KRAJEVNA SKUPNOST 25. MAJ — LJUBLJANA
Strnimo vrste
V štepanjskem naseiju so se družbenopolitične organizacije in organi KS že leta 1979 ukvarjaK z mislijo o preobMkovanju krajevne skupnosti. Takratna KS, ki je obsegala celotno novo naselje skupaj s Štepanjo vasjo, je bila namreč po številu pre-bivalstva prevelika, da bi se lahko prav vsi krajani vključevali v krajevno samoupravo na način, s katerim bi lahko resnično za-dovoljevali potrebe, interese in želje, ki jlh je moč uresničevati le v okolju, kjer živimo. V prostoru, ki je urbanistično sicer enotno urejeno in delujoče, se je ob doseljevanju nekaj manj kot 12.000 prebivalcev navkljub razvejanemu delegatskemu si-stemu in družbenopolitični organiziranosti dokaj oddaljevalo samoupravno vpBvanje občanov na reševanje krajevnih intere-
sov.
To so potrdili tudi izidi dobro pripravljenega refe-renduma, s katerim so se Šte-panjci v veliki večini odločili za oblikovanje treh novih krajevnih skupnosti, to je po-trdila še boljša udeležba kra-janov na volitvah delegatov novih KS.
Pred družbenopolitičnimi organizacijami in organi nove krajevne skupnosti, ki ji je skupščina nadela ime 25. maj, stojijo danes številne in za-htevne naloge. Vsem, ki so bili izvoljeni za člane delega-cij, nosilcem funkcij in čla-nom vodstev družbenopoli-
tičnih organizacij je zaupana odgovorna naloga vzpostav-ljanja odnosov v novi KS. Caka nas vrsta dolžnosti. Ena najpomembnejših je priprava srednjeročnih planskih do-kumentov, s katerimi zaradi organizacijskih sprememb nekoliko zaostajamo. Bolj kot to pa je pomembno, da bodo le-ti resnično izražali in-terese in potrebe naših kraja-nov. Teh pa je v novem nase-lju veliko. Zato je v otroških korakih KS 25. maj po-membno, da se bo v planske priprave pa seveda tudi v re-ševanju vseh drugih vsebin-
skih problemov aktivno vključevalo in prispevalo svoja mnenja, pripombe, su-gestije in pobude čimvečje števiJo krajanov. To pa bomo dosegli z dobro družbenopoli-tično in samoupravno organi-ziranostjo in z izpostavlja-njem tistih zadev, ki občane najbolj žulijo.
Naj naštejemo samo nekatere: gospodarjenje s stanovanjskim fondom, komunala, otroško var-stvo in osnovno šolstvo, telesna kultura in pomanjkanje ustreznih športno rekreacijskih površin, dokončna gradna ureditev KS, parkirišča in garaže, pomanjka-nje uslužnostnih dejavnosti in tako naprej. Seveda se bomo mo-rali ob reševanju teh zadev mar-sikdaj srečevati in sodelovati s krajani drugih dveh KS v naselju, saj nas bolj ali manj pestijo po-dobne težave; pa tudi na druge sosednje KS ne smemo pozabiti.
Krajevna skupnost 25. maj bo torej uspešno zaživela in reševala svoje probleme le, če se bo v vse oblike njenega organiziranega delovanja aktivno vključevalo čimveč, če že ne vsi krajani. Ure-sničitev tega pa je ena prvih nalog diužbenopolitičnih organizacij, predvsem pa KK SZDL. Tako bo samoupravno in prostorsko preoblikovanje KS tudi doseglo svoj namen.
MARKO ROTH