sodnega leta brez sifcer običajnih slavrfoštnih iredentištičhih demonstracij, ki so celo sodstvo postavljale v vlogo navadnega političnega agitatorja. šnji Antona Guština za dodelitev prostora za odvažanje materiala iz kamnoloma, dočim je prošnjo za dodelitev starih cevi prosilcu odklonil. Sledile so volitve štirih članov in štirih namestnikov v komisijo za revizijo volilnih imenikov. .Razprava o 9. gospodarskem načrtu javnih del za prvih 6 mesecev 1952 je pokazala, da je bil odobren kredit 16 milijonov lir, in sicer za cesto od Velikega Repna do meje zgomiške občine 6,000.000 lir; za asfaltiranje tnga v Velikem Repnu in preložitev napajališča 2,000.000 lir; za popravilo in razširjenje ceste od »dveh hrastov« na Col 4 milijone; rza popravilo ceste od Cola do nove ceste pri novi občinski hiši 800,000 lir; za razširitev občinske ceste na Poklonu pri gostilni Ravbar 700.000 lir; iza asfaltiranje poti od glavne ceste do sedeža pblicije 500.000 lir ter za rar/.na dela pri o-t roškem vrtcu 1,000.000 lir. Za izvedbo .zimskih del je bilo nakazanih 1,500.000 lir, od teh 750 tisoč lir za Veliki Repen, pol milijona za Col in 250 tisoč za Fernetiče. Največ se je razpravljalo o tem, kam naj se premesti napajališče v Repnu in katere občinske poti so najbolj potrebne ■popravila. Občinski svčtnik 'g. Milič je v diskusiji opozoril, naj se dela vrše po gospodarskih vidikih in tudi na to, da bi se župan .teh ravne komisije pri izdaji in tevedbi raznih del držali 'zaključkov in 'Sklepov Občinskega sveta. Ker občinski svet na tertt sVbjerH zasedanju til izčrpal dnevnega reda, bo prihodnja seija sklicana v štirinajstih dneh. in se istočasno s cerkvenim petjem tako koristno ukvarjal. Temu svojemu nekdanjemu organizatorju in pevovodji njegovi lastni pristaši odkrito grozijo in ga blatijo z .izdajalcem. kar bi — mimogrede povedano — lepše pristojalo komu drugemu ! Ker 'Smo o dogajanju v komin-formističnih vrstah zgoniške občine dobro poučeni, se bomo ob primernih prilikah na .te zanimivosti še povrnili. Za danes naj naši ljudje in zlasti kominformovski zapeljanci pogledajo, kako lepa in vse-ogrevajočd je komunistična hvaležnost. Primer našega organista je kaj .zgovoren dokaz! P Parizu pokopane nade Radijska odidaja »della Venezia Giulia« ie v .sivojem nedeljskem političnem komentarju omenila, da so dokončno propadli vsi upi, da bi-iprišilo ob priliki 'sedanjega pariškega zasedanja Združenih narodov do italijansko - jugoslovanskega sporazuma glede tržaškega vprašanja. Komentator je priznal še več, namreč da sploh ni prišlo do nobenih stikov. V splošnem priznava tudi ta iredentistična oddaija, da sploh ni tipati na .vključitev Svobodnega tržaškega ozemlja v Italijo. Nobenih ilzgledov ni, da bi bili možni kompromisi, na katere bi italijanska vlada lahko pristala, ne da bi zaradi tega trpel njen prestiž. Ker pa imamo aprila administrativne volitve v južni Italiji, kasneje pa parlamentarne volitve .po vsej republiki, je kaj malo verjetno, da bo prišlo do reševanja tržaškega vprašanja pred prihodnjo zimo. S tem ie dopustil komentator možnost, da bo Italija kasneje pač hočeš — nočeš pristala tudi na takšno ureditev, ki jo sedaj .zaradi notranjepolitičnih razlogov niti upoštevati ne mara. Tudi v .tem pojavu vidimo lahko značilen .znak, ki nam dokazuje nujnost ohranitve in realizacije Svobodnega tržaškega ozemlja kot e-dinega možnega kompromisa. Iz So. K-iža Toda na srečo se je tudi med na-im l^dstvom začelo jasniti in je začel marsikdo trezno misliti, ko je videl, kani je .zašla naša mladina, zlasti na kulturnem polju; saj ne sliši, da ibi ipela naše slovenske pesmi. Se govoriti svoj materini jezik .se sramuje pred drugorodci! So sinovi in hčere staršev, ki so bili zavedni Slovenci, pa so svoje troke dali 'v italijanski otroški vrtec ali pa so vzeli svoje otroke iz slovenske šole in jih dali v .italijansko. Hn to zato, ker je tem staršem fašizem in sedaj komunizem ubil ljubezen do svojega naroda in do materinega jezika. In potem bodo ti ljudje rekli, da hočejo SITO!... Prav nasprotno: oni nas hočejo spraviti spet pod italijanski jarem, pod katerim smo trpeli 25 let. Vse to ve prav dobro pater Riko in 'tudi njegov ministrant Košuta, pa ničesar ne ukreneta, da bi mogli brez akrbi zreti v svoj narodnostni razvoj. Zatorej vsi tisti, ki imate še kaj poštenega in narodnega čuta, ne verjemite tem lažnivim prerokom! Obrnite jim hrbet, ker laž ima kratke nVage! Zadnji teden preteklega leta so imeli naši kominformisti svoj misijon. Na tem misijonu je pater Riko z Opčin razlagal dobrote In rajsko srečo, katera vlada v raju Sovjetske .zveze. A14 pri vsej sreči in zadovoljstvu, ki vladata v Sovjetski zvezi, si že M ostati g. Riko s svojimi privrženci raje doma v tem ameriškem peklu. •Njegove lažnjive 'trditve, ki jih ni govoril Iz srca, niso imele pravega uspeha. Morda bi imel več sreče pri 'tem misijonu naš dbana-čirt g, Košuta; morda bi njemu bolj Verovali... On še ni tako srečen, da bi mogel romati v Moskvo, ker ga teži Izvirni greh Orjune in nekdanje oboževanje samega Tita. Kadar bo ,g. Košuta tako .srečen, da bo Žel v Moskvo, nfij vzame s seboj vso hrbtenico svetokniške komunistične partije, saj so ti ljudje napravili Veljko gorja riaišemu narodu ob Časti fašističnih skvadrlstičnih pohodov. ih ti ljudje naj bi bili danes vodlteljii našega naroda? Ljudje, ki šo še prodajali Skledo leče... II. Slovanski plus T.udi .letošnji 'II. Slovanski ples v hotelu Excelsior je Izpadel nad vse pričakovanje, .za kar gire v .glavnem •zasluga damskemu komiteju Slovenskega dobrodelnega društva v Trsltu in njegovemu agilnemu predsedniku .g. dr. Rudolfu Marcu. Zaradi velike udeležbe sta 'bili gostom na razpolago dve dvorani in dva orkestra. Večer je otvoril domačin g. dr. Marc s kraltkim pozdravnim nagovorom; toplo je pozdravil navizoče tržaške Slovence, zavezniške funkcionarje in častnike, .goste ,z Goriškega i,n iz Beneške Slovenije ter •zadtopnSke bratov Hrvatov, Srbov. Bolgarov in Rusov. Slovanski ples SDD v Trstu se je s tem Uveljavil kot elitna prireditev tržaških Slovencev! Slogensbi duhovnih izgnan iz Trsta Prve dni novega l&tase je zaklju-čilo žalostno poglavje, Ki bi ga ra-izuničj, ie sc v casu najhujšega xa-sizma. Italijanski tržaški salezijanci so poa pretvezo »pokorščine« do-oesecn*v> izgnali .slovenskega duhovnika c. g. Dragotina Cvetka. 2e tam •v ijesem se,,- v šentjakobskem predmestju vei.Do .govorilo, da v salezijanski zu.pnij.1 Slovenci zopet trpijo, slovenski verniki (nad 5000 v tej župniji!) pa marajo biti tiho! 'Ni treba omenjati, da se je vse ■to .zgodno z vednostjo in pristankom tržaškega škofa. Za naše bralce n: nooena novica, da škof mon-signor Santin .in znani italijanski salezijanci tako postopajo. Vsega tega smo že od njih navajeni iz časa fašizma in še prej! Začudi nas le to, da si ti gospodje še celo danes privoščijo tak krivični napad proti Slovencem! Objektivni bralci našega lista bodo priznali, da skozi vsa leta dostojno pišemo o civilnih in cerkvenih oblastvih. Tudi danes se nočemo svojemu načelu odpovedati, a po svoji časnikarski dolžnosti moramo povedati vso žalostno resnico. Resnica pa je -ta, da nad 5000 slovenskih vernikov v tržaški salezijanski župniji nima sposobnega duhovnika in da ga škof in salezijanci nočejo najti! Resnica je, da je bil imenovani duhovnik izgnan samo zato, ker je Slovenec in ker je v vsakem oziru agilen duhovnik! •Pozivamo vso našo javnost, da obsodi tako krivično postopanje. Cerkvene osebnosti, ki se skrivajo za Visoko kuliso discipline in pokorščine in pri tem delajo očitne krivice proti drugemu narodu že cela desetletja, ne delajo prav! Poleg stalnih krivic, ki jih trpimo Slovenci od strani italijanskih salezijancev, je še cela vrsta drugih, Iki se kakor te, godijo po iniciativi ali vsaj privoljenju in z vednostjo tukajšnjega škofa! Kakor smo nedavno objavili primorske cerkvene razmere pod fašizmom, ta- ko bomo prisiljeni napisati drug še bolj žalosten podlistek o primorskih 'verskih razmerah po vojni! Mislimo, da bi demokratična zavezniška oblast vsaj malo lahko vplivala na izboljšanje cerkvenih razmer na Tržaškem. Zavezniki naj bi naučili tržaške prenapeteže verske strpnosti, ki jo poznajo v A-meriki! Gornji primer jim daje zadosti povoda! Uha Oaštetova in Uida Tauferjeva v Trstu Dne 24. januarja ob 20,30 bodo čitale v Gregoričičevi dvorani, na Rimski cesti 15, iz izbora svojih del romanopiska Uka Vaštetova, pesnica Dora Grudnova, romanopiska Mimi IMalenšIkova in pesnica Vida Tanfer.jeva. Hz Izbora del Lee Faturjeve bo recitirala Ema Starčeva. Uvodno Ibesedo bo imela prof. Valerija Glavičeva. Dne 25. januarja bo isti literarni večer v Nabrežini. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu POŠTENA HIŠNA POMOČNICA dobi takoj službo pri domači družini. Naslov na upravi lista. Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje Mizarji I lime ovalGi f podjetniki • TEL. 30441 CALEA TRST Vial« Sonnino, 2 4 OD DANES NAPREJ JE V PRODAJI v trgovini BORLETTI ZNANI PISALNI STROJ ZNAMKE Olivetti"1- 22 DA OMOGOČI NABAVO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, PRODAJA TVRDKA NA MESEČNE OBROKE PO SAMO 2000 LIR Profeslonisti, nameščenci, dijaki \ Izkoristite to ugodno priliko ! Trgovina BORLETTI TRST - UL. MAZZINI 16 - TEL. 23-477 URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH ! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. j - .. ,, - ..... TVRDKA SUDEXPORT pošilja o najkrajšem času DARILNE PAKETE oseh orst o Jugoslavijo. Pošiljamo na tisoče paketov mesečno naročenih po naših prijateljih o Ameriki in o drugih krajih sveta. Blago je garantirano prvorazredno CENE NAJ NIŽJE: E.JOSIPOVIČ - Trst, via Mazzini 15-1 - Tel. 24181,29852 »Ali ste slišali, da bodo uvedli 26-urnl delovni dah?« »Kako to? Vedno sem mislil, da ima dan samo 24 ur!« »To je lehko. Vzeli bomo kar dve url stran od bodoče petletke.« Pred no se odločite za nabave obiščite MflGAZZIHI DEL CORSO TRST, Corso I - Borzni trg (Piazza della Borsa) ----------------- de2hih plhSCeu POURSllIKOU L O D E H - o G COUERCOHTS ■HBHRDIHES Na/večja izbira po najugodnejših cenah PMDN-O; POSTEJNO DEKLE, JENiO VSEH HIŠNIH D ■ISCE BUiFFET. Naslov v pravi fcDemdkrabije«. TRGOVINA ur. U. Vmtmrl tO OGLEJTE Sl * A * L IŽLoŽitE!