Poštnina plainna v gotovini	»	Cena	Din	1*-
jioutmhl dom
Stco. 199a
U fiublinni, sreda, 1. septembra 1337
leto II.
Najodličnejši med slovenskimi časnikarji minister dr. Anton Korošec je z lepim govorom odprl razstavo slov. časnikarstva na velesejmu v Ljubljani
Praznik slovenskih
časnikarjev se je začel
Ljubljana, 1. septembra.
V povujni dobi so nove razmere same od sebe narekovale potrebo stalnih gospodarskih razstav, ki so se pod imenom Ljubljanski vzorčni velesejem od leta do leta tako izpopolnjevale, da danes v resnici predstavljajo sleherno leto živo podobo slovenskega gospodarstva, obenem pa tudi 6talni napor za izboljšanjem.
Letošnji jesenski velesejem pa nas še posebej navdaja s posebnim veseljem. Velesejmska prireditev je skoraj vsa v znamenju posebne novinarske. razstave, ki naj slovenskega novinarja, ki doslej v javnosti žal ni bil niti zadostno znan, niti primerno upoštevan, pokaže javnosti vsega, z vsem okoljem, ki v njem živi in dela.
Zadnje priprave na velesefmu
Lahko poudarimo, da doslej še nobena vele-6ejmska prireditev v Ljubljani ni bila deležna tako splošne pozornosti, kakor prav letošnja jesenska prireditev. Slovenski časnikarji smo ponosni, da smo s svojim imenom in delom dali tej prireditvi svoj poseben pečat. Slovenska javnost se bo lahko na velesejmu in na novinarski razstavi prepričala, da slovensko novinarstvo dobro zastopa svoj stan, da je naš časopis dostojen in vreden produkt napornega novinarskega dela, ki čeprav nevidno in dostikrat ne dovolj upoštevano, zasluži to splošno pozornost in zanimanje, ki se je z letošnjim jesenskim velesejmom v zvezi s posebno novinarsko razstavo med javnostjo pokazalo.
Včeraj in danes dopoldne je velesejem šele dobro zaživel. Vse zadnje priprave v paviljonih so Sele v zadnjih urah doživele svoj višek. Ves prostorni velesejem je že urejen, stezice med paviljoni so lepo nasute z drobnim peskom, gredice so nanovo posajene, venec rož in zelenja krasi notranji prostor, ki tako postaja prijazen in vabljiv že na prvi pogled. Zunaj pred glavnim vhodom stoji mogočen steber, ki visoko pod kostanje dviga in podčrtava »lavno letošnjo atrakcijo velesejma: Slovenski časopis! Steber je ve* oblepljen s posameznimi glavami .vseh slovenskih in Jugoslovanskih časopisov.
Visoki gostje na velesefmu
Pomena in važnosti časopisa kot sile se je ob lej razstavi prav posebno zavedala tudi naša oblast. Zanimiva novinarska tazstava je bila deležna enake pozornosti vseh javnih oblasti; posebno podporo za razstavo so prispevali ljubljanska občina, banovina, predsedstvo narodne skupščine, glavno novinarsko združenje ter drugi. Vsa časopisna in tis-karmška podjetja v Sloveniji so tekmovala med seboj. katero bo bolj dostojno in z večjo vnemo pomagalo slovenskim časnikarjem k njihovi afirmaciji pred široko javnostjo. Visoki ministri, dr. Korošec, dr, Kramer in dr Kulovec, sami člani novinarskega združenja, so dali razstavi poseben poudarek s tem, da sc sprejeli skupno pokroviteljstvo novinarske razstave. Vsi trije pokrovitelji so se danes tudi udeležili slovesnega odpiranja velesejma in novtnarske razstave. Dr, Korošec kot notranji minister je tudi povzel slavnostno besedo na tej prireditvi ter slovesno proglasil velesejem in novinarsko razstavo za odprto,
K današnii dopoldanski svečanosti na velesejmu so prišli med drugimi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II., pod čigar pokroviteljstvom stoji celotna letošnja jesenska velesejemska prireditev, general Dodič, notranji minister dr. Korošec, ban dr. Natlačen, upravnik policije dr Hacin, zastopnik vojnega ministra polkovnik Mihajlovič, zastopnik ljubljanskega škofa dr. Tomaž Klinar, zastopnik železniškega ministra dr. Fatur, zastopnik finančnega ministra finančni ravnatelj dr. Sedlar, dalje dr. Golja kot zastopnik pravosodnega ministra, dr, Va-8aja za ministra^ pošte, dr Skaberne za gradbenega ministra, ing. šivic kot zastopnik gozdarskega ministra, ^ za agencijo »Avala« dr. Kulovec, senator Smodej ter predsednik Stanko Virant, za centralni Presbiro g. Zobec, Centralno upravo JNU v Bel-gradH zastopa predsednik zagrebške sekcije g. dr. Branko Sokolič, zagrebško sekcijo g. Stevo Stojanovič, belgrajsko sekcijo pa Boško Tokin, dalje dr. Simon iz Berlina za podjetje »Tobist, ki je za novinarsko razstavo posodilo zanimive filme, iz Monakovega pa je prišel prof. dr. d Eestcr z monakovške univerze. Razen teh odličnih gostov so prišli k odpiranju velesejma še drugi predstavniki gospodarskih, kulturnih in socialnih ustanov iz Ljubljane' in ostale Slovenije.
Govor predsednika Bonača
Ob desetih dopoldne je z uvodnim nagovorom uvedel vso svečanost odpiranja velesejma pred sed-nik Bonač. Ta prireditev je po vrsti ena in štirideseta.	_	,	..
Uvodoma je predsednik g. Bonač pozdravil vse odlične goste, potem pa je naglast! tudi svojo hvaležnost v»em, ki so tedr.e in mesece prispevali z umom in rokami, da je ta letošnja velesejemska prireditev danes zopet pripravljena za ogled, rreu-sednik Bonač je nato poudaril, da zavzema na ve-
ITdružcnjc jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev Oblastni odbor Ljubljana poziva svoje članstvo, <la se v čim večjem številu udeleži pogreba tragično preminulega dolgoletnega člana, tovariša Ost reža Josipa. Pogreb bo jutri ob 15.30 od gostilne >Dimnik< v Dev. Mar. v Polju (kamor prepeljejo iz deželne bolnice) na po-kopaliSčo v Dev. Mar. v Polju. — Oblastni odbor UJN2B,
Pokrovitelj novinarske razstave in zastopnik mi-nnistrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča ter zastopnik vlade notranji minister dr. Anton Korošec pri otvoritvi jesenskega velesejma. — Na desni ban dr. Marko Natlačen.
lesejmu najodličnejše mesto pestra in zanimiva novinarska razstava, ki jo prirejajo slovenski novinarji qb 140-letnici izdaje Vodnikovih Novic. Namen te razstave je, nazorno pokazati prve začetke ter razvoj in razmah slovenskega novinarstva od najstarejših časov do današnje dobe. Razstava naj predoči širokim plastem naroda še neznane zasluge slovenskega novinarstva za našo kulturo in za naše gospodarstvo. Upravi velesejma je v posebno zadoščenje dejstvo, da so zmerom obstojale med
velesejmom in slovenskimi novinarji najtesnejše vezi, ki se bodo s to razstavo brez dvoma še okrepile in poglobile. Zato se slovenskim novinarjem, posebno pa predsedniku ljubljanske skupine JNU g. Stanku Virantu in predsedniku razstavnega odbora g. Aleksandru Železnikarju, ki 6ta oba nadvse požrtvovalno sodelovala pri pripravah za to razstavo, najiskrenejše zahvaljuje.
Razen novinarske razstave je predsednik g. Bonač opozoril tudi na zelo zanimivo razstavo »Indija«, ki je prirejena z izrednim strokovnim znanjem ter podaja zaokroženo sliko te daljnje dežele, njeno kulturo, njene tajne in njene čare. — Omeniti moramo tudi umetnostno razstavo slovenskih li-kovnih umetnikov, dalje razstavo »Materi za otroka«, ki jo je priredila Zveza gospodinj v Ljubljani, posebno vrtnarsko razstavo, ki jo je priredil Klub ljubiteljev cvetic v Ljubljani, dalje tudi razstavo »Živalski vrt«, ki jo je priredilo zoološko društvo v Ljubljani, razstavo društva »Živalca« ter končno zanimivo razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov, ki je v glavnem omejena na pohištveno in živilsko; industrijo.
V posebno čast pa je tudi letošnji naši vele-sejemski prireditvi, da je nad njo prevzel pokroviteljstvo naš mladi vladar, Nj. Vel, kralj Peter II. Ob tej ugotovitvi predsednika g. Bonača so prisotni vzkliknili trikratni Živijol
Nagovor predsednika g. Viranta
Besedo je nato povzel predsednik JNU, ljubljanske skupine, g. Stanko Virant, ki je uvodoma naglasil svoje veselje, da je mogla biti .posebna novinarska razstava vključena v tako pomembno prireditev, kakor je naš stalni ljubljanski velesejem. Povdaril je dalje veselje vseh slovenskih časnikarjev, ki so s to svojo posebno razstavo mogli pokazali široki javnosti vse plodove svojega duha in rok, vso svojo_ pestro zgodovino in ves razvoj in poinen slovenskega časopisa, ves njegov odnos in pomen v zvezi z našo kulturo in splošnim gospodarstvom. Pokazal je na tesno povezanost časopisja z vsem ostalim življenjem naroda ter naglasil, da je slovensko časopisje zmerom skušalo biti glasnik zdravih in plodnih idej slovenskega ljudstva. Slovenskim časnikarjem je v posebno čast dejstvo, da je to delo z letošnjo razstavo dobilo vidnega izraza pred široko javnostjo, posebno pa smo veseli, da je naša prizadevanja za to razstavo s takim razumevanjem podpirala poleg vse javnosti tudi javna oblast. Z zahvalo vsem, ki so k tej naši razstavi pripomogli z nasveti, S pripomočki, z lastnim delom in kakorkoli, je predsednik zaključil svoj govor.
Predsednik g. Bonač je nato prosil g. ministra dr. Korošca, naj proglasi velesejem in novinarsko razstavo za odprto. Minister dr. Korošec je s sledečimi besedami odprl velesejem:
Govor notranjega ministra dr. Korošca
Spoštovana gospoda! Rad sem ustregel prošnji Novinarskega društva, da otvorini današnjo razstavo. Sam sem bil dolgo let aktiveu novinar. Od časa, ko sem prevzel uredništvo »Slovenskega gospodarja«, je preteklo že skoraj polnih 40 let. Pa tudi pozneje, ko nisem bil več aktiven novinar, ali vsaj ne v pretežni meri novinar, ker me je življenjska pot peljala drugam, me je veudar ravno ta pot držala vedno v stalnem stiku z novinarstvom.
Od tistega časa, ko sem se posvetij novinarstvu, pa do danes — v tem razdobju leži ogromna razvojna pot slovenskega novinarstva.
Ali, ne bom govoril o tem jaz — razstava vam bo pokazala pot našega novinarstva od prvih graditeljev pa do današnjih dni. A ne samo to, pokazala vam ho mnogo več. Odkrila vam bo —-prepričan sem — mnogo novih pogledov. Velik kos naše zgodovine, predvsem kulturne, bo romal pred vašimi očmi. cela vrsta sodobnih problemov, ki se globoko zadevajo v naše narodne interese, se vam bo odprla. Zabolel pa bo pogled na usihajoče kulturne vire na našem ozemlju, ki jo ostalo izven meja naše države.
Primerjava z razmerami drugod, vam bo pokazala tvorno silo našega naroda. Ali, k tej vidni slutuji je prišteti vse ono nevidno veliko in brez mej požrtvovalno delo, ki so ga izvršili in ga Izvršujejo naši novinarji in naše časopisje, vse od prvih počotkov naprej.
Pri nas, v naših razmerah ni bil ne poklic novinarja, ne izdajanje časopisov lukrativen posel, ki bi n^sil ugodje in blagostanje, ampak k temu udejstvovanju je gnala le — in morda nikjer drugod v toliko meri — podanost narodnostnim in drugim ideološkim ciljem.
Izredna izčrpanost in vsestranost razstavo vam bo ustvarila dojeni, kako veliko funkcijo opravlja časopisje v javnem življenju.
Postalo je v naši človeški družbi najjačji faktor javnega življenja, lahko rečemo, usoden faktor za razvojno pot človeštva. Vse javno življenje se oblikuje v znamenju časopisja. Prehitro živimo, preveč zahteva življenjska pot od nas, da bi mogli ša sami k viru dogodkov, k studencu spoznanja. Vse to nam posreduje časopisje in pri tem nam. za nas skoraj čisto nezavestno, oblikuje mišljenje, ustvarja prepričanje, usmerja naše hotenje, našo pozornost in naša dejanja.
Tolika je moč časopisja in mnogokrat tudi tako usodna, da*sc mi zdi, da njegov pomen še
premalo upoštevamo, premalo važnosti polagamo nanj.
In delo novinarja! Iz razstave boste mogli spoznati, kako trdo je njegovo delo in kako težaven, odgovoren in naporen je njegov posel, kako zajema in izčrpa vsega človeka za sc. In pri tem ogromnem naporu stoji novinar, ta stvarni oblikovalec, ta arhitekt javnega življenja, tako rekoč anonimno ob straui. Ta razstava naših novinarjev bo nov dokaz organizatorične sposobnosti in resne volje do dela in do napredka.
Ko otvarjara to eminentno kulturno razstavo, me preveva ena želja: nihče ne more oporekati našemu novinarstvu velike požrtvovalnosti, velikih nesebičnih naporov in velike predanosti poklicu.
Majhnost našega ozemlja in majhnost naših razmer pa je udarila tudi novinarstvu svoj pečat. Da bi se iz te majhnosti in pogosto osebnostnosti dvignilo v bedoče naše novinarstvo in bilo prepojeno vedno z iskreno voljo, služiti samo Resnici in Pravici, Kralju, narodu in državi!
Živel Kralj! Živela Jugoslavija! S tem proglašam razstavo za otvorjeno.
Gostje si ogledujejo razstavo
Po izrečenih pozdravih in nagovoru dr. Korošca, ki je proglasil potem velosejem za odprt, so si gostje ogledali celo sejmišče, zlasti podrobno in z zanimanjem pa paviljone, v katerih so bili razstavljeni predmeti posebne novinarske razstave. Goste je vodil po sejmišču ter jim tolmačil posebnosti v paviljonih ravnatelj velesejma dr. Dular, dočim so si vodstvo po novinarskih paviljonih delili predsednik ljubljanske skupine JNU g. Stanko Virant, predsednik razstavnega odbora g. A. Železnikar, glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin ter spretni aranžer celotne novinarske razstave gosp. Ante Gaber.
V paviljonu, kjer je razstavljen najnovejši stavni stroj, je razkazoval ministru dr. Korošcu, generalu Dodiču in drugim visokim gostom posamezne razstavljene predmete minister dr. Kramer.
Posebno dolgo se je g. minister dr. Korošec s spremstvom zadržal v posebnem paviljonu Jugoslovanske tiskarne. Gostje so se podrobno zanimali za celoten ustroj tiskarne, za razvoj in napredek. zlasti tudi za celotno množino doslej izdanih časopisov in knjig, ki jih je izdalo iu zalo-
LJUBLJANSKI
V E I. E S E 1 E M
RAZSTAVA SLOVENSKEGA NOVINARSTVA
M C M X X X V 11
Vesti 1. septembra
Pogodba med sovjetsko Rusijo in Kitajsko povečuje po mnenju italijanskega tiska boljševiško nevarnost v Aziji in na svetu sploh.
Zaradi veleizdaje so v Leningradu spet postrelili več višjih upravnih uradnikov.
Na morju pred južnofrancosko obalo je zgorel neki grški parnik s »tajinstvenim tovorom«. Ta tajinstveni tovor je bil namenjen v Barcelono in je ob začetku požara eksplodiral.
Estonski zunanji minister Alkel bo v soboto prišel v Varšavo in bo ostal tam tri dni. Njegov obisk, kakor tudi nedavno potovanje švedskega zun. ministra Sandlerja, je v zvezi s snujočim se blokom baltiških držav, ki ga pripravlja poljski zun. minister Beck.
Atentati na potniške avtobuse se množe po vsej Palestini. Atentate zdaj organizirajo Judje. Potovanje z avtobusi je tako nevarno, da promet peša.
Sestanek baltiških in balkanskih držav bo od
2.	do 5. septembra v Varšavi. Zastopniki se bodo razgovarjali o ureditvi letalskega prometa, ki bi vezal severno Evropo, čez Poljsko z Balkanom.
Kitajski študentje so razgnali elegantno družbo v nekem znanem šanghajskem nočnem lokalu, češ da se tujci na Kltajfekem nimajo pravice razkošno zabavati, ko kitajski narod krvavi pod krivičnimi japonskimi napadi.
15.100 m visoko sta se dvignila v zrakoplovu z 10.800 kub. m prostornine ruska vojna inženerja Ukrajinski in Aleksejev. To višino sta dosegla v 52 minutah.
Čez 1000 novih častnikov je včeraj dobila Turčija, ko so z velikimi svečanostmi povišali v častniški čin gojence vojne akademije.
Kongres nemške narodno socialistične stranke se bo začel 6. septembra v Niirnbergu. Trajal bo teden dni.
Človeško naselbino iz ledene dobe je odkrila odprava ruske znanstvene akademije v voroneški pokrajini ob Donu. Naselbina je iz dobe 30 do
35.000	let pred Kristusom.
Nova finančna pooblastila zahteva francoska vlada za ureditev državnih financ.
Megla v Londonu in nad reko Temzo je bila včeraj tako gosta, da je onemogočila ves promet v londonskem pristanišču.
Hudi potresi so bili zadnje dni po nekaterih argentinskih pokrajinah. Povzročili so precej škode, človeških žrtev pa ni bik).
V Parizu so obsodili sovjetsko špijonko Lidijo Stahlovo, ki so ji 1935. leta dali pet let, a jo potem pomilostili in izgnali iz Francije. Zdaj se je vrnila in spet začela s svojim delom, tako da so ji morali stopiti na prste.
Malarija je izbruhnila okrog Amsterdama in prizadeva holandskim oblastem velike skrbi.
žilo KTD.'Paviljon Jugoslovanske tiskarne je vzbudil med gosti mnogo pozornosti zlasti po okusni in bogati dekoraciji, po živih, zelo preglednih grafikonih, po pomembnih zamislekih, ki spretno upodobljeni zelo nazorno prikazujejo vso pomembnost našega časopisja. Visokim gostom v paviljonu Jugoslovanske tiskarne je razlagal posamezne grafikone in slike urednik g. Košiček.
Gostje so si nato s posebnim zanimanjem ogledali tudi model, ki zelo nazorno .prikazuje bodočo poglobljeno progo in kolodvor v Ljubljani. Potrebo rešitve tega vprašanja je g. ministru dr. Korošcu in generalu Dodiču obširno tolmačil predsednik TOI, g. Jelačin, ki je podrobno razložil poglobitveni načrt inž. Dimnika. S posebnim poudarkom je g. Jelačin navedel, da hoče ta načrt nekdo ovirati in onemogočiti s tem, da prestavlja sedanje kurilnice z glavnega na gorenjski kolodvor. To je očitna sabotaža dela, ki je po pomembnosti in koristnosti m Ljubljano prvenstveno važno.
Predsednik g. Jelačin je dr. Korošcu glede poglobitvenega načrta omenil tudi, da se l>o pri njem v Belgradu in pri drugih prizadetih uradih in ministrstvih zglasila v kratkem posebna depu-tacija, ki mu bo predložila podrobne načrte in proračun za poglobitev kolodvora in železniške proge v Ljubljani.
Gostje so si potem ogledali še večji paviljon na levi strani, kjer je postavljena tudi klišarna Jugoslovanske tiskarne. Gostje so si z zanimanjem ogledovali izdelovanje klišejev. Na steni so bile v slikah prikazane, posamezne faze večbarvne slike Nj. Vel. kralja Petra II., kako nastaja v tiskarni, oziroma v k lisami, dokler ne pride ven popolna slika.
Po končanem ogledu so se visoki gostje vpisali v posebno spominsko knjigo, nato pa so se z velesejma poslovili.
Sprehod po velesejmu
Ljubljana, 1. septembra.
Slovenski časnikar bo lefos s po6ebnim zado; ščenjem hodil po velesejemskih prostorih. Glavni del jesenske velesejemske razstave je posvečen 6lo-\enskemu časnikarstvu, posebna novinarska razstava bo najzanimivejši in brez dvoma najprivlač-nejši del velesejma. Novinarji sami so 6e na vse načine potrudili, da so na tej razstavi zbrali vse, kar je količkaj v' zvezi s postankom, razvojem in pomenom časopisa. V vseh mogočih oblikah in odtenkih 60 na razstavi prikazane statistike in primerjave, ki nam nazorno pokažejo, kako 6e je slovenski časopis v desetletjih polagoma razvijal, kako se je obenem razvijalo tudi novinarsko delo, kako se je le počasi med nami izoblikoval poseben 6tan novinarjev, ki danes v Sloveniji zaposluje pri časopisnem delu mnogo nad sto ljudi. Pri tem mislimo zgolj ljudi, ki v resnici žive od časopisnega dela in so člani slovenskega dela JNU.
Kaj vse vidimo na velesejmu
2e včeraj popoldne, ko so se v paviljonih, kjer so nameščeni deli novinarske razstave, izvajala zadnja pripravljalna dela, so mogli posamezni obiskovalci te razstave dobiti vtis. da ne bo mogoče celotne novinarske razstave obiti zgolj v kratkem sprehodu. Tu je pokazanega toliko zanimivega in v tako privlačnih oblikah, da bo sleherni obiskovalec ure in ure z rastočim zanimanjem hodil od stene do stene, od dvorane do dvorane, ter si natančno ogledoval posamezne grafikone in slike.
Ob vhodu na desni strani velesejma je v večjem paviljonu reprezentativni del novinarske razstave. V srednji okrogli dvorani stoji v sredini kip Trubarja, njemu nasproti na vsako stran ob steni pa kip Valvazorja m Ungnada. Vse kipe je okusno izdelal kipar Tone Kralj. Ob V6ej ostali okrogli steni pa so razobešene vse pomembnejše slike pokojnih in živih slovenskih časnikarjev s pokrovitelji razstave, dr. Korošcem, dr. Kramerjem ter dr. Kulovcem. V polkrogu so tu postavljene tudi skulpture nekaterih znamenitejših mož Slovencev, ki so se med nami pečali s časnikarstvom.
V tem paviljonu ima svoj oddelek tudi službena agencija Avala ter posamezne .večje tiskarne v Sloveniji, ki so vsaka na svoj način prikazale razvoj 6 voj ih podjetij in časopisja. Glavno dvorano v tem paviljonu prijetno poživljajo žive in pestro razvrščene slike, ki zelo zgovorno prikazujejo celotni razvoj novinarstva od začetka 6veta do današnjih dni. Pod temi slikami je ta razvoj napisan tudi v verzih.
Razen tega je v tem paviljonu še toliko drugih stvari, ki so same po sebi zanimive, da jih naenkrat ne moremo V6eh opisati, marveč si jih mora prijazen bravec iti sam ogledat na velesejem.
Paviljon Jugoslovanske tiskarne
Poseben paviljon na novinarski razstavi je določen za razstavo podjetij KTD, med katerimi zavzema najodličnejše me6to Jugoslovanska tiskarna, ki je danes nesporno najmodernejša, največja in najpopolnejša tiskarna ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji sploh. V tefn paviljonu je razstavljen tudi ves ti6k, ki ga izdaja KTD. Po; sebno zanimivo in nazorno je prikazan naš glavni katoliški dnevnik »Slovenec«. V velikih 6likah more
obiskovalec videti, kako 6odobni dnevnik z raznih strani sprejema vesti, po telefonu, radiu, kako gredo te vesti skozi pisalni stroj na mizo urednika, ki s svinčnikom v roki ureja rokopis ter ga pripravi sposobnega za tisk. Slike dalje kažejo ves nadaljni potek časopisnega dela. Rokopis gre z uredniške mize mimo uredniškega koša in Škarij do strojnega stavca, miino korektorja na mizo meterja in potem dalje vso dolgo pot do rotacijskega stroja, ki natiskan in že zganjen časopis z veliko hitrico in v velikih množinah bruha iz 6ebe. Bravci »Slovenskega doma« bodo tu mogli nazorno videti, kakšno dolgo pot napravi novica, predno pride v obliki časopisnega izvoda -Slovenskega doma« na njihovo mizo doma h kosilu. In vendar je ta pot, kakor se zdi dolga, obenem zelo hitra. Saj so posamezni dogodki že prej kakor v eni uri napisani ter objavljeni v »Slovenskem domu«. Seveda se to zgodi le z najvažnejšimi novicami, ki prihajajo v tiskarno zadnji hip, ko je zlaganje lista že v polnem razvoju.
Kako se tiska časopis
Kako pa časopis nastaja in dobiva svojo obliko iz navadnega papirja, bodo obiskovalci mogli videti v posebnem paviljonu, kjer je razstavljena cela tiskarna z najmodernejšim amerikanskim stavnim strojem. Tu se bo dnevno pred očmi obiskovalcev porajal poseben dnevnik »Ljubljanske Novice«, ki bo V6e dni velesejma izhajal v popoldanskih urah. Tu bodo obiskovalci imeli najlepšo priliko, ki se jim 6icer le redko ponuja, videti celotno zanimivo delo, ki ga opravlja sodobni moderni stavni stroj. Videli pa bodo tudi tiskanje časopisa, vlivanje posameznih 6trani, priča pa bedo seveda tudi, kako vesti prihajajo v uredništvo, kako se tu pripravljajo za tisk in kako končno gredo z uredniške mize k 6tavou in dalje v tiskarno^
V tem paviljonu je na zanimiv način prikazan tudi razvoj oglaševanja med Slovenci, razvoj oglasa samega. Zelo zgovorno nam grafikoni o oglasih kažejo, kako je vrhunec gospodarskega razvoja po vojni bil dosežen leta 1930, ko je bilo oglaševanja največ. kako strahotno so potem oglasi padli v letih gospodarske krize in kako se zdaj zopet oglaševanje stopnjuje. Tu je prikazano tudi, koliko prejema država in banovina posebnega davka od oglasov.
Zgodovina slovenskega časnikarstva
Nasproti temu paviljonu so zbrana vsa dela, vsi spomini, vse slike in vsi izvodi časopisov, kar jih je doslej izhajalo med Slovenci. Ta paviljon je živ muzej slovenskega časopisja. Od prvega našega časopisja, Bleiweisovih »Novic«, pa^ do današnjih dnevnikov vidimo tu zbrano vse časopisje, vse izdaje, pa tudi vse pripomočke, s katerimi so mogli med nami izhajati in se tiskati ti časopisi. Tudi tu poživljajo razstavljeno gradivo zanimivi in pestri grafikoni, ki nam med drugim na primer pokažejo, kako je med Slovenci danes razvito časopisje, v kakšnih odstotkih prihajajo časopisi v posamezne okraje v Sloveniji.
Velesejem je odprt, novinarska razstava je tu, prijazni bralci naj se sami prepričajo, da. v vsej svoji pestri razvojni dobi naš velesejem še nikoli ni bil tako zanimiv, živ in pester, kakor je letos.
Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt
Ljubljana. 1. septembra S 1. septembrom 1937 prične izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt.
Delodajalce in delavce prosimo, da prečitajo in uvažujejo sledeča navodila}
I.
Kilo bo zavarovan za onemoglost, starost in smrt?
Fo pravilih se bo izvajalo 'zavarovanje za onemoglost, starost in smrt za vse osebe, ki so zavezane zavarovanju za bolezen, vendar s sledečimi izjemami.
Od dolžnosti zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, so izvzete osebe:
1. ki so dne 1. septembra 1937 že dojsolnile 70. leto starosti;
2. osebe, ki bodo prejemale 1. septembra od države, samoupravnih teles, iz fondov in naprav javnopravnega značaja ali od Pokojninskega zavoda rento vsaj v znesku 1.500 din na leto;
3. osebe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
Delodajalci morajo zato prijaviti uradu pravočasno, najkasneje pa do 1. septembra vse one osebe, ki so pri njih zaposlene, pa so že prekoračile 70. leto starosti, kakor tudi osebe, ki bodo dne 1. septembra prejemale rento od ene gori navedenih ustanov. Te prijave so potrebne zaradi tega, da zanje urad ne bo predpisoval prispevkov.
Za osebe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, bo Pokojninski zavod sam predložil Okrožnemu uradu prijavo in za prijave teh oseb ni treba skrbeti delodajalcem.
Prijavo glede starosti in uživanja pokojnine, naj delodajalci ižvrše tako, da bo urad lahko na podlagi poslanih podatkov v svojih evidencah to dejstvo zabeležil.
Izrecno pa pripominjamo, da morajo to delodajalci prijaviti, ker sicer po uredbi urad ne sme vrniti delodajalcu prispevkov, ki se bodo predpisovali, ker ni bil podan pravočasno dokaz o tem, da jo v bolniško zavarovanje prijavljena oseba izvzeta od dolžnosti zavarovanja za onemoglost, starost in smrt.
Oseb, ki so pri Okrožnem uradu že zavarovane, ni potrebno samo zaradi zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ponovno prijavljati.
II.
Izviclje iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt je treba dokazati z listinami.
Uredba zahteva tudi, da delodajalci dokažejo z izkazili, da je oseba resnično izvzeta iz zavarovanja, bodisi ker je stara nad 70 let, bodisi da uživa starostno preskrbo. Kot dokaz teh činjenic morajo delodajalci predložiti izpisek iz rojstne knjige, domovnico ali drugačno uradno dokazilo. Ravno tako je treba priložiti odlok o pokojnini in potrdilo ustanove, ki jo izplačuje, da oseba še prejema pokojnino.
Prijav glede izvzetja iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt Okrožni urad ne bo upošteval, ako se istočasno * prijavo ne bodo uradu j>redložila omenjena izkazila.
Pravilno izpolnjevanje prijavnic
Točno in zanesljivo izpolnjena prijavnica za Člana bo za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt *e neprimerno bolj važna, kot je za zavarovanje za bolezen in nezgode.
Prosimo, da so vsi podatki na prijavnici člana
točni, zanesljivi in da je posebno zanesljivo zabeleženo rojstno in rodbinsko irae. Prosimo, da se preveri, bodisi po krstnem ali poročnem listu točno, kako se prijavljena oseba piše, kdaj in kje je bila rojena. Urad upa, da bo zadoščala le ta prijava za to, da se bo lahko ugotavljala še po več letih identiteta posameznega delavca. Nerad bi urad zahteval drugačnih sankcij, da se identiteta delavca zanesljivo določa.
Pri izpolnjevanju prijavnic, naj se te podatke ne piše zgolj po delavčevi napovedi.
Napačne in netočne prijave bodo povzročale delavstvu veliko, mnogokrat tudi nepopravljivo ikodo. In tudi zaradi 6im manjših upravnih stroškov moramo zabičavati vsem onim, ki bodo imeli opravka s starostnim in onemoglostnim zavarovanjem, da ni vseeno, kako bo zapisano krstno in rojstno ime in drugi podatki.
IV.
Polovico prispevka za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt sme delodajalec odtegniti od delavčeve mezde.
Prispevki za zavarovanje za onemoglost, starost in 6mrt bodo predpisani s skupnim plačilnim nalogom. Zato bo plačilni nalog temu primemo preurejen.
Prispevek za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se mora plačevati po zavarovalni mezdi in zna?a tedensko	zavarovane mezde. Pri-
spevek znaša torej 3% dnevne zavarovalne mezde. Tudi prispevke za zavarovanje za starost, onemoglost in smrt mora plačevati delodajalec, sme pa polovico prispevka odtegniti ob prvem izplačilu od delavčevega zaslužka, kasneje pa le, ako še ni minil 1 mesec od dotičnega izplačila, če je prejemal delavec plačo na dan, ali na teden, odnosno nista minila dva meseca, če je dobival nameščenec plačo ali mezdo mesečno.
Važno je tudi še, da se prispevke za starostno zavarovanje ne pobira za čas, dokler je zavarovanec zaradi bolezni za pridobitno delo nesposoben.
V.
Prijavite vse zaposlene osebel
Prav pocebej pa velja povedati še to: če jc doslej zaradi nepriiave posameznega delavca ostal brez prispevka urad, ni trpel delavec nobene ško-de. Odslej pa bo tako, da bo delavec brezpogojno prikrajšan na stare dni ali pa v onemoglosti za vsak dan, za katerega ni bil prijavljen. Opust prijave pomeni v vsakem primeru brezpogojno znižanje starostne in onemoglostne rente.
Zaradi nekaj dinarjev pa ne smemo zniževati rent in podpor našemu delavstvu.
Podrobnejša pojasnila in navodila o novem zavarovanju pa vsebuje brošura »Zavarovanje za nemoglost, starost in smrt«, ki jo je založil Okrožni urad za zavarovanje delavcev in stane 2 din ter jo je dobiti pri uradu in uradovih ekspoziturah.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Dr. Miha Krek dve leti minister
Ljubljana, 1. sept. Danes poteka dve leti, kar je v vlado dr. Stojadinoviča stopil dr. Miha Krek. Dolgo ministrovanje je v Jugoslaviji ponavadi redek pojav, zato moramo Slovenci pozdraviti 2 letnico svojega drugega zastopnika v sedanji jugoslovanski vladi že iz tega razloga. So pa še drugi razlogi in nagibi, ki nas opravičujejo, da ta ministrski jubilej dr. Miha Kreka še posebej poudarjamo. Njegovo dveletno ministrovanje dokazuje, da ima slovenski narod v njem pri vladi zagovornika za vse svoje zahteve in potrebe. 0 tem pričajo tisoči in desettisoči prošenj, posredovanj in podpor, ki so šli skozi roke ministra dr. Kreka. S svojim zavzemanjem za naše pravice in za potrebe slovenskega človeka je dr. Krek pokazal in dokazal, da je ostal zvest svojemu socialnemu poreklu in svojemu ljudstvu. To nam tudi jamči, da bo njegovo delo za koristi našega naroda tudi v bodoče prav tako požrtvovalno, kakor je bilo, in nespremenjeno, kakor to zahteva služba slovenskega ministra. Zato ta njegov jubilej pozdravlja vse slovensko ljudstvo t voščili za preteklost in z željami za bodočnost.
Ciganski vlomilci
Beltinci, 29. avgusta.
V bližnjih Ivancih je bil te dni izvršen drzen vlom v tamošnjo šolo in v stanovanje šolskega upravitelja Čiča Albina. Vlomilci so prišli v šolo skozi okno, pri katerem so najprej izrezali steklo v bližini kljuke, potem pa skozi luknjo segli v notranjost ter tako z lahkoto odprli okno. Iz šole so vdrli v spalnico in kuhinjo šolskega upravitelja ter so mu odnesli lovsko puško z naboji, vredno 1500 din, 250 din vredno violino, več namiznih prtov ter druge drobnarije za skupno 2.480 din. Beltinski orožniki so ugotovili, da so vlom izvedli cigani in sicer Cener Vendel iz Borejc, Horvat Jože, ki mu cigani med seboj pravijo tudi Ričet, ter Cener Aleksander iz Borejc. Toda zločinskih ciganov orožniki doslej še ni60 mogli izslediti, ker so se zatekli nekam na Hrvaško.
Tatovi na delu
Ljubljana, 31. avgusta.
Gregorič Marija iz Zadobrove je prišla k zobo-teliuiku Kovaču na Miklošičevi cesti popravljat zobe. Ko se je mudila pri zobotehniku v ordinaciji, je pustila svoj plašč, vreden 300 din, v čakalnici. Ko pa se je vrnila v čakalnico, plašča ni bilo nikjer več. Nihče ni nikogar slišal, da bi se bil približal v čakalnico, tudi ni nihče nikogar videl, ki bi se vračal iz čakalnice, pa vendar plašča ni bilo več. Moral je priti neopazno kak postopač, ki je izkoristil priliko ter plašč odnesel s seboj.
Na Miklošičevi cesti sta bila v enem dnevu ukradena dva kolesa. Dopoldne med 8. in 10. uro je bilo iz zaprte veže Delniške tiskarne vzeto 900 din vredno kolo znamke ».lax« št. 4788, last stavca Košema Ljuba. Kolo ima kromano bilanco in obroče, je prostega teka, pri sprednjem kolesu ima dve žični zavori, ima tudi dinamo luč znamke j Bosche.
Popoldne ob petih pa je bilo ukradeno črno pleskano, 1000 din vredno kolo, last Bolta Franca iz Obrij, takisto na Miklošičevi cesti pred neko trgovino. To kolo je tudi imelo dinamo svetilko, zelene ročaje, kromirano bilanco.
V šiški pa je bilo iz dvorišča Električne zadruge ukradeno kolo elektromonterju Beštru Leopoldu. Kolo je bilo znamke »Viktoria«, vredno 850 dinarjev.
Številne poškodbe v celjski okolici
Celje, 31. avgusta.
V soboto. 28. avgusta zvečer, so neki fantje na cesli v Arclinu pri Vojniku napadli Prekorška Ferda, 31 letnega delavca iz Vojnika in ga poškodovali s poleni po glavi in hrbtu. — Istega dne se je ponesrečil v Črnivcu na cesti Breznik Julij, 31 letni trgovski sluga iz Ljubljane, ki se je |ieljal s kolesom po cesti in trčil v avtomobil, pri čemur je dobil poškodbe na desni roki in hrbtu. — Trnovška Dominika, 33 letnega dninarja iz Klanca pri Dobrni je 28. t. m. v gozdu pičil modras v desno nogo. vendar si je še o pravem času Trnovšek poiskal zdraviliško pomoč. — Sergaj Nikolaj, 58 letni posestnik iz Rečice pri Laškem, jc v nedeljo, 20. t. m. zjutraj, doma spuščal rakete, pri tem je ena raketa eksplodirala in mu jioškodovala levo roko.
Blaznež skočil Iz tretjega nadstropja norišnice
Celje, 31. avg.
V soboto ponoči je skočil v blaznosti 34 letni bivši ključavničar Anton Zupanc, doma iz Teharja pri Celju, iz tretjega nadstropja umobolnice v Novem Celju. Pri padcu je dobil sinrtnonevarne notranje poškodbe in si zlomil obe nogi. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v ponedeljek zjutraj umrl.
šVeliki pustolovni film o sreči in nesreči v igri in ljubezni;
Razbita banka v Monte Carlu
*V glavni vlogi: RONALD COLMAN in JOAN BENNETTJ
Premiera danes v kinu SLOOI
Župnik z Javora dobil zadoščenje
Pred malim kazenskim senatom, ki mu jc predsedoval sodnik g. Ivan Brelih in sta fungirala kot sosodnika gg. dr. Lcderhass in dr. Javoršek, se je danes od pol 9 do 10 vršila razprava proti odgovornemu uredniku »Slov. Naroda«, g. Josipu Zupančiču, ki ga je tožil župnik na Javorju gosp. Jernej Kline zaradi članka, objavljenega 24. apr. v »Slov. narodu« pod naslovom: »Skrivnost umora na Javorju«, in v katerem je med drugim očital »Slov. narod«, da g. župnik vsakega berača odganja in da noče videti nobenega nezaposlenega. Odgovorni urednik »Slovenskega narodac jc bil obtožen prestopka po čl. 54. zak. o tisku, Gospoda župnika Jerneja Klinca je zastopal odvetnik g. dr. Josip Voršič, obtoženca pa je branil dr. Rudolf Krivic.
Sodba se je kratko glasila: G. Josip Zupančič se obsoja po čl. 56 odstavka 2. zak. o tisku na 420 din denarne kazni, oziroma 7 dni zapora ter v nadaljnih 300 din denarne kazni. Dalje je dol-žen plačati zasebnemu obtožencu 500 din odškodnine in 500 din povprečnine. Objaviti tudi mora v; svojem listu, »Slov. narodu« dispozitiven del sodbe. Plačati mora tudi vse stroške kazenskega postopanja.
Ko se je nahajal v zaporu, so doma mislili, da se je ponesrečil
Maribor, 31. avgusta. Včeraj je prišla na orožniško postajo v Košakih soproga skladiščnika pri tvrdki Šlajmer in Jelenc Franca Streharja ter je vsa v solzah pripovedovala, da je njen mož odšel v nedeljo do« poldne na izlet v Slovensko Bistrico, pa ga so drugega dne ni bilo nazaj. Prestrašena je pripovedovala, da je gotovo postal žrtev kake nesreče* ali celo zločina.
Orožniki so se zanimali, kako je s Streharjem, pa so presenečeni izvedeli, da ga res ni bilo nazaj iz Slov. Bistrice, da pa ni kriva temu nesreča ali zločin, temveč sc nahaja Strehar v Slovenski Bistrici v zaporu tamošnjega okrajnega sodišča. Strehar se je v nedeljo sporekel z nekimi fanti y gostilni Rastaiger v Slov. Bistrici. Kakor je vročekrvne narave, je hotel končati spor z nožem, pai je pri tem nevarno oklal Miho Pristovnika, katerega je zabodel enkrat v prsi, dvakrat pa v glavo, Ranjenca so morali spraviti z avtomobilom v mariborsko bolnišnico. Streharja so orožniki aretirali ter ga zaprli.
Gospodinje, poslužujte se tržne tehtnice
Ugotovilo se je, da nekateri prodajalci na trgu včasih obtežujejo svoje tehtnice s kosi papirja in podobno ter tako oškodujejo gospodinje za kupi ljeno blago. Da se to prepreči, je tržni urad uvedel posebno tehtnico, na kateri morejo gospodinje tehtati kupljeno blago ter se tako prepričati o pra-< vilni teži blaga. Tehtnica 6e nahaja v lopi poleg Mahrove hiše. Le 6 sodelovanjem gospodinj, ki se bodo posluževale te tehtnice, bo mogoče preprečiti take nepoštene kupčije. Vse take kupčije bodo prijavljene tržnemu uradu, ki bo nejjoštene prodajalce
Erimerno kaznoval. Tehtanje na tržni tehtnici je rezplačno.
Prav tako je uvedel tržni urad posebno mero za drva, katere 6e morejo kupci drv brezplačno
posluževati. Nekateri prodajalci drv, ki prodajajo drva na voze, imajo zelo ozke vozove, ki so sitCr visoko naloženi! pa je mera zato zelo varljiva. Mera se nahaja na Grudnovem nabrežju in 6e je more vsak kupec prosto poslužiti.
Smrt starega samotarja
Moravče, 1. septembra.
V Hrastniku, blizu Limbarske gore, se je naselil pred leti v leseni Brigeljevi koči neki Anton Poljanšek ujx)kojeni orožnik, rojen 1. 1867 v Idriji in pristojen na Vrhniko. Mož je hotel preživeti stara leta v mirnem gorskem zatišju, kamor se jc umaknil svetu, s katerim ni maral občevati. Vzltc svoji primerni pokojnini je živel 6kroinno in pri-presto ter je odklanjal vsako postrežbo. Kakili tujih obiskov ni sprejemal. Sam si je kuhal in opravljal vsa druga, v gospodinjstvo spadajoča dela. Harmonika je bila čudaku še edina zabava. Pred dnevi pa so njeni glasovi kar nenadoma utihnili-Ker moža le ni bilo na spregled, 60 pričeli vaščani ugibali to in ono. Nihče pa se ga m drznil motiti v njegovem samotarstvu. Lastnik koče, g. Vidic, ki je z nekaterimi sosedi le hotel dognati, kaj je z njegovim gostom, je našel vrata zaprta. Ko so jili odprli s silo, so našli starca mrtvega na tleh zraven |x»telje. Njegovo truplo je bilo skoro gola ter je že trohnelo. O neprijetni najdbi so bili obveščeni moravski orožniki, ki so skupno z mrli-* škim oglednikom ugotovili, da je morala smrt na* stopiti že pred kakim tednom in sicer zjutraj, čim jc starec vstal s postelje. Bržkone jc omahnil zadet od kapi. Kako nasilstvo je izključeno, kar spričujc dejstvo, da se ni nihče dotaknil denarja, katerega so našli precej v sobi. Mrliča 60 pokopali na moravskem (»kopališču.
Napad na orožnike
Št. Vid pri Stični, 81. avgusta.
Na Vrhu v temeniški dolini sta lo dni imela službeni opravek orožnika tukajšnja orožniško posluje. Hotela sta zaslišati brata Franceta in Jožetu Gregoriča zaradi nekega prestopka. Oba Gregoriča pa nista bila pripravljena mirno prenašati zasliševanje orožnikov. Napadla sta oba orožnika top jo pri tem dobil 29 letni kaplar Raca Marko ie Bosanskega Grahova hudo poškodbe po glavi in rokah, dočim jo drugi orožnik moral pred nasilnima fantoma pobegniti. Močno j>obitega kaplarja Raco Marka so pripeljali v ljubljansko bolnišničo.
Zagoneten dogodek v mestnem parku
Maribor, 31. avgusta.
V nocojšnji noči jc obveslil lastnik graščino pod Piramido g. Twickel mariborsko policijo o zagonetnem dogodku, ki se je odigral malo poprej v poznih nočnih urah pod oknom njegovega stanovanja. O. Twickla so prebudili iz sna presunljivi kriki, ki so prihajali izpod okna. Bil jc glas ženske, ki je klicala na pomoč. Planil jo k oknu, pa je 0pa7.il spodaj na cesti, ki vodi med parkom in njegovim graščinskim poslopjem, zaprt osebni avto, okoli katerega je stalo nekaj moških. Iz avtomobila so odmevali klici. G. Twickel je vprašal, kaj je in če rabijo kako pomoč. Na te besedo so moški naglo planili v avlo, zaloputnili vrata in avto je med kriki, ki so prihajali iz vozila, odbrzel v smeri proti mestu. Policija je na podlagi te prijave podvzela obširno racijo v |»arku in po mestnih ulicah, vendar ni mogla ničesar odkriti. Prav tako se še danes ni dalo ugotoviti, kaj in kako je bilo s tem avtomobilom, iz katerega lo klicala uepoznaua ženska na pomoč
Kulturni koledar
Hofman Mihael
1. sept. 1826 je umrl v Ljubljani nabožni pisatelj Hofman Mihael. Rodil se je 1. 1755. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, bogoslovje pa v Gradcu. Potem je služboval po raznih kranjskih in štajerskih župnijah, bil korar in šolski nadzornik v Novem mestu. Hofman je bil eden izmed tistih duhovnikov, katere struja škofa Karla Herbersteina ni mogla pridobiti za rigorizem. L. 1701 je priredil molitvenik v '-Viži sveto mašo slišati :. V Novem mestu je zbiral gradivo za sistematično slovensko življenje svetnikov. Večina njegovih stvari je ostala v rokopisu pri lj. frančiškanih.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, I. septembra: Egidij.
Četrtek, 2. septembra: Štefan.
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
TEL.
27-30
SLOGA
Premiera !
Veliki puBtolovni film
Razbita banha v Pionie Carlu
V glavni vlogi Ronald Colman in Joan Bennett
Pri vseh predstavah nastopa čudežni lenomen Madame Elisabeth.
TEI.
21-24
MATICA
Danes poslednjič1 Velik Spljonažnl film
Azev
Mož z dvojnim življenjem Jn dvojno vlogo Olga čelaova	W.	Llebeneiner
s
UNION
Velika muzikalna revija
Plešem aco tebe
0\zdA£cui>eo&- 16., 121 "tihi
Državni konservatorij sprejema stare in nove gojence od danes do vključno 7. septembra. Vpisovanje je vsako dopoldne od 9—12 v konserva-torijski pisarni v Gosposki ulici 8-1. Vse podrobnosti so razvidne z razglasne deske v veži zavoda.
Pevski zbor Glasbene Matice prične z rednimi vajami v četrtek, dne 2. septembra ob 20. Pol ure pred to vajo vsega mešanega zbora naj se zglase novi, dobri pevci in oni člani, ki lansko sezono niso posečali vaj. Vaje se bodo vršile redno ob torkih in četrtkih ob 20.
Danes sc prične vpisovanje v šolo Glasbene Matice in sicer od 9—12 in od 15—17 popoldne. Vpisovanje bo še jutri in pojutrišnjem, v soboto popoldne pa je že razdelitev in določitev urnika. Gojenci naj se oglase v spremstvu staršev v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici 8-1.
Velikodušen dar. Ivan in Ana Sunara, Cankarjevo. nabrežje 5, sta darovala za mestne reveže 200 din v spomin pokojnemu Ivanu Katilinič-u, Kaštel Novi, Dalmacija. Za velikodušen dar iskrena iW?Ua.l; i
Naknadno cepljenje proti kozam se bo vrSilo za zamudnike od 1. do 8. septembra t. 1. v času od 8—10 v prostorih Mestnega fizikata. To izjemno naknadno cepljenje pa ne izključuje kazenskega postopanja proti onim, ki niso dali otrok cepiti v času splošnega javnega cepljenja in,-tega takrat niso opravičili.
Promenadni koncert. Turistični odbor za Ljubljano priredi v sredo, dne 1. septembra 19:17 ob 8 zvečer promenadni koncert za Bežigi j lom. — Igrala bo delavska godba sZarja« pod vodstvom kapelnika g. Iva Grudna.
Ljubljansko gledališče
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja trn razpis abonmaja za gledaiiško sezono 1937-38. Seznam opernih, operetnih in dramskih del, ki se bodo izvajala v bodoči sezoni, je bil objavljen v časopisju. Ugodni plačilni pogoji omogočajo vsakomur poset gledaliških predstav. Prijave za abonma se sprejemajo od petka 3. do srede 15. septembra v veži dramskega gledališča vsak dan od 10 do 12 in od 15 do 17. Vse podrobnejšo informacije istotam.
Za časa velesejma se bodo vršile v operi nekatere operno in operetne predstave. Prvi dve bosta: Beneševa opereta Pod to goro zeleno c in Gotovčeva opera i;Ero z onega sveta«.
Operna predstava pod milim nebom. Dne 7. septembra se bo izvajala Maseagnijeva opera jCavalleria rusticana prod Glasbeno Matico.
Posebno zanimiva premiera operete Caričiue Aniacoiike« se bo vršila It. septembra v operi.
Pričetek redne dramske sezone bo v drugi polovici, t. j. proti koncu meseca septembra. Kot prve predstave so bodo uprizorile: Shakespaerejev .Julij Cezar:, Suhovo-Kobylinovo igro Tarelkino-va smrt :, Pahorjevo izvirno slovensko dramo 'Viničarji- ter Kurl-WeiIlovo »Beraško opero :.
Objava
Ministrstvo za posuto, telegraf in telefon je na podlagi zakona o Društvu Rdečega križa odredilo, da se mora v času od 19. do 25. septembra 1937 plačali za vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice, navadne in vrednostne pakete ter za telegrame v tuzemskem prometu obvezna pristojbina za lldeči križ v znesku 50 par. Za ostalo poštne pošiljke, kakor tudi za one pošiljke, ki so po zakonu poštnine proste, še ta pristojbina ne plača. Za pošiljke v inozemstvo plačilo pristojbine ni obvezno.
Pristojbina za Rdeči križ se plača s posebnimi znamkami Rdečega križa.
Pouk angleščine v ljubljanskih gimnazijah
Kraljevska banska uprava objavlja, da se s šolskim letom 1937-38 uvede na ljubljanskih realnih gimnazijah pouk angleščine v III. razredu. —■ Učenci naj se odločijo ali za nemščino ali za angleščino in naj izbiro ob vpisu v III. razred naznanijo. Opozarja |)a se, da se bodo učenci mogli ob prestopu na kak zavod izven Ljubljane v banovini učiti le nemščine in da bodo morali opraviti tostvarni dopolnilni izpit ob prestopu. Kajti angleščine se, bodo mogli učiti učenci v dravski banovini edino le v Ljubljani, sicer pa na nobenem srednješolskem zavodu.
Obenem sporoča kr. banska uprava, da se bodo na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani — Poljanska cesta — sprejemali učenci samo v IV. in Vlil. razred.
Madžarski časnikarji in zdravniki v slovenskih zdraviliščih
Maribor. 3( avgusta.
V našem tujskem prometu je Madžarska važen faktor, ki je bil dosedaj vse premalo izkoriščen. Zlasti velja lo za naša zdravilišča, posebej Se za Rogaško Slatino, ki je pred vojno imela pretežno madžarske goste, dočim so po vojni izostali. Šele zadnja leta se opaža prizadevanje, da si zopet pridobimo madžarske turiste. V tem pogledu je izvršila letos veliko tlelo Tujskoprometna zveza v Mariboru, ki je v zvezi z upravami zdravilišč Rogaške Slatine, Dobrne in Rimskih Toplic povabila madžarske zdravnike in novinarje v goste. V soboto popoldne se je pripeljalo preko Kotoribe 120 zdravnikov in novinarjev, samih uglednih osebnosti iz Madžarske. Na meji so jih sprejeli v imenu Zdravniškega društva v Mariboru dr. Bedjanič, v imenu Tujskopronietne zveze pa inž. Šlajmer in ravnatelj Loos. Gostje, so si ogledali v dveh dneh Dobrno, Rimske Toplice in Rogaško Slatino. V Rogaški Slatini jim je priredila uprava banket, na
katerem so izrekli zdravice ravnatelj kopališča Gračner, banski svetnik dr. Abramovič, za zdravniško zbornico dr. Ahčin, za Slov. zdrav, društvo dr. Matko, vseuč. protesor dr. Nenadovič iz Bel-grada, zahvalila pa sta se v .imenu gostov dr. Ba-lasz in Schick. Danes popoldne so se gostje pripeljali na štirih avtobusih v Maribor. Ogledali so si mesto, popoldne pa jim je mestna občina priredila na Mariborskem otoku zakusko, pri kateri jih je pozdravil mestni žuj)an dr. Juvan. Zahvalil so mu je dr. Balasz. Po zakuski so se zopet odpeljali v Rogaško Slatino, jutri ])a se vrnejo nazaj v domovino. Gostjo so polni hvale o lepotah naše pokrajine, osobito naših zdravilišč, Maribora, posebej pa še Mariborskega otoka. Ne morejo tudi prehvaliti prijaznega sprejema in gostoljublja, ki so ga bili povsod deležni. — Gotovo bo ta obisk znatno pripomogel, da bodo oživele turistične zveze med obema državama in da bodo naša zdravilišča zopet deležna živahnega dotoka gostov iz Madžarske.
Za malenkost - huda kazen
Dva vlomilca obsojena na 4 leta robile
Ljubljana, 1. septembra.
Pred malim kazenskim senatom sta včeraj 6tala dva elegantna človeka. Prvi je bil nizke postave, oblečen v nekoliko zmečkano, drugače prav lepo obleko. Bil je to Ivan Bohutnik, roj. 24. marca 1902 v Zadvoru, pristojen v občino Dobrunje, po poklicu monterski pomočnik. Ta je bil obtožen kar treh deliktov. Prvič, da je poskušal vlomiti kar pri belem dnevu, ko so bili domači odsotni na polju, pri posestniku Josipu Janežu v Sneberjihj drugič, da je 7. marca letos vlomil v stanovanje Frančiške Cudnove v Lukovici ter ji odnesel razno zlatnino in dragocenosti za 6kupno vrednost 3037 din in tretjič, da je 9. maja v Slapah pri D. M. v Polju z nožem lahko poškodoval Milana Dimnika, ko ga je ranil pod desno ključnico. Še elegantnejši je bil Andrej Rant, rojen 21. oktobra 1893 na Fužinah, ki je obtožen samo poskušenega vloma pri Janeževih skupno z Bohutnikom. Oba je prepodila mala deklica Cilka, ki je bila doma in je slišala ropot na podstrešju.
Pred malim kazenskim senafom, ki so ga tvorili gg. sodniki: K. Javoršek kot predsednik in kot sosodnika Ivan Brelih in Fran Gorečan, sta oba zanikala vsako krivdo -in vse fajila. Bohutnik je star zločinski tip, ki je bil zaradi ropa že obsojen na 5 let robije, hkratu je prevejan (ihofapec in prodajalec saharina. Strokovnjak je v organizaciji vlomov. Pri Cudnovi v Lukovici je poprej lepo prišel tja in se začel zanimati za vse malenkosti. Mamica Cudnova, misleča, da jo je obiskal kak pošten človek, mu je vse razkazala. Pokazala mu je lep browning in celo karabinko. Pri njej je nastopal kot kupec. Ponoči pa je lepo neopaženo
vlomil v stanovanje in ji odnesel vse dragocenosti, ki jih je takoj »spravil« v denar. Andrej Rant, ki je bil že obsojen zaradi raznih vlomov na zaloški postaji dvakrat ]x> 7 let težke ječe, je prav tako zakrknjen zločinski tip. Sedaj je bil obtožen le poskušenega vloma v Sneberjah.
Priča, mamica Cudnova, je prav lepo pripovedovala, kako jo je obiskal mali Bohutnik. Pravil ji je, da kupčuje s saharinom. Prostodušno je pravila sodnikom:
»Vse sem mu pokazala. Tudi revolver in dolgo puško-karabinko. Vse si je ogledoval, posebno zlatnino. Sle so mu oči kot blisk.« Ponoči je Bohutnik vlomil tako, da je pri stranskem oknu zvil železen križ. Lomastil je po hiši. Mamica Cudnova je bila sama doma. V svoji sobici je ždela. Sama je drastično povedala sodnikom:
»Vse je bilo razmetano. Ce bi šla doli v sobo, bi kar od strahu umrla. Odnesel mi je tudi 41 klobas.« Predsednik: »Ali ste jih šteli?« Priča: »Imela sem jih natanko preštete. Skoda jih je..« Bohutnik je povedal, da je zelo jezen »na vamparje in debe-luharje«.
Bila sta obsojena: Ivan Bohutnik zaradi poskušenega vloma v Sneberjah in zaradi vloma pri Cudnovi na 2 leti in 6 mesecev robije. Rant Andrej pa zaradi poskušenega v lojna v Sneberjah na 1 leto in 8 mesecev robije, oba pa v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Bohutnik pa je bil oproščen od obtožbe zaradi prestopka lahke telesne poškodbe. Oba nista sprejela sodbe in sta prijavila revizijo. Državni tožilec dr. Fellaher pa priziv zaradi prenizke kazni.
Za kulisami boksarske slave
Ko dnevno beremo v časopisih o velikih boksarskih dvobojih in o ogromnih zaslužkih, ki si jih posamezni svetovni boksarski prvaki zaslužijo s pestjo v teku dvajsetih minut, se moramo naravnost čudili. Nekateri svetovni prvaki, kot na pr. Dempsey so z enim svojim nastopom zaslužili včasih več kot milijon dolarjev. Vendar bi bilo popolnoma napačno, če bi pri lem gledali samo številke in slavo, ki jo uživajo boksarji na zunaj. Kratek pogled za kulise nam prav jasno pokaže, da še daleč ni vse zlato, kar se sveti.
O usodah teh boksarskih prvakov bi se dale pisate cele knjige. Naravnost čudovito pa je to, da so skoraj vse usode svelovnili prvakov enake. V prvem času je doba vzpona, doba najtršega dela in ogromne energije, ki stremi za tem, da doseže svoj postavljeni cilj. Z vedno večjimi uspehi pa gredo roko v roki tudi druge izpremembe. Šam-pijoni postajajo pri izberi svojih nasprotnikov in v boju zelo previdni in razvajeni. Razumljivo je, da to vpliva tudi na njegovo športno delavnost, ki postaja dan za dnem bolj zanikrna. Prvaki se pomalem pomehkužijo in navadijo udobnega življenja, ki ga nočejo več zamenjati s svojim prejšnjim treningom.
Nekdanje fantovstvo, borbenost in odpornost naravnega človeka popušča. Nastajajo borbe z me-nažerji, tožbe zaradi obljube zakona, ki je niso držali, vedne lo.čitve in slične stvari, ki napravljajo življenje boksarjev popolnoma drugačno, kot bi moralo biti. Mnogokrat se dogaja, da padajo toliko slavljeni in bogati prvaki vedno globlje, tako da jo njihova jesen življenja revna in popolnoma zapuščena. Nihče več ne pozna človeka, o katerem so svoj čas pisali časopisi dolge kolone.
Koliko imamo primerov, ki nam ponovno dokazujejo, da samo denar ne napravlja ljudi srečnih. Nekdanji svetovni prvak (Jarnera je bil kljub svojim ogromnim dohodkom vedno v finančnih stiskah. Nad njim je stalno slala njegova bivša nevesta, ki je zahtevala velikansko odškodnino zalo. ker ji jo obljubljal zakon in ker je ni poročil. Slična usoda je zadela Sullivana, ki so ga imenovali najboljšega boksarja vseh časov. Tudi on se jo zapletel v drage pravde in spore, zaradi katerih jo popolnoma obubožal. Nekdanji prvak Corbett, ki ga je nasledil Dempsey, jo trdil, da sploh no ve, kaj so lo, pravdo. Toda lo je trdil samo toliko časa, dokler ni postal svetovni prvak. Od lega trenutka dalje pa je bil prepričan, da na svetu ni ničesar drugega, kot samo sodišče. Klasičen primer za pravilo, da denar res ne napravlja človeka srečnega, je Maks Baer. S svojo zmago nad Schmelingom je pridobil velikansko prenio-
Kako mnogo vita ju Slovenci, bo razodetje novinarske razstave na jesenskem velesejmu, od I. do
12.	septembra. Po statističnih podatkih je krožilo n. pr. leta 1935 v splošnem promelu časopisja na področju poštne direkcije v Ljubljani 22,030.688 izvodov, v veliki savski banovini 27,550.886 izvodov, na področju Belgrada, kje je osredotočen ves kulturni vpliv širokega zaledja, 1)2,856.393 izvodov. Daleko manjši je promet časopisja v dunavski banovini, 14,353,187 izvodov, v drinski in zetski banovini skupaj 4,841.302 izvodov, v primorski in vr-baski skupaj 2,251.194 izvodov in v moravsko-vardarski banovini 2,251.194 izvodov. Ako bi te množine izvodov časopisja porazdelili na prebivalce sedežev poštnih direkcij, odkoder kroži uaj-večji časopisni promet na deželo, bi prejel Ljubljančan po 365 izvodov, Belgrajčan 225, Novosadčan 180, Zagrebčan 153, Sarajevčan 5S, Spličan 37. Skopljanec pa 19 izvodov listov. Razstava bo pokazala, da so Slovenci najmočnejši izvozniki svojih listov rojakom v inozemstvu, glede uvoza tujih listov, kjer v veliki meri odloča tujski promet, je Slovenija spet v isti višini z najmočnejšim tujsko-prometniin dovozom časopisja v savski banovini.
ženje in odprla se mu je pot, ki mu ie nudila veliko možnost, da bi postal obaževan filmski igralec. Istočasno pa je moral pred sodiščem odgovarjati trem nevestam, poleg tega se je pa še zapletel v dolgo pravdo s svojim menažerjem.
Vendar imamo pa tudi tukaj izjeme, ki so znali zaslužiti lep denar, ga dobro naložiti in ga celo ohraniti. Med njimi moramo omeniti Nemca Schmelinga in zlasti Amerikanca Gene Tunneya, ki ima danes lepo premoženje in dober družabni položaj.
Program letošnjih balkanskih iger
Sedme balkanski igre bodo letos v Bukarešti. Našemu zastopstvu je, kakor smo poročali, že zagotovljena denarna podpora in je Zveza ludi že določila atlete, ki bodo zastopali Jugoslavijo v Bukarešti. Danes prinašamo še točen spored balkanskih iger:
Nedelja, 5 septembra: Ob 1(5 svečana otvoritev, predloki na 100 m, skok v daljavd, tek na 800 m, met kopja, finale na 100 m in štafeta 4X400 m.
Sreda, S. septembra: Predloki na 200 m, pred-tek preko zaprek na 400 m, met diska, tek na 1500 m, skok v višino, finalni tek na 200 m, tek na 10.000 m, met kladiva, finale na 400 m preko zaprek, balkanska štafeta.
Nedelja, 12. septembra: Maratonski tek, pred-leki na 400 m, met krogle, predteki na 110 m preko zaprek, troskok, tek na 5000 m, met diska — helenski stil, finalni tek na 400 m, finalni tek na HO m preko zaprek, štafeta 4 krat 100 m, prihod maratonskih tekačev, svečani zaključek.
Cehi o zmagi Jugoslavije
Vsi včerajšnji praški listi poročajo o sobotnem in nedeljskem plavalnem dvoboju Češkoslovaške in Jugoslavije. Listi podčrtavajo, da so že davno minili časi, ko so Čehoslovaki taka srečanja gladko odločili v svojo korist. Plavalni šport v Jugoslaviji se je po njihovem mnenju v zadnjih letih sijajno razvil, čeprav jugoslovanski plavači niso skoraj nikoli tekmovali na mednarodnih tekmah. Zlasti priznavajo veliko premoč v moških disciplinah in omenjajo zlasti Vilfana in Defilipfsa, ki sla v štafeti 4 X 200 m in tudi v posameznih disciplinah dosegla rezultate, ki dosegajo evro|>sko višino. Omalovažujejo pa zmago našega Ziherla, za katerega pravijo, da jo sicer res izreden skakač, da pa je Leikert boljši in da je Ziherlova zmaga bolj zasluga sodnikov.
Vsled spremenjenega programa potujejo t'ehi v Trst, ker so odpadla napovedana gostovanja v Sjjlitu in v Ljubljani.
S prerezanimi žilami v Dravo
Maribor, 31. avgusta.
Na dravskem mostu se je odigral pretresljiv prizor, ki je vzbudil med jiasauli precej razburjenja. Sredi največjega prometa se je pojavila na mostu ženska, ki si je z naglo kretnjo prerezala z nožem na levi roki žilo. Kri je curkoma brizgnila iz prerezanih žil ter je rdečila tla. S tako krvavečo roko je poskušala ženska preplezati ograjo, da bi sc vrgla v globino. Takrat pa so priskočili pasauti, ki so žensko prijeli ter ji preprečili, da bi se vrgla v Dravo. Izročili so jo stražniku, ki je obvestil reševalno postajo, da so jo spravili naglo v bolnišnico. Bila jo lo 24 letna Ana Pečnik, Id je hotolu izvršiti samomor iz ljubosumnosti.
Od tu in tam
Izredno optimistično se izražajo voditelji srbskih zemljoradnikov glede sporazuma s Hrvati. Na
zborovanju v okolici Šibenika je zemljoradniški prvak dr. Čubrilovič izjavil, da je prišel na zborovanje samo zato, ker bi hrvatskim kmetom rad povedal, da je danes skupina srbskih zemljoradnikov začela ponovno živahno delati za sporazum. Po njegovem prepričanju sporazum ni več daleč.
Kopališče Ilidžo, ki je najlepše in najbolj znano kopališče ter zdravilišče v Bosni, bodo prihodnje leto temeljito popravili in olepšali. Finančno ministrstvo je odobrilo kopališki upravi, da si najame posojilo treh milijonov dinarjev v ta namen. Ilidža si hoče tako zagotoviti mesto, ki ga je do sedaj zavzemala med jugoslovanskimi letovišči in kopališči, ki so začela izboljševati kopališčne naprave, zlasti ona v Srbiji.
Močno deževni dnevi vladajo v Belgradu. Pred tremi dnevi je bil tam tak naliv, da so morali v mestu samem večkrat nastopiti gasilci in s črpalkami črpati vodo iz kletnih stanovanj. Nevihte se sicer niso ponovile, pač pa dež neprestano in nenehoma pada. Mnogo cest v okolici je raztrganih, preplavljenih je pa tudi nekaj železniških prog.
Skozi okno je med prepirom vrgel svojo ženo zemunski mesar Svetislav Petrovič. Že dalj časa med njim in ženo ni bilo zastopnosti, prepiri in pretepi so bili na dnevnem redu. Predvčerajšnjim sta se spet skregala. Razjarjena žena je Petroviču zagrozila, da mu bo v obraz vrgla raztopino solne kisline. 1 o je pa mesarja še bolj ujezilo, da je ženo zgrabil in jo z vso silo vrgel skozi okno na cesto. Težko poškodovano ženo so reševalci prepeljali v bolnišnico, Petroviča pa so policaji odpeljali za zapahe.
Zanimive volitve so imeli v Zemunu. Tamkajšnja katoliška župnija voli svoj patronatski odbor, ki je obenem nekak skrbnik za vzdrževanje cerkve. Volitve so potekle v znamenju spora med Hrvati in jevtičevsko orientirano skupino. Hrvati so poklicali na pomoč Nemce in je njihova lista zmagala. Drugo skupino pa je vodil znani zemunski jevtičevec Lav Spišič. Skupina, ki je zmagala, obeta nekaj sprememb v načinu obdavčenja vernikov. Dosedanja jevtičevsko barvana uprava je vse dav. ščine za vzdrževanje cerkve razdelila tako, da so jih plačali le nekateri iz nižjih slojev, gotova družba pa je bila prosta. Nova uprava pa bo dajatve enakomerno porazdelila,
186 nagrad najrazličnejše vrste je razpisala uprava zagrebškega velesejma za svoje obiskovalce. Prv nagrada je lep osebni avtomobil, druga oprava za spalnico, oprava za jedilnico, mnogo preprog in drugega. Kajpak je zato med obiskovalci veliko zanimanje ne samo za velesejemske razstave, temveč še bolj za izid žrebanja. Kaj ne bi kazalo tudi v Ljubljani uvesti nekaj sličnega.
Predstavniki svetovnih novinarskih agencij, ki
sejejo in zborujejo na ladji »Dubrovnik«, bodo prišli v petek v Zagreb s posebnim vlakom. V Zagrebu bodo obiskali razne zavode in naprave, nakar bodo krenili v Ljubljano na razstavo slovenskega novinarstva na velesejmu. Po ogledu Ljubljane jo bodo odrinili na Bled.
Hlev je zažgal kmet Jakob Spandič v Remetah pri Zagrebu, da bi se maščeval nad nezvesto ženo. Jakob je prišel zvečer domov in zalotil svojo ženg z nekim njegovim prijateljem. Čim *ta grešnika zapazila Jakoba, sta pobegnila. K£r "je Jakob misllT, da sta obadva pobegnila in se skrila v hlevu, je hitro podtaknil ogenj. Hlev je bil hipoma v plamenih in je tudi do tal zgorel, čeprav so prišli gasilci takoj na kraj požara. Spandič je orožnikom mirno povedal, zakaj je hlev zažgal, samo razočaran je bil, ko so mu povedali, da na pogorišču niso našli nobenih zoglenelih kosti...
Spomenik pokojnemu Stjepanu Radiču bodo Hrvatje postavili v Maču pri Zlatarju. Spomenik je izdelal znani kipar Avguštinčič, odkrili pa ga bodo z velikimi slovesnostmi in paradami v nedeljo 5. t. m. Čisti dobiček proslave bodo dali v sklad za pomoč Hrvatom, ki so jih prizadele razne vremenske katastrofe,
60 kg. težkega soma je v Muri pri Čakovcu ujel nek ribič. Najprej so graničarji zagledali, kako je
na vrhu vode plavala neka velika riba ter obvestili zakupnika lova. Ribič je ribo zajel v mrežo, nakar jo je stehtal. Bil je som izredne teže. Videti je bilo. da je bil som omamljen, najbrž od konoplje, ki jo v bližnjih vaseh perejo kar v Muri.
V splitsko pristanišče je včeraj zaplul luksuzni belgijski parnik »Leopoldville«, ki se nahaja na
krožnem potovanju po Sredozemskem''morju. Na parniku je okrog 200 potnikov, glavni namen prihoda pa je propaganda za zbližanje med Jugoslavijo in Belgijo. Na parniku je namreč posebna radijska oddajna postaja, s katero se propaganda vrši. Danes bo ladja odplula iz Splita spet nazaj v Sredozemsko morje.
Lov na strupene kače je v avgustu glavni počel
in zaslužek revnih Hercegovcev. Prav v avgustu vlada v Hercegovini najveoja vročina, taka, da poka kamenje. V tem svetu kar mrgoli strupenih kač. Pred šestimi leti je mostarski Higienski zavod začel vabiti kmete, naj love kače in jih zavodu za denar oddajajo, Kmetje so bili spočetka kajpak skeptični, ko so pa res dobivali denar na roko, so pa postali neodjenljivi lovci. Nalovljene kače devajo v buče, da jih žive izroče zavodu, od tam pa gredo spet v Zagreb v glavno skladišče pri tvrdki »Jugefa*. Kolikor strupenih kač se nalovi, toliko jih potem pokupi nemška tvrdka Bayer (znana tvornica medicinskih preparatov in zdravil, ki 6pada v koncern I. G. Farbenindustrie). Zaslužek kmetov je sicer skromen, nekaj pa vendarle nese.
Primo Carnera, znani onaški italijanski bok-ser in bivši svetovni boksarski prvak, se je v ponedeljek mudil v Sušaku. Ker je Carnera visok preko dva metra, so ga ljudje seveda takoj spoznali in občudovali. Carnera se je med svojimi občudovalci malo muzal in jim pokazal nekaj izrazitih znakov svoje velikanske postave: pokazal jim je svoj čevelj, ki ima številko 56, potem dajal avtograme itd. .., Povedal pa je, da bo spet odrinil v Ameriko in se boril za boksarsko prvenstvo.
S pomočjo svojih dveh ljubimcev je umorila Radmila Mihajlovič iz Male Kruševlee svojega moža. Sodišče v Jagodini je obsodilo njo in enega od ljubimcev na smrt, drugejfa pa na dosmrtno robijo. To je obenem prva ženska, ki je bila v tem kraju obsojena na smrt. Preteklo noč pa je nenadoma ušla iz zapora, spet s pomočjo nekega novega ljubimca, ki bi moral odsedeti tri leta robije zarad kraje. Ubežnika sta med potjo ukradla tud vojaško puško jetniškega čuvaja. Oblastem je prava uganka, kako sta izvršila oba kaznjenca la beg, kajti vrata celee so ostala zaprta, pa tudi v celici sami ni nobenih znakov, ki bi kazali na poskus bega.
Francozov.
Kitajci najboljši
odjemalci Anglije
Če Anglija ne more ravnodušno gledati, kako Japonci brezobzirno zasedajo Kitajsko, ne izvira njihov strah za Kitajsko nikakor iz njihove priznane človekoljubnosti, ampak z njihovega mnogo bolj priznanega trgovskega čuta. Če izgube Angleži Kitajsko, izgube ne samo najboljši trg, ampak tudi ogromne vsote, naložene v raznih podjetjih na Kitajskem.
Vsega angleškega kapitala na Kitajskem računajo na 350 milijonov šterlingov ali 87 milijard dinarjev, od česar dobe samo na obrestih letno okrog 20 milijonov šterlingov (5 milijard dinarjev). Potem proda Anglija mesečno za milijon šterlingov (čez 200 milijonov dinarjev) razne robe Kitajcem. Za razpečavanje angleškega blaga po Kitajskem imajo kakih 14.000 svojih angleških ljudi, med katerimi dobiš pravcate junake in raziskovalce neznanega ozemlja, ki z neverjetno drznostjo in vztrajnostjo iščejo novih odjemalcev ali za-lagajo stare po krajih, kjer dotlej še ni stopil noben belokožec in bi tudi ne dospel ali pa bi se gotovo vsaj nikdar več ne vrnil.
Neki angleški poročevalec pripoveduje o nekaterih takih trgovcih, ki jih je srečal na svojih potovanjih po Kitajskem. Najimenitnejši je oni, ki je rekel, da trguje že 30 let po Srednji in Severni Kitajski in pozna skoro vsako ped zemlje, po krajih, kjer mrgoli roparjev kot gob po dežju, kjer razsajajo najhujše nalezljive bolezni, pa je bilo najhujše, kar ga je zadelo — zobobol. Vsi krajevni in roparski poglavarji so njegovi prijatelji. Z vsakim se zna pomeniti v njegovem domačem narečju, tako da če bi ga kaki nepridipravi zagrabili, bi nastala prava vojska med poglavarji za njegovo osvoboditev.
Nekoč so roparji ujeli večjo skupino razisko-
valcev, ta pa je poznal dobro roparskega poglavarja, šel k njemu in pripeljal sam vse raziskovalce na varno.
Zopet drugi kupuje za svojo tvrdko pri Mongolih in tatarskih nomadih konjsko dlako in žimo in je pri njih tako priljubljen, da se jih je nekoč kar več rodov skupaj spravilo nad roparje, ki so jim ga vjeli.
Takih angleških prodajalcev je na Kitajskem na stotine in vsako leto pošiljajo angleške tvrdke nove moči na delo. Dvajsetletni fantje, ki se jim hoče drznih doživljajev, prihajajo v najboljšo šolo
Centralna kurjava za obleko
Seveda ne za navadno obleko, ampak za potapljaško! Do sedaj je bil mraz zelo resna ovira za potapljače, da niso mogli ostati pod vodo dalje, kot bi drugače lahko in da so bili zaradi mraza mnogo bolj neokretni, kot so že tako. Sedaj je pa neki Francoz iznašel potapljaško obleko iz dveh plasti, med kateri dovajajo po posebni cevi iz površja toplo vodo, ki kroži po obleki in omogoča potapljaču večjo gibčnost in daljše bivanje pod vodo. Če postane prevroče, potapljač lahko sporoči in njegovim željam je ustreženo.
Prizor s čudne tekme, kakršne prirejajo na Angleškem. Tekmujejo namreč v tem, kdo ima močnejši glas. Zmagi-?alec postane klicar, kakršne imajo po nekaterih angleških mestih, da javljajo ljudem pomembnejše novice.
R. L. Stevenson:	14
Skrivnost dr. Jekylla
Poole, ki je vso pot hitel korak ali dva pred njim, je nenadno obstal sredi pločnika in kljub rezkemu vremenu snel klobuk ter si otrl čelo z rdečim robcem. Toda teh potnih kapelj ni rodila naglica teka, marveč so bile izraz daveče muke. Njegov obraz je bil upadel in glas je donel raskavo ter zmoljeno, ko je dejal:
»No, gospod, zdaj bi bila tu. Bog daj, da se ni zgodilo nič hudega.«
»Amen, Poole,« je dejal odvetnik.
Služabnik je nato zelo previdno potrkal. Vrata so se odprla, kolikor je dopuščala varovalna verižica in od znotraj je nekdo vprašal: s Ali ste vi, Poole?«
»Prav, čisto prav,« je odvrnil Poole, »odprite vrata!«
Soba ob vratih, v katero sva najprej stopila, je bila močno razsvetljena. Bilo je zelo zakurjeno in okrog kamina so stali tesno stisnjeni, kakor čreda ovac, vsi posli, moški in ženske.
Ko je sobarica zagledala mr. Uttersona, je izbruhnila v histerično tarnanje in kuhar je pridirjal k njemu s krikom:
»Hvala Bogu! To je mr. Utterson,« in zdelo se je, kakor da ga hoče objeti.
»Kaj pa je, kaj pa vendar je! Zakaj ste vsi tu?« je vprašal odvetnik zadirčno. »To se ne spodobi, to ni prav. Gospod tega ne bo odobraval!«
Na barikadah Šanghaja. Francoski vojaki branijo
Lepa zgleda hvaležnosti
Hvaležnost je menda lastnost, v kateri se bolj odlikujejo živali kot ljudje. Vendar imamo tudi nekaj lepih zgledov človeške hvaležnosti.
Leta 1834 je prišel v neko ribiško naselbino v Ameriki protestantovski pastor Wiseman. Ker je imel zelo pičlo plačo, so ga njegovi verniki kljub svojim slabim razmeram velikodušno podpirali. Letos pa, čez več kot sto let, je poslal vnuk onega pastorja, ki je svojim potomcem zabičal, naj se, kadar jim bo sreča v življenju mila, spomnijo svojih dobrotnikov, občini kakih 80.000 din, ki naj se porazdele med njene najrevnejše prebivalce.
Drug tak zgled hvaležnosti je neki Fergusson iz Anglije,- ki se je 1. 1876 z nekaterimi potniki rešil iz razbite ladje. Po desetdnevni blodnji po morju se je Fergusson spustil v morje z vzklikom: »Zbogom! Umiram od žeje!« Clough pa ga je potegnil nazaj v čoln in mu dal zadnje kapljice vode iz svoje čutare. Drugi dan jih je našla in naložila neka ladja ter spravila na varno.
Clough je že ostarel ter v precejšnji bedi preživljal zadnje dni svojega življenja v Avstraliji. Nekega dne pa nenadoma dobi 1000 funtov (čez
200.000	din), katere mu je zapustil njegov nekdanji rešenec Fergusson.
Za trenutek dobre volje
Neki govornik se je v začetku svojega govora takole opravičil: .Gospoda, prav tako se počutim, kakor človek, ki je prišel k zdravniku in ga prosil: >P-p-prosim, g-g-gospod doktor, da b-b-bi me p-p-pregledalik, pa ga je zdravnik vprašal: »Kaj vedno tako jecljate?« »Ne, ne v-v-vedno! S-s-samo k-kadar *g-g-govorim.<
Neki zamorski mornar je bil sprejet v bolnišnico v Zadnji Indiji, pa je kmalu ozdravel. Vendar se mu je bolnišnica tako priljubila, da je zlepa ni hotel zapustiti in se znal tako potvarjati, da mu zdravniki niso mogli do živega.
Nato pa pride nov zdravnik in ko zve za tega čudnega bolnika, gre naravnost k njemu in ga
Poole je dejal:
»Vsi se boje.«
Sledila je globoka tišina, nihče ni ugovarjal, le dekle je zdaj glasneje ihtelo.
»Drži gobec!« je zarjovel Poole z besnim glasom, ki je pričal o tem, kako so razdraženi njegovi živci. In res,, ko je dekle tako nenadno ojačilo svojo tožbo, so se vsi obrnili in s tesnobno napetimi obrazi strmeli na notranja vrata.
»Daj mi svečnik!« je nadaljeval hišnik in se obrnil h kuhinjskemu vajencu, »potem bomo namah prišli stvari do dna.«
Potem je prosil mr. Uttersona, naj gre za njim in je odkoračil po poti do vrta za hišo.
»Prosim, gospod,« je rekel, »hodite tako tiho, kolikor morete. Rad bi, da bi slišali, toda, da vas ne bi nihče slišal. In poslušajte me, gospod. Če bi vas morda pozval, da pridite noter, tega nikar ne storite!«
Živci mr. Uttersona so pri tem nepričakovanem koncu dobili tak sunek, da je komaj še ohranil duševno ravnovesje, Toda zbral je ves pogum ter šel za hišnikom v laboratorij skozi zgradbo in skozi predavalnico, polno navlake zabojev ter steklenic do vznožja stopnic.
Tu mu je Poole dejal, naj obstane na eni strani in posluša, sam pa je postavil svečnik na tla, gbral vso svojo odločnost ter s težavo stopil po stopnicah in z malce drhtečo roko potrkal na rdeče prevlečena vrata delovne sobe.
»Gospod, mr. Utterson bi vas rad obiskal.«
za spoznavanje običajev in jezikov, v oddaljeno kitajsko pokrajino, pozneje pa začno samostojno prodajati in potovati.
Zato ni nič čudnega, če je Kitajska preplavljena z angleškimi proizvodi. I’o mestih rabijo angleške svetilke, angleški petrolej, premog, ki ga kopljejo angleške družbe, vozijo angleški avtomobili, angleške cestne in velike pokrajinske železnice;* v poljedelstvu imajo angleška umetna gnojila, mongolski nomadi se umivajo z angleškim milom in kade angleške cigarete. Po vseh notranjih kitajskih vodah plove vsaj petina angleških rečnih parnikov pod poveljstvom angleških kapitanov in 148 kitajskih trgovskih ladij je angleškega izvora.
Sedaj naj pa ta ogromen kitajski trg prevzame Japonska, kateri je tudi silno mnogo na tem, da razširi svojo trgovino, pa bo tudi Anglija občutila težje čase, pa se bo tudi njej odstotek bogatašev znižal in celotno stanje približalo stanju ostalih evropskih držav.
del mesta, kjer živi veliko število Francozov.
začne meriti. Črnec z zanimanjem opazuje merjenje in vpraša, čemu to.
»Imeti hočem mero za krsto,« je rekel zdravnik, »ker smo spoznali, da ne moreš več ozdraveti in ker smo preveč usmiljeni, da bi te puščali še naprej v takih bolečinah!«
Še istega dne je mornar zapustil bolnišnico.
Mlad advokat je imel svoj prvi govor kot branilec nekega kmeta, ki je tožil železniško upravo, ker mu je vlak povozil 24 prašičev. Da bi povda-ril ogromno škodo in o njej prepričal porotnike, je rekel: »Štiri in dvajset prašičev, gospoda! Pomislite, štiri in dvajset prašičev! Dvakrat več kot jih sedi na porotniških klopeh!«
Raztresen gospod je stal v tramvaju, se z eno roko držal za jermen, v drugi pa je imel kakega pol ducata zavitkov. »Vam lahko kaj pomagam?,« ga vpraša uslužni sprevodnik.
»Da.^ Primite za tale jermen, da bom lahko segel v žep po denar za voznino!«
Jesenski velesejem
Kako se urejajo listi in sklada svinčeni stavek v strani boste videli na razstavi slovenskega novinarstva. V posebnem paviljonu velesejma bo prikazan ves nastanek lista, od rokopisa preko stavnega stroja, vlivanja naslovnih črk do tiskanja lista : Ljubljanskih novic«. Videli boste urednika in meterja pri delu ter lahko presojali; kako ogromno delo je bilo izvršeno v 140 letih, da je površina urejenih svinčenih strani narasla do števila 2,754.980 strani. Še pred 50 leti so uredniki sestavili povprečno 10.000 strani na leto, 1. 1897 že 30.000. Ko so v novem stoletju prišli v naše tiskarne moderni tiskarski stroji in je število či-tateljev zmerom bolj raslo, je tudi uredniški posel zavzel vedno večji obseg. L. 1907 so uredniki sestavili in uredili že 42.000 strani, 1. 1912 pa <32.000. Med vojno se je uredniško polje sicer skrčilo na
42.000	strani, skokoma pa se je dvignilo po vojni in doseglo 1. 1924 že 120.000 strani. Tik pred za-tretjem primorskega tiska je bilo delo slovenskih novinarjev na višku in beležilo 1928 rekordno množino 125.000 urejenih strani.
Hkrati pa je dal odvetniku z močnimi gibi razumeti, naj le dobro pazi.
Od znotraj je odgovoril jokav glas:
»Povej mu, da ne morem videti nikogar.«
»Hvala, gospod,« je dejal Poole z nekakim zmagoslovnim zvokom v glasu. Potem je vzel svečnik in odpeljal mr. Uttersona čez dvorišče nazaj v veliko kuhinjo, kjer je dogorel ogenj in so se po tleh preganjali ščurki.
»Gospod,« je dejal in pogledal mr. Uttersona v oči, »ali je bil to glas mojega gospoda?«
»Zdi se mi zelo spremenjen,« je odvrnil odvetnik sicer zelo bled, a je kljub temu vratarju vrnil pogled čisto trdno.
»Spremenjen? Da gotovo, to tudi jaz mislim,« je odvrnil hišnik. »Saj sem dvajset let v hiši tega moža, pa da bi se dal preslepiti o njegovem glasu? Ne, gospod. Moj gospod je izginil! 2e pred osmimi dnevi so ga ubili, tedaj, ko sva ga slišala, kako je klical božje ime. In kdo tiči namesto njega notri? In zakaj je kar tam notri? To so stvari, ki vpijejo do neba, mr. Utterson.«
»To je čudna zgodba, Poole. To je skoraj neka divja zgodba, moj ljubi mož,« je dejal mr. Utterson in se vgriznil v prst. »Recimo, da bi bila stvar taka, kakor domnevate vi, recimo. Da so dr. Jekylla — no dobro, da so ga pač umorili. Toda, kaj naj bi dajal morilcu povod, da bi ostal tam? To ne drži, zato ni nobenega pametnega razloga.«
»No dobro, mr. Utterson, vi ste gospod, ki ga je težko zadovoljiti, toda jaz bom kljub temu storil to,« je odvrnil Poole. »Vedeti mo-
Radio
Programi Radio Ljubijana
Sreda,	septembra: 30 Prenos otvoritve ljublj.
velesejma — 32 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Španski napevi (plošče) — 14 Vreme, borza — 19 Oas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Šah — 20 Harmonika in citre (plošče) — 20.10 Mladinska ura: Eno in drugo Se o glasbilih (g. dr. Anton Dolinar) — 20.30 III. koncert oddelka zbura Glasbene Matice: Narodne iz Kokošar-jeve zbirke v E. Adamičevi priredbi. Vodi ravnatelj Albin Lajovic — 23.15 Podoknice (plošče) — 21.30 Rad. orkester — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Rad. orkester.
Drugi programi
Sreda, 1. septembra: Belgrad: 20 Arije — 20.50 Humor — 21.30 Narodne pesmi — Zagreb: 20 Ljubljana — Dunaj: 19.25 Simfonični koncert — 20.45 Plošče — 21.45 Violina — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 19 Ciganska glasba — 20.50 Operni orkester — 22.20 Jaz« 23.10 Plošče — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21 Igra — Kiin-Bari: 21 Pihala — Praga: 19.35 Pester program — 20.50 Orkestralni koncert — Varšava: 21 Chopinov koncert — 22 Salonski jazz orkster — Hamburg: 19 Plesna glasba — 22.10 Narodne pesmi — 20.35 Beethovnova II. simfonija — 21 Schillerjeva tragedija «Don Carlos«
Indijska razstava na velesejmu
Kače velikanke — pitoni. Naj omenimo poleg drugih čudes indijske džungle, ki jo bomo imeli priložnost videti na veliki misijonski razstavi na velesejmu (paviljon >G«), njene strahotne prebivalce, ki se skrivajo med pisanimi lijanami, na deblih orjaških dreves — pitone ali udave (Py-thon molurus L.). Tudi ti so preromali dolgo pot iz Indije, v Ljubljano, da nam predstavijo svojo čudovito deželo, tako pestro in čarobno. Pitoni so največje kače Prednje Indije in Ceylona, pravi orjaki, do 4 m dolgi. Na zadnjem koncu imajo neznatne ostanke ekstremitet (nog) v obliki kaveljcev, kar je ena izmed posebnosti te vrste kač. Rep služi pitonu za prijem na deblu ali veji, če se zviška vrže na žrtev. Njene žrtve so ptice in sesalci, zlasti mlade gazele, antilope in druga parkljata divjad. Svoj plen ovije z životom, da se ne more ganiti in ga počasi požre. Vsako ne-preveliko žval more zadušiti že s svojim stiskom, prav tako tudi človeka; tako izredno moč ima v svojih mišicah. V ujetništvu so jo opazovali, da je pojedla celo vrsto nekih ovac, 4, 11 do 17 funtov težke, ki so imele še 3—7 cm dolge rogove. To ni prav nič čudno, ker ima piton zelo raztegljiva usta, ki jih more precej povečati naprej in na strani, prav tako ima podaljšan želodec. Zobe ima obrnjene navznoter in v več vrstah. Njemu sorodni piton (Python bivallatus Schl.) živi na Javi v Zadnji Indiji in Južni Kini ter doseže dolžino 10 m. Hagenbeck je opazoval, da vzdrži 25 mesecev brez hrane. Ujet sploh nerad prime za hrano. Tudi to kačo bomo videli, lepo preparirano, na velesejmu v indijski misijonski razstavi, na kar vse obiskovalce posebej opozarjamo.
Notranjščina vatikanskega paviljona na pariški svetovni razstavi.
rate, da je ves zadnji teden on ali tisto, karkoli že živi v oni sobi, živelo tam. Noč in dan je vpilo po nekakem zdravilu in se moglo nanj spomniti. Včasih je bilo to tako kakor je delal on, kakor je delal pokojni gospod: pisal je svoja povelja na kos papirja in papir zagnal na stopnice. Ves pretekli teden nismo videli drugega kakor to, nič razen takih listkov in zaklenjenih vrat in jedi, ki smo jih postavili tja, da jih je tisto bitje na skrivaj vzelo notri, kadar ni nihče gledal. Lepo, gospod, vsak dan, da tudi dva ali trikrat na isti dan so prihajala povelja in pritožbe in me gonila v besni naglici do vseh lekarnarjev po mestu. Vsakokrat sem prinesel zahtevano stvar. Potem je prišel nov papir, ki mi je veleval, naj jo nesem nazaj, ker baje ni čista in novo povelje za drugo trgovino. To zdravilo, tisto bitje tamle, preklemano nujno potrebuje, gospod, pa naj bo to že karkoli.«
»Ali imate še kaiterega od teh listkov?« je vprašal mr. Utterson.
Poole je segel v žep in potegnil iz njega zmečkan papir, ki ga je odvetnik tik ob sveči skrbno pregledal. Vsebina se je glasila takole:
»Dr. Jekyll se Messrs. Maw najvdanejše priporoča. Zal vam mora zagotoviti, da je bila vaša zadnja poskušnja nečista in za njegovo trenutno potrebo docela neuporabna. Leta 18.. je dr. Jekyll kupil od vas precejšnjo množino tega. Prosim vas zdaj, da z vso skrbjo iščete in če je še kaj iste kakovosti kje v trgovini, da mu takoj pošljete. Stroški ne pomenijo nič. Za dr. Jekylla je ta stvar tako pomembna, da je ni moči pretiravati.«
•Slovenski dom« Izhaja raak delavnik ob 12 Mesečna naročnina U Din ca inozemutvo 28 Din OredniStvo: Kopitarjeva alica 5/11L telefon	ta	W96,	Uprava« Kopitarjeva k.
Telefon 299& Za J ogoalo vaiuka tiakaroo v Ljubljaaij JL Ce& Izdajatelji Ivan Rakovea Uredniki Jože Košiče k.