Poštnina1 plačana v gotovini. Izhaja vsak petek. Leto VIII. št. 30. Uredništvo: Ljubljana, Tvrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din ^ zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana* dne 28. julija 1939. ^ ■ IM Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani »Izgradnja lokalne uprave“ I . . razP'javlju o podrobnostih svojih »osnovnih mislih našo notranje preureditve« kazuistič-u°- ,,e sistematično. Vzame si določen ožji pred-uiet, pa ga na kratko obdela. V tem oziru spominja njegov izdelek nekoliko na »ustavni načrt« zagi'ebške deveterice, kateremu je tudi miselno soroden;, kakor smo že videli, se tudi dr. P. omejuje na zgolj upravno preosnovo. Sicer je dr. P. Hinenja, da zahtevajo nekateri izmed njegovih Predlogov spremembo sedanje ustave, vendar pa sain tudi priznava, da še v tem oziru ne misli na VftČ kakor zgolj na spremembo VIII. oddelka usta-ve. la oddelek ustave pa se ukvarja edino-le z ^Pravno oblastjo in njeno ureditvijo, je torej v določenih mejah samo odredba o podrobnejših a, je W T," ^Pravni aparat za izvrst- avstri ill J,l ,eJ ker je bilo stnjsko uradnistvo izšolano v spoštovanju na- »Sloven«ki delavec«, glasilo slovenskega dela Jugorasa, je nazaduje dne 22. letošnjega julija odkrito priznal svoje fašistično stališče: Ali smo, ali nismo fašisti? Odkrito odgovorjeno: Smo in nismo. Smo 'kolikor pomeni fašizem smisel za red in disciplino. Smo kolikor poudarja urejenost družbe, kolikor pobija zgrešeno sedanjo kapitalistično miselnost in njene revne stanove zasužnjujoči sistem. Smo, če je v tem poudarek na pridnosti, delavnosti .in vztrajnosti. Smo, ker rušimo birokratizem. Smo, ko brezkompromisno zavračamo boljševizem in vsak marksizem. Smo, Iker v življenje uvajamo ljubezen za delo. smisel za pošteno tekmo, čut za osebno čast in odgovornost, zavest dolžnosti poedinca do celote in Obratno. Smo, ker oznajijujemo potrebo avtoritete. Smo, ker priznavamo Boga in njegovo postavo, kateri se nihče ustavljati ne sme, tudi mi sami ne. Toda to zadnje ne velja. Prav zato nismo fašisti, ker je v tej naši odvisnosti od zadnje, končne avto- ritete, od Boga, lomimo nasilje, teror, nebrzdanost, ki je lastna brezboštvu, pa naj se to pojavlja v kapitalizmu, v ^boljševizmu ali v fašizmu. V fašističnih gibanjih namreč končno vedno odločuje volja človeka, v našem gibanju je človek tudi na najbolj važnem mestu le upravitelj z veliko odgovornostjo. Ničesar ne sme sam, ničesar ne sme nalagati drugim, .kar bi se s to odgovornostjo ne skladalo. Menda je odveč pripominjati, da končna opredelitev nasproti fašizmu nima dejansko smisla in pomena. Zlasti če primerjamo to -izjavo z raznimi Dollfussovimi in Schuschniggovimi zatrdili in deklamacijami in če pri tem vidimo, kako se z njo ujemajo. Kajti ni za fašizem odločilno stališče do kake pozitivne vere, ampak odločilno je načelo celostnosti. In to načelo zastopa ravno Jugoras povsod. a zlasti ga dosledno izjava v praksi. Volja delavca, ta jih zanima le, kolikor jih on posluša. In če je delavstvo še tako strnjeno zoper fašizem, Stran 2 Modna Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, krojaške in šiviljske potrebščine kupite najugodneje pri peidinc, JliuUicu»a ob vodi, blizu Prešernovega spomenika kakor so to pokazale volitve obratnih zaupnikov v Ljubljani in Mariboru, fašizem sam se za stvar ne meni. Mikavno bi bilo samo vprašati, komu je tisti xupravitelj z veliko odgovornostjo« dejansko odgovoren. Delavcem, ki jih zastopa, ali bolje: vlada in iz katerega denarjev živi, ne more biti, saj (i ga ravno odklanjajoi, kakor se on ne meni za legalno priznanje. Torej svoji vesti? loda znano je, da je prav vest oblastnikov čudovito raztegljiva zadeva, posebno še, če je povezana z dobro eksistenco in podobnimi koristnimi zadevami. De-jansko torej ni nobene-pri jemlji ve odgovornosti. In dejansko ‘tudi tisti, k'i so najbolj prizadeti, nimajo nobene priložnosti in mogočosti, da kličejo na odgovornost. Odgovornost pa, ki ji ni treba nikoli odgovarjati, splehni in pokvari navisezad-nje še tiste, ki so v začetku imeli vest in čut zanjo. Znano je, kako je prišel Dollfuss v Avstriji za državnega »upravitelja z veliko odgovornostjo«. S tem, da je prelomil prisego na ustavo, kršil zakone in s surovo silo zatrl boj avstrijskega 1 jmr-stva za pravico. Takoj ob nastopu smo mu prerokovali konec, in če smo se v čem motili, tedaj samo v tem, da njegovega konca nismo tako hitro pričakovali. Kajti ljudstvo, ki še ni čisto pokvarjeno in izmaličeno v hlapčevstvu in hinavstvu, se bo ob izberi zmeraj odtočilo za odkritost in zoper hinavščino, la ko se je tudi zgodilo, in nemško ljudstvo, ko je bil že’postavljeno pred izbere, sc je odločilo za Hitlerja in zoper Dollfussovcga naslednika. Kdor ni bil slep, je ta preustroj javne-aa mnenja v Avstriji lahko opazoval že prav od začetka Doltfussovih dni. In bojimo se, da bo konec slovaških fašističnih poskusov komaj kaj boljši, če sc slovaški narod o pravem času no otrese svojih vsiljenih -skrbnikov, o katerih je sarajevski nadškof Šarič že letošnjega januarja izrekel svoje temne, zle slutnje. Demokracija in fašizem predstavljata dvoje načel, med načeli pa ni nikoli nobene »zlate sredine«, ki govori »Slovenski delavec« na drugem mestu o njej. Demokracija ima obilo nasprotnikov, ker je pa vendarle težko v vsej javnosti in vpričo ljudistva samega govoriti zoper oblast in vlado prav tega 'ljudstva, zato skušajo napraviti nekateri fašizem užiten -s praznimi besedami kakor avtoritarna demokracija in podobnimi. Toda demokracija je samo ena in nobenih prilastkov ji ni treba. Prav kakor je resnica samo ena in i,i zato ne prenašala prilastkov kakor prava ati avtoritarna. A nama n j eno bo moral vsak priznati, da je namreč fašizem v najostrejšem nasprotju z demokracijo. Od nobene strani se še ni izreklo toliko posmehljivih in sovražnih besed na naslov demokracije kakor od fašistične, celo od bolj.ševiške ne, tako da -se človeku zdi, da je prav to nasprotje poglavitna točka fašističnega programa, ki mu tako manjka pravih, miselnih osnov in načel in se zaradi tega najraje skriva za skrivnostno osebo svojega »voditelja«. Sicer pa ni težko uganiti, zakaj to nasprotje. Kajti tisti hip, ko bi dobilo ljudstvo oblast in besedo, bi bilo oblasti fašističnih mogočnežev in koritarjev kraj. Nam ni za to, da bi spreobračali fašistične vernike in pomagače. Vsak naj opravi sam s svojo vestjo. Toda jasnosti hočemo. Jasnosti predvsem zaradi našega naroda in ljudstva. Fašizem je diktatura. Diktatura pa ne daje odgovornosti posamezniku, osebnosti, ker ji ne daje pravice do svobodne besede in svobodnega dejanja. Nujno, neizogibno torej uničuje diktatura človeka kot nravstveno osebnost. A s tem ga uničuje tudi kot človeka, ki se more razviti in biti samo ‘kot nravstveno bitje. Prav sedanjost nam kaže to resnico s -strahotno nazornostjo, in mislimo, da si res lahko prihranimo vsako naštevanje zgledov. In — spet kedaj moramo opozoriti na dejstvo, ki ga nekateri v politični strasti in slepoti le pre-radi porabljajo — Slovenci smo majhen narod, /a majhen narod pa ne more biti obstanka v svetu fašizma, ki javno in slovesno razglaša geslo: gorje slabim, ki brez pomislekov oznanja načelo in ga zlasti nasproti malim narodom brezobzirno uveljavlja. 1 udi to resnico nam kažejo svetovno politični dogodki zadnjih let s strašno nazornostjo. A kažejo nam tudi, da imam en sam izhod, brez katerega smo izgubljeni, namreč veliki in mogočni demokratični -s-vet zahoda. Nanj se moramo nasloniti, njemu se moramo- približati. Tega pa ne bomo mogli storiti, če bomo gojili v svojem srcu miselnost, sovražno pra;v tistemu svetu, h kateremu se zatekamo. H koncu pa še kratko opombo. Vladni pred- sednik JJragisa Cvetkovič je dejal te dni sodelavki pariškega lista »Notre Temlps«, da lnoče biti Jugoslavija demokratična država. Ta izjava ustreza ne samo prepričanju in volji velike večine jugoslovanskih narodov, ampak je tu-cli s svetovno političnega stališča edino primerna. Potemtakem je Jugoras zoper načelo, ki ga je javno izpovedal predsednik JRZ. Protislovje, ki bi ga kazalo vseka ko pojasniti. Delovanje nacionalnega človeka Prav posebno nacionalno poglavje v naši povojni zgodovini je Nedeljkovič. Milorad Nedelj-kovič, sedaj upokojeni ravnatelj Poštne hranilnice. Skoraj ne mine -elan, da ne bi listi prinesli kakšne nove njegove dogodivščine. Nedeljkovič je smel govoriti o amputaciji Hrvaške, nekaj, česar ni nikoli dejal ne Radie ne Maček, da o naših podložil iško skromnih in v ponižnosti izurjenih »voditeljih« niti ne rečemo besede. Pa se mu ni nič zgodilo, a Slovenci in Hrvatje, ki so bili zoper centralizem, za resnično narodno samoupravo, so bili- zapirani in kaznovani, pehani po ječali in ko-nfinacijah. In če si je kak list upal, ogledati si malo natančneje Nedeljkovičevo delovanje pri Poštni hranilnici, tisto delovanje, zaradi katerega je moral Nedel j kovic zda j vendar iti, tedaj ga je prijela prejšnja nacionalna cenzura, in namesto da bi biti nacionalni režimi preiskali njegovo dejanje in nehanje, -so raje prepovedali pisali o njem. Če so se s tem postavili v isto vrsto z njim. mar jim je bilo. Vsak samozvanec misli, da bp večna njegova oblast in da bo zato večna tudi njegova cenzura, ki prepoveduje govoriti o senčnih, o smrdljivih straneh te oblasti. Tednik »Nova riječ«, glasilo hrvaških samostojnih demokratov, je poskusilo podati v svoji zadnji številki pod naslovom »Poslovanje Milora-da Nedeljkoviča« podobo tega človeka. 1 akele reči beremo o njem: Nešteto spisov je pri pristojnih -oblastvih, ki govore o Nedeljkov.ičevih zlorabah, in ki seveda niso nikoli prišli do tega, da hi bili rešeni. Inko se na primer v neki predočbi. ki jo je podal prometni šef osrednje blagajne Poštne hranilnice v Belgradu g. Šešelj še osebno bivšemu finančnemu ministru betici, govori med drugim tudi o tem, kako je Nedeljkovič sodeloval kot skrivni (Ir užili k pri izdaji »Spiska lastni kov čekovnih računov« in je za to prejel 45.000 dinarjev, medtem ko so morali podpisovati prejemna potrdila za ta denar neki višji uradniki Poštne hranilnice (petero oddelnih šefov), ki so izdelali ta »Spisek«. Za odloke o oceni podrejenih uradnikov je zahteval denar, čeprav je bit po zakonu zavezan, da jih izda. Od .imenovanega Šešlja je zahteval 22.000 dinarjev za neki odlok, pa ni bil še poklican ne za to ne za podobna dejanja na odgovornost. Državno imetje je porabljal za zasebne namene, kakor na primer državne avtomobile. Po šešljevi predočbi je imel za svojo družino dva državna avtomobila, celo dva državna služitelja je imel v svoji vili in podobno. Državo je oškodoval 'Z navideznimi ali nepotrebnimi potovanji doma in v zamejstvu, zlasti zaradi bivanja na svetovnih letoviščih. Tako je nekoč potoval po Bližnjem vzhodu čez Solun in Kairo v Jaffo in Jeruzalem, pa je natvezil ministru, da je to potovanje baje bilo potrebno zaradi poslovnih zvez s palestinskimi bankami. Nedeljkovič pa o tem potovanju niti dolžnega uradnega poročila ni predložil. Po Poštni hranilnici je posredoval na borzi in dvigal tečaj obveznic vojne škode, ki so jih prav takrat Stojadinovič, Nedeljkovič in drugi v velikih množinah nakupovali v zamejstvu, pri čemer so zaslužili mnogo milijonov. Podobno je delal tudi na zagrebški borzi. Na Dedinja si je dal zidati vilo po istem pod- jetniku, ki je zidal poslopje Poštne hranilnice v Belgradu. Temu podjetniku so bila nekajkrat odobrena razna »dodatna dela«. »Nova riječ« zahteva vestno preiskavo, ki da bo odkrila prave čudeže. Nedeljkovič je osnoval znamenito »Agrarno misel«. Pisarna tega »gibanja« in uredništvo njegovega lista je bilo v uradnih prostorih Poštne hranilnice. Pri tej »misli« so morale delati desetine državnih uradnikov in uradnic med uradnimi urami. Uradniki Poštne hranilnice so morali agitirati za to »gibanje« po deželi, pri čemer so obetali kmetom kredite od Poštne hranilnice in Privilegirane agrarne banke, v katere upravi je tudi sedel Nedeljkovič. To »Agrarno misel«, ki jo je vzdrževal s Poštno hranilnico, je pa Nedeljkovič v nekem javnem govoru sam oziname-noval za čisto srbsko organizacijo. »Nova riječ« navaja .še nekatere značilne poteze iz Nedelj kovice vega zasebnega življenja, ki jih zaradi pomanjkanja časa in prostora ne boino navajali, ki so pa seve,da v popolnem soglasju z ostalim njegovim »delovanjem,«. I a podoba iz nevesele nacionalne dobe bi pa ne bila popolna, čo ne bi še omenili, da je tudi ^Ju 1')°" prineslo vsebino tega sestavka iz »Nove riječi«. listo »Jutro«, ki ima danes, v opoziciji, čuda tenek posluh za take reči, in ki bi se s takimi, novicami očitno hotelo otresti krivde za, podobne »zadeve«. J u pa moramo najprej povedati, da je Nedelj kovic kar na j pristnejši plod jugoislovenstva i.n njegovega; centralizma. Ob samoupravi, pravi in popolni narodni samoupravi Slovencev in H rva-tov bi lak človek sploh nikoli ne bil mogel splu,-vati na površje, in sicer tem manj, ker bi se brez slovenskega in hrvaškega, denarja Poštna hranilnica v Belgradu spl o ne bila mogla nikoli razviti, kaj še, da bi isi bila; mogla postavljati stomilijonske palače. Razen tega bi pa v tem primeru Srbi sami pač bolj pazili na svoj denar. Drugič pa je treba ugotoviti, da se Nedeljkovičevo »delovanje«« pri Poštni hranilnici ni začelo morebiti šele z dr. Stojadinovičeim, kateremu bi ga rado obesilo »Jutro« na vrat. Ne, že ob prihodu Živkoviča je bilo Nedeljkovičevo delo v polnem razmahu, in že takrat je deževalo pritožb gospodarskih in drugih kroigov. Zakaj so imeli jugo,sloveni iz JNS takrat zamašena ušesa? Živ-kovič bi bil vendar prav tako lahko pognal Nedeljkoviča z njegovega mesta, kakor je to storil sedaj Cvetkovič. Pa ga ni, kajti Nedeljkovič je bil j ligo«loven, to se pravi velikoisrb, in takemu je dovoljeno vse, on sme biti celo srbski separatist, pa sc 11111 nič ne zgodi, samo zu Slovence in Hrvate nosi tak očitek znamenje izdajal,stva na sebi. Končamo pa to poročilo v upanju, da se zoper Nedeljkoviča takoj uvede kazenska preiskava. Če je resnična samo desetina, očitkov, ki so mu jih zalučali zadnje tedne v obraz, tedaj spada v za-|x>r. Ne pa da bi navsezadnje še vlekel velikansko pokojnino,, 'ki, si jo je že sam kot generalni ravnatelj določil, lo je potrebno, če naj se, vrne ljudstvu vera v javno poštenost, ki so mu jo ju-gosloveni prav korenito omajali. Opazovalec Ob mednarodnem kongresu Kristusa Kralja Ta teden se zbirajo v Ljubljani množice slovenskega ljudstva, prišlo je pa. že in bo še tudi veliko število Zastopnikov tujih narodnosti. Od teh bo nrnogo kulturnih iin znanstvenih ljudi. Kongres Kristusa Kralja ima velik nravstven pomen. Če bi zavladala nravnost, ki jo je učil Kristus med evropskimi narodi, bi izginile krivice. ki se gode posameznikom in narodom in bi močnejši ne zatirali slabejših. Mali narodi br zi veli svobodno življenje in človečnost bi odločala med posamezniki, razredi in stanovi ter ljudstva in narodi. Vsako resnično etično gibanje, posebno če gre čez meje posameznih narodov in držav in zavzema mednarodni značaj, je za male narode velikega pomena, posebno pa še za slovenski narod zaradi njegove zemljepisne lege tin političnih razmer. Dolžnost vsakega resničnega Slovenca je. da sodeluje pri velikih mednarodnih gibanjih, ki imajo visbke, plemenite, nravstvene cilje in namen poboljšati moralo Evrope in sveta. Kdor iz-mod nas se uveljavi v velikih mednarodnih gi- banjih, ki streme za tem, da bi se uveljavila v svetu pravičnost in najvišja načela nravnosti, stori s tem tudi za slovenstvo zaslužno dejanje, če nastopa pri tem kot Slovenec in poudarja, je mogoče svoj rod. Kristusov nauk in izročilo sta podstava vse zahodno-evropske kulture, katere del je tudi slovenska duhovnost. Ta nauk je pa treba resnično poglobiti med evropskimi narodi, ki jih uničuje materializem, in ga je treba v vsej čistosti podajati in izvajati, brez vsakih pri-, ki nimajo z visokimi nravstvenimi, cilji nobene zveze. Slovenstvo je mogoče v resnici rešiti in poklicati k vstajenju le, ko bo Evropa pri-poznala pravičnost, človečnost in spoštovanje zatiranih za podlago vsega bitja in nehanja. Na kongres Kristusa Kralja pride tudi kot papežev legat poljski primas kardinal Illond, ki pozna in ceni slovenski narod. Slovenci tako malo storimo za propagando v zamejstvu, da nas skoraj ne pozna, kdor prav slučajno ne najde zanimanja za naš narod. Ob tej priliki nas bodo spoznali mnogi, ki' bi nas drugače gotovo ne. Slovenski voditelji kongresa lahko ob tej priliki, vršp tudi eminentno narodno delo. štev. 30. slcmamfR Stran 3 Narodno dolžnost imamo tudi vsi drugi dobri Slovenci, da to priložnost izkoristimo, da intor-macije o sebi razširimo in poglobimo, kor je to važnejše kat marsikakšno drugo narodno delo. jasno je, da pred gosti ne gre kazati naših domačih slovenskih sporov in prepirov. Ljubljana je slovenska prestolnica in njeno srce. Vsa Ljubljana se mora zavedati, da imamo odlične goste med seboj, da je torej neobhodno potrebno temu primerno obnašanje. Slovenci imamo med drugimi tudi to lastnost, da se pred tujci in gosti ne skušamo pokazati boljše kot smo. ampak se zelo radi pokažemo še precej slabše. Glejmo, da se to ne zgodi. Ali bomo Slovenci izumrli? V 28. številki od 9. julija tega leta »Nedelje«, tednika za versko življenje, na strani 445., je napisan pod gornjim naslovom obupen članek, ki Prinaša številke o padanju rojstev v Sloveniji in Prihaja do zaključka, da je življenjska bilanca Slovenije pasivna. Ne vem, koliko smo že brali podobnih jeremi-jad, vem pa, da so bile vse te naslovljene na tiste, ki tega padanja rojstev niso niti zakrivili, niti so imeli kdaj koli bodisi duhovno ali posvetno oblast v svojih rokah. Člankar pravi, da se je še leta 1921. rodilo v Sloveniji na 1000 prebivalcev 30,2 otrok, leta 1937. pa samo še 22,5, tedaj: padlo je število novorojencev od 33.000 na 26.000. Kje so vzroki? Od leta 1921. do 1937. se je izselilo iz Slovenije okoli 50.000 ljudi in to fizično in dušno krcp-ljudi, v južne kraje države, kjer so se večinoma pomešali med ondotno prebivalstvo in po Veliki večini postali izgubljeni za — slovenski narod. Na naše izseljence na jugu pride letno do ('va tisoč otrok potomstva, za katere se v Slovc-“iji živa duša ne briga. Od časa do časa se^ oglasi c*°li pri njih kak mlad kandidat, da položi izpit sy°jega javnega delovanja (ki ga usposobi, 'da z*eze na kako višje mesto) s kakim predavanjem °,narodno-obrambnetn delu, nihče pa se ne spom-nj’ da bi v Slovenijo poklical te otroke na počitke na stroške tiste Slovenije, ki ima vsakega ‘°Venca izven Slovenije kot dobrodošel objekt Podpiranja papirnatega materiala najrazličnejših njižhili založb tamkaj v Sloveniji. Tem Slovenim tu doli pa je treba v prvi vrsti pravilnega ^umevanja njihovih potreb in dejavne skrbi za njihovo potomstvo. Toliko poslancev imamo in smo jih že imeli. P? se še nihče v dvajsetih letih ni spomnil, da v s pomočjo ugodnosti, ki mu jih daje položaj. :s*Ušal organizirati naše izseljence na jugu države Ul povsod tamkuj, kjer žive izven slovenskih mej v tej državi. Naši ljudje so slabše socialno zavarovani kot pa cigani, za katere še pri sodiščih velja njihovo pokolenje kot olajšujoča okolnost. Kdor bo dal na razpolago sredstva in sploh omogočil slovensko strokovno organizacijo naših Slovencev, raztresenih po vseh krajih naše države, ho storil velikansko delo za nas tlačeni narod. Janez Kocmur: Brez naslova (Nadaljevanje.) Ko je šlo po shodu za to, da se ugotovi in razglasi, koliko jih je priseglo neomajno zvestobo do snarti in čez, je pripomnil izveden časnikarski števec s sramežljivo rdečico na obrazu, da najmanj 15.000. Mislil se je prikupiti gospodu voditelju, Pa se je urezal. »K a j?« ga je začudeno pogledal Stojadinovic. »Zapišite sto tisoč...« Slovenski časnikar pije dalmatinca in je vampe s parmezanom, gospod Stojadinovic je bil pa v Ameriki, kjer jedo kačje zrezke in znajo narediti iz muhe sWia. Kdor ima oči in zna gledati, naj pogleda. Pa bo videl, da se je naučil Stojadinovic tega poda korenito, da je naredil razen sebe še mnogo drugih za slone. In se je zgodilo, da je naslednji dan poročalo »Jutro« hočeš nočeš moraš o 100.000 zborovalcih, ki da so urnebesno vzklikali svojemu »vodji« in ga tako rekoč poljubljali. Menda ga ni, ki ne bi verjel na besedo, da se je krohotala vsa Ljubljana nerodni potegavščini. To pot ne na račun »Jutra«. Pa po tihem seveda: kajti glasen smeh bi tedaj pomenil drzno izzivanje tivariziranih načel, llaca je pa vendarle preveč smrdela, da je odrezal opoldan »Slovenski dom« najneužitnejši kos in znižal njeno težo na samo 30.0(M) glav m liu sami/ giav. Med 8000 poslušalci je bilo najmanj polovica radovednežev in takih, ki se radi pokažejo, če je količkaj upanja, da bo kaj obresti. To pa še ne pomeni, da sicer shod ni bil prirejen po preizku- Ljubljana—Kamni ■šenem vzorcu Živkovič-Uzunovič-Jevtičevem. ' ^ prikijučkiK Ako bi vsak naš narodni poslanec itd. dal mesečno v počitniški sklad za slovenske otroke, izven Slovenije rojene, ki niti več dobro slovenski ne znajo, nekaj sto dinarjev, bi moglo dva tisoč slovenskih otrok prebiti celo velike pocitnice doma v Sloveniji, kjer bi se jim moglo nadomestiti za vse leto po tečajih tisto, kar med letom ne dobe. In to bi bilo treba kar takoj začeti, ce je res volja tu za narodnoobrambno delo. Vse drugo je tra-zarjenje, katerega poslušajo Slovenci izven blo-venije že polnih dvajset let. Za našo mladino izven Slovenije se mora najti taka duhovna vez, ki jih bo vezala tudi med šolskim letom. To bi moral biti poseben mladinski obzornik samo za te otroke, ki bi jim stalno klical v spomin vrline njihovega naroda. Ta obzornik bi moral vzgajati našo mladino v pionirje, mostiscar-je naših bodočih pokolenj na jugu. v Za naše slovensko delavstvo na jugu se nilice ne briga. Nikomur ne pride na misel, da bi tudi ono bilo potrebno vsaj enkrat na leto, da se za kakih deset dni naužije svežega zraka naših planin in osveži spomine svoje mladosti. Nikomur! In kai bi bilo za to potrebno? Četrtmska, ce ze ne brezplačna vožnja in kakih 100.000 dinarjev (za pijačo Slovenija veliko žrtvuje, za uvožene pudre, šminke in vonjave prav tako), ki bi jih bilo treba zbrati med brati tamkaj v Sloveniji, če bi bila beseda res tudi meso postala. Kaj bi govorili! Saj ni vredno. Srb, poštenjak, ki zavzema visok položaj, mi je rekel: »Če bi imel moč, na nobeno mesto, ki je količkaj važno, ne bi postavil ljudi, ki niso očetje številnih otrok.« v Najbrž bi socialna skrb za nase ljudi bila drugače dejavna kot je, ko bi bili vsi tisti, ki imajo moč v svojih rokah, družinski očetje! To bi mogli reči tudi za naše narodnoobrambno delo: ko bi tisti, katerim je zaupana ta naloga, okusili na lastni koži življenje naših izseljencev, bi bilo to narodnoobrambno delo videti precej drugačno. ^ ^ Naša železniška stiska Te dmi je izšla zanimiva knjižica »Spopolnje-vanje našega železniškega prometa«.* Spisal jo je inž. Stanislav Roglič. Napisana je bila glede na sestavek inž. Nikola Djuriča v mesečniku »Mas saobračaj«. Pisatelju je zlasti potisnilo pero v roke prepričanje, »da smo Slovenci doslej veliko premalo sodelovali pri razpletu prometnih vprašanj in da je to glavni vzrok velikih nedostatkov v naši prometni tehniki«, kar utegne še »postati usodno za vse narodovo življenje«. Pisatelj obravnava najprej osnovne zahteve prometa: varnost, brzi.no iin udobnost. Tern zahtevam ustrezajo naše železnice le deloma: pomanjkljivi material, preobremenjenost slovenskih železničarjev, slabo oporno zidovje in drugi sestavni deli spodnjega ustroja. Številke: v Sloveniji pride na vsak kilometer proge 392.000 potniških kilometrov, državna povprečnost pa znaša 298.000. Slovenske železnice presegajo torej državno povprečnost za 31%. Zaradi neprimernih lokomotiv se porabi na leto za okroglo 30 milijonov dinarjev premoga preveč. Po prevratu se je naredilo sicer mnogo novih prog, toda skoraj vse v Srbijii. Tako se dela še zmeraj. Zdaj se dela okoli 1000 km novih prog. od teh odpade na Slovenijo malota 47 km. Pred letom 1918. se je naredilo v Sloveniji povprečno 16 km novih prog na leto, po tem letu pa povprečno komaj 3 km. Slovenske železnice dajejo vsako leto okoli 40%, to je 150 do 200 milijonov dinarjev za potrebe drugih pokrajin. Pravilno poudarja pisatelj: razmeroma lahko je proge kjerkoli delati, težko pa je najti prometne odjemalce. Teli je tam najmanj, kjer se trosi največ denarja za nove proge in njihno vzdrževanje. Številke: v Sloveniji znašajo dohodki na 1 km proge 350.000 dinarjev, v Belgradu 148.000! Ponekod, pa ne v Sloveniji, imajo železnice bolj za socialno kakor prometno ustanovo in nastavljajo ljudi brez ozira na prometne potrebe. Zato so pa pri na« ljudje preobremenjeni. Na primer: v Sloveniji so znašali l. 1937. dohodki na 1 uslužbenca 42.000 dinarjev, v Belgradu 22.000 dinarjev! V Ljubljani je znašalo število natovorjenih vagonov v istem letu 2,76 povprečno na 1 km proge, v Belgradiu 136! Pisatelj navaja dalje primere o dohodkih in izdatkih lokalnih prog Ljubljana—Kamnik in Skoplje— Ohrid s priključki. Podatki so tako zgovorni sami zase. da jih ponatiiskujemo: Dohodki Izdatki Prebitek Izjuba Primer je poučen iz več razlogov. Tak način je najprimernejši, zbuditi v bralcu Proga —Kamnik 11,850.000 3,650.000 5,500.000 15,000.000 r j i h 8,200.000 — — 7,500.000 poročanja dvom v resničnost tudi ze ---------- drugih poročil. Sicer je _ od nekdaj v navadi, da se lastne prireditve Precenjujejo, druge pa malijo; ali količkaj dostojen poročevalec ima kljub temu neko mero, preko katere mu brani najosnovnejša čast. Narediti iz ene 12 oseb, iz 8 tisoč poslušalcev 100.000 manifestantov, je pa vendarle preveč. priključki lz tega pregleda se vidi, da je proga Ljubljana-Kamnik visoko aktivna, ker daje od svojih kosmatih dohodkov 70% čistega dobička. iProga Skoplje—Ohrid je nasprotno zelo pasivna; njena izguba znaša 140% in jo je treba 'kriti od drugod. Podatki za progo Ljubljana—.Kamnik so vzeti iz revije »Naš saobračaj« štev. 1. iz leta 1939., podatki t dinarjih ua 1 km 494.000 152.000 19.900 47.100 torej specifično za progo Skoplje—Ohrid pa so izračunani na .podlagi podatkov v »Statistiki jugoslovanskih železnic za leto 1936«. v Značilno za aktivnost in pasivnost teh prog je tudi, te njune dohodke in izdatke preračunamo na 1 km proge. Dotični pregled da sledečo sliko: Proga Doliina proge Dohodki lidatki t km Ljubljana—Kamnik 24 Skoplje—Ohrid s priključki ^76 Proga Ljubljana—Kamnik je f kr;at močneje izrabljena kot proga Skoplje—Ohrid, kar jasno pove, da je izkoriščanje in rentabilnost kake železnice odvisna od gospodarske razvitosti dotične pokrajine in od življenjske ravni prebivalcev. Naj bo dovolj! Vsak, ki se hoče poučiti o naši prometni politiki v znamenju ju gos lov e n s t va in centralizma, naj bi to knjižico prebral. In samo do enega zaključka more priti: da je .samo v popolni finančni samoupravi mogoča resnična rešitev naše stiske. Prometne, pa tudi druge. Fondi in jugosloveni Zadnjič smo poročali, da. se je ustanovil nov centralni fond za zidavo in popravo sodnih poslopij. Zdi se nam, da je to že 113, pa prav lahko, da smo se za nekaj ušteli. Preteklo nedeljo je pisalo tudi »Jutro« o tem fondu in h koncu izreklo v mastnem tisku precej skromno željo, naj bi se sredstva tega fonda razdeljevala vsaj približno (!) v razmerju, kakor se vanj stekaijo dohodki 'iz dotičnega področja. I o so pravi, dragi centralizem, glej, neka j moramo le reči. A da ne mislimo tako hudo, vidiš tudi, samo »približno« tistega zahtevamo, kar nam gre. Kaj je to, približno, o teim pa dajemo odločitev tebi. O, centralizem bo že razumel centraliste! Saj še tistega ne da, kar mu ni »približno« predpisano, ampak prav določno in natančno. Medtem pa je zemtraližem že uvedel nove pristojbine za ta novi centralni fond, in od' 16. septembra naprej jih bomo plačevali. Ko jih plačujemo za 112 fondov, zakaj jih ne bi še za 113ega. In do tistega roka, ko bo centralizem zlomljen, se bo dalo iz njega še marsikaj lepega narediti. Domači tujski promet Pujski promet z gorskimi in morskimi letovišči in zdravilišči računa seveda v prvi virsti na dav ga podpro s številnim obiskom v prvi vrsti domaici ljudje. H n z m i < Ij n iij: i o. 1 riii ,sn *bwt»,rlla »Trgovski list« do tega, da je ob misli na to, kakšne elikanske prednosti uživa Belgrad kot prestolnica naše države, bodisi zaradi položaja centrali- • Naroča se pri Oblastnem odboru jugoslovanskih na-,n .. . rodnih železničarje in brodairjev v Ljubljani, Masarykova alje prihodnjič.) cesta 14 za 8 dinarjev. stične ureditve države sploh, bodisi zaradi dejanskih velikih državnih podpor, ugotovil, da ima prav zaradi tega tako mesto tudi temu primerne obveznosti. Enai izmed takih obveznosti naj bi bila ta, da bi se prebivalci državne prestolnice tudi zavedali svoje dolžnosti pri podpiranju domačega tujskega prometa, da obiskujejo torej naša domača letovišča in zdravilišča. Letos je bilo namreč prebivalcem v državni prestolnici izdanih približno petnajst tisoč potnih ‘listov kot še nikdar poprej, iz česar sledi, da vedno večje število teh ljudi preživlja svoje počitnice v tujini. To seveda ni prav, že iz razloga ne, če se pomisli na lahkomiselno trošenje denarja v tujini, ki se tega še prav posebej zaveda in omejuje čim bolj podobne izdatke. Če naši ljudje dolžnosti, ki jo jim nalaga čas in narodne obveznosti, nočejo spoznati, potem bi jih morala državna oblast prisiliti k temu s teni, da omeji izdajanje potnih listov za samo zabavna poletna potovanja v tujino. Izvajanja lista so seveda prav zanimiva, posebno kolikor se dotikajo take narodne desorganizacije in nezavednosti. Prav malo pa je primeren prostor takih izvajanj, ker jih tisti, ki se jih tičejo, čisto gotovo ne bodo brali. Še manj bi jih upoštevali, če bi jih brali, kajti v današnjih časih je na narodno zavednost prav malo možno pozivati,, še posebej v takem kraju, kjer je kupčija v največ jem razvoju in kupčija podlaga vsega, tudi komodnih, priložnostnih in stalnih potovanj v tujino. Zato se nam skoraj zdi, da hoče človek govoriti tudi o dolžnostih naših najbližjih, slovenskih ljudi. Zato bi bilo potrebno, da bi zvedeli za podatke o potovanjih v tujino tudi za tiste naše ljudi, ki nekaj tehtajo in veljajo, o narodnih dolžnostih, kakor jih je razvijal »Trgovski list«, pa še niso razmišljali. O nacionalizaciji Vsak se bo še spomnil, kakšno reklamo so delali lani za Jugočelik, veliko železno industrijo v Bosni. Stojadinovic se je dal takrat slaviti kot rešitelj »nacionalne« industrije,. A kakor vsaka zadeva s tem prilastkom je bila tudi ta tiste zvrsti, ki jo poznamo izza vseh slavnih »nacionalizacij« po vojni, pri nas. Zdi se skoraj, da je bila nacionalizacija krinka, pod katero se je spravljalo naše narodno premoženje v tuje roke. Pri tem pa seveda radi priznamo, da je bila vsaka » n acionailiiz ac i j a » za marsikaterega nacionalista Najboljše šivalne stroje ADLER za dom in obit ter posamezne dele ter kolesa kupite pri PETELINC LJUBLJANA za vodo, blizu Prešernov, spomenika Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen zelo koristna stvar. In zato ne ho nihče iznenaden, ki bere v zagrebški »Novi riječi: Poskus, da se železna ruda. predeluje pri nas do« ma, kakor na primer pojaoanje proizvodnje v Zenici in ustanovitev velikega industrijskega podjetja »Ju-gooelik«, je bilo v bistvu samo pesek v oči brez trajnih gospodarskih nasledkov, ki je moral služiti režimu Milana Stojadinovič, da paradira z njim kot v. nekakim domačim podjetjem, a dejansko so v glavnem angažirani tujci s svojim kapitalom. Sicer pa služi kot preskrbovališče za propadle politike. To je pač naravni in zato neizogibni nasledek vsake »nacionalne« zadeve pri nas. Kadar človek bere ali slišit, da se nekaj nacionalnega dela ali giblje, zmeraj ga obhaja zla slutnja: nekaj slabega je na poti. /lasti pa nekaj neslovenskega in protislovenskega. Že v časih nacionalnih nemšku-larjev je bilo tako. Ni čuda, če so nacionalci tudi besedo naroden zatajili. Kajti »naroden« je zmeraj zaznamoval človeka, ki dela nesebično, zastonj. Nacionailni človek dela za dnevnice, tantieme, zarado. V tem je razloček. In ni ga mostu med njima. Hrvaški gospodarski svet O akciji, ki jo vodijo hrvaški gospodarski l judje, da. »samosvoje svoje gospodarstvo 'in mu pripravijo podlago za boljši nadaljnji razvoj, piše končno tudi »Trgovski list«, glasilo slovenskih gospodarskih krogov. V sestavku pripominja, da bodo najbrž nekateri sprejeli vest o ustanavljanju hrvaškega gospodarskega sveta nepri jazno, češ da bi se s teim cepile sile jugoslovanskega gospodarstva, in da bodo celo govorili O' nekem gospodarskem seperatizmu. To pomisleke lis* zavrača in poudarja, da bi do ustanovitve hrvaškega gospodarskega sveta najbrž sploh ne prišlo, če bi se pri nas spoštovali zakoni tako, kakor 'bi se morali. Kajti po ustavi bi že morali davno imeti gospodarski svet, pa ga še danes nimamo. Prav zato bi bilo ustanovitev hrvaškega gospodarskega siveta pozdraviti, ker bo gotovo v skladu s hrvaškimi gospodarskimi koristmi, medtem ko bi bil gospodarski svet po ustavi gotovo centralističen in bi z njim gospodarstvu ne bilo pomaga.no. List sklepa, da bodo hrvaškemu podobne gospodarske svete ustanovili tudi clruge pokrajine. Ti sveti naj bi se združili v enem vsedržavnem gospodarskem svetu, ki pa seveda ne bo niti v službi centralizma niti ne bo terišoe za birokrate. Taka izvajanja slovenskega gospodarskega lista nas morejo zanimati, dasi bi seveda želeli, da, bi se že kedaj začeli meniti tudi o gospodarskem svetu,, ki naj bi zastopal koristi Slovenije, in sploh o gospodarski organizaciji pri nas, ki na žalost ni taka, da bi bilo mogoče spregovoriti o nji same pohvalne besede. Vendair sodimo, da je napredek že v tem, če se piše vsaj o hrvaškem gospodarskem svetu im če se vendar kedaj obsoja imaginarni centralistični gospodarski svet. Britanski vseevropski odbor Dne 22. junija t. 1. je bil v britanskem parlamentu ustanovljen odbor »Vseevropske zveze« in izvoljen je bil za predsednika Duff Cooper. Sklical je zborovanje L. S. Amery, bivši angleški kolonialni minister. V odboru so znameniti britanski politiki, gospodarji in časnikarji, zraven L. S. Amexy-ja, Sir Edwarda Grigga, Harolda Nicolso-na tudi urednik »Timesa« Kennedy, izdajatelj »News Letters« Stephen King-Mali, izdajatelj »News Chronicle« W. Layton itd. Doslej se Anglija ni uradno udeleževala vseevropskega gibanja in v Angliji ni nobene vseevropske organizacije, čeprav so se posamezni znameniti možje kot na primer L. S. Amery zanimali za vseevropsko gibanje Coudenhove-Calergije. Kakor vse kaže, bo pa odslej stopil britanski odbor »Vseevropske zveze« na čelo vseevropskega gibanja in sodelovali bodo vplivni angleški politiki in časnikarji s pripadniki vseevropske misli na evropski celini. Značilno je, da je prevzel vodstvo vseevropskega gibanja v Angliji in s tem v britanskem imperiju Duff Cooper. Duff Cooper je bil do septembra lanskega leta, ko je zaradi dogodkov na Češkoslovaškem grozila vojna, prvi lord' angleške ad-miralitete, to je britanski vojnomornariški minister in je mobiliziral angleško mornarico zaradi nemških groženj. Duff Cooper je pa odstopil, ker je sklenil Clamberlain monakovski dogovor, ker se ni u jemal, s Chamberlainom in je. vnaprej slutil, kakšni bodo nasledki dogovora v Monakovem. Nato je imel Duff Cooper v angleškem parlamentu znamenit govor >. oktobra I9"58. v katerem je nastopil zoper takratno angleško mnenje, ki je slavilo C hamberhiina, češ da je preprečil vojno. Odložil jc eno izmed najmogočnejših služb sveta, ker mu je bila vest več kot pa kariera in je dokazal. da je tudi še v 20. stoletju v Evropi državnik, ki ne stoji za velikimi državniki starih Grkov in Rimljanov in ki veruje v ideale, značajno,št. čast in pogum. Mali zapiski Bolnišnica iz zdravstvenega fonda V narodnem zdravstvenem fondu se je zdaj nabralo že toliko denarja, da se bo začelo lahko zidati. 20. tega meseca je bila seja načelnikov splošne državne bolnišnice v Belgradu, pri kateri je bil navzoč tudi minister za socialno politiko Miloje Rajakovič. Sklenilo se je, da se sezida iz tega fonda velika državna bolnišnica, v Belgradu. O ljubljanski bolnišnici'se še govorilo ni, čeprav je tukaj stiska največja. Centralizem je dosleden in nacionalno jugos 1 ovenstvo tudi. Skrb za zdravstvo Ob času potovanj naj tu omenim še eno potovanje, ki so ga, kakor smo brali v naših listih, priredili nekateri naši zdravniki na povabilo tovarne zdravil, ki se je pred nedolgim preselila iz Karlovaca v Zagreb. Ob tej priliki so si naši zdravniki ogledali tudi razne zdravstvene ustanove v Zagrebu in bili polni hvale o njih, posebno če so jiiih primerjali s podobnimi ustanovami v Ljubljani. Hvaležni jim moramo biti, da so se sploh spomnili na Ljubljano, Pri, nas se namreč nihče več ne zgane, da bi zahteval izpopolnitve naših bolnišnic, ki spadajo v stari vek pred vojno. Ne mislite, da se je položaj v naših bolnišnicah kakor koli bitno izpremenil — ne, samo pozabili smo na mizerijo naših zdravstvenih ustanov, ne govori,mo več o tem in smo zadovoljni s tem. kar imamo, pa četudi napredujejo vasi na jugu v vsem 'bolj, kot naše glavno mesto. Vabila poletnim popotnikom Mnogo je načinov, s katerimi skušajo vse države dvigniti svoj tujski promet. Besedila so skoraj ista, sem in tja na razne načine spremenjena. Pri oglasu, ki ga v zadnjem času beremo tudi v slovenskih listih, naj opozori čudni naslov oglaševalca: Njcmački saobračajni biro v Beogradu in Njemački saobračajni ured v Zagrebu. Ni da bi človek lomil kopja in premišljeval, v čem naj bi se ta dva urada ločila med seboj, prezreti pa fe ne more, da <> uradu n'i prav nobene besede. Vsekakor je temu tujskemu prometu dovolj, da im apri nas svoje urede in biroje, za urad v Ljubljani mu ni mar. Če bi se oglaševal v slove,nr skih listih, bi mu to mirno pustili. Plevel V Zagrebu hočejo popolnoma preosnovati JRZ. V ta namen bodo izvedli po boljševiškem zgledu »čistko«, in sicer tako, da se bo moiral vsak dosedanji ud na novo vpisati v stranko. Nato bo skli- can nov občni zbor, ki bo imel za nalogo, podpirati sedanjo vladoi. Dosedanji udje zagrebške JRZ so bili namreč po veliki večini S toj adi novi cevi pripadniki. To je tudi čisto naravno, kajti pravi Hrvatje so zbrani v Hrvaški kmečki stranki razen nekaj še bolj radikalnih. in tako se je zbralo v JRZ pod Stojadi-novičevim režimom samo nekaj takih, ki so mogli od Stojadinoviča nekaj pričakovati in dobiti. Zdaj so na mah brez kompasa, še posebno, ker se Cvetkovič pogaja z dr. Malčkom in so jim tako popolnoma spodrezane korenine. »Naprej ne vem, nazaj ne smem!« Po »čistki« bodo ostali v stranki najbrž samo še zagrebški Srbi in nekaj odvisnih ljudi. Poral>a papirja Po porabi papirja v neki državi sklepajo preučevalci splošnih razmer deloma na kulturno stopnjo dotičnega na roda, deloma pa na razl ične druge pogoje, v katerih žive razni narodi. Po podatkih, ki smo jih brali v časnikih v nemškem jeziku, je v Nemčijii znašala v predvojnih letih poraba na eno osebi okoli 20 kg, v povojni h letih pred nastopom hitlerjevske ob J a st i 28 kg, v letu 19%. že 31 kg, lani pa celo 35 kg prav tako na eno osebo. Znani so bili, podatki o padcu nemške literarne produkcije v zadnjih letih. Po gornjih številkah temu ne bi, bilo tako, ako seveda ne upoštevamo, da se mora uporabiti dobršen del uporabljenega papirja za namerne, ki nimajo zveze s knjišIvom, kakor so propagandne potrebščine, razne karte itd. Razumljivo je zato, da skušajo Nemcii porabo papirja zmanjšati, vendar za zdaj še ni znano, da-II bo to šlo na iračun knjižne produkcije. Težak položaj Anglije Anglija se je v Tientsinu dejansko vdala japonskim zahtevam. O angleškem težkem stališču piše švicarski dnevnik »National Zeitung«: Anglija je, kakor rečeno, v nesrečnem položaju-Če ostane trdna, tbi utegnila biti od danes do jutri zapletena v kar najbolj nezaželeno daljnovzhodno vojno. ki bi prevrnila trudoma doseženo ravnotežje s'^ v Evropi; če odneha, tedaj likvidira očitno svoj P°' ložaj v Vzhodni Aziji. Zopet ikedaj morajo Britanci drago plačevati za stare napake. Anglija, ki se je za japonske zasedbe Mandžurije spogledovala z obnovo stare britansko-japonske zveze in trpela napad na Kitajsko med papirnatimi ugovori, postaja zdaj žrtev razmer, !ki jih je pomagala sama ustvariti, lo ji morebiti tudi nauk za Evropo. Slovar angleškega parlamenta se je v zadnjem času obogatil za noive izraze oziroma okrajšave. Bajc se angleški poslanci ne morejo drugače zavezati, da bodo prišli v doglednem času v svoj volilni okraj, če no pristavijo tej svoji obljubi črki HP. Ti, črki nimata zveze s podobnimi okrajšavami in značita le: Hitler permitting, če 11. dovoli. Objave VIII. Mariborskega tedna Nad 200 kmetov in kmetic iz Bele Krujine, Slovenskih goric, Ptujskega polja in Prekmurja v originalnih narodnih nošah z originalnimi godbami bo nastopilo pod vodstvom znanega strokovnjaka F. Marolta na nuj večji prireditvi letošnjega Vlil. Mariborskega tedna, na veilikean Festivalu slovensikiih narodnih običajev, dne 5. in 6. avgusta. Prikazali bodo večinoma že pozabljene slovenske narodne p,leisc, obrede, igrokaze itd. Prireditev vzbuja po-visod tako veliko izaniimamje, tla se napovedujejo celo že posebni vlaki Voznina bo na vseh železnicah polovična. Razstave VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bodo pokazale vse naj večje industrijske panoge slovenskega Podravja, izdelke vseli vrst obrtnikov in vajencev, pridelke vinogradnikov, 20 lot slovenskega gledališča v Mariboru, narodno-obrambno delo na severovzhodu, tujski promeit, gostinstvo, iskavtizem, šport, vezenine, nnule živali, trgovsko blago itd., itd. Od 1. do 17. avgusta polovična voznina po železnicah. Zabavne prireditve VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bodo presegle vse dosedanje. Poskrbljeno je stalno zu koncerte, vesele gledališke in kabaretne nastope, .športne prireditve in tekme, atrakcije vseh vrst in zabave na velikem, povečanem prostoru. Vlil. Mariborski teden bo nudil zabavo starim in mladim, tujcem in domačinom, ženskam in moškim od jutra do večera. Za bivanje obiskovalcev VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta v Mariboru je poskrbljeno vsestransko v hotelih javnih prenočiščih im zasebnih stanovanjih. Vsak obiskovalec bo našel sobo ali posteljo po svoji želji i,n do najsolidnejših cenah. Prav tuiko je poskrbljeno za naj-!„>!j,šo hrano in pijačo. Nudila se bo najboljša prilika za kopanje na Mariborskem otoku in izlete, po železnicah pu ho od 1- fl° 17- avgusta polovična voznina. Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana. &&iŠciU S. Mad&c&sUi tedzn Od 5. do 13. avgusta 1939 Velika gospodarska in kuflturna revija Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo — Velika tekstilna razstava — Tujskoprometna razstava Gostinstvo Vinska pokušnja — Pazstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih živali — številne specialne razstave Koncertne In gledališke prireditve — Spoitne prireditve — Veselični park na razstavišču Itd. Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 5. do 6. avgusta festival slovenskih narodnih običajev Obiščite Mariborski otok. naliepše kopališče v Jugoslaviji. * Obiščite zeleno Pohorje In sončni Kozjak l - Obiščite vinorodne Slov. gorice I * Obiščite veseli Maribor In njegovo okolico l Mariborski teden J« najlepia priložnost za obisk na5e severne mele!