Iii GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER, 25. NOVEMBKA 19G1 rt POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI rt LETO X. — ŠT. 48-49 ZGODOVINSKA ODLOČITEV SLOVENCEV V ITALIJI V nedeljo, 19. novembra, je po temeljitih predhodnih pripravah in občih združitvenih težnjah članstva Slovenske prosvetne zveze v Trstu, Zveze prosvetnih društev v Gorici in ljudskoprosvetnih delavcev v Beneški Sloveniji prišlo do ustanovitvenega občnega zbora enotne organizacije prosvetnih društev tržaške in goriške pokrajine ter Beneške Slovenije. Nova združena organizacija se imenuje SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, sedež pa ima v Gorici. Na združitveni občni zbor je prihitelo nad 100 delegatov iz vseli treh naštetih pokrajin, kjer žive Slovenci v Iitalijd, razen uglednih tržaških, goriških in vi-demskih družbenopolitičnih voditeljev pa so občni zbor z iskrenimi čestitkami, priporočili in dobrimi željami pozdravili tudi predstavniki Zveze Svobod in prosvetnih društev v Sloveniji, posebej pa še predstavnika koprskega in goriškega Okrajnega sveta Svobod. Nam v svobodni domovini si je težko predstavljati mladostni polet, iniciativo in razgibanost v enotnih mnenjih in stališčih, bor-. beno in optimistično izraženih v poročilih in razpravi na tem nedeljskem občnem zboru zamejskih kulturnoprosvetni:h delavcev, ki delujejo lizredno požrtvovalno in tako rekoč v slednji vasi in mestu v Italiji, kjer žive Slovenci. Poseben pečat temu združitvenemu občnemu zboru je dajala prav borbena mladina, katere pretežni predstavniki se v zamej- stvu tako lepo povezujejo in ujemajo z njihovimi izkušenejšimi starejšimi sodelavci na kulturno-prosvetnem področju. Iz poročil in razprave je bilo na združitvenem občnem zboru razbrati prevladujoče razloge, ki so narekovali združitev prosvetnih društev na Tržaškem, Goriškem in Beneški Sloveniji v enotno organizacijo. Zlasti je to poudarilo uvodno poročilo, kjer je bilo rečeno: »Združena prosvetna organizacija, katere območje sega od Miljskih hribov do (Nadaljevanje na 2. strani) SESTANEK TITO — NEHRU — NASER »Lahko povem, da smo glede vseh vprašanj zelo lahko prišli do skupnih gledišč in ni bilo nobenih nesoglasij. Želim poudariti, da se zadovoljen vračam domov,« je dejal predsednik Tito v svoji izjavi za jugoslovansko javnost, ko se je v ponedeljek, 20. t. m., vrnil z dvodnevnih razgovorov, ki jih je imel v Kairu s predsednikoma ZAR Naserjem in premierom indijske vlade Nehrujem. Iz uradnega poročila o kairskem sestanku in v zvezi z mednarodnim položajem ter dogodki, na katere je močno vplivala beograjska konferenca nevezanih držav izhaja, da se smoter tega pomembnega sestanka treh najvidnejših predstavnikov in pa harmonično doseženi uspeh kairskih razgovorov ujemata v strategiji, kako nadaljevati skupno delo za utrditev miru v svetu. Po zaključnem sestanku trojice sta se predsednika Tito in Naser pogovarjala tudi o dvostranskih odnosih med ZAR in Jugoslavijo. rt OB LETOŠNJEM DNEVU REPUBLIKE rt 'WGBüffl m Domovina, ti si kakor zdravje! Skozi trpljenje stoletij, skozi kri in solze zaradi drugih, z žulji za drugejmje naš človek dokopal do spoznanja, da se lahjtgdf^s triŠiafc^jojem in krvjo odkupi ^ Ulj írií5pení t ačili dori v nase zorelo novo seme, sijali/fn napa^aliNsrca z a n tsk^a^o ia\za\o mstane 10 začelo/ greti sonce\svobotl kot ogromna leifpi zbrala j prej y£5ihp9( nato/p^v J$jce kralj a in Jb ispot iakoii darila po valptih ko so ti z elite krvi kladivo in [ločjo. šo razko-obodilni in jih rojena hodnih Dež, vi nf ^zmijemo^ Étni '^ez- in,'se sužnosti. Druž in gospodar jekleno padlih zvezda s Sre, sano d' boj pa $ usme Republika delovni Juh volucije. začeli bc je svoboda svoje potrdil la vsem našim ljudž ki bodo za vedno ___ Gradimo naprej^^B^l^^^^dnih in enakopravnih ljudi. Našo Republiko. Preraščaiiio doslej znane okvire. Gazimo sneg v celo — pa nič ne de: ni nam žal truda, drugim za nami bo pot lažja, uglajena, če bodo hoteli stopiti nanjo. Nam ostaneta zadoščenje in veselje nad uspehom. Gledamo nazaj, razčlenjujemo: če bi morali začeti znova, bi si morda z današnjimi izkušnjami kaj prihranili, iti pa bi morali isto pot. Zato vemo, da je prava. Tudi drugi hodijo za nami in tega smo veseli. Svobodo, enakopravnost in mir želimo vsem ljudem na svetu. Zato smo v jubilejnem letu revolucije toliko bolj radostni ob Dnevu republike. RASTKO BRADAŠKJA je in reko smo sv^tu. Takrat dove, dobila si^6ko nasmehni-ovinski mejniki, OB SPREJEMANJU PRAVILNIKOV O DELITVI DOHODKA NA POSTOJNSKEM V JUBILEJNEM LETU NAŠE REVOLUCIJE IN OB ROJSTNEM DNEVU TITOVE JUGOSLAVIJE, OB DNEVU REPUBLIKE 1961 ISKRENO ČESTITA PREBIVALCEM KOPRSKEGA OKRAJA IN ŽELI VSEM MNOGO USPEHOV PRI USTVARJALNEM DELU ZA LEPŠO BODOČNOST NASE VELIKE SOCIALISTIČNE DOMOVINE! Na osnovi razgovorov, ki so jih imeli prejšnji teden v gospodarskih organizacijah postojnske občine člani Občinskega sindikalnega sveta, je svet izdelal posebno analizo o stanju urejenosti samoupravnih predpisov o notranji delitvi čistega dohodka in o delavnosti ekonomskih enot. Analiza ugotavlja, da so doslej sprejeli pravilnike o interni delitvi čistega in osebnih dohodkov po delu v Kmetijskih zadrugah v Postojni in Pivki, nadalje v trg. podjetju »Oskrbi«, (Gozdnem gospodarstvu, hotelu »Javornik«, kavarni »Jadran«, v Kolodvorski restavraciji in v zavodu »Postojnske jante« v Postojni ter v Gostinskem podjetju v Pivki. V Pe-rutninarskem zavodu »Kras« v Ncver-ltah jo kolektiv doslej sprejel samo pravilnik o delitvi čistega dohodka. Medtem pa so osnutki pravilnikov pri kraju in bodo o njih v prihod- njih dneh razpravljali delovni kolektivi v sedmih gospodarskih organizacijah, to je v »Gradnjah«, »Transav-tn«, Tovarni mesnih izdelkov, Mestni pekami in v trg. podjetju »Nanos« v Postojni ter v »Javoru« in v trg. podjetju »Javornik« v Pivki. Sestava osnutkov pravilnikov se je do dne izdelave analize močno zavlekla v »Mestnih trgovinah« in v Živinorejsko-jpoljedelskem kombinatu v Postojni, dočim se v Žagarskem podjetju in v mnogih manjših obrtnih ter gostinskih gospodarskih orga- nizacijah, ki obračunavajo prispevke iz dohodka pavšalno, doslej sestave pravilnikov še niso lotili. Analiza ObSS Postojna je nadalje pokazala, da v mnogih kolektivih kljub osnovanju ekonomskih enot še niso sprejeli samoupravnih predpisov o pravicah in dolžnostih teh enot. Celo v primerih, kjer so te predpise že sprejeli, je njihovo izvajanje marsikdaj formalno, kar očitno zavira hitrejšo decentralizacijo in nadaljnje utrjevanje delavskega samoupravljanja. (ma) pri vpisovanju ljudskega posojila za gradnjo šole v Kopru Pri Občinskem odboru SZDL v Ko pru se je sestal štab za ljudsko posojilo. Razveseljiva je bila ugotovitev, da poteka vpis posojila za koprsko osnovno šolo zelo zadovoljivo, sai se je odzvalo do 15. novembra 30 sindikalnih podružnic in je okrog 2500 delavcev in uslužbencev vpisalo približno 17 milijonov posojila (doseženo povprečje G.700 dinarjev). Med že vpisanimi sindikalnimi podružnicami gre pohvaliti zlasti tiste, ki so dosegle visoko povprečje vpisanega posojila kljub temu, da povprečje plač ni posebno visoko. Na drugi strani pa imamo sindikalne podružnice, kjer z akcijo še sploh niso začeli ali pa je število vpisanih sorazmerno nizko glede na število zaposlenih. . Stab je lahko ugotovil, da je kljub nekaterim slabostim ugoden odziv pri vpisu posojila in da se je za akcijo zainteresiral širok krog občanov. Predstavniki občinskega ljudskega odbora so zagotovili, da je pristojni forum že najel posojilo za gradnjo šole in je tudi s tem dano zagotovilo posojilodajalcem, da bodo zbrana sredstva porabljena izključno za gradnjo šole. Ker bodo s tem posojilom razbremenjeni krediti šolskega sklada, jih bo mogoče porabiti za nujne potrebe drugih šol v občini, pri čemer imata prioriteto šoli v Šmarjah in Dekanih. Med sindikalnimi podružnicami podjetij in ustanov, ki so dosegle visoko povprečje vpisanega posojila, lahko štejemo ObLO Koper (8.257). Gradbeno podietie »1. maj« (5.G00).. »Soča-Koper« (0.220), Mototehno (0,387). Gasilsko četo v Kopru (6.130), Hladilnico Dekani (11.586), Mleko Koper (9.909), Zavod za stanovanjsko izgradnjo (8.315), Komunalno banko (13.277) in OLO Koper (8.406). V nekaterih pod- jetjih je vpisovanje posojila še nedokončano, n. pr. Tomos, Pristanišče, Vodna skupnost, čeprav so že do sedaj vpisane vsote čez.dva milijona, druga močna gospodarska podjetja, kot so n. pr. Inteleuropa, Autocom-'meree, Imex, Fructus itd., pa o višini posojila še razpravljajo, Prav posebno gre pohvaliti prvi odziv med prosvetnimi delavci, in sicer v Božičih, kjer so vpisali v povprečju okrog 8.000, otroci pa so se obvezali za 20.000 dinarjev. Pomorski promet v koprski lu-ki stalno narašča trudi v pogledu rednih linijskih prog. Pred nedavnim so že zajetni spisek tujiih ladij, ki so ristale v naši luki, povečale madžarske ladje. V prejšnjem tednu smo videli v Kopru že tretjo ladjo, ki ima matično luko Budimpešto. To je bila ladja velike obalne plovbe »Dima«, Sedaj pa se Kopru obeta nova redna proga. Pomorsko prevozno podjetje »Slobodna plovidba« iz Šibenika_, ki je lansko leto kupila v tujini 4 ladje za prevoz tovora v veliki obalni nlovbi, uvaja novo redno progo z izhodiščem v Kopru. To bo proga Gornji Jadran— Levant. V to progo bodo uvrščene 3 ladje po 1200 ton nosilnosti: »Biograd«, »Novigrad« in »Više-grad«. Četrta se imenuje »Dravograd« in smo jo v naši luki že videli pred približno pol leta. Imenovane ladje bodo na tej novi redni progi prevažale različen tovor, predvsem pa južno sadje. Pristajale bodo v različnih jugoslovanskih in italijanskih kakor tudi grških lukah. VSEM BRALCEM, naročnikom in sodelavcem »Slovenskega Jadrana« pošilja za Dan republike - 29, november 1961 -ISKRENE ČESTITKE in želje za osebno srečo in zadovoljstvo ter mnogo delovnih uspehov KOLEKTIV UREDNIŠTVA in uprave lista ter celotnega podjetja »Primorski tisk« Koper! V jubilejnem letu naše ljudske vstaje in revolucije pošiljajo za 29. november - DAN REPUBLIKE - vsem prebivalcem koprskega okraja svoje iskrene čestitke in najboljše želje za osebno srečo ¡n zadovoljstvo ter uspešno delo pri graditvi vedno boljšega življenja v naši domovini rt OKRAJNI KOMITE ZKS rt OKRAJNI ODSOR SZDL rt OKRAJNI SINDIKALNI SVET rt OKRAJNI KOMITE LMS rt OKRAJNI ODBOR ZB NOV KOPER s ^ s O "" v xs s v ^ -i IM iíí8í® . ..,^..,.1 i... . . ^ .X ¡¡ÉK »i socialistične republike RAZPRAVE O PRAVILNIKIH Na predlog sveta za delo so pri ObLO Postojna imenovali posebno petčlansko komisijo za pregled pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov po delu. Komisija je imela doslej, dve seji, svoje pripombe o postavljenih merilih za interno delitev čistega in osebnih dohodkov v že sprejetih pravilnikih pa bo posredovala na skorajšnjih sejah občinskemu zboru proizvajalcev, ki^bo zavzel o teh vprašanjih dokončna stališča in eventualna priporočila gospodarskim organizacijam, (ma) I*red jubilejnim Dnevom ,TL.<»: naši vojaki so preskrbljeni z najsodobnejšo opremo. Na sliki je lotoizvidnik, ko snema zemljišče na »sovražnikovi« strani pri vojaških vajah, na katerih se pripadniki .JLA usposabljajo za nove in nove naloge v obrambi domovine in izgradnji socializma Izobraževanje mladega rodu sodi med primarne naloge Ljudske mladine. Sološno in strokovno izobraževanje mladine je zato dobilo tudi v programih Okrajnega in občinskih komitejev mesto, ki mu gre. Zal je nedaven obisk okrajne komisije po vseh večjih in v vrsti manjših podjetij .pokazal, da so sredstva, namenjena za strokovno in splošno izobraževanje proizvajalcev, izkoriščena le minimalno. Od skupno 78 milijonov dinarjev, ki so bili v našem okraju na razpolago v ta namen, ;je bilo racionalno naloženih le približno 22 milijonov dinarjev. Razumljivo, da je zaradi tega najbolj prizadeta mladina, torej mladi proizvajalci, ki se' za splošno in strokovno izobraževanje najbolj zanimajo. Hkrati pa je takšen odnos podjetij do proizvajalcev očitno pokazal, da se ko- (Nadaljevanje s 1. strani) Kanalske doline, naj bo mogočen ščit naših sinov in hčera, s pomočjo katerega se bomo uspešno zoperstavild vsemu in vsem, ki bi nam hoteli kratiti naše narodne, kulturne in druge pravice, ki nam pripadajo po vseh človeških, ustavnih, zakonskih lin pogodbenih obveznostih italijanske države.« V tem smislu je namen združitve posebno jasno poudaril Mi-ladin Černe (Gorica), ki je osvetlil umetno razdelitev Slovencev v Italiji na tri povsem ločene kategorije (tržaška, goriška in beneška), pokazal na strahotne posledice raznarodovalne preteklosti ter podčrtal, da so- to vzroki, ki narekujejo zamejskim Slovencem v Italiji enotnost v borbi, zlasti pa enotnost v tisti obliki njihove borbe za narodnostni obstoj, s katero se lahko najbolj uspešno uprejo raznarodovanju, to je s prosvetnim delovanjem, kajti — je dejal — »kultura in prosvota sta dva- močna stebra, ob katerih narod nikoli me usahne.« Posebno tehtne besede je o namenu in pomenu združitve izrekel v imenu Slovanske kulturno gospodarske zveze dr. Jože De-kleva, ki je med drugim poudaril, da Slovence v Italiji zlasti boli dejstvo, ko včdijo, kako uživa italijanska manjšina v Jugosla- Z GLADOVNO STAVKO DO OSNOVNIH PRAVIC Kot znano, so alžirski zaporniki ' v francoskih zaporih začeli pred časom z gladovno stavko, da bi jim francoska vlada priznala položaj politličmh jeinikov. Zaradi nepopustljivosti in odločnosti alžirskih jetnikov so končno izsiliili od francoske Vlade potrditev svoj h zahtev. Zato so al-ž:rski zaporniki pred dnevi na poziv Ben Bele in njegovih ožjih sodelavcev (prenehali z gladovno stavko. Danes poteka štiriindvajseti dan, odkar Ben Bela in njegovi ministri odklanjajo hrano, zato se je, razumljivo, njihovo zdravstveno stanje izredno poslabšalo. Vendar so najbolj odločni alžirski borci za svobodo sklenili, da bodo nadaljevali s stavko vse dotlej, dokler jih francoske oblasti ne bodo izpustile na svobodo. NOVI ZAPLETI V KONGU Po tragičnem dogodku v Kongu, kjer je pred nedavnim izgubilo življenje trinajst italijanskih letalcev in po kasnejšem incidentu, ko .se je zrušilo ital jansko letalo in so izgubili življenje nadaljnji štirje letalci, so sile OZN povečale svojo aktivnost. V pokrajino Kindu je prišlo okrog t -soč pripadnikov sil OZN, da bi vzpostavili red zaradi upora kon-goške garnizije, ki ima na vesti omenjenh 13 italijanskih lelal-cev. Tudr. osrednja vlada v Leopold-villu obravnava dogodke v tej nemirni pokrajini, vendar v teh krogih sodijo, da izjave predstavnikov OZN niso glede vseh dogodkov povsem objektivne. ATENTATORJI ŠE VEDNO VZNEMIRJAJO JUŽNO TIROLSKO Medtem ko v OZN nadaljujejo z razpravami za ureditev južno-tirotekega vprašanja, se v tej spomi pokrajin: nadaljujejo aten- tati skrajnežev. Tako so neznani storilci pred dnevi porušili v bližini Bočna dva stebra visoke napetosti, hkrati .pa so raztrosili letake, v katerih povzročitelji neredov 'zavračajo obtožbe, da bi bili nacisti. Zatrjujejo, da hočejo s svojo dejavnostjo samo opozoriti svet na nerešeno vprašanje Južne Tirolske. Zadnje incidente na Južnem T'rolJskem spravljajo v zvezo z razpravo o italijansko-avstrij-skem sporu v 'OZN. viji vse pravice ne glede na to, kje pripadniki te manjšine žive in ne glede na to, če jih Londonski sporazum zajema ali ne. Ko je podčrtal, da manjšine v matični domovini niso zaščitene na podlagi formalnopravnih predpisov, pač pa na .podlagi socialističnih načel, je dejal: »Mi smo ponosni na ito, da naša matična domovina z manjšino tako ravna, zato pa bi želeli, da bi tudi naša vlada podobno ravnala z nami. Iskreno si želimo, da bi se napori obeh vlad uresničili, t. j., da bi manjšine postale most med narodi. Pripravljeni smo dati svoj delež za zbliževanje in povezovanje obeh sosednih narodov.« Občni1 zbor je po obilju koristnih predlogov in sklonov za čim uspešnejše delovanje prosvetnih društev v Italiji končno izvalil novi odbor, ki je sestavljen izmed predstavnikov vseh treh nokra-jin v Italiji, kjer žive Slovenci. Za 'Predsednika je bil izvoljen ugledni tržaški družbeni in prosvetni delavec Ubald Vrabec. Zamejskim Slovencem v Italiji, njihovim ¡prosvetnim delavcem in novemu odboru Slovenske prosvetne zveze iskreno čestitamo k pomembni združitvi vseh .pozitivnih sil v .borbi za niihove osnovne narodnostne oravice in za .njihov nadaljnji kulturnoprosvetni napredek, pri tem pa jim seveda toplo želimo novih in novih uspehov! -ar lektivi še vse premalo zavedajo pomembnosti takšnih naložb. Obsojanja vreden je tudi odnos nekaterih podjetij do teh skladov, kajti marsikje so jih uporabili v povsem drugačne namene. Več uspehov pa so ob uvajanju novega gospodarskega sistema pokazali klubi mladih proizvajalcev, ki so usmerili svoje programe prav v to smer. Vendar se tudi tukaj lahko srečamo z .nerazumljivim stališčem dobršnega dela gospodarskih organizacij, ki tej veji mladinske dejavnosti nikakor nočejo .pomagati. Iz;ema je vsekakor izolska Mehanotehnika, kjer je delo kluba mladih proizvajalcev pogojeno z izdatno materialno in moralno pomočjo kolektiva kot celote. Zahvaljujoč novim odnosom znotraj podjetij pa so deležne večje skrbi kolektivov proizvodne konference, ki v večini gospodarskih organizacij že posredujejo mladim .proizvajalcem odgovore na vrsto vorašanj s področja proizvodnje. Praksa je pokazala, da so lahko takšne konfe-renče, seveda če so dobro pripravljene, odločilen činitelj v mobilizaciji mladih proizvajalcev v organih upravljanja. Poglavje zase pa je tudi hudo nenačrtao in nesistematično štipendiranje v večini gospodarskih organizacij. Niso tudi redki primeri, da gospodarske organizacije štipendirajo mladino izven našega okraja, medtem ko lahko na drugi strani ugotavljamo, da mnogo domače mladine ne more nadaljevati študija zaradi pomanjkljivih materialnih možnosti. Le malokje v podjetjih ugotavljajo, da pomeni štipendiranje domače mladine hkrati tudi rešitev vrste perečih problemov, začenši s stanovanjskim vprašanjem. Okrajni komite mladine v Kopru pripravlja med drugim tudi obsežno analizo na šolah I, in II. stopnje, da bi tako zajel življenjsko problematiko naših dijakov. Nov sistem finansiranja v šolstvu je namreč poleg vrste pozitivnih činiteljev vnesel v sistem šolstva nekaj problemov, ki jih bo treba reševati bolj sistematično. Prav zaradi tega naj bi analiza osvetlila problematiko štipendiranja, vprašanja dijakov-vozačev, stanovanjska vnašanja dijakov in podobno. Izkazalo se je namreč, da povečana oskrbnina v dijaških domovih ni več v sorazmerju z višino štinsndij in niso redki primeri, da se dijaki zatekajo v zasebna stanovanja, kjer so izpostavljeni vsem mogočim okol ščinam podnajemniških odnosov. Ker je očitno, da občinski ljudski odbori niso v stanju .prispevati štipendistom nadomestila, oziroma razliko realnih življenjskih stroškov dijakov, je vsestransko umesten apel našega okrajnega mladinskega vodstva na podjetja, da ponovno proučijo svoje programe notreb r>o novih kadrih, da bi vsaj v bodoče zagotovi štiiend'rančem sredstva v realnem obsegu. F. K. TRST Z OKOLICO IMA 309.000 PREBIVALCEV Po prvih še neuradnih .podatkih o nedavnem ljudskem štetju v Trstu naj bi imel Trst. 283 tisoč prebivalcev, z pkolieo pa 309.000 prebivalcev. Lokalni statistični viri so doslej navajali da ima Trst vsaj deset tisoč prebivalcev manj, kot je to .ookazalo zadnje štetje. Nekateri vidijo v tem potvarjainju dejanskega stania števila prebivalstva določene politične špekulacije, na osnovi katerih je lahko volilo v Trstu več volivcev, torej tudi tisti, ki nimajo tukaj stalnega bivališča. OBNOVITVENA DELA ŽELEZARNE V SKEDNJU Pred dnevi so ob prisotnosti ministra za državne udeležbe Boja v Skednju svečano o tvorili začetek del za obnovitev železarne v Skednju. Predvidevajo, da .bodo obnovitvena dela .končana do 1965, leta, ko bo prenovljena 'železarna lahko sprejela skupno 1.300 delovnih moči. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET ZAHTEVA KONEC FASISTICNIH DEJANJ Na svoji zadnji seji je tržaški občinski svet soglasno obsodil fašistična zločinska dejanja, ki še vedno vznemirjajo tržaško prebivalstvo. Samo na sedež KPI so izvršili fašistični zli-kovci v zadnjih dveh letih kar šest bombnih atentatov in še vrsto drugih podobnih dejanj. Da bi čimprej izkoreninili estanke te zalege, so odborniki zaprosili župana, naj posreduje pri notranjem ministru. Le-ta nai bi začel z odločno akcijo, da bi v Trstu dokončno uveljavili republiško ustavo. HVALA ZA TAKSNO RAVNATELJSTVO . . . pravijo delavci CRDA. ker so dobili pismeni opomin zaradi sodelovanja v veliki stavki v znak protesta proti fašističnemu atentatu na sedež komunistične sekcije v ulic! Madonnina. Ravnateljstvo namreč, meni, da so delavci zapustili delo brez tehtnega vzroka!? PRISPEVEK K RAZPRAVI O UREDITVI TRGOVINE NA OBALI Spiti Avtor objavljenega članka v zadnji številki »Jadrana« pod naslovom »Današnji razvoj že terja specializacijo« se v prvem .delu zavzema za specializacijo trgovine. Medtem ko pravi -dalje, da 'bi bilo popolnoma zgrešeno, če 'bi poskušali izvesti specializacijo tako, da bi bila posamezna trgovska podjetja specializirana po strokah, n. pr. da bi imelo eno podjetje tekstil, drugo konfekcijo, tretje elektromaterial itd. S tem, da bi onemogočili konkurenco podjetij, bi napravili slabo uslugo potrošniku. Kaj menijo o specializaciji in razvoju predstavniki trgovinskih jiodje-tij? Na več posvetovanjih, ki jih je organizirala Okrajna trgovinska zbornica o reorganizaciji bi specializaciji trgovinskih podjetij na obalnem področju, je bilo sproženo vprašanje široke specializacije, in sicer tako, da bi imeli specializirano trgovino za elektromaterial, specializirano trgovino za železnino, pohištvo itd. Tako široka specializacija bi bila verjetno še preuranjena, Zato je v glavnem prevladovalo mišljenje in. so govorili o predlogu, ki ga je sprožila Trgovinska zbornica za okraj Koper, namreč, da bi imeli na področju občin Koper, Izola in Piran samo 4 podjetja, ki bi trgovala z industrijskim blagom. Eno podjetje bi imelo v svojem sestavu tekstilno blago, konfekcijo, perilo, trikotažo, čevlje in čevljarske potrebščine. V okviru takega podjetja bi imeli posebne specializirane poslovalnice za tekstil, čevlje itd., kakor pač narekujejo potrebe posameznega kraja. Drugo podjetje bi Imelo v svojem sestavu elektromaterial in železnino. Tretje pa bi imelo kemikalije, barve, lake, steldo, porcelan, izdelke iz plastične mase in pohištvo. V sestavu četrtega podjetja bi bile veleblagovnice za prodajo industrijskih izdelkov in izdelkov široke potrošnje. Te veleblagovnice bi imeli v večjih krajih, t.(j. v Kopru, Piranu in eventualno v Izoli. Veleblagovnice bi bile močan konkurent ostalim specializiranim prodajalnam .in bi nudile potrošnikom veliko izbiro artiklov široke potrošnje. Zaradi tega ni bojazni, kot jo izraža avtor omenjenega članka, da bi s specializacijo napravili slabo uslugo potrošniku. Konkurenca .bi bila s tem nedvomno zagotovljena. Običajno naš potrošnik pri nakupu dražjih in visokovrednih artiklov pred nakupom dobro premisli, kje se mu te artikle izplača kupiti, zato ni naključje, da se ob takih nakupih večkrat zateka v močnejša središča, kjer ima na razpolago večjo izbiro blaga in pogostokrat tudi ugodnejšo ceno. Tako organizirano trgovsko mrežo narekujejo naslednja dejstva: V ožji specializaciji prihajajo vse bolj do izraza individualne sposobnosti ljudi in je možna večja delitev dela. Personalno in kadrovsko vprašanje se mnogo laže rešujeta in dosežeta se lahko večji učinek dela Ler večja specializacija kadra. Posebna nabavna služba je ločena od prodaje. Omogočeno je boljše poznavanje blaga in potreb tržišča ter zasledovanje vseh sprememb, saj se potrebe nenehno spreminjajo in so ravno te potrebe tista sila, ki v veliki meri vplivajo in usmerjajo proizvodnjo blaga. Sredstva, lcl jili ustvarjajo večja in specializirana podjetja, kot so: amortizacija, poslovni sklad, rezervni sklad, sklad skupne porabe itd., se dajo bolj plansko porabiti. Strojne naprave so v večjih in bolj specializiranih podjetjih bolje izkoriščene in ibolj prilagojene potrebam in pogojem dela. Prav tako se osnovna in obratna sredstva bolj raolonalno izkoriščajo. Združena obratna sredstva n. pr. omogočajo večjo skupno nabavo, večjo izbiro, pri čemer se dosegajo boljši nabavni pogoji, vsklajen prevoz itd. Pri nabavi večjih količin bjaga dobavitelji drugače gledajo na odjemalce. Dajo jim večje popuste. Že staro pravilo pravi, »da trgovina zasluži več pri nabavi kot pri prodaji«. To se pravi, da je treba blago nabavljati pod boljšimi pogoji in ga tudi ipod bolj*šimi pogoji približati posrednemu ali neposrednemu potrošniku. Dalje je tu še neposredna nabava blaga pri proizvajalcu in še cela vrsta drugih prednosti, ki jih tukaj nismo našteli. Iz vsega tega sledi, da ima centralizacija in specializacija trgovinske mreže mnogo pozitivnih lastnosti, katere je treba osvojiti in prilagoditi. Za naše razmere na obalnem področju je težko vnaprej določiti in predvideti, kakšna naj bi bila ta podjetja in do kakšne mere naj se specializirajo. Vsekakor se moramo specializacije. lotiti tudi pri nas, če nočemo zaostajati za razvojem sodobne tehnike in napredka. Pri tem pa je treba ubrati tako smer razvoja, pri kateri bemo znali povezovati In izkoristiti vse prednosti, ki nam jih narekuje modernejši in sodobnejši način trgovanja. S tem se bomo nedvomno izognili slabostim, ki jih naša sedanja trgovska mreža še ima in katere nam je zapustil stari klasični način trgovanja. Rado ČolaT Burmanski diplomat U Tant je bil izvoljen za začasnega generalnega tajnika Organizacije združenih narodov na mesto pokojnega Daga Hammarskblda S N S & $ Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Uastko Bra-dažkja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvu m uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen Izvod 20 din. — Letna naročnina 800 din, za tujino I600 d'narjev ali 3,6 am. dolarja. — Bančni račun duii-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišejl tiskarna CZP »Primorski tisk- ŠE EN GLAS O PRAVILNIKIH O DELITVI ČISTEGA IN OSEBNEGA DOHODKA V IZOLSKIH PODJETJIH Ko smo 3. novembra pisali o analizi uvajanja novega gospodarskega sistema v podjetjih izolske občine, so se v sestavek vrinile nekatere netočnosti, pogojene t. objektivnimi razlogi, ker namreč za nekatera podjetja ni moč izračunati celoletnega ¿ohodka posameznih članov delovnega kolektiva na podlagi eno ali celo nekajmesečnih obračunov in daje objektivno sliko šele celoletni zaključek. Izrazit takšen primer je podjetje Riba, kjer jc zaslužek delavcev pogojen s sezonskim značajem dela. tako da recimo v januarju ali februarju delavec nima skoraj nobenega dohodka, v sezonskih konicah ribjega ulova pa lahko tudi nad dve sto tisoč in več dinarjev. To je mogoče, ker so šli v tem podjetju na izrecno zahtevo ribičev kot neposrednih proizvajalcev samo na nagrajevanje po učinku, se pravi po uspehu ulova in GOSPODARSKI KOMENTAR DELITEV DOHODKA Delitev dohodka povzroča v letošnjem.' letu nekatere probleme, ki so zahtevali podrobnejšo obravnavo hi skoro izzvali administrativne posege. O njih oziroma o celotnem problemu delitve dohodka je bilo te dni govora tudi na ustreznih odborih Zvezne ljudske skupščine. Po temeljitem razčiščen ju vseh pojavov v zvezi z delitvijo dohodka v gospodarskih organizacijah so odbori omenjene skupščine sprejeli ustrezna priporočila gospodarskim organizacijam, ustanovam, bankam in vsem, ki dele dohodek po novih načelih. Po teh priporočil;h naj bi bila ta delitev skladna z razvojem podjetij in zlasti z razvojem vsega našega gospodarstvu.. S priporočilom so odpadli administrativni posegi na tem področju, kjer se najbolj kažejo samoupravne pravice organov, ki v imenu kolektivov upravljajo družbeno premoženje. Njihove pravice na ne smejo biti v tem pogledu kakorkoli prizadete in okrnjene, vendar pa naj bi na podlagi priporočil razdeljevali dohodke po načelih, ki so bila že postavljena zlasti z gospodarskimi načrti, ker bi sicer z drugačno delitvijo rušili sorazmerja znotraj samih podjetij in v gospodarstvu sploh. Gre za pravilno in sorazmerno ustvarjanje skladov in za vrav-noi^ešenje investicij v skladu z možnostmi in zmogljivostmi. Posebej je treba v tem primeru upoštevati pravilno razmerje med odvajanjem v sklad za investicije in v sklad za obratna sred- \ stva. Podatki, ki so na razpolago do Iconca septembra, kažejo, da so podjetja v Sloveniji v prvih devetih mesecih letos koristila za osnovna sredstva 17 milijard, za obratna pa 6,9 milijarde ali v odstotkih: 71,1 %) proti 28,9 "¡o. Čeprav je to razmerje v domačem krogu ugodnejše kot v zveznem, kjer je razmerje 85,6 "h proti 14,4 odstotka, še vedno ni v skladu s predvidevanji po planu, ko bi morala znašati vlaganja v obratna sredstva 35 "lo. Kot trdimo bodo potrebni še precejšnji napori in tudi stvarna preorientacija podjetij, da bomo dosegli planirana sorazmerja. To bo tem bolj potrebno, ker so drugi viri za kreditiran-' e obratnih sredstev vedno bolj zaprti. V tem smislu moramo torej računali, da bodo priporočila odborov Zvezne ljudske skupščine vplivala na zboljšanje stanja. Podobno naj bi tudi s priporočili uredili razmerja glede osebnih prejemkov, da ne bi prišlo v tem pogledu do pretiravanj in da bi se zabrisale prevelike neutemeljene razlike. Posebno velja za tiste primere, kjer povišanje ni skladno z zboljšanjem dela, večjo proizvodnostjo in z drugimi ekonomskimi elementi, ki edini lahko opravičujejo tudi zvišanje osebnih prejemkov. Priporočilo, o katerem je govora in se tiče delitve dohodka Gospodarskih organizacij, naj bi veljalo za vse uporabnike družbenega premoženja. Izvajanje tega priporočila namesto upravnih i ukrepov pomeni za nje preskuš-nio. zlasti pa dokaz politične zrelosti, -dt- njegovi finančni realizaciji. Podjetje Riba nam je poslalo pojasnilo, ki ga v naslednjem v glavnih obrisih objavljamo, da bi tako prispevali k razpravi in izkušnjam na tem področju. ker ga lahko smatramo kol prispevek k razpravi o tem vprašanju Celotni kolektiv je sodeloval pri sestavljanju pravilnika o osebnih dohodkih po ekonomskih enotah. Ves sistem nagrajevanja delavcev (kamor spada tudi uprava) sloni na načelih vsakemu po njegovem delu. Upamo si trditi, da ima malokalero podjetje postavljeno nagrajevanje delavcev tako striktno po uspehu dela, kot je to pri nas. Dva meseca in pol so delale komisije, organi delavskega samoupravljanja In posamezni direktni proizvajalci na sestavljanju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Vsi direktni proizvajalci so najprej razpravljali o pravilniku po skupinah in nato celotni kolektiv skupaj. Naše podjetje si ne prizadeva urejevati in utrjevati demokratizacijo pri upravljanju po direktnih proizvajalcih samo po zunanji obliki, temveč se borimo, da bi ta demokratizacija postala tudi vsebinska. To si prizadeva podjetje v vzgojo kadrov za vodenje ekonomskih enot. Podatki o razponu plač v našem podjetju so vzeti iz ankete Občinskega komiteja ZK v Izoli na podlagi obrazcev o osebnih dohodkih delavcev, ki ga podjetja dostavljajo mesečno ObLO in po teh podatkih naj bi bil razpon osebnih dohodkov v našem podjetju 1 : 11. To pa ni res. Ti obrazci o osebnih dohodkih delavcev bi lahko pokazali pravo sliko v podjetjih, kjer se osebni dohodki mesečno nc menjajo bistveno, ali bolje rečeno v podjetjih, kjer imajo za osnovo še tarifne po- vsak Riba« 4. V stavke in so osebni dohodki mesec več ali manj enaki. Osebni dohodki v podjetju Izola imajo razpon največ l dokaz temu navajamo točne knjigovodske podatke o izplačanih osebnih dohodkih /.a prvih devet mesecev leta 1901. Uprava: Najvišji osebni dohodek pri upravi je G0.0U0 din mesečno, a najnižji 20.000 din, lo se pravi, da je razpon i : 3. Blagovni oddelek: najvišji osebni dohodek znaša 54.000 din mesečno a najnižji 19.000 din mesečno. Remont: Najvišji osebni dohodek znaša -30.000 din mesečno, a najnižji 27.000. (Tu je izvzet vajenec, ki je končal učno dobo; nima sistemlzira-nega delovnega mesta, a ga držimo, da ne bi iskal druge službe pred odhodom k vojakom, kamor bi imel oditi že v mesecu septembru. Njegova plača je 15.000 din mesečno.) Odnos (Nadaljevanje na 1«. strani) Tako jc bilo na Guspudarskcm razstavišču v Ljubljani cb letošnjem najbolj uspelem sejmu — mednarodnem 'sejnini gradbeništva Nedavno tega so ob zaključku sejma -'Sodobna elektronika« na Gospodarskem razstavišču zaprli vse vhode, ki vodijo v prostrane hale ljubljanskega sejmišča, S to mednarodno prireditvijo je bila za letos zaključena sezona mednarodnih sejmov na GR, Če pogledamo letošnjo bilanco sejmov na GR, je treba priznati, Z novim letom naj zaživijo V petek, 17. t.m., je bila na sedežu Občinskega komiteja ZKS v Izoli seja aktiva komunistov s področja kmetijstva, Seje so se udeležili komunisti izolskih obratov Kmetijskega kombinata Koper, Kmetijske zadruge Izola in člani Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Izola. Seji sta prisostvovala tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Buh in podpredsednik ObLO Izola Vladimir Petrič. V poročilih so prikazali uspeh dosedanjega dela in težave, ki spremljajo obnovo. Kmetijski kombinat Koper je obnovil . 27,43 ha vinogradov s črnimi vinskimi sortami (refošk, merlot) in 12,52 lia i. maivazijo. Poleg lega je na obratu Izola I še 12,50 lia breskev, kjer prevladujejo najbolj rane sorte v Slovenskem Primorju. V obnovo na tem obratu je bilo do sedaj vloženo ca. 90 milijonov Sin. Po predvidevanjih bodo nasadi v celoti aktivni. V polni rodnosti bo znašal pridelek grozdja 2.900 q. pridelek breskev pa okrog 25 vagonov. Vinogradi bodo krili pri sedanjih cenah grozdja stroške proizvodnje, lic bodo pa mogli v celoti krili anuitet. Za breskve bodo v stanju odplačevati kredite, poleg tega pa bo letno še 5.5 milijona čistega dobička. Na obratu Izola II gojijo le vrtnine. Do sedaj so proizvedli 375.133 kg različne zelenjave v vrednosti 12 443.135 din. Zaradi neugodnega vremena in neurejenih proizvodnih odnosov bo na cbratu okrog G milijonov zgube. Obrat je imel težave s prodajo fižola v stročju, jačevca in paprike. Da bi bila proizvodnja v bodoče rentabilna, je nujna izgradnja rastlinjaka ali toplih gred, ki jih obrat nima. Poleg lega pa je poi'reb-na tudi večja odgovornost posameznikov do proizvodnje, še posebno v času delovnih konic, ko nekateri delavci neupravičeno ostajajo doma. Kmetijska zadruga Izola ima 15 ha vinogradniškega kompleksa v Dvorih nad Izolo in 25 ha vrtnarije v Rikor-vu. Za obnovo je bilo do sedaj porab- ljeno 53 milijonov din. KZ Izola pripravlja nove površine za obnovo vinogradov v .Baredili — 20 ha, poleg tega pa se iz leta v leto širi vrtnarija. Iz razprave in poročil je bilo razvidno. da je nujno formiranje ekonomskih enot, ki bodo bolj zainteresirane za višjo proizvodnjo, rkonom- ske enote letom. morajo zaživeli z n o-»" lin db da je ta bilanca letos zelo razveseljiva. Letos so bili na GR 4 mednarodni sejmi, in sicer modni, vinski, gradbeniški in elektronski. Na vseh teh prireditvah je bilo prodanih točno 340.458 vstopnic. Seveda pa je število dejanskih obiskovalcev še precej večje, kajti upoštevati je treba še vse tiste tisoče obiskovalcev, ki so prišli na sejme brezplačno (na primer vse tehnično osebje, vsi razstavljavci, novinarji, udeleženci raznih strokovnih posvetovanj v okviru sejmov, vsi gostje na otvoritvah itd.). Zato ni pretirana trditev, da se je letos število vseh obiskovalcev že močno približalo številki 400.000. Največ vstopnic pa je bilo prodanih na gradbeniškem sejmu (137.276), nato so vinski (83.832). elektronski (61.458) in modni sejem (57.890). Še pomembnejši uspehi pa so bili letos doseženi glede poslovnih stikov in kupčij. Na vseh sejmih je bilo letos .sklenjenih za skoraj 35 milijard dinarjev kupčij. Pri tem nosijo spet levji delež gradbinci (za več kot 22 milijard dinarjev kupčij), dočim so uspehi o.stalih sejmov skromnejši: elektronski (6,2 milijarde), modni (4,2) in vinski sejem (1,8). Te številke jasno kažejo, da postajajo mednarodni sejmi na GR iz leta v leto pomembnejše mednarodne gospodarske manifestacije, ki jim hitro raste sloves ne le v domačih poslovnih krogih, marveč tudi v inozemstvu. O tem spet jasno priča podatek, da je na vseh letošnjih sejmih sodelovalo 1046 domačih in tujih podjetij iz 18-držav, ki so razstavljala svojd izdelke in proizvode na več kot 44.000 m- razstavnih površin. Lahko rečemo, da je že star sklep — od leta 1954 —, da Koper nujno potrebuje novo bolnišnico, ki bo združila raztresene in zasilno adaptirane oddelke v vseh treh obalnih mestih, obenem pa zadostila sedanji stopnji našega razvoja ter zahtevam sodobne medicine. V vseh dolgih razpravah okrog objekta nove bolnišnice, lokacije v skladu z urbanističnim načrtom, virov finansiranja in drugih problemov se je končno izkristalizirala podoba novega, prepotrebnega objekta družbenega standarda, ki je v tem času že dobil poleg šol prioriteto med večjimi investicijami in več kot izpričal svojo družbeno upravičenost. Obveljal je načrt etapne gradnje na južnem pobočju Škocjanskega hriba pri Kopru. Čeprav že zdaj kaže, da bo naš razvoj terjal čimprejšnjo popolno izgradnjo novega objekta, v katerem. bodo dobili nove in sodobno opremljene prostore vsi oddelki koprske, izolske in piranske bolnišnice, bo potekala gradnja v treh etapah. Prva etapa bo trajala štiri leta — od začetka 1962 do 1965 — in bo z zgraditvijo dela hospitala in poliklinike, kuhinje in pralnice ter kotlarne z odgovarjajočim delom opreme in pomožnih obratov predstavljala rešitev za vse tri oddelke bolnišnice v Kopru (internega, ginekološkega in pediatričnega). Novi oddelki bodo imeli kapaciteto 243 postelj. V drugi etapi, ki bo prav tako terjala štiri leta dela, bo sledila dograditev hospitala in poliklinike, uradnice, kuhinje ter kotlarne z odgovarjajočo opremo in s potrebnimi pomožnimi obrati za bolnišnico v Izoli, medtem ko bo infekcijski ■ oddelek iz Pirana dobil ločen paviljon v tretji etapi izgradnje, prav tako pa še higienski zavod in transfuzijska postaja z upravo. V tej tretji fazi bo tudi še dokončna dograditev "akSna bo bodoča koprska bolnišnica na južnem pobočju škocjanskega hriba pri Kopru. Glavni projektant je inž. arh. Janez Trenz, zastopnik investitorja pa Zavod za organizacijo dela v Kopru vseh stranskih in pomožnih obratov. Končna kapaciteta nove bolnišnice bo 652 postelj. Ves ta obsežni načrt, ki je naletel na veliko razumevanje in na podporo tako merodajiiah oblastnih in političnih forumov kot izredno širokega kroga državljanov, zahteva investicije v višini 3 milijarde 462 milijonov dinarjev. Od tega bodo potrebna sredstva za izgradnjo v prvi etapi milijardo 400 milijonov dinarjev. Poseben odbor, ki' je do zdaj že opravil obilico pripravljalnega dela in načrtov, uspešno rešuje tudi vprašanje finančnih virov. Poleg zagotovila okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov so še tu investicijski skladi zdravstvenih zavodov in ustanov ter sodelovanje gospodarskih organizacij, kajti gradnja nove bolnišnice je postala široka ljudska akcija za dvig družbenega standarda. Še posebej velja poudariti prizadevanja graditeljev, da istočasno — oziroma še prej — rešujejo tudi vprašanja komunalnih naprav. Prvotno so projektanti reševali na primer problem kanalizacije ločeno od objekta, odbor za gradnjo nove bolnišnice pa je našel skupno rešitev, ki bo vso SitV ar pocenila ,in obenem pospešila rešitev perečega vprašanja kanalizacije v koprski občini. Nova bolnišnica se bo namreč vključila v mestno kanalizacijo. Vzporedno s tem bodo reševali tudi vprašanje cest, s čtimer bodo pridobili na času in na sredstvih. Na gradbišča tako ne bo treba graditi posebnih dovoznih poti in prav tako pa po izgradnja objektov ne bo treba posebej razkopavati za kanalizacijo. Obenem bo že na mestu vsa ¡potrebna voda «in električna energija. Ob vprašanju zazidalnega načrta so reševali tudi vprašanje ozelenitve. 2e ob pričetku gradnje komunalnih naprav bodo konali jarke za drevesa, ki bodo pozneje vse nove objekte ne samo krasila, ampak tudi varovala pred burjo in drugimi vetrovi. Bolniška nark bo rastel tako vzporedno z gradnjo. Z. L. * ljudeh V MAM KEtAJDiH! * PKG ljudeh v ^asiih krajih * m uud£h v maših krajih krajih $ Z občnega zbora tabornikov minulo nedeljo v Kopru Srebrni galebi so zborovali V nedeljo, 19. novembra, so polagali taborniki odreda Srebrnega galeba iz Kopra svoj letni obračun. Že v začetku občnega zbora so morali ugotoviti, da so v Kaj pravijo drugod VAJENCI IN MOJSTRI V Škoiji Loki imajo vajensko šolo za razne stroke. Vajenci te šole sprejemajo tudi posamezna naroČila po želji. Tako izdelujejo zabojčke vseli vrst. police za radijske sprejemnike, stenske police in druge lesene izdelka za vsakdanjo potrebo. aauamtaasiga&aaac POTREBNA IN KORISTNA POMOČ Na zavodu za .prosvetno in pedagoško službo v Murski Soboti smo zvedeli, da so po občinah ustanovljeni predmetni in razredni aktivi učiteljev. V okrajnem merilu omenjajo na zavodu seminarje za predmetni pouk 7. in 8. razreda osemletk. Letos uvajajo namreč v 7. in deloma v 8. razredu nove učne načrte in prenašajo izkušnje eksperimentalnih šol. Takšni seminarji so že bili za gospodinjski .pouk, za zgodovino in zemljepis, za slovenski jezik in v začetku šolskega leta za matematiko. S temi seminarji bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj so se pokazali kot zelo uspešna oblika pedagoške pomoči našim šolam. PREMALO JABOLK Prav presenetljivo se sliši letos, da je .bilo premalo jabolk. V Šmarju pri Jelšah pa pravijo, da je tako. In to celo na Smarskem, kjer je letos, lahko bi rekli, rekordna letina. Trg se je odprl in šmarska zadruga na veliko odkupuje jabolka, kjer odkupna cena že dosega do 35 din za kilogram. Taka cena pa je pri letošnji letini tudi za proizvajalce razveseljiva. Vprašanje je samo, kako bodo zadovoljni potrošniki, ko jabolka običajno na poti do trga tako občutno »pre-zorijo in se odebelijo«, da je cena včasih celo dvakratna. Verjemite pa tudi to, da si kmetje, ki so jabolka sproti prodajali po dnevnih cenah, -zdaj pulijo lase, čemu niso počakali vsaj s tistimi sortami, ki so pozne, da bi dobili kakšen dinar več. VELIKA SKRB Na seji občinskega odbora Socialistične zveze v Črnomlju, ki je -bila prejšnji petek, 10. novembra, in so se je udeležili razen delegatov tudi predstavniki ObLO ter drugi gostje, so uvodoma razpravljali o petletnem družbenem načrtu za črnomeljsko komuno. Osnutek tega plana predvideva, da se bo bruto produkt v primerjavi s preteklim gospodarskim letom do 19G5 povečal za 137 odstotkov — v okraju le za 106,3 odstotka — in narodni dohodek za 18? odstotkov, kar je tudi veliko več kot v okraju. V tem obdobju bo .razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami GO : 40 (v okraju 79.0; 20,1) : to pomeni, da bo komuna znatno bolj skrbela za izgradnjo na negospodarskih področjih (stanovanja, šole, ustanove, ceste in podobno). Na ta način bi marsikje dosegli republiško povprečje, drugje pa ne bi bili veliko pod njim. letošnjem letu izpolnili vse naloge, ki so jih bili sprejeli in nekatere celo presegli. Organizacija se vedno bolj šir.i, razvija in vedno bolj pridobiva na ugledu. Udeležili so se vseh akcij, tako so sodelovali na .pohodu »Ob ži.oi«, udeležili so se pohoda na Učko, sodelovali so pri proslavi Gorta-nove divizije, proslave v Ilirlski Bistrici, štafete mladosti, «a Dan mrtvih so okrasili grobove padlih borcev. Višek letošnjih akcij pa je bil letni tabor v Dolenjskih toplicah, Gmotno stanje odreda se je občutno zboljšalo, za kar velja hvala posameznim delovnim kolektivom, posebno kolektivu Vodne skupnosti. Po načelniikovem poročilu se je razvila živahna razprava, v kateri so ugotovili, da bi se morala Gorska straža bolje povezati z organizacijo LM, priprav za mnogoboj naj ne bi odlagali do začetka tekmovanja, vodstvo naj bi se bolj posvetilo najmlajšim, vrh tega pa so ugotovili, da bi bilo potrebno sodelovanje med taborniki Srebrnega galeba in taborniki rodu Modrega vala iz Trsta, razen tega še s Planinsko zvezo in drugimi organizacijami. Tovariš Šiškovič je opozoril, da bi bilo pri delu taborniške organizacije potrebno več sodelovanja s starši in več prooagande. da bi javnost vedela, kakšne so naloge in cilji te organizacije. Na koncu zborovanja je starosta nagradil najboljše tabornike in vsem zaželel obilo uspeha. Mali Na pobudo občinskega odbora SZI)L Piran jc bi! te dni izvoljen 11-članski oftSov 'a borbo proti alkoholizmu. Za pedsednlka odbora ,ie bil izbran sekretar občinskega odbora SZOL Sto j ari Ražem, Odbor je takoj začel z delom in je že na prvi seji sprejel vrsto sklepov, .med drugim, da bo stalno razvijal borbo proti alhokoliz-mu, ne pa samo v času sedanje splošne akcije. Spodbujal bo gospodarske organizacije, da proučijo možnosti kulturnega razvedrila in rekreacije za svoje delavce in uslužbence z ustanavljanjem bifejev zaprtega, klubskega tipa, v katerih bi bil alkohol najmanj zastopan, Poleg tega naj bi gospodarske organizacije v svojih restavracijah in bifejih prepovedale točenje alkoholnih pijač ljudem, ki odhajajo na delo. Podjetja in ustanove naj uvedejo strožje ukrepe proti tistim članom kolektiva, ki prihajajo vinjeni na delo ali ki kvarijo ugled kolektiva s pijančevanjem. Odbor bo podprl organe varnosti v akcijah proti vinjenim osebam, posebno pa proti gostincem, ki točijo alkoholne pijače vinjenim osebam ali mladoletnikom. Gostinskim obratom bo odbor stalno priporočal, da se založijo vedno znova z brezalkoholnimi pijačami. Skupno z občinskim odborom Rdečega križa in Ljudsko univerzo bo etlbor priredil predavanje za gostinske delavce o borbi proti alkoholiz- IZOLČANI SO NAPOVEDALI BOJ ALKOHOLIZMU V okviru meseca boja proti alkoholu s,o priredili včeraj v Izoli predavanje, na katerem je predaval številnim poslušalcem o problematiki, aikoholizma priznani mednarodni sodno medicinski strokovnjak dr. Janez Milčinski. Odbor za boj proti alkoholizmu, ki so ga ustanovili v Izoli, pa je sprejel obsežen program, ki zajema vrsto točk v boju proti temu družbenemu zlu ter ga bodo izvajali vse leto. V Javoru v Brkinih se letos ne moremo pohvaliti z bogato letino, če seveda izvzamemo sadje in krmo. In vendar .bi lahko bilo bolje! Zavod za pospeševanje kmetijstva iz Kopra nam je namreč postregel letos s pšenico sorte »Slovenka«. Sejali smo jo s strojem po 120 kg na hektar. Medtem ko smo skraja to pridobitev ocenjevali zelo črnogledo-, se je kasneje izkazalo, da gre za nadvse rodno pšenico. Škoda le, da je nismo dobiti več! Ponekod smo lahko našteli namreč na kvadratnem metru .tudi do 370 in več stebel. Čeprav jo je pred žetvijo toča precej sklestila, je znašal pridelek 46 stotov na hektar, Hokto-1 i trsk a teža pa je znašala 76 kg, medtem ko je ogled pokazal, da so nekatera semena pognala tudi do 40 klasov. Seveda smo nridelano seme po- . novno v celoti posejali, tako da bodo lahko preskusili njeno vrednost tudi v drugih vaseh našega okoliša. Sicer pa še nekaj drugih novic: Promst je zelo porasel v naših krai h. zato smo na pobudo Socialistične zveze skleni; i oleožatr pročelja naših hiš, pred niimi .pa bomo, kjer se le da, uredili vrtove, Sedaj, ko je začela delati v Jezerini opekarna, tudi z mate-r alom ne bomo v zagatii. Vendar prinoročamo opekarjem, da bi mleli tudi .pesek in žgali apno, ker je surovin na tistem koncu dovolj. Z kdo ve -kakšnim kulturnim življenjem pa se Javorci ne moremo Dostavljati. Ko je bila v KZ Obrov še prosta dvorana, so tam večkrat prirejali nlese — navadno v priredbi raznih organizacij in društev, ki so rabila denar. To so bili seveda mladinski .plesi, žal v veliko nejevoljo staršev. Va-ščani pa najbolj pogrešajo čtavo, posebno sedaj v zimskih mesecih. Denarja nimamo toliko, da bi si knjige sami kupovali, zato smo zaprosili hrpeljsko občino, da nam .oomaga s .potujočo knjižnico. Anton Ivaničič imlzmr m prosvetne delavce V Piranu je bil te dni (od 14. do 16. novembra 1961) na pobudo okrajnega in občinskega odbora SZDL, ob sodelovanju Oddelka za prosveto ObLO Piran ln Sklada za šolstvo ter v organizaciji Ljudske univerze Piran -trikratni enodnevni seroinar za prosvetne delavce piranske občine. Seminarja se je ubdeležilo 145 profesorjev in drugih prosvetnih de-■lavcev. Zaradi lažjega in uspešnejšega poteka seminarja so bili razdeljeni v tri skunine, ki so zasedale v treh zaporednih dneh. Seminar je obravnaval vprašanja položaja šole v zve.u z novim zakonom o finansiranju šolstva. Čeprav prosvetni delavci n:so prvikrat razpravljali o tem vora-šanju, vendar so se na tem seminarju sez.nan'li globlje n š:rje s tem vprašanjem. Predavatelji so podali ornovna načela novega gospodarskega sistema in njiihovo izvajanje v šolstvu ter o neposrednem finansiranju šolstva in formiranju .ter uporabi novega sklada za šolstvo. Posebno podrobno so na seminarju proučili probleme delitve dohodka m vse. kar je v zvezi s sestavljanjem pravilnika za osebne dohodke. 1566 NOČITEV V OKTOBRU V mesecu oktobru so zabeležili na Postojnskem nadaljnjih 1566 nočitev domačih in tujih turistov, s čimer se je skupno število nočitev v desetih mesecih povzpelo na rekordnih 25.000. Zanimivo je, da. je kljub zaključku turistične sezone nočMo v oktobru v petih postojnskih gostiščih kar 651 tujih turistov, ki so si prišli ogledat Postojnsko jamo iz 22 evropskih, azijskih, afriških in .severnoameriških držav. (ma) Pri občinskem ljudskem odboru v Sežani že nekaj časa deluje posebna'komisija, ki1'ji je poverjena naloga, da sestavi predlog o določitvi ulic v Sežani. Na dveh dosedanjih sejah je komisija v glavnem zaključila svoje delo, Nadaljnje razprave bodo potekale na zboru volivcev, nakar bo občinski ljudski odbor izdal odlok o imenovanju ulic. Ta ukrep je narekovala ugotovitev, da je postal sedanji sistem numeracije hiš nemogoč. Tempo stanovanjske izgradnje je v mestu tako nagel, da povzroča velik nered pri hišnih 'številkah. N'č čudnega ni, da stojita hiši. ki imata zaporedno številko, na nasprotnih straneh mesta. Takšno stanje povzroča obilo preglavic celo poštarjem. ' -er PROST AVE 29. NOVEMBRA NA SEŽANSKEM V vseh večjih sred:šrh sežanske občine se pripravljajo na proslavo Dneva republike. Glavna proslava bo 28. novembra zvečer v Sežani. Po vaseh se tudi že pripravljajo na Dan JLA 22. decembra. Tega dne bodo oVskali pripadnike Jugoslovanske ljudske armade. -er stoj ¥ investicijski potrošnji Po podatkih .iz analize poslovanja v družbenem sektorju gospodarstva postojnske občine so tamkajšnje gospodarske organi- mu. Skupno s kinopodjetjem pa bo poskrbel za predvajanje predfiltnov o borbi proti alkoholizmu oz. o škodljivih posledicah pijančevanja. Odbor bo dalje podprl elaborat Zdravstvenega doma Piran ki predlaga občinskemu ljudskemu odboru uvedbo stalne patronažne službe za borbo proti alkoholizmu. Organizaciji Zveze borcev NOV pa bo pomagal ustanoviti interno patronažo za pomoč v borbi proti pijančevanju. Organizacije LMS bodo dobile posebna priporočila, naj poskrbijo, da na mladinskih zabavah ne bodo točili alkoholnih pijač. Zavod za socialno zavarovanje pa naj prouči priporočilo odbora, da bi uvedli strožja merila pri priznavanju boleznine alkoholikom ali t'«f'm, ki so zboleli zaradi uživa- nja alkohola. Jule SEMINAR POČITNIŠKE ZVEZE Nedolgo tega je priredila Počitniška zveza koprskega in goriškega okraja seminar za svoje člane. Za kraj seminarja so si izbrali Srednji" vrh nad Martuljkom. Namen seminarja je bil, da bi na njem pregledali uspehe i.n rezultate svojega dela in da bi določili smernice za v bodoče. Udeleženci seminarja so imeli priložnost videti zanimive in prelepe barvne diapozitive Slovenskega Primorja, ki jih je predvajal loredsedmik okrajnega odbora PZ Koper Jože Kapic. Seminarja se je udeležilo 56 članov, od tega jih je bilo 45 iz koprskega okraja, 3 iz republiškega odbora PZ, 8 iz goriškega okraja. Pred dnevi so bili člani občinskih odborov Počitniške zveze goriškega in koprskega okraja po skupnem seminarju Se na izletu na Srednjem vrhu nad Martuljkom. Slika dokazuje, da so bili kljub slabemu vremenu kar dobro razpoloženi zacije investirale do 30. septembra v gospodarske objekte skupno 713 milijonov dinarjev investicij. S tem so v postojnski občini izpolnili komaj 58 odstotkov plana investicijske poitrošnje v gospodarstvu za leto 1961. . Nizek odstotek je posledica že znanih restrikcijskiih ukrepov in drugih omejitev v investiranju. Edina panoga gospodarstva, ki je do konca septembra že presegla planiranje vlaganja, je gozdarstvo, dočirn so izvršili v industriji samo 65 in v kmetijstvu 48 odstotkov plana investicij. (ma) TUDI ŠKOFI SO V SEŽANSKI OBČINI V naših časopisih še nismo zasledili ničesai; o naši vasici, zato menimo, da bo prav. da zvedo o naših problemih in našem delu tudi drugod. Najbolj pereč problem je vsekakor razrita vaška pot. na odseku Kregolišče—Škofi. Medtem ko so pot do Kregoliišča že večkrat popravljali, se upravičeno sprašujemo, zakaj odgovorni ne najdejo sredstev tudi za nas, kajti za pot IV, reda je dolžna skrbeti občina. Boljši odnos do naše vasi bi vsekakor ugodno vplival na še doslednejše izpolnjevanje naših obveznosti do družbe. Končno pa, so tudi ljudje iz naše vasi pomagali z vsemi močmi narodnoosvobodilnemu boju, saj so organizirano dobavljali partizanom hrano, oblačila ter orožje. Sedanje stanje poti je namreč že tako obupno, da ni moč po njej z večjim motornim vozilom. Niso redki primeri, da se vozniki celo v nujnih .primerih izogibajo naše vasi, celo takrat, ko gre za zdravniško pomoč. Zato prebivalci upravičeno težijo za tem, da bi pot kar najhitreje popravili, kajti odlašanje pomeni iz dneva v dan večjo škodo. Razen tega pa so vaščani pripravljeni sodelovati v takšni akciji tudi s prostovoljnim delom. -ša kultura posveta -k kultura P&OSVETA * KULTURA pkos^eta iir KULTURA pftosveta >v ecultuka fkosveta * KULTURA pb KULTURI IN PROSVETI PRAVILNO MESTO V SPLOŠNEM RAZVOJU ■8 Vsakdanja praksa kaže, da bo treba skladno z gospodarskim razvojem" našega okraja vložiti večja sredstva in ustvariti večjo materialno bazo za kulturo in iprosve-to. Člani okrajnega sveta za pro-sveto in kulturo so se zato pri obravnavanju bodočega petletnega perspektivnega razvoja ustavili pri postavkah, ki govore o negospodarskih investicijah. Ugotovili so, da pri dohitevanju za-ud v investiranju za kulturo do rosveto ni pravilno forsiraiti tempo investiranja v gospodarstvo in da bi morali odločno pohiteti z negospodarskima investicijami. Ker napredka v socializmu ne moremo prikazovati samo z gospodarskimi pokazatelji in ker so že dosedanji gospodarski uspehi 'doseženi tudi na račun razvoja družbenih sil, bo nujno potrebno znižati sredstva za gospodarske investicije in odločno pospešiti kulturnoprosvetno de- Ljudmila Plesničar-Gec, Tatjana Brogant: ANTIČNA EMONA V SRCU MODERNE LJUBLJANE. Ta knjižica, ki jo je izdala Mladinska knjiga, je prvo obvestilo široki javnosti o arheološkem izkopavanju in o najdbah iz nekdanje Emone. Njen namen je, da bi prispevala k ohranitvi in pre-zentaclji emonskih ostankov. Avtorici nas seznanjata z zgodovino Emone, rh tega pa tudi s posameznimi jdbaml. Knjižica je bogato ilustrl-iitia s fotografijaml in skicami. Nedavno je prišla v slovenske Izložbe knjiga, ki govori o Brkinih in tamkajšnjih včerajšnjih ljudeh. Zaradi žlahtno pobarvanega in originalnega ljudskega jezika, povsem nove in v naši književnosti še neobdelane pokrajine in zaradi čudovito iskrivih in v humor odetih misli — vzbuja v bralcu toliko razburjenja, toliko medvrstičnih komentarjev in toliko asociacij, kot jih je mogla vzbuditi le redka boljša povojna proza pri nas. Ce naj proti navadi slovenske publicistike najprej in predvsem poudarimo najbolj izbrušen biser, t. j. moč avtorjevega pesniškega jezika, potem je treba brez vsega laskanja priznati, da je pesniška metaforika na nekaterih mestih te knjige tako bogata, enkratna, naravna In primerna, kakor jo najdemo le pri naših boljših mojstrih jezika. Brkinci izpred prve svetovne vojne, okiteni s staromodnimi navadami ln vpreženi v idiliko domačnosti, so hudomušno stopili v našo književnost ln prinesli s seboj vonj po zemlji, burjo golih gmajn in lepo mero dobre volje. Pisatelj Milan Lipovec — novo ime v naši literaturi! — po rodu Brkinec, živi v Trstu, a notranjost mu je vsa prešinjc-na s spomini na otroška leta. Zato 'je s tako lahkoto in prepričljivo narisal domače Ločan-ce in bližnje sosede. Pri tem bi se se lahko idealno razmahnil, vendar pa nam je uspelo utrditi po dnevih določen program, ki bo zadovoljil najrazličnejše interesente in nudil tako delavcu kot intelektualcu primerno razvedrilo in vsestransko vzgojo. Program smo sestavili s sodelovanjem Ljudske univerze. Nekatere točike programa so po- sebno privlačne za mladino in za najmlajše, ki se bodo lahko v prijetnem vzdušju marsičesa naučili, pa tudi sami pokazali -svoje sposobnosti in znanje pri oddaji »Bistra glavica, pokaži, kaj znaš«. še in Se bi lahko naštevali oblike dela v klubu, saj le-ti zavisijo v glavnem od iznajdljivosti in prizadevnosti vodstva kluba in ne toliko od finančnih činiteljev. Lahko bi trdili, BOGAT PROGRAM DELA DELAVSKE UNIVERZE V ILIRSKI BISTRICI nih organizacij in odbora ter sekcij SZDL in končno za vse državljane. To je široko zasnovan program, lci obsega od polilično-ckonomske vzgoje in vloge človeka v socialistični družbi do osnovnih principov gospodarjenja, proizvodnje in poslovanja podjetja in vloge samoupravljanja. Poseben poudarek je pri teh predavanjih na človeku, ki je nosilec dela in najvažnejši proizvodni faktor, V tem okviru pripravljajo tudi tečaj za pridobivanje kvalifikacije, za kar se je prijavilo 120 bivših borcev. V bodoče bedo taki tečaji po podjetjih, ali še bolje rečeno po ekonomskih enotah podjetij. Delavska univerza v Ilirski Bistrici je v začetku šolskega leta uspešno Izvedla seminarje za člane šolskih odborov, zdaj pa pripravljajo seminar za učiteljske zbore, ki niso vedno seznanjeni z novim načinom finansira-nja šolstva, z delitvijo dohodka ter z metodami dela pri izobraževanju odraslih. Določneje je še izdelan program predavanj za člane krajevnih organizacij ter odbora in sekcij SZDL, ki naj podrobno spoznajo naloge državljana kot proizvajalca in potrošnika, osnove delitve narodnega dohodka in vlogo stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov pri utrjevanju komunalnega sistema, številna predavanja, ki so namenjena vsem državljanom, pa bodo zasnovali sproti na osnovi potreb in aktualnih problemov doma in po svetu. Večino predavateljev najde DU med domačim kadrom, številne pa povabi tudi od drugod — zlasti iz Ljubljane, ker se zaveda, da je današnji delovni človek že na taki stopnji razvoja, ko ga pritegne le kvali- tetno in dobro pripravljeno predavanje. Posebno skrb zato še nameravajo posvetiti vzgoji predavateljev, ki so vključeni v predavateljski aktiv DU. Med ostalimi oblikami dela DU najdemo še splošno in strokovno izobraževanje. Letos imajo tečaje tujih jezikov (nemškega in angleškega) in pripravljalne tečaje za kandidate, ki želijo nadaljevati študij na posameznih oddelkih dopisne šole v Ljubljani. Strokovno izobraževanje usmerjajo in razvijajo na osnovi prouecva-nja in analiz po raznih gospodarskih organizacijah. Ugotovili so. da ta oblika še nima trdnejših temeljev, čeprav so potrebe velike in tudi možnosti niso najslabše. To delo bodo v bodoče prevzeli izobraževalni centri po podjetjih, vendar je treba ugotoviti, da je le v podjetju Lesonit uspelo na podlagi izdelanih analiz in potreb Izvesti prve priprave za ustanovitev takega centra. V letošnji sezoni namerava DU skrbeti tudi za izobraževanje na delovnem mestu v vseh delovnih kolektivih. Iz načrtovanega ciklusa predavanj za starše se zdi, da bo začela z januarjem z delom šola za starše, ker so pokazali državljani za njo velik interes. V pretekli sezoni se Delavska univerza v Ilirski Bistrici pač ni mogla uveljaviti, ker je razpolagala z zelo pičlimi finančnimi sredstvi in je imela le enega honorarnega uslužbenca. Vsa zadeva se je premaknila z mrtve točke že s tem, ko je dobila DU stalno nastavljeno upravnico, tovarišico Anico Lapajne, in upati je, da bo komuna ob tako smotrnem programu dela našla tudi sredstva za nadaljnji razvoj in kadrovsko okrepitev te pre-potrebne Izobraževalne ustanove. In ker jc pretežni del programa DU usmerjen prav v izobraževanje pro-izvajavca in upravljavca, bo pri iskanju finančnih virov gotovo zanimiv podatek, da so skladi za kadre v podjetjih minimalno izkoriščeni. In to jc podatek, ki ne velja samo za illrskobistriško komuno. Z. L. da je klub ena izmed najpestrejšlh in najučinkovitejših oblik kultumo-prosvetnega dela, kljub temu pa ena najcenejših oblik, seveda potem ko je opremljen z vsem potrebnim. V pogovoru smo še zvedeli, da imajo v komuni razen v Postojni, kjer je najmočnejši in bo nudil pomoč mlajšim in šibkejšim bratom, se klube v Zagorju, Slavini. Pivki, Razdrtem, Velikem Ubeljskem, Stu-denem. Planini, šmihelu in nekaterih drugih. Ponekod uporabljajo občasno v te namene večie dvorane, kot n. pr. v Prostranku in v Dolanah, drugje pa spet klubske prostore pripravljajo, n,/pr. Bukovje. Tako je bilo do zdaj ustanovljeno v postojnski občini ze 13 klubov in lahko rečemo, da nekateri že pridno delajo in žanjejo kar lepe uspehe, številni so primeri, da urejajo klubske Prostore s pomočjo družbenih organizacij in prostovoljnimi prispevki in udarniškim delom. Praksa je pokazala, da sta glavna centra Postojna In Pivka m da je njihova naloga pomagati krajevnim odborom pri ustanavljanju klubov in pri organizaciji dela v njih. Uspeh klubov torej zavisi v glavnem od moči in sposobnosti klubov v obeli večjih središčih. Ker je tovarišica Isakovičeva tudi upravnica Ljudske knjižnice v Postojni. smo se nujno dotaknili v razgovoru vprašanja knjig in knjižnic, ker je to eden najvažnejših elementov m najučinkovitejših faktorjev pri kulturnem in družbeno-politič-nem izobraževanju. Trenutno imajo v postojnski občini 12 več ali manj dobro urejenih knjižnic s skuono preko 0 tisoč knjigami. Razen f» tega je očlh knjigami. Razen pn postojnski knjižnici 5 potuj kovčkov, ki so trenutno v Studenem v Velikem Ubeljskem, v Pivki in v Hraščah. Najbolj urejena in najmočnejša je seveda postojnska knjižnica ki razpolaga s 0 tisoč knjigami (in še v studijski knjižnici s lis tisoči) kot močno knjižničarsko središče pa gre omeniti .še Ljudsko knjižnico v PLvki. Pohvalno ie. da so predstavniki občinskega sveta Svobod in PD obiskali vse krajevne odbore v postojnski občini, spoznali nj'ho-ve težave pri •uvajanju klubskega življenja in vse kulturne dejavnosti. Iz tega bogatega materiala, ■kjer se križa prizadevnost z apatičnostjo, uspehi z neaktivnostjo pa še najrazličnejše želje in mnenja, ibo lahko svet načrtoval svoj program dela in pomoči društvom na terenu. Vsekakor je to pogoj za uspeh in prvi korak na široko začrtani poti kulturno-prosvetne dejavnostli. Z. L. OSEMLETKA V PRESTRANKU — EDINSTVEN PRIMER UST VARJALNEGASNOVANJA Menimo, da je lahko naš zapis, ki naj vsaj v glavnih obrisih prikaže delo osemletke v Prestran-ku ter življenje 357 otrok, katerih vodenje v življenje po bližnjici je zaupano zares požrtvovalnemu učiteljskemu kolektivu, vsestransko koristen, kajti triletno obdobje, v katerem si je ta šolski zavod ustvaril sedanje pogoje pouka mladine, velja truda, da se ob njem zamislimo. KAMEN DO KAMNA... V starem občinskem poslopju, kjer je sedaj šola. so se v razdobju od leta 1958 sem dogajale čudne reči. Nekoč komajda znana šola v Prestrnnku je povečala krog svojih obiskovalcev vsaj za petkrat. Letos so prvič odprli vrata tudi osmemu razredu. Torej popolna osemletka, v kateri so zrasMi tudi prvi mladinci. Pred nednvnim se jih je kar 28 poslovilo od svojega pionirskega odreda »25. maj<. Sicer pa so začeli v Prestrnnku pred tremi leti s .pionirsko zadrugo. Unravitoli šale M'mn Iste-nič je takrat s še maloštevilnimi kolegi s čvrsto roko kazal kratko-hlačnikom nravo pot. Za začetek so mladi zadružniki razoolngnli z vsega 13 ari obdelovalne zemlje. Kmnlu zatem pa so prevzeli novo zemljišče, na katerem se danes bohoti ob 38 starih drevesih kar 195 novih za-stonnikov sadnega drevja. Toda to še ni vse. Ves čas uspešno eksperimentirajo z nekaterimi novimi kulturami in posebno r'bez, doslej za te kraje neznana rastlina. nostnia za domače kmetovalce mikavna vaba. — Obseg dela, kvantiteta in kvalitetn pridelkov ter sistem organizacije so bili osnovna skrb mladih zadrugarjev, ve povedati tovariš Istenič. Vendar smo z zadrugo pionirjev omenili lc- temeljni kamen, ob r. t. —r-— A; rzl katerem so utrjevali v osemletki v Prestrnnku povsem nove postavke učnega programa, oziroma bolje — dopolnila za učni program. Uspehi tehničnega, šahovskega, dramatskega, pevskega, geografskega, prirodoslovncga in lutkarskega krožka so jim utrli pot do pomembnih zveznih in republiških prireditev in razstav. To sodelovanje je rodilo najvišra priznanja: drugo zvezno nagrado za lanskoletne uspehe mladih zadružnikov in prvo republiško nagrado za eksponate na tehnični razstavi v Ljubljani ter vrsto nagrad Radia Koper, DOZ, RK, ONZ in drugih. Vendar uspehi niso uspavali mladih ustvarjalcev v Prcstranku. Nasprotno — trdo prislužena sredstva pionirjev zadrugarjev, prisnevki pionirjev in vse mogoče oblike samopomoči so omogočile šolarjem najlepše in najmikavnejše — NA STEZ A J SO ODPRLI VRATA TEHNIKI Radijski sprejemnik si je najprej utrl pot v šolo. Sledil mu je. ojačevalec, s pomočjo katerega so ozvočili vse razrede. Radiu .se je kmalu pridružil televizor, nato magnetofon, episkop, smerokaz in vetromer. Tnko je zbornica osemletke v Prestrnnku noslnln pravcati laboratorij, radvjski studio in kdo bi vedel, čemu služijo vse te sodobne tehnične naprave. Omenili smo studio. Da. zares, otroci v Prestrnnku imajo svoie redne radijske oridnie. Zvočniki prenašajo magnetofonske posnetke domačih lilcrntov, razgovore s predstavniki lavnega in gosno-darskega življenja v domačem »studiu.. na obiskih in podobno. — Tukni pionirski radio »25.maj« Prest rnnck! odmeva dan za dnem po učilnicah in učenci poslušajo, ocenjujejo, predlngnjo, sodelujejo... Kdo jim ne bi verjel. Samo en dokaz medsebojne navezanosti: vsakemu slavljencu posvetijo za rojstni dan radijsko oddajo s čestitkami. ob teh pionirska pošta, glasbeni vložki. Tako je pionirski radio postal tudi važno vzgojno sredstvo z vsemi prednostmi posredovanja moralnih vrednot. — Kaj delate sedaj v zadrugi? smo pobarali pionirko pred šolo. — Lotili smo se izdelave gajbic za sadje. Kooperanti smo. je odgovorila. — In kaj pripravlja vaš radio za prihodnji teden? — Obiskali bomo zadružno mlekarno — z magnetofonom seveda, da bomo lahko naše izsledke posredovali ostalim učencem v naslednji radijski oddaji. »SKOK: MED ZVEZDE Prav smo zapisali: v osemletki v .Prestrnnku so usmerili svojo radovednost tudi v neskončne daljave Vesolja. Kdo bi lahko ostal ravnodušen ob vseh teh dogodkih nad nami, se radi sklicujejo na svoj novi podvig učitelji in pionirji. Omislili so si namreč pravcati astronomski observatorij. Da — takšen z velikim teleskopom, ki bo za dobro tretjino prekašal moč največjega v Sloveniji — tistegn v ljubljanskem observatoriju. Ali sednj verjamete bognstvu vtisov, ki si jih človek mimogrede nabere v Prcstranku? Da — osemletka v Prestrnnku je edinstven primer ustvarjalnega sno-vnnjn — prava šola prihodnosti. bb t»"—»-• V SLA VINI NA POSTOJNSKEM NADALJUJEJO ei n ta o IO10 EPG8W Ce bi povprečnega prebivalca koprskega okraja pred časom vprašal, kje je Slav-ina, bi za to vasico vedeli povedati verjetno le okoličani na Postojnskem, sednj pa zanjo ve že tudi marsikdo drug. V radiu in časopisih je bilo že večkrat slišati za Slnvino kol krajevno skupnost ljudi, ki ne čakajo pomoči ocl drugod, marveč so svojo usodo vzeli sami v svoje roke in so si ukrojili družabno življenje v vnsi. Vse se med seboj prepleta. Ce bi vprašali, kdo, katera organi- Anton Flčur je kot predsednik krajevnega odbora in poveljnik gasilcev v Slavini poleg predsednika krajevne organizacijo SZDL Franca Krnela gonilna sila v vseli akcijah vaščanov za napredek družabnega življenja in življenjskih pogojev prebivalstva j&^bsfcžfifcli ititr - '¿i . .: -„.■ .. .J Po prihodu na delovlšče je udarila prava poletna nevihta — kljub novembrskemu času — in v dobre pol ure nasula med hudo ploho tudi vse belo grahasto debele toče, ki Je v hipu pobelila traso in vso okolico Ni kazalo tisti dan, da bo tako slabo vreme. Pa se je le proti poldnevu grdo pooblačilo — kot skoraj vsak dan tiste dni — in na trasi, kjer ni bilo kam stopiti pod streho, me je ujela prava nevihta, ki bi bolj sodila nekam v julij mesec. V hipu je toča pobelila razmočeno zemljo in blatno cestno traso, vmes pa je nalival dež kot za stavo. Uro dolgo in več, da bo potem po kratkem presledku spet nadaljeval. Tako se je nekaj dni in tednov vleklo. da so obupavali pridni graditelji na cesti Vrabce—Štjak. Bali so se, da cesta še letos ne bo gotova, čeprav so si pri sebi zadali nalogo, dokončati jo do Dneva republike. Bila je njihov sen še iz davnine — posebno ljudi v Stjaku, saj je bil pravi čudež, če je v drugi polovici dvajsetega stoletja pri-hropel v vas kakšen avto ali pa sploh motorno vozilo. Na pomoč so priskočili tudi drugi, posebno prebivalci sosednih vasi. zlasti CESTA VRABCE—ŠTJAK BO VSAK CAS GOTOVA e delo nosili roki Vrabč. Pogovorili so se na Socialistični zvezi v Sežani, prišle so na pomoč mladinske delovne brigade, pa Uprava za ceste v Kopru. No ja, vse morda vedno tudi ni bilo v redu s temi mladimi pomočniki od drugod, so pa drugi zato odtehtali vse nevšečnosti. Posebno domačini sami. Pa kaj ne bi, saj gre predvsem zanje, za svoje lastno dobro so pljunili v dlani. Kar poglejmo: okrog 180 gospodarstev na območju ceste Vrabče—Stjak je dalo nad 20.000 ur prostovoljnega dela za .izgradnjo tega zanje tako pomembnega objekta. Ker jo bilo premalo, so se za zaključna dela obvezali še. Zdaj hitijo, da bi z deli končali in tako izpolnili svoje dolgoletne sanje. Pomagala so tudi ^odjetja. Vrednost vloženih sredstev so podesetorili. Se več: če računamo, da je vrednost enega kilometra takšne ceste okrog 30 milijonov dinarjev, da je torej cesta Vrabče—Stjak vredna ob dograditvi 150 milijonov dinarjev, potem so vsa vložena sredstva v rokah .pridnih Kraševcev kar petnajstkrat povečala svojo vrednost. Ko bodo prva vozila zapeljala po novi cesti od Vrabč proti Stja- ku, bo praznik ob vsej cesti in ljudje bodo ponosno kazali na lepo cestišče: — Glejte, to je delo naših rok! rb gp, ,. JAŠA ŽVAN: Miran Istenič, upravitelj osemletke v Pre.stranku (na sliki), je neumoren tvorec novih, predvsem naprednejših oblik šolanja mladine. V ozadju vidite na sliki šolsko poslopje s ploščadjo na desni strani zgoraj zacija pravzaprav nosi zastavo, bi to le s težavo določili. Najstarejša vaška organizacija so prav gotovo gasilci. Skozi najhujše čase nkupatorskega nasilja so visoko nosili narodno zavest in vsu so sodelovali v osvobodilnem ■boju. Svoje tradicionalno delo pa nadaljujejo še danes tudi na pro-svetarskem področju. V njihovi stavbi je zibelka vsega družbenega življenja v vasi. Njihovo delo pa so povzeli še drugi in danes vsi vaščani sodelujejo tnko ali drugače pri urejanju življenjskih vprašanj v vasi. Predvsem mladinska organizacija in Socialistična zveza, čeprav — kot pravim — se vse tako prepleta, da je dejansko lahko govora lc o enih in istih članih vaške ali krajevne skupnosti. Uredili so si prostore za razvedrilo. za uk in moževanje o vaških zadevah, o širših pogledih na domače in tuje dogodke. Vse jih zanima in televizijski sprejemnik jim posreduje lahko le del vsega, kar bi radii vedeli. Zopet seveda prednjači mladina, čeprav starejšim ne bi mogli očitati, da veliko zaostajajo. Tudi magnetofon .imajo in še kaj, čeprav pravijo, da jim še veliko manjka. Z lastno iznajdljivostjo in delom svojih rok so si sezidali dvorano za prireditve z odrčkom. Dali so les in drugo gradivo, nekaj so pritrgovali, za delo so pa zgrabili vsi — in šlo je. Tudi za naprej se preveč ne bojijo: bo že kako. Saj so pridni in podjetni — in kar je glavno: na vso moč si želijo, da bi bilo življenje v vasi lepše in boljše za vse vaščane. Zato ne vidijo zaprek, kjer jih ni, Znali so si urediti trgovino v vasi, čeprav so bile okrog tega težave. Vedo, da je treba vedno le pritisniti na pravi gumb. Predvsem pa vedo za pravi recept: nikomur ne more biti nič podarjenega. In ker se zato zanašajo le na svoje moči, dosegajo takšne uspehe. Slavina je že in bo vsak dan bolj prikupna vasica veselih in zadovoljnih ljudi. rb »L -riio.-f^H * " « ' ''' ' - ¡i r v ■.. ■ ¡: ••:,■..'■ [ ■ - -: ; •' -. A-;--: ¿-"■-'.y.iv: ...v i -. : i;.. Tako Imenovani »gasilski« dom v Slavini pri Prcstranku je razen tega pravi drugi dom vaščanov in posebno mladine. Vse družbene organizacije, kot so mladinska, SZDL, gasilska in še krajevni odbor, v katerih sodelujejo vsi vaščani, so s skupnimi močmi uredili svoj vaški klub In prostore za družbeno življenje. Pod streho jc že tudi velika dvorana, le da bo treba še počakali in jo urediti, kakor bodo pač mogli s skromnimi sredstvi, lcl jih imajo na voljo Beseda je sestavljena iz starogrškega prislova ■•telos«, ki pomeni daleč, in latinskega glagola »videre«, po naše videli. Torej je televizor naprava, ki nam omogoča, da gledamo nekaj na daljavo, ali v daljavi. To omenjam zato, da bi si kdo ne razlagal te besede po telečje. Tujke s končnico na »01' vzbujajo spoštovanje. Revizor. adjulor, doktor, kontrolor. In kdor ima televizor, naj mu gre še spoštovanje. Zaradi televizorja, ki ga danes še ne premore vsakdo ne pri nas ne drugod. SIcer pa čemu mi bo televizor? Saj ga Ima sosed, Dobrlčlna si me je takole privoščil: — Posrečen si. stric! Seveda, najbolj -komot« je reči, čemu rnl bo televizor, saj ga Ima sosed! Cemu bi mi avto. saj ga ima sosedi Se tega bi manjkalo, da bi sladkosnedno pofilozofiral: čemu mi bo žena. saj ..io ima sosed! — Skr men sem državljan in se za zds omejujem samo na prijateljev tele' vizor. Imam ga! Drevi ga bomo »napreg-li . Vabim te na premlero!« Kar poskakoval je od veselja, burno objemal ženo (kar počenja Javno le ob njenem rojstnem dnevu), zraven pa brundal: tcie-telc-tele-vlzor po na-pevu Juli-Juli-Jullana. Ccz dan je prišel iz Kopra najet strokovnjak, akrobatsko splezal na streho, zdrobil nekaj opek in postavil anteno. Aslstiral mu je drugi sosed, ki se na vse razume in si s tem zaslužil brezplačno vstopnico k premieri. Zvečer, ko se prično televizijske oddaje, smo po prstih vstopali, posedli in z zadrževanim dihanjem strmeli v čudež sodobne tehnike. Srečni lastnik televizorja je obrnil bel gumb na aparatu in pomenljivo, rekel bi svečano preletel s pogledom »občinstvo«. Na zaslonu se je pojavila drobna, svetla pika, se razlezla v belo črto In obmirovala. Ce z zaslon so zaplahutale sence in se ob lomečem »hrsk-hrsk-hrsk« pričele oblikovati v groteskne figure. Ni se dalo razločiti, ali so ljudje ali pošasti. Otrok v sosedinem naročju je zajokal ln se plaho stisnil k materi. Končno so se televizijske prikazni umirile, se pričele bližati našim očen ln se zvijalo ter spakovale, da nlkol tega. Pol gola plesalka je imela nog» kakor brzojavna drogova, roke kakor ogromne tipalke morskega skata, namesto glave pa okrogel okrasek z novoletne jelke. Udje so opletali sami okrog sebe kakor da so iz testa. »Marsovci« so odpirali usta. kakor bi hoteli nekaj povedati, a glasu nI bilo slišati. Spomnil sem se Dantejevega Pekla. Čudovito! »Nekaj nI v redu!«, je zaskrbljeno ugotovil monter iz Kopra. »Kaj naj ukrenemo?«, je zavzdihnil sosed. »Izključite aparat! Položili ga bomo na tla in pogledali!«, je odločil monter. »Tale žarnica se preveč segreva. Ali pa so kontakti zrahljani. To se dogaja pri transportu!«, je strokovnja-ško domneval monter in pričel bezati z izvijačem med žice in žarnice. »Kaj pa če antena ni prav obrnjena?«, Je opomnil nekdo izmed gledalcev. Monter se je pomilovalno nasmehnil: »Ni prva, ki sem jo montiral!« Potem Je odvil sumljivo žarnico, jo ogledoval proti luči, jo malo popihal in jo zopet varno pritrdil na njeno mesto. Otipal je tudi neke žice, preizkusil majavost, nato pa aparat zopet vključil. V naslednjem hipu so se razlegle iz zaboja prelepe popevke in čisti zvoki orkestra, le videti ni bilo nič. Sosed je s tresočimi prsti obračal vse gumbe spredaj in ob strani, da bi pričaral kako podobo na zaslon. Nič ni zaleglo. »Razbil bom hudiča!«, je zagrozil sosed. »Potrpite. morda se bo le privadil. Je nemškega porekla. Svabl pa imajo svoje muhe!«, sem skušal miriti, »Pri Trdinovih le tudi takole nagajalo. Ni ln nI hotel delati. Ondan pa jc Trdlnka brisala prah ln se je zgodilo, da je televizor treščil na tla. »Kar trda sem postala, tako sem ustrašila,« je rekla Trdlnka.« Okruš^M se je okvir okoli zaslona. Prevldn^S' semi postavila aparat na podnožek in ga vključila. In delal je, kakor da se mu nI nič zgodilo. Se danes dela brezhibno!«, je povedala druga soseda. »Oštja, če je tako, potem . . .!« Komaj smo preprečili, da sosed ni brcnil televizorja 7. okovanimi čevlji. Njegova žena pa je žalostno dejala: »Dolge mesece sva varčevala, ker si je »on« vtepel v glavo, da hoče imeti televizor.« »Ves dan presedim v pisarni, gullm nadure, ne kadim, ne pijem! Nekaj kulturnega razvedrila bi ml pa že lahko privoščila!«, se je nekam pro-sreče branil sosed. Vsi smo sočustvovali z njim in s seboj tudi. ker smo bili ob premlero in morda tudi ob bodoče zabavne večere ob sosedovem televizorju. Poslovili smo se in odšli, kakor odhaja človek od težkega bolnika. Potrt in nataknjen ter malobese-den je bil naslednje dni razočarani sosed. Nekaj je tuhtal. Poznam ga in sem vedel, da ne bo popustil glede televizorja. In glejte! Pripeljal je drugega strokovnjaka. Da je potrebna aparatu antena z osmimi elementi, je učeno povedal. Sedanja ustreza za sprejem z Nanosa in Krvavca. Ona večja pa da bo lovila italljansk; oddaje. »Kaj pa z mehanizmom?«, je skrb sosed, »Peljlte aparat v Ljubljano, na kliniko tako rekoč! Tam Imajo priprave in material, pa tudi strokovnjake, Specialiste!«, je svetoval mož, kakor podeželski ambulantni zdravnik. Dvakrat je bil sosed potem z aparatom v Ljubljani, kjer so mu rekli, kakor tisti, ki je strojil svinjo; če se bo še pojala, jo bomo pa še. In res so mu pri tretjem pregledu televizor tako temeljito ustrojili, da imamo sedaj vsi veselje nad njim. m za praznsk repubuke 29. november it za praznik republike 29. november it z& 29. november * za ■ lini um « ii 111 in^'ir i 2G. november 1942 — V Bihaču, majhnem mestu ob reki Uni, ki so ga partizani po krvavi bitki iztrgali iz ustaških rok, je bil ustanavljen Antifašistični svet 'narodne osvoboditve Jugoslavije — AVNOJ — kot centralno politično predstavništvo vseli narodov Jugoslavije, itrdno odločenih, da si s skupnim bojem proti okupatorju in domačim izdajalcem pribore svobodo in ustvarijo pogoje za lepšo bodočnost, slonečo na enakopravnosti, bratstvu in enotnosti. V AVNOJ je bilo izvoljenih 70 Članov. Istega dne je AVNOJ izvolil tudi svoj izvršni odbor s predsednikom dr. Ivanom Urbarjem. 2.9. november 1943 — V Jajcu, slikovitem bosenskem mestecu ob reki Plivi, se je sestal AVNOJ na svoje drugo zasedanje. Od 208 izvoljenih delegatov jih je prišlo na zasedanje 142, med njimi tudi delegati iz Slovenije, ki se -prvega zasedanja zaradi sovražnih ofenziv niso mogli udeležiti. Na drugem zasedanju se je AVNOJ konstituiral v vrhovno zakonodajno in izvršno predstavništvo nove Jugoslavije in sprejel načelo njene demokratsko-federativne ureditve; odvzel je vladi v emigraciji pravico zastopati naše narode ter prepovedal kralju Petru vrnitev v Jugoslavijo; na predlog slovenske delegacije je podelil tovarišu Titu naslov maršala Jugoslavije; izvolil si je ipredsedstvo, ki je imenovalo Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije — NKOJ — kot začasno narodno vlado s predsednikom Josipom Brozom-Titom na čelu; potrdil je odlok NOO Slovenije o priključitvi Slovenskega Frimorja svobodni Sloveniji v okviru federativne Jugoslavije, kakor tudi odlok ZAVfiO Hrvatske o priključitvi Istre, Reke, Zadra in anek ti ranih jadranskih otokov svobodni Hrvatski v okviru federativne Jugoslavije. — Na II. zasedanju AVNOJ so bili postavljeni temelji nove Jugoslavije, ki je zrasla iz skupnega oboroženega boja vseh jugoslovanskih narodov. — Ob koncu zasedanja je itovar.iš Tito dejal delegatom: »Na svidenje v Beogradu!« Ta želja se je uresničila dne 10. julija 1945 — Na ta dan se je AVNOJ tretjič sestal, in sicer v svobodnem Beogradu. To je bilo njegovo zadnje zasedanje, ker se je na njem spremenil v Začasno ljudsko skupščino Demokratske federativne Jugoslavije. Skupščina je štela 483 članov. Med drugim je sprejela zakon o izvolitvi Ustavodajne skupščine ter zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. 11. november 1945 — Ta dan so jugoslovanski narodi v svobodni domovini prvič volili ljudske poslance za svoje najvišje predstavniško telo — Ustavodajno skupščino. Volitev se je .udeležilo 88 odstotkov vpisanih volivcev; od teh je okrog 90 odstotkov glasovalo za kandidate Ljudske fronte. 29. november 1945 — Svobodno izvoljena Ustavodajna skupščina je sprejela deklaracijo, s katero je bila v imenu vseh narodov Jugoslavije ukinjena monarhija in proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija, zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so na osnovi pravice do' samoodločbe izrazili svojo voljo, živeti skupno v federativni državi. Tako je bila dokončno pred vsem svetom potrjena državno-pravna osnova nove Jugoslavije, ki ji je postavilo pred dvema letoma temelje II. zasedanje AVNOJ v Jajcu. Zato je bil 29. november proglašen za državni praznik — Dan republike. 21. januar 194C — Ustavodajna skupščina je potrdila ustavo FLRJ in se spremenila v Ljudsko skupščino FLRJ prvega sklica, ki sta jo sestavljala dva doma: Zvezni svet in 'Svet narodov, s skupno G20 člani. Ta skupščina je sprejela vrsto važnih zakonov, med njimi tudi zakon o petletnem planu in zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ki sta na široko odprla vrata socialistični izgradnji domovine. © Odlomek iz II. dcia DNEV- © NIK PARTIZANA. V poča- © stitev 20. obletnice začetka © vstaje narodov Jugoslavije © izdal Zavori »Borec« v Ljub- © ljani Še vedno sem vodil kolono. Na pohodu sein se dobro oznojil. Toda morali smo naprej, naprej! S pogledom sem objel znane vrhove. Na levi strani je moralo biti naše staro krimsko taborišče. Tam je bila voda in tam bomo počivali. Pri drevju na koncu livade sem počakal Jako in tovariša Zidarja. Povedal sem jima, kje smo in 'kje so krimska cesta, Rakitna ln Ig. šc sem jima hotel pripovedovati, ko je zagrmelo. Sovražnik nas je opazil in zasul s svincem. Planili smo v zaklonišča. Imeli smo srečo, kajti če bi nas sovražnik napadel na čistini, se ne bi mogel nihče rešiti. Nič drugega nam ni kazalo kot sprejeti Iborbo, čeprav smo bili izčrpani in mnogo šibkejši od sovražnika. Takrat so se prav posebno izkazali levstikovci. Udarili so na Nem- cesti pod koto 820. Ker sem bil na čelu kolone, naš bataljon pa v zaščit-niel, sem v splošni zmedi pohitel nazaj meti svoje borec. Po zraku so frčale krogle, kajti sovražnik je ponovno sklepal prebiti obroč. Našemu bataljonu je 'grozila nevarnost, da bo ostal na oni strani ceste. To pa se ni smelo zgoditi, kajti tovariši bi se lahko umaknili le v Sovoden, to pa je pomenilo v prepad in v smrt. Pritekel sem do tretje čete. Politkomi-sarki Nežki Mule in njenemu namestniku Marku Zevniku sem v eni sapi povedal, kaj morajo storiti. Naročil sem še, naj obveste tudi druge tovariše, ki so bili za njimi. Borci, ki so me slišali, so brez povelja planili naprej. Tudi jaz sem se vrnil. Nežka in Marko sta že pritekla na cesto, z njima pa še več drugih tovarišev. ce, ki so bili razporejeni ob cesti, in jih v jurišu pregnali. Odvihrali so mimo kote 820 proti koti 1046. To nas je Tešilo. Zmeda, ki so jo povzročili levstikovci v sovražnikovih vrstah, nam je omogočila, da smo se vsi umaknili z nevarnega mesta. Toda. to je ibil šele začetek. Težko je opisati vse, kar se je zgodilo 10. novembra. Ko smo prekoračili cesto, smo se nenadoma znašli pred Nemci |in [bellogandisti-domobranci. Vse naokoli je pokalo, zato je minilo precej časa, da smo se znašli. Posebno so nas zmedli kriki domobrancev. Neštetokrat smo se pogovarjali z njimi in se spraševali, katerim enotam kdo pripada. Ze prej sem opazil, da so levstikovci prebili sovražnikov obroč na Med njimi je ibil tudi mulovodec Tine Cimerman, pismonoša iz Ljubljane. Ni se hotel ločiti od svoje zveste mule in kuhinjskega kotla. Vlekel jo je za povodec in ni odnehal. Toda mula se je ustavila sredi ceste in se ni hotela premakniti. Pokosil jo je rafal iz .strojnice. Mula se je povzpela na zadnje noge, padla in negibno obležala. Tine pa je še vedno držal za povodec. »Pusti jo, Tine! Beži!« sem zakričal in s strelom zadržal nemškega ostrostrelca, ki je hotel obračunati še s Tinetom. Cez nekaj trenutkov so prihrumeli po cesti še drugi 'Nemci in strnili obroč. Cesta je ibila spet zaprta. Cez cesto je prišla samo tretja četa, polit-komisar bataljona, tovariš Jure-Jože Teror se je nadaljeval tudi v drugih taboriščih. Po begu »generala« Novaka To-doroviča se je stanje interniran-cev na Krvavi poti še poslabšalo. V Korgenu in v Osenu so ljudi močno uničevali, tako da se^ je število internirancev spet močno zmanjšalo. V teh pogojih je bila glavna naloga ilegalnih taboriščnih vodstev obdržati med inter-niranci moralo in odpornost, .kajti zaradi porazov fašističnih armad na frontah je bilo pričakovati skorajšnjega zboljšanja. Interniranci so strnili svoje vrste in storili vse, da ne bi popustili in da bi njihova vera v končno zmago idej, zaradi katerih so bili tu, ostala neomajna. Izhajal je taboriščni list »Svobodna zarja«, pisan z roko na zmečkane kose papirja, iztrgane s cementnih vreč. Krožil je po taborišču tako spretno, da nobena številka ni zašla sovražniku v roke. Interniranci, izgubljeni v snežni puščavi daljnega Severa, so list z nestrpnostjo pričakovali in strastno prebirali spomine ter opise nekdanjih partizanskih bojev, opisujočih sovražnikove poraze na njihovih domačih tleh. Organizirani so bili aktivi, ki uh je sestavljalo po nekaj tovarišev in ki so imeli redne sestanke. Okrepila se je tudi zveza z norveškimi delavci na gradbiščih. Tako je bilo v Korgenu, približno tako pa tudi v Osenu. Nekega temačnega dne konec oktobra 1942 je pred osenskimi taboriščnimi vrati obstala močno (Odlomek iz knjige BELA GROBNICA. Izšlo v knjižni zbirki »Dokazi« pri Zavodu »Borec« v Ljubljani) zastražena skupina izčrpanih ter onemoglih ljudi. Bilo jih je kakih osemdeset. Z obraza se jim je bralo, da so mnogo pretrpeli in da prihajajo od daleč. Prignali so jih noter, brž ko so jih prešteli. Njihov prihod je končno razkril skrivnost taborišča, katerega ime so interniranci le šepetaje in z grozo izgovarjali. Prišleci so bili iz taborišča Beisfjord, nedaleč od Narvika. Včasih je štelo 900 ljudi, toda v treh mesecih so jih pobili 750, od tega 280 v enem samem dnevu, Bilo je 17. julija, ko so tudi v Korgenu in Osenu prvič množično streljali. Postre-lili so jih s roretvezo, da gre za likvidacijo tifusnih bolnikov, v ■resnici pa na ukaz da je treba pokončati 'tamkajšnjo skupino Jugoslovanov. Nekaj dni pred streljanjem v Korgenu in Osenu so si morali beisfjordski interniranci izkopati ogromen skuroni grob. Ko je kmalu zatem moralo na morišče skoraj za bataljon internirancev, se je morija spremenila v veličastno manifestacijo moči in morale vseh teh, ki so zavestno odhajali v smrt. Strnjeni v goste vrste so v kolonah odločno korakali 'Droti jami in padali va- njo drug preko drugega, zadeti od navzkrižnega ognja mitralje-zov, ki so brez presta-nka drdrali. Preživele so naslednji dan odgnali v novo taborišče Jervat. Es-esovec Kača, njegovo pravo ime je bilo Matheuss Kari, je ukazal, naj izstopijo iz vrste vsi, ki se ne čutijo dovolj močne za pohod, češ da jih bodo prepeljali s kamioni. Javilo se jih je nrecej. Pri priči so jtih pobili, Ko pa so se iz Jer-vata vračali nazaj v Bejsfjord, se je ponovilo isto. Oslabeli so se spet prijavili. Esesovci so se kro-hotali, zgrabili za orožje in jih potolkli, ostale ca so odgnali v staro taborišče, ki je tako v prav kratkem času postalo eno izmed največjih grobišč na obali Oceana. Toda vse to ni tako prizadelo preživele skupine iz Bejsforda. Zdelo se je, da jih muči nekaj čisto drugega, da >pa o tem ne marajo govoriti. Osenski interniranci so med njimi srečali svoie stare znance bodisi iz svojih rodnih mest ali vasi, bodisi iz enot, v katerih so se nekdaj' borili z ramo ob rami, ali pa iz zaporov, iz katerih so odšli na pot pre- gnanstva in internacij. Iskreno so se jih razveselili, prepričani, da se bodo terorju skupaj laže upirali. Njihovo zaupanje pa ni dolgo trajalo. Ze pri prvih srečanjih in razgovorih so opazili na obrazih nekaterih svojih nekdanjih znancev nekaj zverinskega. Njihov vodja je bil Alija Lelič, glavni tolmač v Bejsfjordu, drugi pa so bili Šefikija Sirčo, Pašaga Kurjakovič, Franjo Fuks, Marko Sobot, Ibro I-Ialilovič, Ivica Alar, Mirko Jandirič, Danilo Tomič, Ri-fat Cigan, Mujica Gomora in še nekateri, katerih imena so si preživeli bejsfjordsiki interniranci globoko vtisnili v spomin. Osen je do prihoda te skupine štel komaj sto ljudi, zdaj .pa jih je imel okrog sto osemdeset. Ko je major Dolf zvedel za »kvalifikacijo« bejsfjordske zločinske skupinice, je sklenil, da se v vsem opre nanjo, Tako je Alija Lelič tudi v Osenu dobil vso oblast v roke in je polog Ludvika Karasa postal tolmač in taboriščni starešina, ostale taboriščne funkcije .pa je razdelil svojim ljudem. Minilo je nekaj dni, ne da bi se pripetilo kaj .posebnega, a kmalu se je tudi tu začelo tisto, kar je taborišče Bejsfjord spremenilo v ■prizorišče naj.grozljivejših dogodkov. Tako imenovana Osenska ambulanta je bila že poprej mrtvašnica, zdaj pa je postala pravcata krvava arena, vzbujajoča grozo, najhujšo, ki si jo je sploh mogoče misliti. Kodelič in jaz. druge enote bataljona s komandantom bataljona Jožetom Ožboltom in njegovim namestnikom Leonom-Jožetom Vidmarjem pa se niso mogle prebiti. Pri proboju obroča na. cesti jc obležalo več naših borcev, padlo pa je tudi več domobra-nov in Nomcev. Pognali smo se v breg proti koti 1046 in kmalu dohiteli Levstikovo brigado. TovairlS Zidar je že pripravljal obrambo in razmeščal tovariše po položaju. Priključili smo se jim ali bolje rečeno, pomešali smo se z njimi, kajti pravih enot ni bilo nikjer več. Mnogo je bilo četnih funkcionarjev, ki so bili brez borcev, in borcev, ki niso imeli poveljnikov. Zato sta prevzela poveljstvo komandanta Zidar in Jaka. Nismo bili še vsi razvrščeni, ko so nas Nemci in domobranci prvič napadli. Napad smo odbili in sovražnika zasuli s svincem. Sovražnikovi .ranjenci, med katerimi so bili tudi domobranci, so tulili in kleli. Ko smo se pripravljali na drugi napad, smo v gozdu pod seboj zaslišali posamezne strele. Namenjeni so bili tistim borcem, ki so se po proboju obroča na cesti izgubili ali pa so zaostali zaradi onemoglosti. »Prašiča komunistična! Bandit, jaz ti pokažem, kaj smo!« S takimi in podobnimi psovkami so domobranci obkladali naše tovariše in jih morili. Srca so se nam krčila, a jim nismo mogli pomagati. Čeprav so bile naše vrste zdesetkane in nam je primanjkovalo streliva, so bili tudi tisti dan komunisti naj- bratož hinko-oki pogumnejši. Bili so med prvimi, ki so pomagali ranjencem. Teh je bilo že precejšnje število. Umaknili smo jih v globel za položaj in jim odstopali obleko, da jim vsaj zmrzovati ni bilo treba. Toda napori zadnjih dni so bili le prehudi, tudi za zdrave tovariše. To-varišica Nasta Sever, doma iz Ljubljane, ki je bila prve dni po prihodu v partizane v moji četi, je pritekla do mene in jokaje spregovorila: »Tovariši, Božo je mrtev. Le kaj bo rekla moja .mama?« Zrušila se je v sneg in zaihtela. Njen brat Božo je bil namestnik bri-gadnega politkomisarja v Levstikovi brigadi. Ko je Nasta po kapitulaciji Italije zvedela za brata, je odšla k njemu. Ko smo jo prepričevali, da je njen brat živ, nam ni verjela in je še kar naprej ihtela. Doživela je živčni zlom. Eden od tovarišev pa je zblaznel. Nenadoma se je dvignil izza drevesa, se divje zasmejal in kot pi-jan odšel proti Nemcem. Nismo ga mogli zadržati. Začel je prepevati, toda njegova pesem je kmalu utihnila. Nemci so ga ustrelili. Kmalu nato so Nemci ponovili napad, toda tokrat so bili previdnejši. Bili so .približno štirideset korakov daleč, ko smo jih obsuli s svincem in jih prisilili, da so se umaknili. Po krajšem zatišju se je sovražnik vnovič pognal proti našim položajem. Nemcev je bilo vodno več in še so prihajali novi. Napadli pa so le nas, ki smo se prebili čez cesto, medtem ko dveh čet našega bataljona, ki se nista uspeli prebiti, niso napadli. Ker s frontalnim napadom sovražnik nI uspel, nas je začel po štiriurnem boju obkoljevati. Ker nam je grozila nevarnost, smo se začeli umikati iz Kamenice proti Srednjem hribu. Na položaju smo pustili le nekaj tovarišev, da bi sovražnika prelisičili. Nemci so se ujeli na limanice. Se preden no naše položaje popolnoma obkolili in napadli, so se skozi obroč umaknili še zadnji naši borci. LITERARNI VEČER V POSTOJNI V počastitev Dneva republike je organiziral Dom JLA v Postojni dne 23. novembra v Domu kulture literarni večer. Razen številnih pripadnikov JLA se je večera udeležilo tudi lepo število Postojnčanov. saj je bila dvorana skoraj nabito polna. Svoja dela, posvečena tematiki narodnoosvobodilne borbe, sta brala 'književnika Tone Seliškar in Matevž Hace. Da je bil večer še bolj pester, je nastopil tudi operni pevec Lado Korošec iz Ljubljane ob klavirski spremljavi. G. B, PRISPEVEK GG ZA NOVOLETNE PRIREDITVE V POSTOJNI Pozivu iniciativnega odbora pri občinskem odboru SZDL v Postojni se je za kolektivom '»Oskrbe« pred dnevi odzval tudi centralni delavski svet Gozdnega gospodarstva, ki je odločil, da bo podjetje prispevalo za novoletne prireditve otrok v postojnski občini 600.000 dinarjev. S prispevkom naj ibi dedek Mraz kolektivno obdaril predvsem šole v naseljih, kjer živi največ delavcev, zaposlenih v Gozdnem gospodarstvu Postojna. ■ (ma) IZDALA založba lipa v kopru * izide pri založbi lipi v kopru * izdala založba lipa v kopru * izide pri založbi LIPI v Odlomek iz knjige LJUDJE OB CESTI. Opremil Z. Apollonio — odločno in hrupno. Ogledujoč sad tolikšnega truda, je rekel: »Ali je to kakšna resnost?« Stari Bubnič se je iskreno začudil. »Poglejte ga, Dejaka,« je rekel. Prav nič se ga ni razveselil, tega svojega nestrpnega družabnika. Njegovi domisleki so vedno nekaj obetali; njegova vešča roka je pod vsakim kamnom iztaknila raka, v vsakem poslu peščico zlata. In to naglo naglo, ker ni ljubil ugovorov ali razvlečenih pojasnjevanj. Ako se je kdo nameraval zateči k temu, je šapnil z mesnato roko, ko da odganja muho. Nič posebnega, tako je limei navado reči, nič novega. In končno: Prav, prav! Kajpada, on se je bil o vsem tem že pomenil sam s seboj. Tako je stregel svojim nasilnim nagibom, kdo naj bi se torej meril z njim! Ali Ločanci? Ho-ho, prav ti so znali Dejaka najbolj raznetiti. Se dobro, da je bil tu Bubnič, bog mu daj zdravje, s svojo oglato brado in dobrodušnimi očmi! Brž ko se je pojavil Dejak, se je moral pripraviti na posredniško delo; temu je bilo treba prilagoditi držo, ublažiti kretnje in prizvok besede. S sikanjem in pihanjem vnetljivosti ni bilo moč gasiti, torej se je bilo treba poskromi-ti. No. stari Bubnič je bil dovolj moder in dovolj izkušen, to se je lahko reklo. In živel je v lepi blaginji. Tak tako, praviš, tako . . . Pravzaprav Dejak še ni odprl kljuna; tlačil se je šele za kamnito mizo. Toda Bubnič mu je šel naproti z voljno besedo. Končno se je Dejak le namestil in se pričel oddihovati. Z ¡robom dlani je potegnil po mizi in vprašal kakor mimogrede, ali Bubnič ve, kaj počnejo tamle. v dolini. Pokazal je z glavo in očmi: kaj počno ti ločansltl vozniki? Kaj ne! Bubnič se je ustavil na pragu. »Prav davi je bil štakar tu,« je rekel, »Da je bil?« Dejak je sapnil in počakal, da si opomore v hladu. Družina se ni prav nič menila za gosta, akoravno jc prišel iz Trsta, Ali je kaj prinesel? Nič! Ali je mlad? Ne, tisti obilni Dejak. Vražja kri torej? Tako sta moža lahko nemoteno sedela pod latnikom, pila in govorila, govorila in pila. Vsako toliko je kdo prišel mimo njiju in tedaj je Bubnič obrnil glavo proti .veži, 'dokler se ni v hiši splašil zvonček nad vrati v prodajalno. Vaška staruha je bržčas prišla po sol ali sukanec. Ko je zopet oddrsala čez dvorišče, je Dejak razgreto nadaljeval z očitki. »Tri dni torej ni bilo nobenega voza iz ločanskih ledenic.« To je Dejak ugotovil z glasom, ki je še mnogo obetal. Potem se jc brez naglice useknil v veliko modro ruto Bubnič je bil mnenja, da ne. Dejak je potemtakem nemoteno nadaljeval s svojimi dokazovanji. »Po en tovor na dva dni, tako je bilo pogojeno z ribarnico, pivovarni pa, tej smo obljubili po pet voz na teden. Osem do devet voženj, torej, od nedelje do nedelje. Navsezadnje pri dogovoru nismo bili malenkostni, to se lahko reče. Delo lahko zastane za dan ali dva, zaradi vremena, postavimo, ali drugačne nezgode, in so se torej upoštevale tudi take težave.« Dejak je dvignil kazalec in glavo. Toda . . . Vzel je iz žepa pogodbo ter si jo odmaknil malone za pol sežnja od obraza. »... se spodaj podpisani zavezuje . ..« pri tem si je izpod čela ogledal Bubniča, ». . . za daljše zakasnitve vso odgovornost nase prevzeti in mo-Tebiti povzročeno škodo naspol povrniti.« Bubnič se je zganil in vzdihnll. Ali, ja, je rekel. Za hip je pomislil, da bo Dejak poljubil list, kakor pridigar nedeljsko berilo, zakaj vse skupaj je res Izzvenelo v grozečo prerokbo. Toda to so bile poslovne stvari.. . Pomolčala sta, dokler ni bila pogodba stlačena tja nekam pod pazdu- ho. Nato je Dejak zopet spregovoril, važno in prav nič norčavo. Ali meni Bubnič, da jc to samo vprašanje denarja? »Prizadet jc tudi moj ugled, da tako rečem. Jaz prav dobro vem, da Ive Dejak ni kdo ve kako priljubljen. Tako je pač, toda na njegovo moško besedo se je doslej vsakdo zanesel.« Imel je prav, v marsičem je imel prav, tega Bubnič ni mogel tajiti. Dejak je bil prišel k njemu pred leti z vražje poskočno zamislijo: da bi zgradili v Ločah ledenice. Ali je že kdo slišal kaj takega? V teh krajih, pet ur hoda iz Trsta, kdo pri streli, bi se ne obotavljal! Jame bi se že nekako izkopale, jame; potem bi jih bilo treba obzidati. To navsezadnje tudi ni bilo nič takega, toda s prepeljavanjem . .. Naj se no Dejak nekoliko spomni na to! »Da, da, ti si se takrat zaradi tega nekam obotavljal,« Kdo, pri streli, bi se ne obotavljal. Vse more iti lepo svojo pot. toda nesreče, kaj pravi Dejak, te nikakor ni mogoče privezati k jaslim. Ali se je nemara kaj pripetilo? Bubnič si je s pritajenim lagadjem molze! brado. V zoženih naborkih okrog oči se je tudi nekaj skrivalo — troha rahlo privoščljivosti ali kaj? Bubnič ne more vedeti, če ima Dejak to pred očmi. »Tisti nadzidek, menim, pri gornji ledenici?« Kaj ne! Dejak jo bil ukazal pozimi dvigniti jamsko obzidje za nekaj sež-njev nad zemljo. In to v največji naglici, da bi se povečal skladiščni prostor. »Seveda, tako in tako bomo morali So kopati,« je rekel, »še kakšno jamo, menim.« To se mu je zareklo, vražja kri. Ali besed ni bilo moč preklicati, skušal jih je torej preglasiti, jih nekoliko omalopomeniti. In je vprašal hrupno: »Tisti nadzidek, praviš?« Kaj naj bi bilo z njim, s tistim nadzidkorn? »Zrušil se jc. Navznoter, kajpada, brž ko so odmaknili nekaj skladov ledu, se je zrušil.« Toda to ni nič! Ali Dejak pozna Kalčevega fanta? Bržčas ne . .. no-, tega je podsulo. Nič se ne ve, aH bo še kaj z njim . . . Na tak način tudi Dejaka ni bilo težko ukrotiti. Neprldovna novica ga je izncnadlla, zmedla mu je načrte, vražja kri, kdo bi si mogel tu umis-liti nekaj pametnega. Povprašal je še to In ono, končno je rekel: »Kaj takega da se Je moralo zgoditi.« Bubniča pa, tega ni prav nič prizadela nesreča. Pripovedoval je podrobnosti s čisto vsakdanjim obrazom in nemara z drobcem zlobe v naglasu, ko je vprašal Dejaka, aH sedaj sploh ne kani skočiti v Boče. Tja, da bi hodil? Ne, Dejak se je pričel odpravljati. »Se nocoj moram biti v Trstu,« je rekel. Pustil je na mizi štirideset kron in namignil Bubnlču, naj on nekako uredi to reč. Nato se jc poslovil. Da, da, Bubnič je imel izkušnje. Bil je nekakšen valjar, ki je ravnal in glasil neprijetnosti. MILAN LIPOVEC Ko je Hanza odpeketala z dvorišča, je prišla Marta. »Kako lo,« je rekla, »ali ne bo prenočil v Slivju?« Bubnič se je hahljal. Vlekel se je za brado in si ogledoval ženo z očitnim dopadenjem. Ile, he, nič se ji ne poznajo leta, tej moji Marti, nikake betežnosti ni videti na njej. Tako si je mislil, na glas pa je rekel veselo: »Dejak? Ho-ho, ta danes res ni utegnil ostati pri nas.« © Odlomek iz romana ZLATO © PERO. Izide v prevodu Pa-© vle Hočevar in v opremi Mi-© lana Arneža St. Gilgen, v začetku februarja 1787 V dveh mesecih sem prejela od Wolfganga troje dolgih pisem, v vseh treh me roti, naj jih uničim takoj, ko jih preberem: bila so prav samo zame. Prvo je pisal precej po smrti tretjega sina, Johana Leopolda, ki je bil rojen prezgodaj kot drobno bolehno detece in je živel samo mesec dni. Že od prve ure ga je imela Konštanca strastno in obupno rada, kakor ibi bila ve- dela, da je preslaboten in ne bo živel. Tri tedne je nepretrgoma bedela pri njem in nihče razen zdravnika ni smel priti k nji. Če je gospa Weber hotela videti otroka, je Konštanca kakor blazna vpila in cvilila, tolkla mater s pestjo in jo podila iz hiše. Ko je otrok izdihnil, ..ga je več ur tiščala k sebi, in šele ko je bila talko izmučena, da jo je premagal spanec, so ji lahko vzeli ubogega črvička in ga pokopali. »Razumem njeno veliko žalost spričo izgube drugega otroka,« je Podmorski vrtovi in akvariji so postali velike turistične atrakcije, ker v morju zrastejo lepote, kakršnih zlepa ni mogoče videti na suhem. Nekatera živa bitja, ki so premajhna, da bi jih bilo mogoče videti, dajejo ljubkost vodi, v kateri živijo. Treba pa je seveda .priznati, da so v morju tudi ostudne majhne pošasti. Cisto razumljivo je, da se človek ustraši ob pogledu na žival z velikimi, bolščečimi očmi, z zobmi, kakor jih ima velika žaga, z .repom in plavutmi, na katerih so ostre, nagnusne bodice. Od sile čudno je pa, da se ljudem dozdevajo še kar prijetne morske pošasti, .pa naj bodo videti še tako grde in nemogoče in naj se še tako neusmiljeno druga drugo požirajo. In v nadomestilo za vsako ostudno zverino ja'h imamo na ducate, ki so lepe in jih človek z zanimanjem pogleda. Žive barve ribe paplgice in ljubka živahnost, s kakršno se poganja med valovečim zelenjem koralnih vrtov, so nedopovedljivo prijetne. Čarobna fosforescenca, ki jo vidiš, ko ponoči bediš na ladji, ali bleščanje penastih valov ije užitek in paša za oči, ki si ju more privoščiti popotnik na morju, pa mu pri tem niti na misel ne pride in mu še mar ni, da povzročajo to svetleči se enocelični protozoi ali pa velikanske trume drobnih ios-forescirajočih račkov ali mikroskopsko majhnih rastlinic. Riba se požene iz vode in leti skozi dež isker kakor ob kakšnem ognjemetu. Takoj pod površino pa dobi lepota morja drugačne oblike. Se posebej tam, kjer korale zidajo svoje očarljive, fantastične gradove, je pogled na podmorske vrtove prečudno lep. Voda, ki spušča skozi nekaj sončnih žarkov, druge pa spreminja, daje drugačne barve lesketavim ribam in migotavemu rastlinju, in sicer v odtenkih, kakršnih nikoli ni mogoče videti v čistem zraku. Sorazmerno nova zabava podvodnega lova daje človeku možnost, da si ogleda čuda, kakršna so še pred nekaj leti mogla priti pred oči samo poklicnim potapljačem. Ena izmed srčkanih cvetk, ki jih lahko vidimo v številnih barvah In mnogih Tazliekih, je morska vetrnica, ki se pripenja na skale in .kamne v pasu med plimo lin oseko. Čeprav pa je videti kot .roža in ima tudi tako ime, je vendarle žival in jo utrga samo kdo v razmišljenosti ali iz nevednosti. Morska vetrnica ima namreč trne, ki z njimi lahko zbode, včasih kar občutno. Veliko strašnih zgodb vedo povedati o morskih volkovih. To so vam grde ribe, kar zapovrstjo vseh dve sto vrst, in krvoločne, da je zrasel okrog njih že cel mit groze. Pa je tudi v resnici nekaj nevarnih vrst, še posebej v Avstraliji, kjer sorazmerno majhen sivi ali avstralski morski volk dobesedno pobira desetino od kopavcev in mu še mar ni ne budnih stražarjev ne svaril ne mrež. Veliko zelo razširjenih misli o morskih volkovih pa sloni na zgodbah. ki so jih napisali miroljubni amaterji tako daleč kje na suhem, da se jim je stožilo po pustolovščinah na morju. V večini takih groznih povesti in čudežnih rešitev, »se črna hrbtna plavut pokaže iz vode«, da posvari junaka ali opozori na veliko nevarnost ali pa samo zaradi lepšega, kakršno čustvo bi že pisec rad dosegel. V resnici pa morski volk skoraj nikoli ne pokaže plavuti iz vode. Druga splošna sodba je, da se morski volk vrže na hrbet, kakor hitro se odloči, da bo popadel svojo žrtev. Pa tudi to ne drži. Je že res, da ima čeljusti na spodnji strani glave, vendar jih zna uporabljati tudi v normalni legi, da tako rečem, in njegovi zobje so v resnici grozni. Vendar pa so morski volkovi prej pometači morja kot pa njegov strah. Sploh jih ni mogoče jemati kot resno grožnjo za človeštvo, če pomislimo. kako malokrat morski volk popade človeka in koliko jih je .vendar razširjenih skoraj po vsem svetu. V Mlamiju na Floridi se vsak dan v sezoni kopa v morju >po približno tri sto tisoč ljudi. Vendar je za zadnjih trideset let .znano le za prav prav malo redkih primerov, ko je "morski volk popadel človeka, pa še to je bila prav verjetno v večini primerov samo ščuka puščičarka. To so krvoločne .ribe z nevarnimi zobmi in navado, da popadajo vse, kar se premika. Ce pa zavohajo kri, se polotijo celo česa takega, kar nepremično plava po vodi. Večinoma so morski volkovi miroljubne ribe. Tako imenovani ljudožerec je po .navadi boječ .in napade samo, če ga razdražl duh po krvi. Morski volk kladvenica, ki je najbolj pogosten okrog Floride, je prav gotovo plah in se nikoli ne spusti v bol. tudi če je 'harpuniran. Nekateri morski volkovi prebijejo vse življenje v bližini dna. tako na primer atlantski pes, na vso moč krotka in lena žival. Domačini na Grenlandiji ga lovijo pozimi skozi led na zelo tanke tirnke, ki se radi utrgajo. Vabo nataknejo na velik kavelj in takoj zraven kavlja pritrdijo še kos verige, drugače pes kar nanrej golta trnek, ki ni debelejši kakor dvojna preja. Nikoli ga ne poskuša utrgati in dostikrat se utopi, preden ga privlečejo na plan. To se zgodi zato. ker nima škrg. samo ob strani škržne poklopee. Zato mora kar naorej plavati z odprtim .gobcem, da more voda. ki iz nje vse ribe dobivajo kisik, teči skozi gobec in naprej' skozi škržne .poklopee ven. Ce se pes ne more gibati, ne dobiva več kisika In to pomeni konec zanj. Mora pa imeti neverjetno razvito čutilo za vohanje. V Arktiki nrive-žejo na kavelj mehur, napolnjen s •krv.io. Skozi majhne luknjice v mehurju -more steči iz njega nekaj kapljic in lahko glavo staviš, da boš kar hitro ujel nanjo psa, ker bo že od daleč zavohal vabo. Se zmeraj pa ne moremo reči, da bi ibll 'tak .morski oes kaj nevaren, Ravno tako pa tudi o somu orjaku in o morskem slonu še nI bilo nikoli slišati, da bi bila koga nanadla. Se celo ujeta na harpuno sploh ne poskušata, da bi se rešila, pa vendar sodita med največje ribe, kar jih je na svetu, Kakor vedo povedati, doseže morski slon petinsedemdeset čevljev dolžine. Potemtakem tehta okrog sedemdeset ton in več ko dve toni tehtajo samo jetra, ki jih UDorablia-io za oridoblvanje vitaminskega ribjega olja. pisal Wolfgang, »ali njeno prenapeto in neuravnovešeno vedenje od takrat me je že začelo resno skrbeti; bojim se, da bi ne bilo to znak brezupne slene ulice, kamor je zašel najin zakon. Prepričana je, da so ji tako žalostni udarci usojeni, zato se čuti osamljeno in zapuščeno. V zagrenje-nosti in ogorčenju nad usodo in svetom si daje duška samo nad dvema osebama, ki ju neorestano vidi: nad Karlino in nad menoj. Karel bo kmalu star tri leta, je zdrav, rdečeličen otrok in je mirne, vesele narave, če je vse v redu. Te čase se pa večkrat joka, ker se mama jezi, česar pa on seveda ne razume in ne more, da bi ne jokal; to jo potem še bolj draži. Mislim, da ga nikoli ni imela rada, vendar sem sam pri sebi upal, da ga bo vzljubila, ker je edini izmed treh otrok, ki je še pri življenju: to bi bilo malo blagoslova, ki bi ga občutil kot zadoščenje za izgubo ubogega Jo-hančka. Zgodilo pa se je prav nasprotno: prevzelo jo je nerazumljivo, nenaravno sovraštvo do Karli'ja. Če se hočem potegniti zanj, se začne še bolj znašati nad obema. Pogosto se prepirava; BERNARD GRUN včasih skoraj po več dni ne spregovoriva besede. Večkrat ima tak napad, da brez vzroka joka in joka. Potem misli, da je bolna, in noče vstati iz .postelje. Ko pa zasliši, da sem povabljen h knezu Galizinu, h grofici Thun ali k baronici Waldstätten, takrat pa čudežno ozdravi, skoči iz postelje, pokliče lasuljarja in si začne oblačiti najelegantnejšo večerno obleko. A je zopet takoj druge volje. Nanagloma ima vse mogoče izgovore, da ne more iti, pa ji moram zopet dopovedovati, kako utegne biti tisti večer važen zame, dokler je ne pripravim do tega, da gre z menoj. V družbi je nerodna in se ne zaveda, kaj govori, ter zapušča skrajno neprijeten vtis. Jaz moram opravičevati njeno obnašanje in kolikor mogoče gledam, da je ne predstavljam tujcem, ker bi •lahko imeli njeno netaktnost za namerno predrznost. Seveda tudi tega ne more razumeti, pa si za-čneva zopet očitati, zvračati krivdo drug na drugega, zopet so .prizori, jeza, histeričen jok. Oddahnem se šele takrat, ko grem lahko iz hiše in k Nancy Storace, ki me sprejme z mirnim razumevanjem in veselo ljubeznivostjo, kar mi je tako silno potrebno,« V drugem pismu govori samo o Nancy in o veliki sreči, ki je sedaj stopila v njegovo življenje, Začelo se je z ljubimkanjem, kar se je zdelo obema nepomembno. Potem prvi resnični objemi, ukradeni v kaki zasanjani urici, in nato zmedeno, žalostno prebujanje, spoznanje, ločitev. Nekaj tednov sta morala hoditi vsak po svoji poti; medsebojna nežnost, ki sta jo skrivnostno in neopazno čutila globoko v duši, se je razvila v veliko, zanosno, vseza-jemajočo ljubezen. Odtlej je pa Wolfgang doživljal z Nancy brezmejno, dotlej nepoznano radost. To je bil čas, ko je pisal Figara in Figaro pomeni Wolfgangu Nancy. V Cherubinovem .prepevanju Voi che sapete, v grofičinem plemenitem Porgi amor, v Suzaninem Deh vieni, non tardar, Dove sono in Non so piii cosa son — povsod je bila ona. Po vsej par-tituri je nepretrgano pelo, kar je bilo v njem: Nancy, Nancy! Ljubezen, ljubezen, ljubezen! On sam je bil ponižani, poteptani, a vendar srčno ljubljeni Figaro; bil je grof Almaviva, ki jemlje žene kakor se mu dajejo same, ker je njegova narava taka; bil je tudi Cherubino, ki vedno išče neko nedosegljivo bitje, katerega ljubezen naj bi mu spolnila vse želje. »Vidiš, Nannerl,« je pisal »res sem dosegel svoj cilj, pa ne tako kakor Cherubino. V Nancyjinem objemu se spolnjuje moje veliko hrepenenje. Vsa je moja, z dušo in s telesom; vse skrbi in bridkosti, prepiri doma in spletke v gledališču, vse je pozabljeno, vse izginja v prazno ničnost, ko me objema Nancy. Vem, da ne bo mogla biti vedno na Dunaju — morda bo morala odpotovati prav kmalu; niti pomisliti ne smem na tisti dan. Če pa kdaj le premišljujem o tem, tedaj čutim samo to: Konštanco moram zapustiti. Tudi jaz moram iti na Angleško in začeti tam novo življenje s svojo drago Nancy.« Kakor vsakdo na Dunaju, je tudi Konštanca vedela za to razmerje, a ni videla v njem nič resnega. Trdila je, da ni to nič drugega kot navadno Wolfgangovo »sobaričenje«; morda si je hotela z izumom te besede prikriti resnične občutke: ljubosumje, bojazen, sramoto, maščevalnost. Včasih ga je obmetavala z žaljivkami ali se •mu zaničljivo rogala, češ da je tako »poceni«; kar se nje tiče, pa lahko gre s svojo »sobarico«, kamor hoče — toda samo toliko časa, dokler bo sama lahko delala, kar bo sama hotela. Prejšnji mesec je šel v Prago in Konštanca je hotela seveda na vsak način iti z njim. Sama se dobro zaveda, da je Wolfgang zaradi nje nesrečen, ali kadar se je treba pokazati, da je ona gospa Mozart, (in bi pri tem morda še kaj dosegla) takrat dobro ve, kako je treba mojemu bratu vsiliti voljo. :;.! iwyisxQsv «iW.^iirJL VSJKU-J«^«^ Í,«*.^« ......v.,..-.- ^ - —........—..... St. 48-49 — 25. novembra 1961 KOPER IMA VELIKO BODOČNOST KOT POMORSKO MESTO Q" Ko so se pojavile pred leti prve .pobude za graditev tovornega pristanišča v Kopru, ni bilo malo skeptikov, ki so menili, da je zadeva problematična in navajali v podkrepitev vrsto mnenj, katera je razvoj kaj kmalu ovrgel. Dokazal je, da graditev koprskega tovornega pristanišča nikakor ne pomeni konkurence reškemu —, marveč le nujno dopolnitev, kakor tudi to, da se ni bati pomanjkanja tovora; naj omenimo dvoje skeptičnih mnenj. Medtem se je [di izkazalo, da narašča v naši •žavi tovorni pomorski promet hitreje kakor kapacitete pristanišč in da bo to nesorazmerje v bodočih letih še večje. Tako ni danes pri nas nikogar več, ki bi gledal s skepso na pristanišče. Močno dokazno gradivo za nujno potrebo nadaljnjega izgrajevanja našega pristanišča so dali še referenti na zadnjem plenumu prometnih inženirjev in tehnikov. Slišali smo številke o porastu proizvodnje rekonstruirane slovenske industrije in v zvezi z njo uvoza ter izvoza blaga. Prav tako smo slišali, da bi bila železniška povezava Kopra rentabilna že pri 700.000 tonah na leto. Ker bomo že z dograditvijo prve etape obale mogli doseči samo pristaniškega tovora blizu 400,000 ton na leto, a v poštev pride tudi nepristaniški tovor, bo ta številka lahko že kmalu dosežena. Zaradi tega je zmagalo splošno prepričanje, da je treba na vsak način najti možnosti za nadaljevanje izgradnje pristanišča in čim skorajšnjo graditev železnice. Decentralizacija pomorstva pa daje zdaj tudi ugodnejše možnosti za investicijske kredite. Mimo tega je nadaljnja gradnja stvar vse Slovenije in do neke mere Jugoslavije. Pričakovati moremo zato, da bo slovensko gospodarstvo v tem Koper odločno podprlo. Zemljepisni in prometni položaj Kopra, na katerega gravitira ne samo vsa Slovenija, marveč tudi del srednjeevropskega zaledja prav tako kakor na zdaj že preobremenjeno Reko, daje koprskemu pristanišču izrazito prednost in zagotovilo potrebnosti in rentabilnosti. Mimo tega je graditev našega pristanišča zaradi geološkega značaja tal minogo cenejša, kot bi bila v večini raznih drugih obmorskih krajev, kjer je podlaga apnenec ali pa morje prehitro nada v globino. Prav tako je tudi graditev železniške zveze ugodna, ker ne terja dragih predorov, viaduktov, mostov in tako dalje. R, Goljak isBilli* ¡ íaaasik*«*»» SSSSS tvf Le redlco se pripeti, da bi bilo novo koprsko pristanišče prazno, da se ne bi v njem mudila ta ali ona domača ali tuja ladja in nakladala ali razkladala tovor. PO vseh morjih sveta, po vseh pristaniščih in ladijskih družbah zdaj že poznajo koprsko pristanišče, ki zato nenehno dobiva na ugledu, pridobiva na prometu, se nenehno veča in izgrajuje naprej, da bi lahko ustrezalo tudi v času, ki prihaila. Zato je treba pristanišču zagotoviti! vse pogoje, da bo ta izgradnja pravočasna In vsestranska, povezana tudi z zgraditvijo prometnih zvez (železnice) in drugih objektov, saj se bodo vložena sredstva bogato obrestovala, Koper pa dvignila iz nekdanjega okolja na raven bogatega pomorskega mesta KOPRSKI OKRAJ V LUCl VLOŽENIH SREDSTEV Pred Dnevom JI.A: naši mornarji budno na straži v obrambi domovine pred napadi iz zraka in z morja V obdobju zadnjih štirih let smo uporabili za investicije skupno 33 milijard 530 milijonov dinarjev, Zvezna sredstva so jih dala 12 milijard 453 milijonov ali 37,2%, republiška 2 milijardi 394 milijonov (7,1 %), okrajna 2 milijardi CESTA, BONIFIKA IN POTNIŠKO PRISTANIŠČE Nekaj o jutrišnjem Kopru ¿i v_>! Urbanistični načrt našega velikega Kopra ureja med drugim tudi bodočnost obalne ceste med hotelom »Triglav« in »Slavni-kom« ter tako imenovano Boni-fiko za njo in pristanišče pred njo. Tisto cesto, ki nam grozi z vgrezanjem in razpadanjem ter je že tako zelo odpovedala svojo služnost, da so morali prepovedati po njej ves avtobusni tovorni promet, osebni avtomobili in motorji pa tudi lahko drve po njej samo — kadar ni >od morja poplavljena. Po omenjenem urbanističnem načrtu bomo uredili jugozahodno od parka pred hotelom »Triglav« novo veliko in moderno avtobusno postajo, v kotu med cestama »Sla-vnik«—»Triglav« in Semede-La—Škocjan pa nov, tretji koprski hotel z restavracijo in restavracijskim vrtom. Oboje naj bi po pričakovanju optimistov dobili še do leta 1965. Najbrž bo v zvezi z obema gradnjama treba speljati tudi Badaševico in Semedelski kanal v sedanji osuševalni kanal, ki bo razširjen v neposredni zvezi z morjem. Ker pa prvi kamen bregu sproži drugega in tre-ga ter nazadnje plaz, vseh teh nalog ne bomo mogli rešiti, ne da bi orvič poglobili morje nred cesto, zasuli deoresijo za cesto in dokončno uredili samo cesto, kakor jo riše po njeni funkcionalni nalogi urbanistični načrt. Pri vsem tem plazu nalog se moramo res vprašati, česa naj bi se najprej lotili? Odgovor ni tako težaven, kakor se na prvi .pogled zdi. Ce želimo zgraditi avtobusno postajo, hotel in urediti kanal, moramo pač najprej dvigniti depresivni svet za cesto na višino bodoče tudi dvignjene in preurejene ceste. Ce bi tja pri-važali zemljo, pesek ali kamenje, bi to opravilo stalo mnogo, pa bi rešili s tem tudi samo eno nalogo. Zaradi tega bo pač mnogo ra-zumneje dvigniti depresijo skupaj s poglabljanjem potniškega pristanišča, sedanjega in bodočega. Strokovnjaki že tako zatrju-Ao, da je skrajni čas, da to pri-^Knišče izčistimo, sa.i že vsa dolga .pretekla leta tega nismo storili in morje je tudi vsako leto plitvejše in komaj še dovolj globoko za večje .potniške ladje. V novem tovornem pristanišču imamo ibager »Peter Klepec«, ki izčrpava blato z morskega dna in zasipa Škocjanski zaliv. Po vsej verjetnosti bo ta bager po dograditvi prvega odseka operativne obale nekaj časa (dokler se izgrajevanje ne bo nadaljevalo) postal prost. Tako bi ga mogli poslati poglabljat morje v potniškem pristanišču in zasipavat obenem depresijo za cesto. To delo bi opravil v sorazmerno kratkem času in tudi mnogo ceneje, kakor bi stalo drugačno zasipavanje. In še nekaj! Talka, kakršna je zdaj cesta mesto—Semedela, ne bo mogla ostati dolgo. Morje jo vsak dan bolj razjeda in uničuje. Ali naj jo samo zasilno zakrpa- mo? Tako delo bi pomenilo nekoristno trošenje sredstev, ko vendar vemo, da jo bo treba že v zelo dogledni bodočnosti dokončno urediti za tisto funkcijo, ki ji je po urbanističnem načrtu določena. Ce ne bi bilo mogoče takoj dobiti potrebnih sredstev za to preureditev, bo na vsak način pametneje, da jo pustimo — kolikor časa bo sploh še mogoče — tako, kakor je do .zagotovitve sredstev. Cevi bagra, ki bo poglabljal morje in zasipal deoresijo, je mogoče tudi ob sedanji cesti speljati iood njo ali nad njo. Na vsak način pa je potrebno o vsem tem razmišljati in razpravljati, saj igre za eno najpomembnejših vprašanj bodočega, velikega Kopra. R. R. 597 milijonov (7,7%), občinska 3 milijarde 908 milijonov (11,7%), bančna 414 milijonov (1,4%), gospodarskih organizacij 10 milijard 390 milijonov (31,0%) in razna ostala J milijardo 317 milijonov (3,9%) dinarjev. Od lega je šlo za investicije v industriji 6 milijard 899 milijonov (20,6 %), kmetijstvu 3 milijarde 55 milijonov (9,1 %), gozdarstvu 983 milijonov (2,9%), gradbenim podjetjem 116 milijonov (0,3%), prometu 11 milijard 913 milijonov (35,6%), trgovini 884 milijonov (2,6 %), gostinstvu 1 milijarda 47 milijonov (3,1%), obrti 581 m lijonov (1,7 %), gospodarskim panogam skupaj 25 .milijard 478 milijonov ali 75,9%. V druge panoge pa: v kulturno in socialno dejavnost 1 milijardo 95 milijonov (3,3%), stanovanjsko-komunalno dejavnost 6 milijard 660 milijonov (19,9%), družbeni standard 7 milijard 755 milijonov (23,2 %), državno upravo in drugo 297 milijonov (0,9%), v negospodarske panoge 8 milijard 52 milijonov (24,1 %). Vštete niso in~ VRSTA ZANIMIVOSTI OKROG POSTOJNSKE JAME fii iiIlijjiMf sMslifiteif Kadarkoli je pogovor nanesel na turizem, sem se hočeš nočeš popraskal ,po glavi, stvar mi je bila vedno neprijetna. Neki turist ii Brazilije ml je dejal: »Imate na moč vestne carinike in sila malomarne natakarje. Kaj ko bi zamenjali službe? Natakarje bi postavili na mejo, carinike pa v hotele? Bodite prepričani, bili bi konkurenčni,n Američan iz Združenih držav: »Vaša dežela je tako lepa, da si lepše ne moreš misliti. In vendar je turistično neizrabljena. Nikar ne ugovarjajte . . . Ne spominjam se. da bi videl kaj lepšega In bolj idiličnega, kakor je recimo Rakova dolina pri Postojni. Nekdo ml je svetoval, naj se zapeljem tja. Mislil sem, da ne morem pričakovati kdo ve kaj posebnega — nikjer ni bilo videti kakšnega opozorila. Nazaij grede sem ga z očmi celo iskal. Našel sem tablo, ki ni bila daljša kot tri ipcdi in ped široka. Se vam zdi, da je to reklama? Pogovor, da se dobro blago samo hvali, je staromoden ali vsaj prekratek. Opozoriti je treba predvsem na to, kdo ima takšno blago ln kje ga je moč dobiti. Reklame nimate, prave reklame vam manjka.« Takšni razigovori so me vedno spravljali v slabo voljo, zato sem se nemalokrat zamislil nad našo turi-stlčno-propagandno službo. Zakaj je vse skupaj prepuščeno naključju? Kdor gre n?. dopust, si vendar napravi načrt, še celo tisti, ki sicer živi brez načrta. Letos poleti sem se peljal po avtocesti Iz Zagreba proti LJubljani, in pomislite, .videl sem — belo vrano! Tik pred Ljubljano sem opazil (nisem je mogel spregledati) veliko in okusno reklamno tablo: »Postojnska jama 54 km«. Besedilo je bilo napisano v 4 jezikih. Manjših reklamnih tabel sem opazil pred Postojno še pot. Seveda je precej tvegano govoriti o tem, koliko je reklama takšne vrste učinkovita. Pregled nad tem je skoraj nemogoč, vendar pa Je mogoče na osnovi statističnih primerjav ugotoviti, ali so bili stroški upravičeni ali ne. iKar zadeva Postojnsko jamo, «so se vsekakor izplačali. Težko bi našli turistično postojanko, ki bi imela tako ugodno, ali kakor bi ilahko .tudi .rekli, tako komercialno lokacijo, kakor jo Ima Postojnska jama. Postojna je v času sezone prav gotovo eno najbolj prometnih križišč v državi. S štetjem so ugotovili, da je šlo v letošnji sezoni skoznjo tudi po 14.000 avtomobilov na dan. Uprava Jame Je zaradi tega jela razmišljati, kako bi turiste privabila. Na vseh obmejnih prehodih, razen v Radgoni ln na dohod iz Madžarske, so že lani postavili velike reklamne panoje. Napisi na njih so bili v štirih jezikih, razen tega pa so ibill označeni tudi z razdaljo do Postojne. Panoje so postavili tudi na treh dohodih k Ljubljani, po pet pa tudi na vseli dohodih ik Postojni. V sedmih jezikih in v nakladi 200 tisoč Izvodov so natisnili prospekte, ki so jim dodali sltuacljske skice. (Cariniki vedo povedati, da so si nekateri tuji turisti te skice prilepili kar na šipe in so jim bile kot nekakšne avtomobilske karte.) Uspeh takšnega propagandnega prizadevanja seveda ni Izostal. Medtem ko je obisk domačih gostov v primerjavi z lanskim letom letos nazadoval, pa se je dvignil obisk turistov iz tujine. V lanskem letu je bilo razmerje takšno: domači gostje — 168.120, tuji — 107.335, v letošnjem letu pa je do 31. oktobra obiskalo Postojnsko jamo 137.557 domačih gostov ln 135.745 tujih .gostov. Za ljubitelje številk in statistik še taile podatek: Pred Postojnsko Jamo je letos parkiralo okoli 30.000 osebnih avtomobilov, 2.763 avtobusov ln okoli 2.000 mo-tociklDV. (Primerjajte te podatke s prometom motornih vozli skozi Postojno!) Hkrati z velikim obiskom v Jami pa je bil velik tudi promet v vseh gostinskih lokalih v Postojni. Camplng v Pivki Jami je bil skoraj ves čas polno zaseden, motel, ki so ga komaj zgradili, Je bil pa že skoraj pretesen. Za prihodnjo sezono žc pripravljajo večbarvni prospekt, ki ga bodo izdali v sedmih Jezikih (angleško, francosko, slovensko, italijansko, švedsko, holandSko in memško) ter v nakladi 250,000 Izvodov. Prospekt je že v tisku ln bo Izšel šc pred sezono. Svojevrstna redkost, ki jo hrani Uprava Jame, je spominska knjiga. V njej so zbrani vtisi in podpisi skoraj vseh pomembnejših svetovnih državnikov, politikov, gospodarstvenikov, pa tiudi javnih delavcev in predstavnikov turističnih agencij. Predstavnika turistične agencije iz Velike Britanije sta napisala: »We are delited to have been given oportunlty of taking back to England these delightful rememberances. Many will follow us, on our recommendation, but no one will enjoy more wonderful sights we have seen today« George and Janet Bouroughs, 19. IV. 1961. (V Anglijo se vračamo z najbolj čudovitimi vtisi. 'Našemu nasvetu bodo sledili mnogi, toda nihče ne bo užival nad tako čudovitimi prizori, ikot smo jih danes videli ml.) 8. IX. 1961 »I enjoy the visit to the cave. It was most interesting and educative . . .« Cirlmava Bandara-naike. (Obisk jame mi je bil v užitek. Bilo je na moč zanimivo in poučno). — sk vesticije v železniški promet, ker je bil v tem času centraliziran in ni spadal v investicije panog, vodenih v okrajnem merilu. Tn kaj nam obeta plan 1961— 1965? Skupne investicije naj bi znašale 78 milijard 315 milijonov dinarjev ali 44 milijard 785 milijonov dinarjev več kot v času preteklega plana. Od tega naj bi šlo za industrijo 13 milijard 823 milijonov (17,6%), kmetijstvo 6 milijard 27 milijonov (7,7 %), gozdarstvo 983 .milijonov (0,9 %), gradbeništvo 450 milijonov (0,6 odstotka), promet 29 milijard 683 milijonov (27,2%). trgovino dve milijardi 100 milijonov (2,7 %), gostinstvo 1 milijarda 788 milijonov (2,3%), obrt 1 milijarda 459 milijonov <1,9%); skupaj v gospodarske .panoge torej 56 milijard 11 milijonov dinarjev ali 71,1 %. V ostale panoge naj bi vložili: v stanovanjsko komunalno dejavnost 16 milijard 156 milijonov (19,9%), kulturno in socialno dejavnost 5 milijard 328 miliionov (6.8 %> družbeni standard 21 milijard 484 milijonov (27.4%), državno uoravo in ostalo 820 milijonov (1,0%); negospodarske panoge 22 milijard 304 milijone (28,4%) dinarjev. V .postavki .Di-om^t je vsebovanih tudi 4 miliiarde 163 milijonov za in-vesticiie v železniškem mrometu. ki je bil — kakor znano — decentraliziran. Ta sredstva naj bi oritekala takole: iz zveznih 27 .milijard 433 milijonov (35,0%), republiških 6 milijard 710 milijonov (8,6%). okrajnih 2 .milijardi 917 milijonov (3,7 %), občinskih sredstev 12 milijard 156 milijonov (15,5%). gospodarskih organizacij in ustanov 27 milijard 885 milijonov (35,6%) in bančnih sredstev 1 milijarda 214 milijonov (1,6%) dinarjev. Iz tega razvidimo, da je procentu-alni delež izvenokrajnih sredstev (zveznih in republiških) ostal skoraj enak: prej 44,3%, zdaj 43,6 odstotka, stvarni pa naj bi se zvišal od prejšnjih 14 milijard 847 milijonov na sedanjih 34 milijard 143 milijonov za celih 19 milijard 396 milijonov dinarjev. R Naše ladjedelnice gradijo številne nove ladje. Tudi .manjše, kakor piranska, korčulanska, .tro-girska lin kralj eviška imajo naročila iz tujine. Navedene ladjedelnice gradijo ladje za veliko obalno plovbo Indonezije in za dansko finmo Clausen. Za slednjo gradijo posebne ladje za prevažanje živine od1 1500—2300 ton nosilnosti. Te ladje bodo .imele posebno močne motorje. Za Indonezijo gradi 2 ~>otiniško-tovorni 'ladji 'tudi beograjska ladjedelnica »Tito«. V ladjedelnici »Uljanik« v Puli dovršujejo nadaljnji dve velikanki tipa »Bela krajina« za podjetje »Jugotanker« iz Zadra, v ladjedelnici »3. maj« v Reki pa dovršujejo med1 drugimi še tri ladje tipa »Jesenice« za reško »Jugo-linijo«. Naša trgovska mornarica se nenehno izgrajuje in pomlajuje. Stare ladje se umikajo novim, sodobneje opremljenim, hitrejšim in večjim. Sedaj dobivamo ladje, ki so specializirane za posamezne •tovore in proge. Vedno več je redniih linijskih prog iz naših Iulk v svet z lastnimi ladjami! »Naš sistem, sistem samoupravljanja, si jc pridobil v svetu že doslej takšen ugled, da bi bila velikanska škoda, če bi njegov ugled, ugled najsodobnejšega sistema proizvodnje, okrnili zaradi določenih na videz drobnih stvari in negativnih pojavov. Prepričan sem, da bodo liasi delovni ljudje znali odstranjevati takšne negativne pojave In uveljaviti pravico do samoupravljanja, mi pa smo tu, da jim pr,i tem pomagamo . ..« (Iz govora predsednika Tita na nedavnem zborovanju v Skopju). ekonomsko utrjevanje naših ekonomskih enot, je vedela povedati med drugim tovarišiea Ivanka v bogato založeni galanterijski trgovini. Ej, brez prigovorov pa le niso tudi člani kolektiva »Oskrbe«. Ženski svet DVA MEJNIKA NASE REVOLUCIJE Po uspešno zaključenem zadnjem petletnem planu, ki smo ga'izpolnili v štirih letih, so množice delovnih ljudi naše socialistične skupnosti še bolj tenkočutno usmerile svoj pogled v prihodnje obdobje našega družbe-no-politlčnega in gospodarskega razvoja, Kot v revoluciji in v petnajstih letih povojne graditve so delovni ljudje ši-rom po domovini zopet sprejeli borbeni' poziv najnaprednejših sil za dokončno uveljavitev novih družbenih odnosov na vseh področjih našega življenja. Naša prizadevanja pa so si utrla mogočen odmev tudi prek meja v dežele prebujajočih se kontinentov, ki doživljajo svoj zgodovinski preporod. Zato s toliko večjim ponosom postavljamo nove mejnike naši -revoluciji, ki jo lahko strnemo v dve veliki obdobji: v boj za svobodo in v boj za dostojanstvo človeka. Utrip našega časa je dokončno postavil tudi delovne ljudi našega okraja v zgodovinsko okolje, ki združuje vsa stremljenja in hotenja človeka-gospodarja. V tem obeležju vstaja pred nami še večji jutrišnji dan. LJUDJE V DELOVNIH KOLEKTIVIH — Naše delo, naše življenje podrejamo skupnim interesom! Tako je dojel naš razvoj preprosti delavec-livar Danilo Mahnlč, član kolektiva sežanskega podjetja Avtoremont. Ta obrat koprske Intereurope s 76 člani v petih ekonomskih enotah sodi med gospodarske organizacije, kjer brezkompromisno utirajo pot novim notranjim odnosom. In srečanje z ljudmi takšnega kova pomeni edinstveno doživetje. Povpraševanje pri vodilnih ljudeh v podjetjih, kot je Avtoremont, ni več potrebno, kajti po zaslugi doslednega utiranja poti samoupravljanju je že slednji delavec seznanjen vsaj z osnovnimi zakoni ekonomike. Tudi tovariš Mahnič je iz takšnega »testa«. Se pred leti nepomemben Danilo Mahnič, Avtoremont v Sežani: — V vrsto boljših rešitev od dosedanje naši ekonomski enoti smo našli prakse v proizvodnji ;.. za ekonomske enote v temeljiti razpravi. Naj omenimo za zaključek, da gre celotnemu kolektivu priznanje za uspešne priprave za osvojitev dveh novih, v naši državi nadvse iskanih proizvodov — mravljične in oksalne kisline. Tudi velikanski bazen za me-laso, ki je veljal 32 milijonov dinarjev, je rezultat skrbnega gospodarjenja in ne nazadnje samoodpovedo-vanja kolektiva TOK v Ilirski Bistrici. ZADRUŽNIKI V IZOLI NE POZNAJO OVIR Zaradi nekaterih specifičnih okol-nosti, ki so v minulem razdobju precej zavrle uspešnejši razvoj kmetijstva, ibt človek upravičeno pričakoval, da so naša kmetijska gospodarstva z uvajanjem novih notranjih odnosov šc zelo skregana. Kdor misli tako, je v hudi zmoti. Vsaj za večino gospodarskih organizacij te panoge v našem okraju velja, da bore malo ali pa celo nič ne zaostajajo za drugimi gospodarskimi področji. Vzemimo za primer samo postojnsko Kmetijsko zadrugo, ki slovi daleč naokrog po vzorno zasnovanem A lr% OBISK PR! UPRAVLJAVCIH PO KOPRSKEM OKRAJU Ivanka Todorovič, »Oskrba« v Postojni: — Ob izredni skrbi našega kolektiva za pravilen razpored sredstev v sklade zaslužijo naši ljudje vsi več kot 20.000 dinarjev. Mogoče nam je to uspelo tudi zaradi razpona med najvišjimi in najnižjimi prejemki — 1 : 2,8 proizvajalec hiti sedaj pripovedovati, da so v podjetju bili in še bljejo trd boj zoper številne težave, ki se jim ob sprejemanju pooblastil postavljajo na pot. —, Vendar menim, da smo kleparji, kolarjl in varilci v okviru naše ekonomske enote že našli najustreznejšo obliko upravljanja. Osebno pa sem se najbolj ogreval za novi premijski pravilnik, ki zajema vsa delovna mesta. Tako smo končno našli ključ, po katerem lahko kljub raznolikosti del in poklicev ovrednotimo naše delo. Razgovor se razpleta naprej. Tako kot tovariš Mahnič bi vedel povedati slednji član ekonomske enote, da je ob javnem ocenjevanju deležen pravičnega deleža. In če so ekonomske enote v Avtoremontu presegle v zadnjem tromesečju proizvodni program od 1 do 16 odstotkov, je to v prvi vr- sti zasluga celotnega kolektiva. V uspeh podjetja pa je vgrajeno in se v njem prepleta delo posameznikov, ki so ob nedavnem sprejetju pravilnikov za delitev čistega in osebnih dohodkov vsi brez izjeme sprejeli sklep o vzajemni pomoči in o maksimalnem izkoriščanju kapacitet podjetja. In mladina? Tovariš Mahnič je dokazal z vrsto podatkov, da ima tudi mladi rod svoje pravo mesto v tem podjetju. Z ramo ob rarni s starejšimi delavci . ustvarja in skrbi mladina tudi za svoje strokovno izobraževanje. Uspehi so tudi na tem področju očitni: v zadnjem .razdobju je opravilo 15 oseb izpite za visoko kvalifikacijo, sedem pa se jih je vpisalo v dopisno šolo raznih strok. — Ne čudite se torej, da imajo nasi zbori proizvajalcev popolno zaupanje v mlade. Očitno pa so mladim najbolj naklonjeni v 3. ekonomski enoti, kjer so mladinca izvolili celo za predsednika zbora proizvajalcev, je med drugim vedel povedati Mahnič. _ BOJ STARI TRGOVSKI MORALI Ce jim je v kakšnem trgovskem podjetju uspelo izkoreniniti tradicijo. stare trgovske morale in jo nadomestiti s socialističnimi moralnimi in etičnimi normami, je to prav gotovo uspelo postojnskemu trgovskemu podjetju »Oskrba«, ali boije — njenim enajstim ekonomskim enotam. Da to ni bila lahka naloga, je vedela povedati ena izmed petdesetih zastopnic tega kolektiva, Ivanka Todorovič. — Veste, decentralizacija je v našem podjetju pomenila pravcati ognjeni ikrst za slednjega izmed nas. Kako so se samo kresala mnenja pri sprejemanju pravilnikov! Ne rečem, da se ne bodo pokazale prej ali slej kakšne pomanjkljivosti, vendar nam je naša režijska služba vedno pripravljena pomagati iz zagate, je dejala tovarišiea Ivanka in z .vidnim zadovoljstvom pristavila: — Vse do nedavna nismo pomišljali na težaven položaj nekaterih naših .poslovalnic na podeželju, kjer je kupna moč prebivalstva slabša. Novi odnosi v našem podjetju pa so bili dovolj tehten razlog, da smo sklenili pazljivo spremljati delo teh ekonomskih enot, analizirati njih poslovanje, da >bi jim lahko nudili pomoč. Zares zanimiv primer vzajemne pomoči med ekonomskimi enotami! Velja tudi povedati, da je trgovsko podjetje »Oskrba« posvečalo že doslej vso pozornost obnovi in modernizaciji svoje trgovske mreže. To očitno dokazuje šest obnovljenih poslovalnic. — Vendar se upravičeno nadejamo, da se nam bo v bodoče v novih pogojih gospodarjenja in upravljanja nudila že lepša priložnost za se namreč pritožuje zaradi težav, ki jih imajo zaradi deljenega delovnega časa. Skrb za dom in družino ter končno javno udejstvovanje žena v tej stroki sedanji pogoji dela zelo otežkočajo. Toda kdo ve, če ta ali ona ekonomska enota ne bo načela tudi tega problema in ga tudi zadovoljivo rešila! ZA SPREMEMBO: GLAS IZ PISARNE V ilirskobistriški Tovarni organskih kislin, edini te vrste v državi, se kljub temu posebnemu položaju že od ustanovitve sem otepajo s hudimi težavami materialnega porekla, Domala vse, kar so doslej ustvarili — in v tej tovarni se zares lahko postavijo s pionirskim delom — je -pomenilo trdo pot samoodpovedovanja. Verjetno je to edini razlog, da si decentralizacija kljub -skupnim prizadevanjem ni Utrla poti v takšnem obsegu, kot bi to ibilo izvedljivo v boljših ekonomskih pogojih.; . .Sicer pa je zanimivo zvedeti, da so v; TOK imeli normirana dela in urejen sistem dohodkov po enoti proizvoda že pred dvema letoma. In vendar ekonomske enote še -sedaj niso prevzele vseh kompetenc, ki jim gredo. Strokovnjak odgovarja- na to vprašanje takole: — Resda smo ob domala enakem številu zaposlenih povečali realizacijo v zadnjih treh letih za več kot 200 odstotkov (od 148 milijonov v letu 1958 na 650 milijonov v tem letu), vendar smo spričo večjih dajatev in kar nas najbolj daje ■ — zaradi padca cen naših proizvodov — v neprimerno slabšem -položaju kot večina ostalih gospodarskih organizacij. Težimo namreč za tem, da bi vskladili cene naših izdelkov — mlečne in vinske kisline, kazeinske-ga lepila in citronske -kisline — s cenami na zunanjem tržišču. Slednje odstopanje od tega načela bi nam namreč že v bližnji prihodnosti nakopalo hude težave. Da bomo konkurenčni, se raje sedaj prebijamo čez te prav nič -konjunkturne pregrade in upamo, da .bomo kljub temu uspešno zaključili rekonstrukcijo, -kajti kemična Industrija z 'majhno proizvodnjo nima perspektive, Tako je po »zaslugi« teh okoliščin kolektiv za sedaj malce prikrajšan za nekatere samoupravne postavke in proizvajalci zaradi tega -ne negodujejo. Podrobne analize, ki jih pripravlja režijska služba, pa so postale učbenik vseh proizvajalcev, kajti za prevzem nekaterih ekonomsko tako zahtevnih nalog se želijo prej temeljito podkovati. Vse ostalo, z vrsto kompetenc, ki jih ekonomske enote zmorejo, pa so že uzakonili s pravilnikom o delitvi čistega in osebnih dohodkov, medtem ko je poslovnik kolektivnem delu proizvajalcev, katerih pravice in dolžnosti so že dobile svoje mesto -v uzakonjenih pravilnikih. Nič ne zaostajajo tucli zadružniki -izolske KZ, kjer je skrb za dobro gospodarjenje postala domena najširšega kroga proizvajalcev. — S tem,' da smo v ekonomskih enotah dobili materialno osnovo, nihče več ne dvomi v upravičenost obstoja teh celic, je dejal Karmel Kle-va iz EE trgovska dejavnost. Ker je tovariš Kleva že 13 let član tega kolektiva, torej od ustanovitve KZ sem, lahko najbolj otipljivo opiše gospodarske rezultate in predvsem pomembno pridobitev, ki jo je pridobil kolektiv s poglobljenim upravljanjem. Da, 40 odstotkov skupnega dohodka, s katerim razpolagajo ekonomske enote, predstavlja težke milijone in hudo bi bilo, če proizvajalci ne bi razporejali sredstev tako, kot to nakazuje gospodarska rast posameznih obratov: vrtnarije, vinogradniškega posestva, mlina in odkupno-prodaj-nega obrata — skupno 70 hektarov zemljišč, ki dajejo kruh 70 proizvajalcem. ., — S sprejetjem poslovnika za ekonomske enote je dobil v enotah pravo veljavo 'tudi finančno proizvodni plan, kaj ti poslovnik med drugim tudi predvideva samostojno delitev ustvarjalnih viškov in zanesljivo lahko trdim, da si 'boljše stimulacije za proizvajalce-ni moč zamisliti, je hitel pripovedovati o vzorni notranji ureditvi KZ Izola njen zvesti član Kleva. Se .nelcaj besed o perspektivnem programu obnove zemljišč, pretežno neobdelanih oziroma zanemarjenih površin, ki jih bodo izolski zadružniki obnovili v razdobju tega in -pri- i * «itsi Karmel Kleva, KZ Izola: — Skrb za dobro gospodarjenje, štednjo in ekonomičnost proizvodnje smo sprejeli skupno kot kolektiv in vsak posameznik za glavno nalogo naših ekonomskih enot. .. hodnjega leta: dokončno bodo obnovili 30 ha vrtnarije in 17 ha vinogradov v Kortah, medtem ko so se lotili nadaljnjih 25 ha zemljišč, kjer se bo že prihodnje leto bohotil sodobno urejen nasad trte; v letu 1902 pa sodi v program obnove novih 15 ha vinogradov in 15 ha vrtnarije. Da, izolski zadružniki se zavedajo svojega poslanstva, ki jim ga nalaga naša skupnost. Kolektivna odgovornost pa poraja povsod nov odnos do postavljenih gospodarskih nalog, katerih izpolnitev obeta vsemu prebivalstvu koprskega, okraja in slednji-komunalni skupnosti tega področja lep in zares naš jutrišnji dan. (bb)1" Zbor volivcev v Presiranku Minuli teden je bil v Pre-stranku zbor volivcev, na katerem so razpravljali o vprašanju šolstva. Obširno poročilo o šolstvu v občini 4e podal sekretar občinskega komiteja ZKS in opozoril na vbsto težav. Šola v Pre-. stranku ima 300 učencev in ji že tako primanjkuje prostora, da so' v letošnjem letu morali -uvesti pouk v več izmenah. Šola ni.ma -prostorov za delavnico in kuhinjo, zaradi tega je onemogočen tehniški pouk in gospodinjstvo, s tem v zvezi špularna«-galanterlja, mt-zarna-zabojarna In uprava podjetja. gp p 1 Pri žagi iv »Jelki« je vedno dovolj 'dela ki vključuje tudi skladišče in režijske delavce. Koliko od omenjenega dela čistega dohodka 'boste razdeLili na posamezne proizvajalne enote? Delavci na žagi v Kozini bodo prejeli 304.000 dinarjev, mizarji 250.000, špularna 102.000, žaga Brezovica 21.000 in uprava 207.000, skupaj 884.000; ostalo pa so dajatve. Po kakšnih kriterijih ste določili to razdelitev? Po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in pravilnika o delitvi čistega dohodka. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov določa osnovne plače za posamezna delovna mesta. Te plače se gibljejo med 12.000 in 49.0000 dinarjev. 80 °/o plač predstavlja tako imenovani zajamčeni osebni dohodek. V primeru primanjkljaja se razlika krije iz rezerve osebnega dohodka. Vendar mora proizvajalna enota, v kateri bi nastal primanjkljaj, to razliko vrniti ob naslednjem ali prihodnjih trimesečnih . obračunih. Vse dotlej pa prejemajo delavci prizadete enote le zajamčeni osebni dohodek. Polni osebni dohodek predstavlja dejansko akontacijo na osebni dohodek, ki se obračunsko določi ob trimesečnem obračunu. Dokončni obračun osebnega dohodka za posamezne enote pa napravimo konec koledarskega leta." Kdaj sta bila sprejeta pravilnika o delitvi osebnega in čistega dohodka v vašem podjetju? Oba pravilnika sta bila sprejeta na seji delavskega sveta 30. 9. 1961, uporabljata pa se od 1. januarja 1961. Z organizacijo proizvajalnih enot je bilo precej težav, zlasti zato, ker v začetku posamezne enote niso dosegale zadostnih dohodkov za kritje na nje odpadajočih stroškov. Vzrok je bil v pomanjkanju strokovne delovne sile in v priučevanju delavcev v proizvodnem procesu. Zaposlujemo izključno domačo delovno silo, ki ni imela ustrezne kvalifikacije. Prav tako je bilo potrebno z vso pazljivostjo izdelati rentabilitetne izračune za posamezne enote. Največ preglavic nam je v tem oziru povzročala špularna, v kateri so morali delavci po kratki strokovni instruktaži osvojiti tehnično proceduro proizvodnje. Trenutno je v JELKI zaposlenih 65 ljudi. Vsi se zadovoljujoče uveljavljajo na svojih delovnih mestih. V upravi podjetja imamo z direktorjem vred le 4 nameščence. Knjigovodstvo je na tekočem. Dokaz: devetmesečni obračun osebnega in čistega dohodka. Praznik republike bomo počastili s prvo delitvijo čistega dohodka v posameznih proizvajalnih enotah. Ali je osebni dohodek v skladu s povečanjem proizvodnje? Po planu hi 'morali realizirati v devetih mesecih 72 milijonov bruto dohodka. Presegli smo ga torej za 8 milijonov dinarjev. Kljub omenjenim težavam, ki smo jih imeli pri organizaciji proizvajalnih enot, se je proizvodnja za nekoliko odstotkov dvignila in se 'bo — upamo — v novih pogojih gospodarjenja dvigala še nadalje. 'Proizvajalne enote gospodarijo po decentralizaciji upravljanja samostojno, stremijo za zniževanjem proizvodnih stroškov, za boljšim izkoriščanjem kapacitet in materiala, same organiziraj o proces proizvodnje, odločajo o zaposlovanju in odpuščanju delovne sile in tako dalje. Delavski svet podjetja je imenoval posebno komisijo za nadzorovanje in vsklaje-vanje celotnega poslovanja podjetja. Po odpravi tarifnih pravilnikov ln urnih mezd ima kolektiv občutek polne osebne odgovornosti in zainteresiranosti za napredek podjetja. Tovariš Benčič, kakšno vlogo ima sindikalna organizacija v organizaciji in izvajanju novega gospodarskega sistema? Sindikat skrbi predvsem za strokovno Izpopolnjevanje svojih članov. V ta namen prirejamo pogosta strokovna predavanja. Poleti smo organizirali poučno ekskurzijo v tovarno pohištva v Novi Gorici, kjer smo se seznanili s procesom proizvodnje, Ekskurzije se je udeležilo nad 80 •/« članov sindikata. Sindikat najtesneje 'sodeluje z delavskim svetom in posreduje za reševanje standardnih vprašanj kolektiva. Podjetje je pričelo graditi v Kozini 4-stanovanjski blok s tremi garsonjerami za svoje delavce in nameščence. Na sindikalnih sestankih razpravljamo o delovni disciplini in o izvajanju načel samoupravljanj a. Nerazporejena sredstva JELKE znašajo ob devetmesečnem obračunu 1,700.000 dinarjev, ki bodo ustrezno povečana ob koncu leta določena v razne sklade .podjetja. Ne bo odveč, ako ugotovimo, da pronica skozi ta bežni prikaz urejenosti in poslovanja podjetja JELKA nevidna sila, ki odločilno vpliva na napredek te gospodarske organizacije. Visoko razvita politična zavest kolektiva, pravilno razumevanje demokratičnih načel samoupravljanja, disciplinirano delovno tovarištvo ter čut odgovornosti do gospodarske skupnosti, to so moralna gibaln, ki usmerjajo sodelovanje tega podjetja v razvojnem progresu občine in okraja. Jaša Zvan artiklov. Precej teh je tudi iz uvoza, in sicer: iz Italije, Češke, Zahodne Nemčije, Sovjetske zveze, Švice, Poljske itd. Zanimalo nas je, kako to dobavljajo. Šef komerciale tov. Albin Co-tar je dejal, da so postali 1. 1957 po Tržaškem in Goriškem sporazumu tudi koristniki določenih svoje odjemalce. Dobra tretjina njihovega prometa odpade na blago iz uvoza. To razmerje v njegovo korist pa 'še nenehno rasle, Zato so poslali Komiteju za zunanjo trgovino vlogo, s katero si prizadevajo dobiti registracijo za neposreden uvoz. Glede na široko .področje poslovanja po vsej Dne 25. novembra slavi kolektiv trgovskega podjetja na veliko »Nanos« v Postojni dvojno delovno zmago: otvoritev novozgrajenega skladišča in upravnega poslopja ob Tržaški cesti ter preseg letošnjega plana realizacije nič manj kot tri mesece ])red. koncem leta. Ta dogodka zaslužila vsekakor poudarek in prav,, je, da ju kolektiv proslavlja tik pred dnevom obletnice rojstva nove Jugoslavije, saj se takih in podobnih delovnih zmag vesele hkrati tudi vsi naši delovni ljudje. Ob tej priložnosti smo obiskali podjetje v novih prostorih ter se seznanili z njegovim razvojem. ZAČETEK V HLEVIH IN S KRAVJO VPREGO Trgovsko podjetje na veliko »Nanos« v Postojni, ki je danes največje tovrstno podjetje v obeh primorskih okrajih in ima' razpredene svoje poslovne niti skoraj po vsej državi — od Skopja do Jesenic — je bilo pravzaprav ustanovljeno leta 1947 kot Okrajni magazin Postojna, pozneje s sedežem v Prestranku. Njegova takratna naloga je bila: distribucija prehrambenih artiklov preko svojih poslovalnic — neposredno Približno tako je povedal najstarejši skladiščnik Karel Tavčar, medtem ko nam je tajnik podjetja Marjan Likar razkazoval moderno halo novega skladišča. Zdaj je tukaj delo skoraj povsem mehanizirano. Tik ob nakladalno rampo je ritensko privozil tovorni avto. Spustili so njegovo zadnjo stranico. V trenutku je en sam delavec pripeljal zvrhano naložen voziček najrazličnejšega blaga. Še nekaj takih in tovor za pot bo na mah .pripravljen. »Vse to je, veste, šlo prej preko naših ramen. Sto vagonov blaga na mesec! Petdeset notri, prav toliko pa tudi ven,« je dejal Karel in nam z izkušeno kretnjo pokazal delo. potrošnikom, na območju tedanjega — prvotnega okraja Postojna, ki je obsegal približno današnje območje postojnske občine. Zaradi pomanjkanja poslovnih prostorov in skladišč so se morali večkrat seliti. Nazadnje je podjetje gostovalo v bivših konjskih hlevih v Prestranku na še ne 2000 m2 površine. Sicer so si z iznajdljivostjo znali vedno pomagati. Kjer so le staknili kak prostor, so se ga poslužili. čeprav so morali plačevati najemnino. Vse to in začetno pomanjkanje prevoznih sredstev je povzročalo podjetju velike poslovne težave. Skladiščnik Janko Marinčič, .po domače »Brieftragerjev«, zna lepo povedati, kako je s kravjo vprego prevažal blago iz hlevskih skladišč do trgovin. Nepopisni so bili vsi ti pripetljaji okrog' začetnih težav. Ceste urgence in najrazličnejše zgodbe, kot bi se reklo v trgovskem jeziku, so zavzemale lep del dnevnega reda. Skladiščnikom, prevoznikom in komercialistom bo 'bržkone ostalo v trajnem spominu, kako so se jim več- krat jezili lasje, ker ni bilo vedno mogoče ustreči vsem strankam. Toda to so že stare zgodbe, ki pa po svoje le pestrijo zgodovino tega podjetja, če že niso doprina-šale k njegovemu naglejšemu razvoju. žen ter je rajši pristal, da mu niso izplačali neizkoriščenega dopusta, kakor da bi vozilo prepustil za ta čas svojemu kolegu, Saj so končno sami gospodarili! Toda korakati je treba s časom. Prav je imel skladiščnik Karel: Od ramen kolektiva je 'bilo odvisno! Delo v novem skladišču z nad 5400 m- površine teče kakor no tekočem traku. Spodaj imajo klet s hladilnimi, napravami za deli-katnejše blago; v njej bo dovolj prostora tudi za ekonomsko enoto »vina« in za -sodavičarstvo. V dveh zgornjih nadstropjih, ki sta opremljeni z dvema dvigaloma, pa so razmestili oddelke za prehrano, indus-trijsko-kemične izdelke, tekstil, železnino, ^orcelan, gradbene materiale itd. Z nad 6 tisoč izdelki, kakor so jih razvrstili po postavkah v blagovnem knjigovodstvu, bo tu vsekakor laže poslovati. PO LETU PRELOMNICE — NAGLA RAST Leto 1952 je bilo za kolektiv »Nanosa« — leto velike prelomnice. Tedaj je prišel v podjetje današnji direktor Slavko Iiurnar-Hrast. Zaradi svoje skromnosti in naravne nadarjenosti pa tudi kot človeka — tovariša ga je kolektiv vzljubil. Niti najmanj zato, da bi mu delal slavospeve, kajti on je bil ob našem obisku na terenu po poslih, toda sami smo ugotavljali in spoznali, da je bil njegov prihod v .podjetje zares odločilen, tako kot so odločilna poznanstva in dobre zveze v trgovskih poslih. Toda ob .njegovi strani je bil tudi delavski svet .podjetja. Z njim so bili organi upravljanja, v katerih se je v enajstih letih zvrstil sleherni član kolektiva, če izvzamemo mlajše — novejše člane. Ob rami mu je bil pri vseh poslih ves kolektiv in ničesar niso naredili, ne da bi se skupno pomenili ,vsaj načelno, če ne podrobno. Tako mnenje je o tem izrazil tudi predsednik delavskega sveta Miro Klemene, ki smo ga komaj obdržali, da nam je nekaj .povedal, preden je odšel na pot, kajti on je trgovski potnik in od njegovega dela in dela drugih njegovih kolegov — komercialistov zavisi mnogo. Postojnsko področje je s takim načinom dela .postalo kmalu premajhno za »Nanos«. Po decentralizaciji upravljanja v trgovini so prevzeli v »Nanosu« funkcijo veletrgovine. Prav sposobnosti Ika-dra in ljudi, ki so ga vodili, je pripisati, da se je kot tako začelo podjetje naglo širiti. Lahko bi se na tem področju, kjer se še danes srečujejo z najmanj desetimi konkurenti, uveljavilo katerokoli drugo podjetje. Toda »Nanos« je znal držati vajeti. Njegove poslovne niti so se bile razpredle po vsej Primorski, na Notranjsko in tja preko Prezida ter Čabra na Hrvaško, v Bosno, Srbijo in Makedonijo. Rastel je njegov reno-me kot grosista. rastel je promet. Od prvotnih 120 milijonov dinarjev realizacije, 'kolikor so je zabeležili v letu prelomnice, .poslujejo danes z milijardami. Za primerjavo vzemimo indeks 100 v letu 1960. Letos so do konca tretjega tromesečja realizirali 130,3 odstotka bruto -prometa, s 105 °/o številom zaposlenih in ob izplačilu 110.8% osebnih dohodkov v primerjavi s preteklim letom. Letošnji plan, ki so ga sestavili na osnovi realnih možnosti, v skladu s predpisi in razvojem domače proizvodnje, so izpolnili točno dne 24. septembra in bodo do konca leta ,po vsej verjetnosti dosegli promet z nad štirimi milijardami dinarjev. Z BOGATO 7ZBIRO V SLUŽBI POTROŠNIKOV V hali novih skladišč »Nanosa« smo zasledili na dolgih in polnih policah na tisoče najrazličnejših Pogled na novo skladišče z upravno zgradbo na levi. V ozadju zakrivajo oblaki vrh Nanosa »OD RAMEN KOLEKTIVA JE BILO ODVISNO .. .« Na prostranem dvorišču je pred novim skladiščem med delovnim dnevom zmeraj prometni vrvež kontingentov deviznih sredstev, zlasti pri uvozu artiklov za široko potrošnjo. Vendar so ti kontingenti spričo vse večjih potreb kupcev premajhni. Zato so že večkrat z lastno dinarsko kompenzacijo nabavili preko svojih uvoznikov razno blago, najčešče z minimalnim ali celo brez zaslužka samo zato, da bi obogatili izbiro in kar se da zadovoljili državi, zlasti z artikli, ki jih pri nas še ne izdelujemo, in glede na ugodne pogoje, ki so si jih jaz ustvarili s trgovanjem z uvo^H nim blagom, pričakujejo, da oo njihova vloga tudi ugodno rešena. Zato, menijo, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči za zadostitev željam in potrebam potrošnikov. REDEK PRIMER ZA NAŠE POJME Z EKONOMSKIMI ENOTAMI V ŠE VEČJE USPEHE TRGOVSKEMU PODJETJU »NANOS« V POSTOJNI Potem ko so skrbno proučili vse pogoje in možnosti za poslovanje po novem sistemu delitve Da, od ramen kolektiva je bilo vse to odvisno ... Nič koliko pri-boljškov bi si bili lahko -privoščili zadnja leta s tistimi 150 milijoni, ki so jih večji -del sami prihranili za to investicijo. Namesto 15.219 dinarjev povprečnih osebnih dohodkov na -posameznika, kolikor so prejemali zadnja leta, ali 16.500, kolikor so prejemali kasneje do novega načina delitve dohodka po ekonomskih enotah, bi si bili lahko delili: ne po eno ali največ dve plači letno, pač pa pet ali šest, kakor so si delili marsikje drugje. Tudi vodilnim uslužbencem bi lahko spričo uspehov dajali večje prejemke, ne -pa največ 39.000 dinarjev na mesec, kolikor jih je prejemal njihov direktor. Ali pa: šofer Ivan Hajna bi se bil sramoval voziti svojo tovorno triton-sko »Opelco« še iz druge svetovne vojne in si ne bi tako prizadeval, da bi bil z njo stalno vpre- Delo -v novem skladišču je skoraj povsem mehanizirano. Tovornjakom pri nakladalni rampi ni treba dolgo čakati na nakladanje ali razkladanje dohodka, so letošnjega junija osnovali v podjetju ekonomske enote. Odločili so se za dvoiner glavne in podrejene, oziroma servise. Glavne imajo itri: komercialno upravni sektor podjetja, obrat »Vino« s sodavičarstvom in Skladišče na Rakeku. Servisi pa so: računovodski, skladišče vseh oddelkov, transportni delavci in servis šoferjev in mehanikov z vozili, V pravilnikih, ki jih pravkar končujejo, so -predvideli štiri do pet tarif. Razporedili, so delovna mesta po skupinah tako, kakršni so pogoji, teren in možnosti za delo. Dohodek -bodo delili -na osnovi uspeha dela, vendar z razumevanjem za starejše člane kolektiva, ki so prizadevni in ki s svojimi nasveti spričo večletne prakse in izkušenj prispevajo včasih morda še več kakor mlajši in fizično močnejši. Delitev dohodka celotnega podjetja so predvideli s 70 % za osebne dohodke. 30 % pa za sklade. B^ posameznih enotah je to razme^^ je različno in pogojeno dejavnosti, Uspehi dela po -novem načinu se zlasti odražajo v ažurnosti poslovanja, hitrejši odpremi tovorov, večji izbiri blaga, manjšem številu reklamacij in zmanjšanju -poslovnih stroškov. Kdor bo pri svojem delu upošteval vse to, se mu ne bo treba- bati za zaslužek. Tako bo zagotovljena tudi nadaljnja rast podjetia, ki je nastalo tako rekoč iz nič in je lahko danes v ponos ne samo kolektivu, pač pa tudi širši družbeni s-kuonosti. Zato kolektiv -lahko upravičeno slavi in roraznuie letošnji Dan republike z na^vedrei-šim razpoloženjem. K temu mu tudi mi čestitamo! G. Bariica TO STRAN SMO ODSTOPILI GROSISTICNEMU Ne samo zaradi značaja dela, am.pak mnogo, mnogo je to odvisno tudi od ljudi, njihovega prizadevanja in vneme, s katero Direktor Slavko llumar-IIrast ima precejšnje zasluge, da se je »Nanos« razvil v najmočnejše veletrgovsko podjetje na Primorskem so se lotili določenega dela. Kratko in jedrnato: v postojnskem »Nanosu« nimajo za zdaj na spisku nekvalificiranega človeka. Od 120 za-poslenih jih je osem z višjo in visoko izobrazbo, večina s srednjo, drugi pa so s pomočjo raznih tečajev, seminarjev, večernih šol Itd. opravili vsi kvalifikacijske izpite. Za naše .pojme vsekakor redek primer v gospodarskih podjetjih. Toda .preden so to dosegli, je marsikateri član kolektiva presedel ob knjigah v večernih urah, namesto da bi se odpočil po na-pornem delu. Vsako leto vsaj štiri ali pet ljudi pride v podjetje iz raznih šol. Tudi zdaj jih štipendirajo. Ljudje se .učijo, in to zgolj iz zavesti, ker vedo, da je za njihovo delo vsak trenutek intenzivnega študija dragocen in čedalje bolj potreben. ¡¡¡1 veselih Kraševoih«. O Divaški Jafni piše tole: »Divačani imajo tudi svojo jamo s kapniki in drugačnimi obeski, ki pa je -nič ne znajo spraviti v promet. Pravijo, da se je pred ilefci pogajal z Divačani neki ameriški milijonar, ki je hotel jamo kupiti in bi bil pripravljen dati zanjo toliko dolarjev kot. sam vaga.« S to kupčijo seveda ni bilo nič, ker so bili Divačani proti temu, toda drugega za jamo tudi niso storili in hudomušni Magajna pravi, da Divačani od takrat niso jame niti enkrat več pobelili.« Čeravno je v Magajnovi hudomušnosti tudi nekaj zavisti, ker Vremča-m nimajo kaj podobnega, pa je v tem tudi mnogo resnice: Jama je zaprta in treba bi jo bilo res »pobeliti in ji popraviti vhod«. Sicer pa pravijo, da tega ne bi bilo, če bi še živel Tentava. ki bi se -po osvoboditvi pomladil. Odkril .bi vse, kar bi mogel, ker bi vedel, da bi bila odslej jama v pravih rokah. Morda pa Divačani tudi ne znajo prav ceniti svojega velikega sina, ki je ime P ;ače Gregor Ziberna-Tentava kot nihče pred njim proslavil doma in po svetu. Nemara gledajo na Tentavo še tako, kakor jim je 'V spominu iz zadnjih let 'njegovega življenja. Toda takšno gledanje Ibl bilo zgrešeno. Se mlad, kot izučen mesar ln prekajeva-lec, je šel Tentava v Trst, kjer sta imela z bratom na Aquedotu prvo slovensko kavarno in delikateso. Tod ni dolgo vzdržal, ker je bil nagle krvi in se je pogosto zapletel v spore in pretepe s tržaškimi prenapeteži, italijanskimi iredentisti. Iz Trsta so ga izgnali v domačo vas, kjer je ostal do smrti. Ves se ,je posvetil jamarstvu. Tako je bil prvi na dnu Kačne jame, globokega ibrezna nedaleč od divaške postaje. V spomin na to je še danes v skali vklesan napis: Kačna ¿jama, .ti si ta, kdo je prvi videl tvoja dna, to bil je Gregor Ziberna. Veliko več spominov pa je nenapisanih. Med drugim je bilo znamenito njegovo srečanje s peklenščkom. Bilo je v enem izmed brezen, zgodilo pa se je takole: Pri Zirjah. vasi med Divačo in Sežano, je nek vaščan skočil v brezno. Tentavo so prosili, naj bi šel ponj. Rad je pristal. Po vrvi se je spustil v jamo in si naložil truplo na rame. Zdajci pa se je nekaj zabliska-lo in pred Tentavo se je pojavil pravi pravcati peklenšček. Ves je bil v rdečem. Tentava, .pusti, to je moje!« mu je rekel in Tentava se je vrnil na svetlo praznih rok. Povedal je Zir-cem, kaj se je bilo zgodilo. Preplašeni Zirci so jo na vrat na nos pobrali domov. Tentava ni bil od muh, poznal je vraže vernost ljudi. Ko se je vrnil iz Trsta domov, se je, kot ml je pripovedoval njegov nečak France, Tentava skoraj povsem oprijel jamarstva. Pretaknil je vse jame in luknje, odkril je Divaško jamo in postal njen »upravitelj«. Zaveden pa je ostal vse do zadnjega in se ni nikogar ustrašil. Večkrat so ga fašisti vtaknili pod ključ, vendar je bil Tentava vedno toliko priseben in navsezadnje tudi toliko star. da se je zmerom nekako izmotal. Naj povemo le nekaj pripetljajev: Ko so po .prvi svetovni vojni Italijani okupirali naše kraje, so se hoteli izkazati kot rešitelji. Delili so svete podobice, nogavice, ki so jim jih bili dali Ameri-kanci in kruh. Toda kruh je bil spečen iz molče, ki so jo zasegli v vaški pekarni. Ko je dobil Tentava svoj obrok kruha, se jim je v lepi italijanščini zahvalil: »Hvala, ker ste mi spekli kruh, moka je bila tako naša.« Takoj po vojni je imel Tentava lepega volčjaka, ki mu je dal ime »Makaron«. Z njim je dražil zlasti kara-binjerje; najrajši je poklical svojega Makarona, ko jih je srečal. Vtaknili so ga v zapor, kjer je moral pojasniti, da z »makaronom« ni hotel žaliti nikogar, ampak, da je poklical le svojega psa. Ko je bil v Rodlku na opasilu, je nek karabinjer udaril njegovega »Makarona« s puškinim kopitom. Tentavo jc pograbilo in prismo-111 je žandarju gorko klofuto. Rešil se je s tem, da je žandarja nahrulil po angleško in da je imel na glavi tropsko čelado. Tentava je namreč obvladal več jezikov. O Tentavi kroži mnogo anekdot. Rad je govoril in pisal v verzih. Ob nekih državnih volitvah mu je poslal kandidat Vran .v sežanski zapor, kjer se je Tentava hladil zaradi nekega prekrška, agitacijski poziv. Tentava mu je odpisal: Preljubi moj Vran, počakaj kak dan, ker se šoja še ne poja. O Tentavi bi lahko še marsikaj povedali. Morda bomo napisali o njem kaj več, ko bo zbrano še drugo gradivo o tem možu, ki bi pričalo o njegovih jamarskih zaslugah. Povedati moramo še, da mu je pri delu vneto pomagal sovaščan Valentin Rešetar, ki so .mu rekli tudi Harambaša. 2e vzdevek pove, da je bil tudi on drzen mož. Tudi o njem kroži marsikaj, kar ibi kazalo zapisati. Vendar ostanimo tokrat, le pri Tentavi, ki je dobil svoje ime zato, 'ker je večkrat koga pretental. Tentava je bil veseljak, poln humorja in volje do življenja. Njegov pomladanski pozdrav (je bil »ku-ku«, njegova illozofija pa združena v pozdravu »kar pade, pade.« Škocjanske jame pri Divači po svoji lepoti in romantiki prav nič ne zaostajajo za Postojnsko, Ie da je slednja lepše in bolj sodobno urejena. Podoba kaže prelestni kapnik »Kralj Matjaž« v Divaški jami Ljubil je naravo in svet, ki je stisnjen .pod Vremščico in je poln svojevrstne zunanje in podzemske lepote. Čeravno sem kot otrok mislil, da Tentava ne bo nikdar umrl, je verT-darle tudi on učakal svoj konec. TJpel je smrti, ko je treščilo v drevo, blizu katerega je stal. Veselo se je za-režal proti oblaku: »Ma oštja, ma si nie hotel, pa si falil!« Neke zimske snujejo v Malokakšna mlekarna ima tako pestro zgodovino, kakor jo ima sežanska. Leta 1948 so začeli graditi velik objekt, ki se je razvil v samostojno podjetje, pozneje pa je prešlo kot samostojen obrat v sklop kmetijske zadruge »Kras« Sežana. Sprva je prodajala mlekarna mleko v Trst, Ljubljano, Rašo, na Reko in v druge kraje. Mleko so začeli predelovati šele leta 1945, tedaj so ga predelali v maslo in kazein približno 54 odstotkov. Proizvodnjo kazeina so morali kmalu opustiti in začeti z izdelovanjem kazeinskega hladnega lepila, Novemu lepilu so dali ime »Ekspress«. Povpraševanje po niem je še danes veliko. Največji KAKO JE MIHA MEDVEDA PODIL ZA SEBOJ noči leta 1929 je legel v listje s cigaro v ustih. Zaspal je in pozabil ugasniti ogorek. Listje se je vnelo in hlev je zagorel z velikim plamenom. Tentava se je resda rešil, toda staknil je pljučnico in kmalu tirnr.1. Za njim je ostal spomin, ki ga morda ne znamo ceniti in ki poziva zlasti Di-vačane: Divaško jamo je treba čimprej odpreti in jo pokazati svetu! Joško Ziberna odjemalec ^e lesna industrija. Zanimivo je, da je povpraševanje po Ekspressu čedalje večje, četudi lesna industrija osvaja nove in cenejše postopke lepljenja. Proizvodnja kazeinskega lepila je naraščala iz leta v leto; to je razvidno iz tele orimerjave: leta 1955 so inaredili 41 ton lepila, v nadaljnjih letih .pa 77, 108, 143, 225, 3'24 ton. Letošnji načrti predvideva proizvodnjo 360 ton, vendar kaže, da bodo realizirali vsaj 400 ton. V obratu so prišli do zaključka, da bodo lepilo' izdelovali vse dotlej ,dokler bo po injem povpraševanje in dokler se bo proizvodnja izplačala. Kljub stalnemu porastu proizvodnje kazeinskega lepila pa so v mlekarni začeli snovati načrte za izdelovanje novih vrst lepil, to je sečninsko-formaldehidnih lepil. Za takšen korak so se odločili iz več razlogov. Večji lesni kombinati se vse bolj orientirajo •na 'to vrsto lepil, ki so uporabna za hitri 'in vroči način lepljenja. Brž ko bodo v sežanskem obratu Za mrtvašnico v Divači stoji skromen kamnit nagrobnik, na katerem so vklesane te besede: Gregor Ziberna 9. m., 1855 17. U. 1929 Slaven spomin možu,, ki je prvi odkril tajnosti čarobne divaške jame To je vse. Le domačin, ki ga pot zanese mimo tega nagrobnika, se nemara spomni: »Glej, glej, tu je .pokopan Tentava!« Starejši domačini vedo, kdo je bil Tentava, mlajšim pa je treba to šele pod,robno razložiti. ¿Morda ne bi bilo odveč, ko bi kaj i,'eč povedali o tem možu, ki se je že v prejšnjem stoletju proslavil kot eden prvih jamarjev in raziskovalcev podzemeljskega sveta. Ime Gregorja 2iberne, po domače so mu rekli Tentava, in s tem priimkom je bil znan daleč po Krasu, je tesno povezano z odkritjem ene izmed znamenitih kraških jam. Danes pravijo tej jami Divaška jama. Po vojni je bilo o tej 'jami le malo slišati, čeravno leži le kakih dvajset minut vstran od železniške postaje v Divači. Nemci so namreč leta 1943 razstrelili vhod v jamo, ker so menili, da imajo v .njej svoja skrivališča partizani. Tega vhoda ni do danes še nihče popravil, ker ni denarja. Vhod je bil zgrajen kakih trideset metrov globoko in je bil podoben vodnjaku, ki je imel ob straneh ser-pentinasto speljano pot. Divaška jama leži v neposredni soseščini Škocjanskih jam. na območju, kjer je vse polno brezen. Divaško jamo je prvi odkril in jo do podrobnosti raziskal Gregor Ziberna in ije bil še dolga leta po prvi svetovni vojni tudi njen -čuvaj ln vodič. Njegovo ime je tako prišlo v zgodovino, o njem 'govori domača, še več pa tuja .jamarska literatura. Tentava se v tistih časih ni ustrašil nobenega brezna, pa najsi je -bilo globoko tudi 'več kot sto metrov. Spustil se je v Kačno jamo, Koševo jamo in druge. Takrat ni bilo priprav, kakršne imajo jamarji danes, pa tudi ljudje so gledali na takšne reči drugače. Za večino so bile 'takšne jame, iz katerih se vedno -dviga megla, domovanje peklenščkov in coprnic . . . Z enim takšnim peklenščkom se de nekega dne spopadel tudi Tentava. No, o tem pa pozneje. Naj povemo prej nekaj besed o Divaški jami. Divaško jamo je Tentava odkril, ko je ibll še bosonog fante. Pripovedoval je, da ga je nekega dne, ko je tam okoli pasel krave, zgrabila radovednost. Zlezel je v odprtino pod zemljo. Zanimalo ga .je, kaj neki je tam, in tako je lazil .dan za dnevom v jamo in -jo korak za korakom razkrival. Tentavi tega nisem nikdar mogel povsem verjeti, 'toda najsi ¡je bilo to res ali ne, dejstvo je, da je bila leta 1885 jama odprta. Vanjo so se jell spuščati prvi jamarji, zlasti profesorji in speleologi z Dunaja in Miin-chena in .tudi od idrugod. Kot prva ženska se je po vrvi spustila v jamo domačinka Frančiška Rebec, roj. Volčič. Ko so jamo svečano odprli, so ji dali ime Rudolfova jama, po avstrijskem prestolonasledniku, ki je s svojo ženo obiskal jamo in se prvi podpisal v spominsko knjigo. Spominsko knjigo, v katero so se podpisovali samo znameniti gostje, je hranil Tentava sam, vendar je tik -pred njegovo smrtjo zgorela, 2e v času Avstrije je -prihajalo v jamo mnogo obiskovalcev in je bila tedaj vsaj itako znana kakor njena soseda, Škocjanska jama. Pod Italijo so jami spremenili njeno ime, novo ime Je dobila ipo .neki princeski Ma-faldi, ki je .bržkone že stara -teta, če ge živi. V tem času pa je jama doživela svoje največje razdejanje. Naj mi ne zamerijo, toda laški turisti večinoma ne znajo ceniti narave in njenih lepot. Lomili so lepe kapnike in uničevali njeno notranjost. Tentava jih je večkrat klel, toda .podoba je bila, da 'kletev nI mogla potolažiti njegove bolečine. Jamo je imel za svojo ln je z njo (tudi ž-ivel. Nič čudnega, da je hranil Tentava skrivnost o odkritju še lepše jame, ki je bila povezana z Divaško, le zase. Povedal je le to, da je odkril jamo, v kateri je skrito jezero. Ni hotel povedati, kje naj bi ta jama bila, ni hotel, da bi mu Lahi uničili še to. Dejal je, da bo svojo skrivnost odkril tedaj, ko bo za to čas. V tej zvezi naj dodam, da so nova raziskovanja tik pred vojno potrdila tisto, o čemer je govoril Tentava že več kot deset let poprej. Kdorkoli je obiskal Divaško jamo, si ni mogel kaj, da ne bi strmel nad njeno lepoto. Težko jo je primerjati s to ali ono že znano Jamo, kot na primer s Postojnsko ali Škocjansko, ker ima vsaka jama svoje posebnosti. Morda je njena značilnost in čar v različnih barvnih odtenkih kapnikov -in sige, ki ije zdaj bele, zdaj bolj zamolkle in temne barve, v njej so veliki stalaktiti dn stalagmiti in udarec obnje zadoni, kot bi bili uliti Iz najčistejšega brona. Polje s tisoč majhnimi kapniki so turisti večinoma r-pokosill«. Se to: Tentava je že takrat poimenoval posamezne kapnike in prostore, lin to so bila lepa in klena slovenska imena. Tako ]e dal na primer vitkemu .kapniku ime po kralju Sa-mu, drugemu večjemu pa po kralju Matjažu. Domačini vedo povedati, da je dal Tentava več kot tri sto imen v jami in z njimi označil posamezne predmete. Danes tega ni več. Ne bi bilo -napak, če bi tisti, ki se jih še spominjajo, poskušali imena otetl pred popolnim pozabljenjem. Ni dvoma, da bodo Divačani jamo prej ali slej spet odprli. Glede tega si jih je krepko privoščil France Magajna v svojih «Žalostnih zgodbah o Pravzaprav lovci nimajo radi, če jih kdo pita -s tem, da so člani zelene bratovščine. Po pravici, ker danes lovci opravljajo veliko večje delo kakor nekdaj, ko so bili proti mastnemu plačilu lahko le koristniki lova in lovišč, z divjado in lovišči pa so gospodarili drugi. Zato lovci danes pravijo, da so člani lovske družine ali organizacije, z bratovščino pa ne marajo imeti veliko opravka, ker je blizu zelenemu kadru po zvenu besede, s tem pa vsi pošteni partizani ne marajo imeti nič skupnega. Zato ne bom pravil, da je naš Miha član zelene bratovščine, čeprav zelo rad' hodi za divjadjo v zelene gozdove -na Pivškem. Pri tem pa je naš Miha posebne sreče. Večkrat .mora imeti pri teh njegovih pohodih v zeleno naravo sam hudič svoje prste vmes, če ne prav gotovo Miha ne bi imel takšne smole. Kar poglejte! Še poleti, ko je čas za srnjaka, se -mu je zgodila debela. S ■ prijateljem sta v tisti vročini lezla v Sveto Trojico (na Postojnskem vedo, da je to vrh v Javor-niki-h -proti Snežniškemu pogorju). Da ne bi bila vročina še bolj priskutna, kot je lahko, sta možaka slekla težje lovske hlače, jih skrila vsak pod svoj grm dn jo v kratkih bregešah mahnila v hrib. Ce je bilo ali ne kaj lovskega blagra, bi zdaj ne vedel povedati, dejstvo pa je, da hlač ni bilo več na mestu, ko sta se vrnila z jage. Seveda se je kmalu razvedelo, da so Mihi krave pojedle hlače in odtlej revež ni imel miru. Seveda ne, dokler ni »raitala« nova zadevščina, nova kost, ki so jo .prijatelji dobili in glodali. Spet Miha, seveda, prekleta smola! Šli ■so družno vsi ali večina članov domače lovske družine na veliki lov. Razpostavili so se po stojiščih, drugi pa so s .pomočniki- šarili po grmovju. Teh zadnjih ni maral črn kosmatin, ki mu sicer pravimo medved, in jo je ubral proti stojiščem. Iilačal je, ko da bi se zavedal, da ima v lovskem zakonu mogočnega zaščitnika, naravnost na Mihovega soseda. Ta se sicer medveda ni bal, zakona pa, zato je samo za strah -ustrelil nad njim. Toda že to je bilo dovolj, da je medtem .pozabil na mogočno zakonsko varstvo in jo ie urno pobral — naravnost proti Mihi. Znašla sta se drug pred drugim. Zdaj bi- težko ugotovil, kdo je bil bolj presenečen {ali v strahu): medved ali Miha. Vsekakor se je medved, ko je videl, da ne more več pobegniti, iz obupa oko-rajžil, se vzdignil na zadnje -noge, pa po dveh naravnost na Miho. Znana reč je, da Miha po svojem posebnem zna-nj.u že sam po sebi spoštuje in ve za vse zakone. Torej tudi za tistega, ki varuje redite medvede. Tako globoko ga je spoštoval, da je pozabil, da bi mu bila olajševalna okolnost silobra-n, če bi ernuha položil. Zaito je raje, ker je že kosmatin kazal takšne napadalne namene, v iskrici sekunde sprevidel, da je bolje, če pametnejši popusti pred nasiljem — in že jo je na vso moč uc-vrl pred dvignjenimi šapami, s katerimi se nikakor ni hotel osebno seznaniti. Kje je ostal klobuk, kje še kaj drugega, so lahko šele potem ugotovili, ko so vsi prijatelji družno spet opremili Miho. Medved se še zdaj brez skrbi sprehaja po Javorniku ali Snežniku, Miha .pa pravi, da bo le treba napraviti prošnjo za odstrel, da si bo tudi družina finančno opomogla, Vedno namreč misli samo na interese skupnosti. I-n vi ga kar lepo pustite v miru, ste razumeli! Lahko se vam -namreč pripeti kaj podobnega, pa vam bo potem z obrestmi vrnil posojeno — kar vam gotovo ne bi bilo všeč, Gorazd Morjak uvedli proizvodnjo novega lepila, se bo dvignila produktivnost dela, hkrati s item .pa bo moč tudi sedanja osnovna sredstva gospodarne je izrabiti. V obratu bodo lahko zaposlili nadaljnjih 17 delavcev. S proizvodnjo sintetičnih sečninsko-formaldehidnih lepil se bo sežanska -mlekarna pridružila zagrebškemu »Chromosu« i,n združeni kemični industriji1 v Domžalah. Kljub temu pa proizvodnja novega lepila ne bo povsem zadoščala vsem potrebam. Ta ugotovitev naravnost terja, da steče proizvodnja čimprej. Velikega pomena za mlekarno je dejstvo, da zahteva nov proizvod souporabo kazeina, ki ga -sama proizvaja. Mlekarna je nabavila že vso potrebno opremo in, bo montirana do 29. novembra. Skoraj vse naprave so domače izdelave. Vsi stroški bodo skupaj z nadizidavo garaže veljali' 20 milijonov dinarjev. Poskusna proizvodnja bo stekla že v decembru. Brž ko bodo na razpolago vse surovine, bodo delali v treh izmenah. V letu 1962 .predvidevajo proizvodnjo 500 ton lepila, kasneje pa seveda mnogo več. Kolektiv je že .poskrbel za vodilni kader. -er žena sn dom it zdravstvo sn vzgoja ^ otrok M dru2ina * zena in dom zdravstvo ¡m vzgoja * otrok 8esj dr Z OBČINSKE KONFERENCE O DRUŽBENI AKTIVNOSTI ŽENA V POSTOJNI rediu Nedeljski konferenci o družbeni aktivnosti žena v Postojni je prisostvovalo 74 .od skupno 116 izvoljenih delegatov. Med gosti so bili tudi predsednik ObLO Postojna Adolf Gerželj, sekretar OO SZDL Koper Miro Okretič in drugi. Delegati so izvolili pet-najstčlansko predsedstvo in tričlanski nadzorni odbor ter soglasno sprejeli nova pravila o bodočem delu konference. Zborovalcem je uvodoma prebral poročilo o najaktualnejših problemih zaposlenih in drugih žena v postojnski občini predsednik občinskega odbora SZDL Jože Bizjak. Med drugim je nagla-sil, da je v občini od skupno 4910 zaposlenih kar 1810 ali 36,6 odstotka žensk, ki bodo letos ustvarile v družbenem sektorju gospodarstva približno milijardo in 300 milijonov dinarjev ali dobro tretjino vsega družbenega proizvoda v občini. Družbeno aktivnost žena nadalje dobro ilustrira dejstvo, da je sedem proizvajalk članic ObLO Postojna in da odpade 22 odstotkov članov delavskih svetov in 24 odstotkov članov upravnih odborov v gospodarskih organizacijah na ženske. Njihova vloga v proizvodnji in upravljanju je torej — že če jo tehtamo samo v luči teh številk — ogromna, kar hkrati dobro po-nazoruje emancipirani položaj žene v današnjem ekonomskem in © Na vsakega prebivalca Jugoslavije odpade letno 35,8 litra alkoholnih pijač in samo 0,3 do 0,5 litra sadnih sokov, medtem ko popije Švicar 10 do 30 litrov sadnih sokov na leto, Nemec 5 litrov itd. Q Pri alkoholikih so pogosti samomori in poskusi samomorov. V koprskem okraju so zabeležili leta 1959 štiri samomore in 5 poskusov, leta 1960 deset samomo-morov in 3 poskuse, do oktobra letos pa 14 samomorov in 2 poskusa. družbeno političnem življenju pri nas. Imajo pa žene, In to predvsem zaposleno žene, v postojnski občini še vrsto nerešenih problemov. Nedeljska konferenca je živo spregovorila o njih, jih osvetlila z raznih nazornih kotov in delno že odgovorila na vprašanja, kako v okviru razvijajočega se komunalnega sistema hitreje pristopiti k njihovemu efektnemu reševanju. I.z razprav trinajstih delegatov se da zaključiti, da so to predvsem problemi dvojne zaposlitve žena, varstva otrok zaposlenih, dalje problemi prepotrebne akti-vuzacije društev, pritegovanje žena v prosvetno delo lin — kar je najvažnejše — problemi strokov- nega izobraževanja ženske delovne sile v (Proizvodnji. V postojnski občini je namreč kar 48 odstotkov zaposlenih žensk nekvalificiranih in priučenih, kar predstavlja v .pobojih izpolnjenega gospodarskega sistema, ki terja brezpogojno rast produktivnosti dela, trenutno za žene v proizvodnji. dejansko težko vprašanje. Delegati so zato naložili novemu predsedstvu konference za prvo dolžnost, da izdela o stanju in možnostih strokovnega izobraževanja ženske delovne sile temeljito analizo in skliče takoj nate poseben posvet predstavnikov gospodarskih, oblastvenih ;n družbeno političnih organizacij postojnske občine, ki naj skurono pristopijo k omiljenju in postopnemu odpravljanju tolikšnih d.is-proporcev na polju strokovnega izobraževanja. Nedeljska konferenca v Postojni je sprožila še vrsto drugih .zanimivih in važnih vprašanj, razpravo pa je s plodnim prispevkom zaključil sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Baša, ki je naglasil, da je napravila konfe-j-enca v primeri z vsemi dosedanjimi razpravami o družbeni aktivnosti žena in njenih problemih konstruktiven korak naprej in se hkrati dokopala do spoznanja, da so .obravnavani problemi obče komunalni in da jih bo treba kot takšne v bodoče reševati kompleksno ter z večjo družbeno odgovornostjo. A. Miklavčič ZA AKTIVNEJŠE DRUŽBENO UDEJSTVOVANJE ŽENE 14, in 1C. 11. 19S1 so se prijavili v transfuzijski postaji v Izoli kot darovalci krvi: GRADIŠ IiOPER: Tomo Cindrič, Ignac Canadi, Jože Canadi, Meho Dizdarevič, Anton Domjanič, Anton Franderajh, Danilo Jurinčič, Jože Meško, Veselin Pecarski, Ivan Podvez, Ivan Pribac, Sulejman Sa-iiinovič, Sergoj Sturman, Jože Zab-kar. OLO KOPER: Anica Doltar, Marij Furlanič, Ivanka Gabršček, Ciril Kobal, Ivan Zabukovec, Savo Zu-žič. PRISTANIŠČE KOPER: Ida Gec, Eve-lin Grižon, Henrik Grando, Jože Kac, Silvo Kozlovič, Marta Lasic, Majda Pahlč, Jože Pušpan, Amalija Straka, Marjan Stepaneič, Veko-slav Silovič, Emil Umer, Janez Zabkar. RUDNIK SEČOVLJE: Albin Jesen-šek. SOČA KOPER: Anica Bandelj, IVan Horvat, Erna Loven j ak, Roža Ro-govič, Ivan Stranjšak. TORIOS: Marija Cendak, Hinko Kr-kač. Model temne obleke za večerne prireditve in svečanejše priložnosti z majhnim koničastim izrezom na hrbtu V Hrpeljah je bilo preteklo soboto zborovanje, ki ga je sklical občinski odbor SZDL, da bi se pogovorili o poslovanju trgovin na tem področju in da bi organizirali posvetovalni center pod naslovom »Konferenca za družbeno aktivnost žena« v občini Hrpelje, Kot gosta sta se zborovanja udeležila tudi predsednik komisije za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL Rado Čehovin in članica okrajnega odbora SZDL Fani Štrausova. Re- •rs T Ç! 1UMJH V prejšnjih časih so delavke, ki prihajajo z vseh delov Krasa, delale in molčale. Razen tistih seveda, ki so bile izvoljene v delavski svet in upravni odbor. Danes je drugače, na-nes v podjetju ni problema, ki se ne bi z njim ubadali toliko časa. dokler ga ne bi spravili z dnevnega reda. S kakšnim ponosom pripovedujejo, da jim ni žal časa, le da gredo stvari v redu. Začelo se je s tem, da so se sestale predstavnice, med njimi redki predstavniki, vseh organizacij v podjetju. Z načeli novega gospodarskega sistema jih je najprej seznanil direktor. Razprava se je takoj razpletla okoli i M^m^ 'm Plašči in pokrivala so letos v skladu z vremenskimi napovedmi o hudi zimi. Zelo priljubljene so na plaščih šer-pe iz enakega blaga, kot vidite na prvem modelu, ki se še zapenja dvovrstno v vsej svoji dolžini. Drugi plašč je prav tako zaprt in ima majhen, okrogel ovratnik bodočih ekonnniskih enot. Vprašanje, koliko naj bi jih bilo, je bilo kmalu jasno. Komisijo, ki ,io jo imenoval delavski svet, so dogodki prehiteli s tem, da je ves kolektiv kmalu sklenil: štiri ekonomske enote in ena predračunska enota. V prvi enoti bo navijalnica, v drugi in tretji obe izmeni v pletilnici, v četrti šivalnica, v peti uprava in pomožne službe. V tem času so decentralizirale tudi sindikalno organizacijo. Sledile so volitve predsednic in namestnic predsednic zborov proizvajalk. Le v predračunski enoti so za predsednika izvolili moškega. To je bilo že sredi junija. Odtlej je bila že vrsta zasedanj, zborov, na zborih pa cel splet predlogov, mnenj, pripomb itd. Delavke so spregovorile in ni jim težko verjeti, da se v novem položaju čutijo soodgovorne za vse, kar se dogaja v ekonomski enoti in tudi v podjetju. Zaradi tega so sproščene in prav nič ne skoparijo z opazkami, če je kaj narobe. Brezbrižne niso niti do vprašanja prisotnosti na zasedanjih: če 'katera neopravičeno izostane, jo javno kritizirajo, ker nočejo, da bi se o sklepih šušljalo izven zasedanja. S spremembami pravil so od delavskega sveta in upravnega odbora prešle na zbore enot mnoge pristojnosti, kakor sprejemanje letnih proizvodnih, finančnih in drugih načrtov enot, potrjevanje obračunov, določanje števila delovnih mest, odločanje o delitvi čistega dohodka, sprejemanje in odpovedovanje delavcev, nadziranje stroškov, ki niso normalni za proizvodnjo, predlaganje nadurnega dela, skrb za izkoriščanje in vzdrževanje osnovnih sredstev ter nabavo novih it.d. To so ključne pristojnosti, ki dajejo že od vsega začetka zborom ekonomskih enot obeležje neposrednih upravljavcev. Izvolili so tudi komisijo zborov, ki pa nima pravice odločanja, da se ne bi tako izmaličiio neposredno upravljanje. Tudi predsednik zbora in njegov namestnik imata le formalne, organizacijske in proeesualne pravice. Na vseh razpravah okrog posamez- ferat o namenu konference je prebral tovariš Lojze Žetko, Z vsakdanjimi potrebami prebivalstva je najtesneje povezana trgovina na drobno. In ker kupujejo večinoma žene, so najbolj upravičene, da spregovorijo o poslovanju in pomanjkljivostih v teh trgovinah. V razpravi se je izkazalo, da so te pomanjkljivosti precej številne, tako se pritožujejo zaradi preskrbe s kruhom v Klancu, na Tatrah, v Zazidu in v Podgorju. Drugje spet, na pri- © © nih določb pravilnikov je prišla do izraza močna volja po odstranitvi vzrokov, ki vplivajo na zmanjšanje proizvodnje. Tako so delavke določile sankcije za neupravičene odsotnosti z dela, določile število dni izrednega plačanega dopusta za poroke, smrti ožjih sorodnikov, za prekomerne stroške in podobno, na drugi strani pa so določile tudi primerne stimulanse za varčevanje pri volni, pri zmanjšanju stroškov in za varčevanje sploh. Medtem ko so včasih tekli prazni stroji, ki jih je prek transmisij gnal elektromotor, so sedaj izračunale porabo električne energije in vključijo stroj le, če dela pri strojih zadostno število delavk. Tudi žarnica ne sme goreti, kadar ni treba. Pred nedavnim so revidirale tudi norme. Zanimivo je, da se niso potegovale za znižanje, ampak ponekod za kar precejšnje povečanje. Seveda pa so opazile, da so bile nekatere norme pretirano visoke in da jih niso zmogle niti najbolj spretne roke. Obratno računovodstvo je že začelo z obsežnim delom okrog ekonomskih enot in obračunava stroške po stroškovnih mestih. Enoti priznajo le tiste stroške, ki so v skladu z normalno proizvodnjo. Ko bodo podali končen obračun, in to bo najkasneje v decembru, je morda pričakovali kak spor med enotami. Vendar jih to ne plaši. Doslej so vse take pojave rešile sporazumno in pravično in ni razloga, da ne bi bil» tako tudi v bodoče. ltezultati? Fizični obseg proizvodnjo, ki so ga dosegle lani, so letos realizirale že ob koncu septembra, Storilnost se je povečala za 25.1 odstotka. Kar ima danes to sežansko podjetje, so ustvarile pridne roke delavk, ki se nenehno borijo za kvantiteto in kvaliteto svojih Izdelkov. In to je njihova močna obramba pred muhavostjo tržišča. Žal, da se tako marljivi kolektiv bori s težavami, ki so v zvezi z dobavljanjem surovine (volne), s finančnimi težkočami, zaradi katerih nc more nabaviti novih strojev in da mora zato odlašati z rekonstrukcijo svojih obratov. — er mer v Rakitovcu, trgovine sploh nimajo. Pravijo, da si ribe lahko privoščijo le tisti, ki imajo kale opravek v Kopru, pa tudi preskrba z mesom ni povsod zadovoljiva. Pozitivna stran trgovine pa bo specializirana prodajalna s tekstilom in obutvijo v Podgra-du. Prav tako trgovino pa bi potrebovali tudi v središču, to je v Hrpeljah ali Kozini. Drugo vprašanje se je sukalo okrog avtobusnih zvez. Udeleženci konference so bili mnenja, da bi okrog 35 potnikov dvakrat na dan napolnilo avtobus, ki bi vozil skozi Klanec po stari cesti. Več prošenj so že napravili na pristojna podjetja, pa niso -nič zalegle. Naj bi goriško ali koprsko avtobusno podjetje uvedlo na tej relaciji vsaj dva avtobusa dnevno. Če ne za stalno, pa vsaj v zimskih mesecih, to je od septembra do marca. Govora je bilo tudi o potrošniških svetih. Doslej jih ni bilo. Prav gotovo pa bi taki sveti lahko dajali koristne pobude trgovini, opozarjali na pomanjkljivosti in nepravilnosti, se posvetovali glede izbire blaga in zlasti glede cen. Kozina »slovi« po najvišjih cenah mesa, sadja, kruha in drugih osnovnih življenjskih potrebščin. S tem v zvezi je rekla delegatka iz Zazida: »Ni samo trgovina, smo tudi ljudje!« V kratkih besedah veliko vsebine. Drugi del zborovanja je posegel na področje aktivnejšega sodelovanja žena na drugih področjih javnega življenja v občini, S pravico enakopravnosti naj bi žene sodelovale pri reševanju raznih gospodarskih, socialnih in komunalnih vprašanj, zlasti odločneje pa naj bi posegle v probleme vasi. Izkušnje učijo, da rešujejo žene nekatera vprašanja hitreje, temeljiteje in bolj učinkovito kot. možje. Vaške organizacije naj ne čakajo na pobude in navodila občinskega odbora SZDL, ampak naj uspešno uveljavljajo načela samoupravljanja pri reševanju svojih .problemov. Pri tem bo zlasti dragocena pomoč žena, Ivi pogosto instinktivno najdejo pravilen prijem. Pri tem je neumestna napačna sramežljivost, prezaposlenost pa včasih le izgovor. J'. 2. GOSTINSKO PODJETJE »RIBIC« IZOLA SE PRIPOROČA CENJENIM GOSTOM IN OBISKOVALCEM IZOLE IN JIN ČESTITA K PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU! KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA HOTEL se priporoča vsem obiskovalcem ,ter čestita k Dnevu republike vsemu jugoslovanskemu ljudstvu Trgovsko podjetje VSEM POTROŠNIKOM, ODJEMALCEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEMU JUGOSLOVANSKEMU LJUDSTVU iskreno čestita it Ssiieltii? HESfIE ILIVIICE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR * OBČINSKI KOMITE ZKS it OBČINSKI ODBOR SZDL ic OBČINSKI SINDIKALNI SVET ic OBČINSKI ODBOR ZB NOV * OBČINSKI ODBOR ZROJ -K OBČINSKI KOMITE LMS IZOLA čestitajo k državnemu prazniku — 29. NOVEMBRU vsemu delovnemu ljudstvu in mu želijo novih delovnih zmag S Z I 1 1 opozarja vse potrošnike na veliko izbiro blaga po najnižjih dnevnih cenah. Vsem poslovnim prijateljem, cenjenim odjemalcem ter delovnim kolektivom širom po naši socialistični domovini iskreno čestita k prazniku — 29. NOVEMBRU! ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM ODJEMALCEM, STARŠEM IN NJIHOVIM MALČKOM IN VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM HKRATI OBVEŠČA: DEDKA MRAZA, TRGOVSKA PODJETJA SINDIKALNE ORGANIZACIJE, ŠOLE IN OTROŠKE VRTCE, DA IMA PRIPRAVLJENO BOGATO 'IZBIRO IGRAČ ZA NOVOLETNE DARILNE PAKETE. DARILNE PAKETE SESTAVLJAMO PO ZELJil. OBIŠČITE NAS V NAŠEM 'PRODAJNEM ODDELKU! TOVARNE I G R fl Č IN KOVINSKIH IZDELKOV S Z 0 L 1 GOSTINSKA PODJETJA II GOSTINCI, POZOR! PRIJETNO PRESENEČENJE ZA VAŠEGA GOSTA OB NOVEM LETU BO DARILNI PAKET, KI VAM GA NUDI MEHANOTEHNIKA ISOLA ZA DARILNI PAKET SO NAJBOLJ PRIMERNI GALANTERIJSKI IN V GOSPODINJSTVU KORISTNI PREDMETI TER IGRAČE. OBIŠČITE NAŠ PRODAJNI ODDELEK, KJER SI BOSTE LAHKO IZBRALI NAJPRIMERNEJŠA DARILA ZA VAŠE GOSTE! m SfP V mnogih prenovljenih gostinskih obratih, zlasti v kavarnah imamo priložnost videti nove eks-presorje za pripravo kave z napisom »La san Marco« ali »Meteor«. Ne samo na Primorskem, ampak tucii drugod, po naši domovina je teh ekspresorjev vedno več. Nepoučen radovednež bi la-khko mislil, da so ti izdelki uvože-Toda motil bi se, kajti to so ze popolnoma domači aparati, ki jih v medsebojnem sodelovanju izdelujejo naša priznana podjetja elektro - metalne stroke. Precejšnjo količino sestavnih delov teh, ne tako enostavnih aparatov izdeluje prav naše domače koprsko podjetje »Elmet«. Čeprav šteje kolektiv samo 40 zaposlenih, upravičeno trdimo, da je s svojo prizadevnostjo in z doseženimi uspehi zadnje čase zaslužil, da se po njem zgleduje tudi marsikatero večje podjetje. Obrtno podjetje »Elmet« Koper so ustanovili v začetku letošnjega leta priznani- obrtni mojstri za kovin ostrugarsko, galvansko in elektro-radio stroko, M so prej v večini delali pri obrtnem podjetju »Antena« v Čevljarski ulici. Iz uslužnos.tne obrti (popravila radijskih sprejemnikov in raznih električnih aparatov) so naredili v zadnjem času nagel skok v proizvodno obrt. Zanimalo inas je, 'kako so to dosegli in kakšne načrte imajo za bodoči razvoj podjetja. Predvsem je treba v tej zvezi poudariti vse večje potrebe razvijajočega gostinstva pri nas in prizadevanja za njegovo moder- nizacijo. Popolna osvojitev večine sestavnih delov ekspresnih garnitur za pripravo kave je bila tako rekoč startna poteza, ki je najbolj pripomogla, da se je podjetje naglo začelo uveljavljati v proizvodni obrti. Potem so začeli dobivati naročila za izdelovanje najrazličnejših livarskih utenzi-Iij. Nedavno pa so po licenci neke tuje tvrdke popolnoma sami začeli izdelovati tudi centralne brizgalke za mazanje celo večjih strojnih naprav. Ta izdelek si je ■nf« Z l.ovimi stroji v Se večje delovne uspehe proizvodne obrti v podjetju »Elmet« v Kopru spričo svoje praktične uporabe in učinkovitosti že daleč utrl pot .in dobiva podjetje zanj naročila iz vedno več tovarn in podjetij iz vse države. Razvoj podjetia je torej zagotovljen. Pred kratkim so z lastnimi sredstvi nabavili še štiri nove stroje za obdelavo kovin in več modemih naprav za oddelek gal-vanike. S tem so znatno povečali in izboljšali proizvodnjo, tako da se že naglo približujejo sto milijonom dinarjev vrednosti realizacije družbenega proizvoda. Medtem ko so pred petimi! leti ustvarjali letno okrog 6 milijonov, predvidevajo, da bodo dosegli letos že nad 85 .milijonov dinarjev vrednosti proizvodnje, V primerjavi s preteklim letom so z istim številom zaposlenih povečali letos proizvodnjo za 42 odstotkov. Dne 4. ,t. m. so izpolnili letošnji plan. Družbena skupnost je tako dobila ®a 450 odstotkov več kot. druga leta; na osnovi zmanjšanja materialnih stroškov (za 7 odstotkov v primerjavi z lanskim letom) pa so le za 7 odstotkov povečali tudi osebne dohodke. 23,7 odstotka čistega dohodka so namenili skladom za nadaljnjo modernizacijo osnovnih sredstev in za izboljšanje tehnološkega procesa proizvodnje. Vsekakor so te številke dovolj prepričljive, da ni težko razviden napredek tega majhnega, toda zglednega kolektiva. V svojih načrllih za nadaljnji razvoj ima kolektiv »Elmcta« med drugim zlasti na vidiku strokovno usposabljanje zaposlenih. Do leto 1965 bodo v sodelovanju z učnim osebjem I.ndustrijsko-ko-vinarske šole v Kopru organizi- Precizni izdelki koprskega »Elmeta« mirno lahko konkurirajo najboljšim tovrstnim izdelkom druge domače pa tudi tuje proizvodnje rali več tečajev za strokovno izobraževanje delavcev, .predvsem starejših borcev NOB.- Za zdaj štipendirajo 2 študenta na strojni fakulteti in 2 na srednji tehnični šoli. V zvezi z novim sistemom delitve dohodka so osnovali v podjetju 3 ekonomske enote, in sicer: kovinostrugarsko, v okviru katere delujejo obrati orodjarne, remonta in galvanike, dalje ekonomsko enoto lislužnostne dejavnosti ter uprave podjetja. Zdaj končujejo pravilnike, ki so jih delavci ekonomskih enot skrbno proučili preden so jih sprejeli, Novi pravilniki predvidevajo delitev dohodka po uspehu dela. kar pa pri »Elmetu« ni v bistvu nič novega, saj delajo po učinku že več kot 2 leti. Kot sami pravijo, je prav to dejstvo najbolj pripomoglo, da so v tako kratkem času in s povečano prizadevnostjo ter skrb-nejšim gospodarjenjem dosegli tudi vse te uspehe. ZALOŽBA LIPA V KOPRU VAS OBVEŠČA, DA BO ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN V NOVOLETNEM ČASU (OD 27. NOVEMBRA DO 5. JANUARJA 1962) PRODAJALA V VSEH SVOJIH POSLOVALNICAH KNJIŽNE IZDAJE (RAZEN ŠOLSKIH IN INOZEMSKIH) S POSEBNIM 10% POPUSTOM VSEM LJUBITELJEM DOBRE KNJIGE PRIPOROČAMO OGLED NAŠIH KNJIŽNIH POLIC IN CENEN NAKUP Upravni odbor Komunalnega servisa Koper razpisuje prosta delovna mesta za: 1. RAČUNOVODJO 2. MEZDNEGA KNJIGOVODJO Pogoji: pod 1. dokončana srednja ekonomska šola in 3 do 5 let prakse v finančni stroki ali nižja strokovna izobrazba z najmanj 15 leti prakse v knjigovodstvu, od tega najmanj 5 let kot računovodja. pod 2. ekonomska srednja šola ali nižja šolska izobrazba s tečajem za mezdno knjigovodstvo in 3 do 5 let prakse. Nastop službe pod točko 1. s 1. januarjem 1962, pod točko 2. po dogovoru. ODLOČAJO NEPOSREDNI PROIZVAJALCI (Nadaljevanje s 3. strani) je 1 : l'A, če pa vzamemo v poštev še vajenca je odnos I : 2,75. Šoferji: Najvišja mesečna plača je 45.000 din mesečno, a najnižja 35.000. Odnos l : 1,20. Ribiči: Vsi ribiči imajo enake pogoje za zaslužek, ker imajo vsi enaka delovna sredstva (ladje, čolni, elektromotorji, ratiiiske postaje, aparati za iskanje ribjih jat itd.). Vsi prejemajo 30 "/o od obračunske vrednosti ulovljene ribe. s tem da kapitani prejemajo en del in pol, motoristi in -.večarji 1,25, ostali pa en del. Najboljša ladja je ujela v devetih mesecih 108.350 kg v vrednosti 11,326.002 din. najslabša pa 31.837 kg v vrednosti 3,273.536 din. To je razpon približno 1 : 3,80. Ce pogledamo v številkah, je mesečno zaslužil ribič največ 70.000 din, a najmanj 16.000 din in bi bil odnos 1 : 4,40. Ta odnos bi bil pa tudi v največjem razponu plač, česar pa ne moremo .jemati kot negativno ocenjevanje, temveč pohvaliti najprid-nejše, ker so ujeli toliko več kot slabši delavci. Riba Izola IZoicLLo-mm VSAK DAN, RAZEN NEDELJE: glasba za dobro jutro z objavami ob dnevnik, ob 15,00. NEDELJA, 26. XI.: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Izgubljene ure« — 9,15 •Vesela Goriška« — posnetki s prireditve v Delavskem kulturnem domu v Desklah dne 11. XI. 1961 — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba oo željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Heportaža: »Trgovsko oodjetie na veliko »Nanos—Postojna« — 15,30 Koncert Inhke gla-sbe. PONEDELJEK, 27. XI.: 13 40 Odlomki iz oper — 14.30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 28. XI.: 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14 00 Paleta zabavnih popevk — 14.30 šola in življenje: »Ob Dnevu reoubllke« — '14.50 S festivala mladinskih pevskih zborov v Celju 1961 — Mešani zbor Zavoda za glasbeno vzgojo iz Ljubljane in mešani zbor »France Pasterk-Lenart« iz Ze-'ezne Kaple—Šentvid — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Partizanske koračnice. SREDA, 29. XI.: 9,00 Reportaža: Od NO. do komune — 9,15 15' z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana p, v. Boiana Vdamlča — 13,40 Čestitke delovnih '-olektivov — 15 10 Zabavna glasba do ¡5,20. ure. ČETRTEK, 30. XI.: 13,40 Čestitke delovnih kolektivov — 15,10 Zabavna glasba do 15,20. ure. PETEK, I. XII.: 13,40 Tri skladbe — trije zbori — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Iz operet »Grofica Marica«, •Gejša" in »Vesela vdova« — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti: »Perspektivni program koprskega okraja« — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 2. XII.: 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Zapojmo in zaigrajmo. KOPER — 27. in 28. novembra jugoslovanski VV film NI MALIH BOGOV, 29. in 30. novembra jugoslovanski film ŠTIRINAJSTI DAN. IZOLA — 27. in 28. novembra jugoslovanski film ŠTIRINAJSTI DAN, 29. in 30. novembra nemški barvni VV film MAZURKA LJUBEZNI. ŠMARJE — 29. novembra jugoslovanski VV film NI MALIH BOGOV. ŠKOFIJE — 30. novembra jugoslovanski VV film NI MALII-I BOGOV, SEŽANA — 26. in 27, novembra jugoslovanski film OSEM NAGRAJENIH FILMOV, 28. in 29. novembra ameriški film SAMOTNI MAŠČEVALEC, 30. novembra in 1. decembra italijanski CS film PEKEL V MESTU. POSTOJNA — 28. in 29. novembra angleški CS filrn KLJUČ, 30. novembra in 1. decembra nemški film LJUBEZENSKA ZMEDA, 2. in 3. decembra nemški film TI SI MOJA PESEM, 5. in 6. decembra italijanski barvni VV film EVROPA PONOČI, 7. in 8. decembra ameriški barvni film PRVI DAN MIRU. PRESTRA.NEK — 3. decembra ameriški CS film OD PEKLA DO TEKSASA. ZA JESEN IN ZIMO DOBITE NAJCENEJE V »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst. Ulica Cellini št. 2. poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s pro-pustnico imajo poseben " op ust. V LEPO OPREMLJENO SOBO s p r ejrae m DVA TOVARIŠA. Naslov v upravi lista. PRODAM v Piranu 3-sobno vse-ljivo etažno stanovanje, sončno, s kletjo. Budicinova 8, Piran, RAZPIS OBČINSKA GASILSKA ZVEZA razpisuje delovno mesto GASILSKEGA TEHNIKA Pogoji: Izpit, gasilskega tehnika s šoferskim izpitom kategorije C ali šofer avtomehanik s podčastniško gasilsko, šolo,- — Nastop službe s 1. januarjem 1962 ali po dogovoru, Prejemki po uredbi o nazivih in plačah poklicnih gasilcev. — Ponudbe z življenjepisom in spričevalom o strokovni usposobljenosti pošljite naikasneje do 15.12. 1961 na naslov: Občinska gasilska zveza Piran, MENJAM ENOSOBNO zračno in sončno STANOVANJE (pod v kuhinji) v Izoli za enako ali večje v Kopru. — Ponudbe na upravo lista. KUPIM PRIKOLICO za motorno kolo »Guzzi« 500 po možnosti v dobrem stanju, Rej, Zupančičeva 26, Koper. »INTEREUROPA« KOPER mednarodni transport,'špedicija in pomorska agencija razpisuj e prosta delovna mesta v Kopru za: ŠEFA ORGANIZACIJSKEGA BIROJA (ekonomist strokovnjak z večletno prakso) VEC KORESPONDENTOV za nemški, angleški in italijanski jezik ADMINISTRATORJA z znanjem nemškega, angleškega in italijanskega jezika DVE STROJEPISKI I. razreda VRATARJA z znanjem nemškega in italijanskega jezika. Nastop službe po dogovoru. Osebni dohodki zagotovljeni po delovnem uspehu.' Pismene ponudbe ali osebne informacije na direkciji podjetja v Kopru, Pristaniški trg 3. — Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. VIŠJA LESNO-INDUSTRIJSKA ŠOLA V prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani so odprli prvo Višjo lesno industrijsko šolo v Sloveniji. Študij bo trajal dve leti, diplomanti pa bodo dobili naslov obratnega inženirja, 200 VAGONOV SLADKORJA LETNO V Peči je začela obratovati tovarna sladkorja, v kateri bodo predelali letno 15.000 vagonov sladkorne pese in proizvedli 2.000 vagonov sladkorja ter 1.000 vagonov stranskih proizvodov. BELA KRAJINA je na poti iz. New Orleanša v Antwerpen, kamor pri-SDe s tovorom 29. novembra BIHAC je 23. novembra odplula iz Ploč s tovorom za Kontinent BLED je v ZDA in odpelje 12. novembra iz New Yorka za Koper BOHINJ je 24. novembra priplula iz Pirana na Reko BOVEC je 23. novembra priplula v Savono. kjer razklada tovor, nato pa nadaljuje vožnjo v Genovo, Neaoelj, Solun, Benetke in Reko DUBROVNIK je 21. novembra odplula iz Leningrada za Italijo GORANKA je 21. novembra odplula iz Aleksanclrlje za Bejrut in La-takiio GORENJSKA je 22. novembra odplula iz Famaguste v Trst GUNDULIC ,1e na poti iz San Diega v Sredozemlje KOROTAN je na poti iz Jokohame na Janonskem na zahodno obalo ZDA in prispe dne 1. decembra v San Diego LJUBLJANA je 23. novembra priplula iz Splita v Latakijo, kjer razklada MARTIN KRPAN je 21. novembra priplula v Port Sudan, kjer raz-tovarja, nato pa nadaljuje pot na Malto PIRAN je 24. novembra odplula Iz Rotterdama v ZDA POHORJE je na poti v Emden, kamor prispe 27. novembra ROG je na poti iz Sueza v Split, kamor prisne 26. novembra RUD.TF.R ROŠKOVIC iztovarja v pristaniščih na zahodni obali ZDA SLAVONIJA je 21. novembra odplula iz Bombaya TRBOVLJE ,ie 22. novembra priplula v Oran, kjer manipulira s tovorom ZELENGORA ,ie 23 novembra odplula Iz Ploč na Japonsko Naročajte, berite in širite »Slovenski Jadran« OBVESTILO SPLOŠNO OBRTNO PODJETJE SEŽANA obvešča vse lastnike motornih koles, da bo s 1. decembrom 1961 odprlo servisno delavnico za servisne preglede voz:l tovarne »T O M O S« Koper. Vsem lastnikom ostalih motornih vozil sporočamo, da bomo opravljali poleg servisnih pregledov tudi druge avtomehanične usluge. Za naročila se toplo priporočamo! Obrtno podjetje » MALA OPREMA « IZOLA čestita k zgodovinskemu dnevu ustanovitve nove Jugoslavije vsem poslovnim sodelavcem in delovnim kolektivom Jugoslavije. -.,.; . CENJENIM GOSTOM IN VSEM POTNIKOM SE TOPLO PRIPOROČA TER ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE-. . . KOLEKTIV GOSTIŠČA »TURIST« IZOLA CENJENIM ODJEMALCEM IN VSEM POTROŠNI-fil KOM SE PRIPOROČA IN JIM ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU TRGOVSKO PODJETJE »JADRANKA« IZOLA Delovni kolektiv Kmetijske zadruge Izola čestita za 29. november vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri industrijskem podjetju plastičnih mas in umetnih smol »IPLAS« Koper razpisuje prosta delovna mesta za 3 OBRATNE KEMIJSKE TEHNIKE 1 Pogoji: srednja tehnična šola kemijske smeri ali labo-rantska šola, 5 let prakse v kemijskem obratu oziroma laboratoriju in urejena vojaška obvez- " nost. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj. Prijave sprejema splošni sektor podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Trgovskem podjetju za izvoz in uvoz »FRUCTUS« Koper razpisuje naslednja delovna mesta: 1. direktorja finančno-računskega sektorja 2. računovodje 3. šefa finančnega knjigovodstva 4. uslužbenca za socialno-kadrovske zadeve 5. kurirja Ponudbe z opisom strokovne izobrazbe in dosedanjih zaposlitev pošljite do 30. 11. 1961. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. NOGOMET Naposled se ,ie končal jesenski del tekmovanja v okrajni nogometna ligi. Po dveh spornih tekmah, ki so ju regularno odigrali, je postal prvak jesenskega dela NK Delamaris. V tekmovanju je imel tudi slabe dneve, na primer proti 'NK Ilirski Bistrici, vendar je bil klub v odločilnih tekmah vedno samozavesten in je zmagoval. Le točko za njim je NK Tomos. Začel je odlično, vendar je zašel -pozneie v krizo, a vse-p ostal še vedno ria častnem igem mnstu. Na tretje mesto se je uvrstil NK Sidro, Novo moštvo NK Jadran je pripravilo največ presenečen1 in je v tem tekmovanju marsikomu zmešalo štrene. Za seboj je ipustilo NK Jadran. NK Tabor in NK Postojno, ki sta si prav gotovo obetala več, kakor .pa sta dobila. Obe moštvi se v tekmovanju nista kdo ve kako izkazali, uoati oa je. da se bo stanje na pomlad korenito spremenilo .in da fo^sta moštvi od'o';lne"i" .nases-H v boj za prvo mesto. Med moštva, ki so izgubljala tekme z najvišjim rez-ulta-tom. sodi pnii^torca NK Hirska Bistrica. Nad tprn bi se 'kazalo zamisliti Vi obrambo ■noiačatti Moštvo NK Pivke je oreje^ manj SLAŠČICE ZA LJUBITELJE NOGOMETA V počastitev Dneva republike in 20. obletnice vstaje bo v na- •n okraju več zanimivih tekmo- nj. V nedeljo, 26. novembra, bo priredil NK Tabor v Sežani nogometni brzoturnir, ki se ga bodo udeležili NK Postojna, NK Tomos, NK Vipava in domača enaj-storica NK Tabora. Sestav moštev, ki bodo na turnirju sodelovala, je zelo močan; težko je torej predvidevati, kdo bo zmagovalec, vendar ima največ upanja na' zmago NK Tabor, saj bo igral pred lastnim občinstvom in se bo skoraj gotovo hotel otresti slabega vtisa, ki ga je zapustil v tekmovanju za okrajno ligo. Žrebanje parov bo v nedeljo dopoldne, nakar se bosta med seboj nome-ri-la prva dva .Dara, popoldne ¡pa se bosta srečala najorej premaganca, v finalu pa zmagovalca dopoldanskih tekem. V Kooru bo oripravil NK Tomos velik dvodnevni turnir, na katerem bodo nastopili trenutno najmočnejši predstavniki okraine lise: NK Delamaris. NK Sidro, NK Jadran in domači NK Tomos. Največ unania na usoeh ima letošnji zmagovalec, vendar mu lahko tudi drugi klubi prekrižajo račune. Zm-igovalcu tega turnirja ie namenjen ¡prehodni ookal. Pričetek turnirja bo 29. novembra ob 12.30 uri z defilejem vseh nastopajočih, nato pa bodo od-Jgrali obe tekmi orvega dne. Na-jednjega dne, 30. novembra, ob ife.30 uri se bosta naj.prej pomerili med seboj rpremagani moštvi, nato ipa bosta igrala zmagovalca. Vse tekme bodo igrali v skrajšanem času dvakrat trideset minut, razen finalne tekme, ki jo bodo igrali normalno dvakrat roo 45 minut. Ze zasedba turnirja obeta liubiteliem nogometa v Kopru obilo užitka. A. G, golov od NK Ilirske Bistrice, zato pa je doseglo vsega skupaj sama dva zadetka. Obe točki ji je prinesla zmaga nad NK Jadranom, kar je bilo tudi največje presenečenje prvenstva, Š Končna lestvica jesenskega prvenstva je tale: S PRIMORSKEGA PRVENSTVA V KOŠARKI 1. Delamaris 7 6 1 0 21:5 13 2. Tomos 7 6 0 1 25:12 12 3. Sidro 7 3 2 2 18:9 8 4. Jadran 7 3 1 3 12:11 7 5. Postojna 7 2 2 3 19:13 6 6, Tabor 7 2 2 3 19:18 6 7. 11. Bistrica 7 1 0 6 8:32 2 8, Pivka 7 1 0 6 2:25 2 V nedeljo je bil v Sežani pokalni turnir za letošnje primorsko prvenstvo mladincev v košarki, Udeležila so se ga moštva partizanskih društev iz Sežane, Pirana, Ilirske Bistrice, Postojne in Domberka. Šempetrčani so zato vse tekme izgubili z 20:0 p. f„ ostala srečanja za pokal komisije za košarko OZTV pa so dala naslednje izide: Ilirska Bistrica—Dornberk 45:23 (29;14), Postojna—Piran 40:35 (26:16). Sežana—Ilirska Bistrica 29:20 (12:161. Sežana—Dornberk 79:28 (26:17). Ilirska Bistrica— Piran 29:19 (15:2) in Sežana—Postojna 27:20 (18:8). Ker je moštvo Sežane zmagalo v vseh srečanjih, mu je pripadel letos tudi naslov iprvaika. Takšna razvrstitev pomeni presenečenje in obenem znak. da bo treba prihodnje leto v hgi in na ostalih turnirjih s Sežančani resno računati. Drugo mesto je .zasedel Partizan iz Postojne sledijo Ilirska Bistrica, Piran, Dornberk in Šempeter. Košarkarji koprskega okraja bodo imeli v nedeljo še eno ve- liko prireditev v Piranu, kjer bo prvi pokalni članski turnir v čast Dneva republike. Ta turnir bo odslej nadomestek za vsakoletno člansko prvenstvo Slovenskega Primorja. (m a) Na nedeljskem atletskem tekmovanju v Kopru je član AK Postojna Miha Torkar postavil nov pionirski državni rekord v skoku v višino LAHKA ATLETIKA V KOPRU V IZOLI ODBOJKAKJI NAJBOLJ AKTIVNI Če ocenjujemo delo izolskega TVD Partizan, lahko zanesljivo trdimo, da so domala vse sekcije dosegle lepe uspehe. Najaktivnejši pa so bili odbojkarji, katerih A ekipa je dosegla 6. mesto v II. republiški ligi, B ekipa .pa prvo mesto v okrajni 'ligi — spodnja skupina, V okrajni ligi tekmujejo ■tudi rokometaši. .poslednji čas pa so postali aktivni .tudi igralci namiznega tenisa. Vsa dosedanja dejavnost -pa se, žal, odvija mimo upravnega odbora, ki je ko.t celota popolnoma neaktiven, ker ga predsednik enostavno, ni doslej še sklical. Da bi postalo delo TVD Partizan v Izoli še bolj plodno, redno in organizirano, se je v četrtek pretekli teden sestal iniciativni odbor, ki bo pripravil in izvedel občni zbor TVD Partizan Izola. Občni zbor bo 10. decembra v mali dvorani DPD Svoboda Izola. db Razveselite svojce pri vojakih ali v tujini — naročite jim »SLOVENSKI JADRAN« Minulo nedeljo je bilo v Kopru ob nadvse ugodnem vremenu okrajno lahkoatletsko prvenstvo, ki se ga je udeležila elita te športne panoge iz koprske, postojnske, sežanske in hr.peljske občine. Če ocenjujemo nedeljsko lahkoatletsko prireditev z merili okrajnih možnosti in dosežkov, lahko trdimo, da so nekateri rezultati celo presegli običajna povprečja takih prireditev. Škoda le — in tekmovalci so tudi v nedeljo obsodili odsotnost ekip iz izolske, piranske in ilirskobistriške občine —, da je zaradi tega bilo okrajno prvenstvo precej okrnjeno. Ne bo odveč, če še enkrat javno vprašamo občinske zveze za telesno kulturo iz omenjenih občinskih središč, ali nameravajo s tradicijo zapostavljanja te nadvse važne športne .panoge nadaljevati! Kot pravi športni podvig naj omenimo najprej izreden rezultat .pionirja Mihe Torkarja iz Postojne, ki je .presenetil v Skoku v višino z rezultatom 170 cm. Očitno gre za izredno talentiranega športnika, na katerega naši športni forumi ne bodo smeli pozabiti. Vse kaže, da je mladi Torkar postavil državni rekord. Ostali boljši rezultati: Tek 100 m: 1. Valter Molk, Postojna (11,6); 2. Ivan Bezeg, Koper (11,8); 3,, 4. in 5. mesto si delijo tekmovalci Stane Grmek (Koper), Danilo Rešeta (Sežana) ■in Silvo Piščanc (Koper) z rezultatom 12,4. Tek 1000 m: 1. Ivan Oič, Postojna (2:55,9); 2. Ivan Smrdu, Postojna (2:58,2); 3. Fran jo Let-ner, Postojna (2:59,7). Skok v daljino; 1. Valter Molk, Postojna (6,32 m); 2. Danilo Rešeta, Sežana (5,95 m); 3. Valdevit, Koper (5,42 m). Skok v višino: 1. Miha Torkar, Postojna (170 cm); 2. Valter Molk, Postojna (170 cm); 3. Jerman, Koper (160 cm)'. TEKMOVANJE Z GO-CARTI V KOPRU ŠPORTNI DAN GOZDARJEV Preteklo soboto so imeli dijaki Gozdarske srednje šole v Postojni svoj prvi športni dan v tem šolskem letu. Organizacija športnega dne, ki ga je uspešno vodil .prof, Prinčič, je pritegnila v tek-movata'' vrvež širok krog dijakov, prijetna novost je bil pa nedvomno zanimiv rokometni turnir, Sicer v Postojni ni posebnega objekta za t.a šport, vendar so si dijaki "uredili improvizirano igrišče na nogometnem prostoru. Dlaki posameznih letnikov ipa so kmovali med seboj še v metu tor in prostor nove občinske knjižnice. Po slavnostni otvoritvi je sledil kulturni program. -er Delfin -i. m k lié. . .;•::••• «i ht ■ *. :'■:- , ' - vy --Í-.5-! .' . A: i-!s«Ä ■: ssiSi.5 •-■- , ..sJsS■ »J - .-v -.■■;«V*':■!- SČ . Prizor z nedeljske mednarodne go-cart dirke v Kopr Pretekli teden so 'koprski gimnazijci ustanovili svoj športni klub «Delfin.i, Za poživitev športne dejavnosti na gimnaziji je bilo to nujno potrebno, kajti zadnje čase so moštva gimnazijcev na raznih tekmovanjih srednjih šol občutno zaostajala. V svojem klubu bodo gimnazijci delali predvsem na tem. da poživijo nogomet, rokomet, atletiko in košar- ko, Treningi bodo v okviru kluba bolj redni in organizirani, saj bodo z dijaki sodelovali tudi profesorji, ki jih veseli ta ali ona športna panoga. Po ustanovnem zboru svojega športnega društva so se gimnazijci pomerili v medrazrednih tekmah v odbojki. V skupni razvrstitvi tega tekmovanja si delita prvi mesti drugi in četrti razred. L, Vižintin r -v, ri /I ¿ri? f "ELEKTRONSKI MOŽGANI POTRDILI AVTORJA ILIADE 2e več 'kot dva tisoč det je sporno, kdo je pravzaprav avtor epa Iiiada. Nekateri sodijo, da je to pesnitev napisalo več pesnikov, nekateri pa so se nagibali k misli, da je bil en sam. Ta gordijski vozel so presekali pred nedavnim v New Yorku. Seveda ne s sabljo kakor Aleksander Veliki, marveč z elektronskim strojem. Na univerzi Columbia so z elektronsko pripravo pretehtali vseh 120 tisoč besed, iz katerih ic Iiiada sestavljena. Rezultat je bil razveseljiv: Iliado je napisal Homer sam. MODERNIZACIJA LENINGRAJSKE LUKE V Leningradu bodo v potniški lukt zgradili sodobno pomorsko postajo iz stokla, Stavba bo imela v treh nadstropjih različne turistične in druge urade, prostrano čakalnice ter veliko restavracijo. Urejena bo tako, da bodo imeli potniki čim lepši razgled na luko in potniške ladje. Nova pomorska potniška postaja bo imela tudi vzletišče za helikopterje. R. K. ' ''V 1 ' y•• v-v i SSSSS-fŠŠ & t S^A L -■ JHppX llppš i..........;. Zelo aktivna komisija za varnost prometa v Postojni je sredi mesta opremila uspelo priročno razstavo varnostne problematike v prometu. Ob ¡zloženih eksponatih se mimoidoči radi ustavljajo in posebno mladina z zanimanjem ogleduje in komentira slikovno gradivo Kraj Cezsoča je po glavni zemljiški knjigi iz leta 1G07 spadal k tolminskemu gospostvu, v sodnem pogledu pa k bovškemu glavarstvu. Zaradi tega iloraja sta si leta 1642 skočili v lase tolminska in bovška oblast. Najemnino od svojih posestev in najemnino, za ribarjenje v Soči so plačevali tolminskemu grofu. Po to najemnino pa je moral priti grof sam ali pa njegov namestnik prvo nedeljo po 15. avgustu v Cezsočo, ko je bil tam sejem. Fevdalnega gospoda je moral sprejeti in pogostiti vaški župan, seveda so mu pozneje vaščani te stroške ipovrnili. Naslednjega dne zjutraj je grof pobiral najemnino, popoldne pa so v vasi volili novega župana. Vsak gospodar je stopil h grofu in mu »v uho« povedal ime tistega, ki bi ga želel videti na županskem »prestolu«. Ce sta imela dva enako število glasov, se je lahko grof odločil za tistega, ki mu je bil bolj pri srcu. Tretjega dne se je novi župan napotil v Bovec, kjer je prisegel glavarju in ta je novega župana tudi uradno potrdil. SOVJETSKE VOJNE LADJE ZA IRAK V Iraku gradijo sedaj posebno pomorsko bazo za nove vojne ladje, ki so jih nabavili v Sovjetski zvezi. Prva pošiljka znaša 10 motornih torpe-dovk po 50 ton iztisnine in 40 vozlov hitrosti. Irak doslej ni imel vojne mornarice. S ils'; v* Ms 25. novembra 10G1 »ZADNJA STRAN® Leto X. St. 48-49 Ko se je 33-letnl Stane Tavčar, znan turistični delavec iz Kranja, odpravljal letos 24. avgusta na ciolgo pot, ki ga je vodila čez tri kontinente — Evropo, Azijo in Afriko — bi le malokdo prisegel, da bo To-mosov moped redne serijske proizvodnje preživel ta ognjeni krst — tembolj, ker je svetovnega popotnika vodila pot tudi čez neskončne puščave Sirije, Egipta in Tunizije. In vendar je Stane Tavčar na svoji poti iz Jugoslavije v Bolgarijo, Turčijo, Sirijo, čez Libanon, Jordan ter dalje v Egipt, Libijo, Tunis in nazaj čez Italijo imel samo tri okvare na gumah. Niti zahrbten puščavski pesek ni zaustavil drznega podviga mladega Kranjčana. Kljub obremenitvi motorja z 220 kilogrami tovora; vštevši seveda lastno težo! No, Stane Tavčar je »pustil« v tujini, zahvaljujoč naporom in vročemu podnebju obiskanih dežela, dobršen del svoje te- Stane Tavčar na obmejnem prehodu Škofije minuli torek zjutraj, ko se je vrnil po nekaj mesecih v domovino že; ob odhodu je tehtal 96 kg, ob povratku pa je pokazala tehtnica manjek za celih 9 kg. Zaradi odličnih lastnosti Coli-brija si kolektiv Tomosa torej upravičeno deli uspeh podviga skupno s Tavčarjem. Lep sprejem povratnika minuli torek pa je pokazal, s kakšnim zanimanjem so Tomosovci spremljali pot svojega odposlanca. Seveda pomeni za tovariša Tavčarja, ki je gnan od svoje potovalne strasti doslej pretežno prekolesaril že 22 držav, posebno zadnje potovanje bogat prispevek za njegova turistična potopisna predavanja, s katerimi namerava tudi sedaj predstaviti javnosti zakladnico svojih doživetij in pomembnih potopisnih izsledkov. Več kot 2 tisoč barvnih posnetkov, ki jih je napravil na poti skozi omenjene dežele. pa bo nedvomno popestrilo njegova izvajanja o teh, pri nas pretežno malo znanih deželah. — Samo 6 ur pred nedavnimi dogodki v Siriji sem jo ucvrl iz te dežele, je opisoval tovariš Tavčar radovednim gostiteljem v Tomosu pripetljaje s svoje poti. Tokrat pa sem se še enkrat lahko prepričal, kakšno magično moč Ima' ime naše države v najbolj odmaknjenih puščavskih naseljih Sirije, Egipta in Tunisa, čeprav so ponekod ljudje povsem odrezani od sveta in nimajo ne časopisov, ne radia . , . Sicer pa potrjuje Tavčarjeve izjave o gostoljubnosti tudi podatek, da je na vsej poti porabil vsega 56 dolarjev! b ALI SO ANGLEŽI RES PREDRAGI Za čim hitrejšo izgradnjo svoje trgovinske mornarice, doseči hočejo 10 milijonov ton do konca sedemletke, so Rusi naročili različne nove ladje kar v 23 tujih državah. Zanimivo pa je pri tem, da niso niti ene nove ladje naročili v angleških ladjedelnicah. Zakaj? Trdijo, da so Angleži predragi in da ne gradijo v dogovorjenem roku . . . Veletrgovina v Dallasu v ZDA (na sliki) po svoji tehnični izpopolnitvi verjetno prav gotovo prekaša vse doslej znane izsledke te vrste. Za potrošnike, ki prihajajo v trgovino z določenim namenom, da bi kupili nek predmet za take in take potrebe, poseben elektronski stroj v dobri minuti na podlagi izkušenj izbere ustrezno blago. Na primer: kupec pravi, da išče primerno darilo za svoje .dekle. .Pove samo koliko jo stara, koliko visoka, njeno izobrazbo, kakšne ima lase in oči — in že stroj na podlagi teh podatkov izbere najbolj ustrezno darilo; napisano je na posebnem listku. kjer je hkrati tudi napotilo, kje kupec predmet lahko dobi v ogromnem poslopju te veletrgovske hiše. f ••V;>r,iV Najbolj številni med letošnjimi tujimi turisti v Portorožu so bili Švedi. Zato ni nobeno čudo, če so o Portorožu in o drugih naših letoviščih zelo veliko pisali po švedskih časopisih v letošnjem letu. Pisali so o tem, kako se počutijo in kaj počnejo švedski turisti v naših letoviščih, posebej seveda v Portorožu. Ugledni švedski list »Svenska Dagbladet« v Stockholmu je še pred nedavnim prinesel članek, v katerem hvali Portorož in pravi, da je to letovišče postalo prava Me-ka za Švede. Hkrati je prinesel gornjo sliko švedskih turistk Eve Christoffersson in Lene IVikland, posneto v parku hotela. Palače. Časopis se je zelo pohvalno izrazil o naši gostoljubnosti, o prisrčnem odnosu naših ljudi do tujcev, o visokem nivoju družabnega življenja v Portorožu in raznih drugih prednostih bivanja švedskih turistov v Portorožu NAGEL VZPON POLJSKEGA LADJEDELSTVA Poljsko pomorstvo se je v povojnih letih izredno razvilo. Poseben vzpon je doseglo tudi poljsko ladjedelstvo, ki ima svoje ključne postojanke v Gdansku in Sčečinu. Danes že delajo načrte za gradnjo ladij do 50.000 ¡ton nosilnosti. V času od leta IMS do danes so poljske ladjedelnice zgradile okrog 300 ladij s skupno i milijonom ton. V letih od 1961 do 1905 pa nameravajo zgraditi 160 večjih ladij s skupaj 1,1 milijona ton, večji del za tujino. V gradnji imajo tudi ladje po 35.000 ton. Perspektivni načrt izgradnje poljske trgovinske mornarice za 20 let predvideva okrog 5 milijonov ton, letna kapaciteta ladjedelnic pa naj bi se dvignila na 1,3 milijona ton! II. IC. NOVA KUBA iN POMORSTVO Kubanska vlada je izdelala načrt izgradnje svoje trgovske mornarice. Večji del bo realiziran z naročili v tujini, zlasti prva leta. V bližnji prihodnosti pa nameravajo graditi ladje doma, V ta namen je bil izdelan elaborat, ki predvideva izgradnjo domačega ladjedelstva. Gradnjo svojih ladjedelnic so Kubanci poverili nekemu poljskemu podjetju. Ena ladjedelnica bo gradila nove .ladje do 10,000 ton iln bo imela po izgradnji 35.000 ton letne zmogljivosti. Začetek poslovanja v polnem obsegu bo leta 1965. Iz papirja sta zgornja kopalna obleka in spodnja večerna, ki ju kažeta prikupni manekenki velike modne hiše v New Yorku. Seveda je papirna masa posebne 'Vrste, odporna proti vlagi. Njena prednost: posebno varuje pred mrazom in iz-iredno poceni je. Pravijo, da bodo oblačila iz tega blaga že prihodnje leto preplavila trg v Ameriki in drugod po svetu ZDRUŽENE AMERIŠKE DRŽAVE IN ATOMSKE LADJE Poveljstvo vojne mornarice ZDA je sklenilo, da ne bo več gradilo površinskih vojnih ladij na atomski pogon. Sedaj proučujejo gradnjo ladij na poseben baterijski pogon po principu angleškega kemika Davyja iz leta 1801. Trdijo, da bo "to mala revolucija v pogledu pogona laclij. R. K. 1-1?« — Shujšati morate še dve kili, potem lahko peljete če/ most . .. Mo- VOHUNSKI ROMAN IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE Zavil je v ulico, ki je bila vzporedna s pristaniščem. Šel je naravnost proti svojemu stanovanju. Nalašč je hodil počasi in pred hišo, v kateri je stanoval, je celo zadržal korak, da bi voliun videl, kam vstopa. Brž ko je za seboj zaprl vežna vrata, je Demcntjov na vrat na nos plani po stopnicah in se ustavil v prvem nadstropju. »Kaj če bo zavil \'ohun tudi v hišo?« je stralioma pomislil. Na prsih je odpel gumb in segel z roko po revolverju. Nato se je približal oknu in stegnil vrat, da bi pogledal na ulico. Vohun je šel mimo hiše, se ustavil in se vrnil. Dementjov je v štirih skokih planil v drugo n, stropje in odklenil vrata. Ne da bi prižgal luč, je pote; izpod postelje kovček in vključil radijski oddajnik, ivlo^ ral je poslati sporočilo o odhodu ladij. »To je najvažnejše,« je mislil. »Zasledovalec sedaj najbrž telefoni ra, da je njegov objekt doma. Ce nameravajo gestapovci vdreti v hišo, mi gotovo preostane še deset minut časa. Več mi pravzaprav tudi ni potrebno. V tem času lahko predam radiogram. Tudi ta dva transporta bosta uničena. In potem?« Potem ... Svoje sporočilo je naglo odtipkal. Obvestilo je srečno predal. Oddahnil se je. Dementjov je zaprl dvojno dno kovčka, ga hotel zapreti in potisniti pod posteljo. Nenadoma pa se je prem slil. Pustil bo odprtega poleg postelje. Navaden kovček z navadnimi stvarmi, ki jih je zmetal vanj lastnik, preden je legel spat, najbrž ne bi v nikomer vzbujal suma. Dementjov je odložil plašč, se urno slekel in legel v posteljo. Skoraj celo uro ni mogel zaspati. Prisluškoval je šumom, ki so prihajali od zunaj in pričakoval obisk ge-stapovcev. Prepričan je bil, da bodo prišli, vendar ni čutil potrebe, da bi se pred njimi umaknil. »Jaz, ki pišem to knjigo in ki sem vedel, kaj se bo zgodilo, sem mu hotel krikniti: Beži! Toda Dementjov me ne bi slišal. V svoji odsotnosti ga nisem mogel obsojati za to, ker ni mislil na svojo kožo. Za to nisem bil klican.« Krammerhof ni imel v načrtu, da bi vdrl v Dement-jovovo stanovanje. Dementjov je naposled zaspal. XVII. Zdelo se mu je, kot da so se mu vso noč prikazovale ene in iste sanje. Z vseh strani so ga obkoljevali nevidni ljudje in ga klicali z njegovim nepravim priimkom: »Ruckert, Ruckert!« Po glasu je hotel uganiti, kdo neki ga kliče in razbrati njegov obraz. Vse njegovo prizadevanje in liaprezovanje je bilo zaman. Klicali so ga iz nekakšne čudne, meglene teme. Spet je zaslišal glas. Tokrat je prihajal od zadaj in kot iz podstrešja. »Ruckert, Ruckert, Ruckert!« »Ruckert, odprite!« je mahoma zaslišal glasen in razločen klic. Dementjov se ni utegnil niti ovesti, ko so se vrata s treskom odprla. Polomljeni del vrat je odletel v zid. Na tla je padel ključ, ki je bil v ključavnici. V sobo so planili gestapovci. V rokah so imeli naperjene revolverje. Vodil jih je Krammerhof. »Končajte svoj teater, Ruckert! Kje je radijski oddajnik? Pokažite ga!« Dementjov je zlagoma in pretegovaje se spustil noge s postelje, sedel, se praskal po glavi in se jel počasi, kot da bi se ne zgodilo nič posebnega, oblačiti. »Ne zamerite, če vas takole sprejemam. Potrpite, kmalu se bom oblekel...« je rekel Dementjov in pogledal na uro. Bilo je pol petih. Krammerhof je gestapovcem kratko pomignil z roko. Preiščite stanovanje! Dela so se lotili hlastno in z vso natančnostjo. Ni bilo stvari, v katere ne bi vtaknili svojega nosu. Dvigali so parket, s polic so pometali knjige, z nožem so razparali naslanjače. Krammerhof je stal sredi sobe in spod čela nepremično zrl v svojega Ruclcerta. Dementjov se je vfjfgfct del, kot da se ga vse skupaj nič ne tiče. Na divanu sed^P se je počasi oblačil in s prizanesljiv m smehom gledal početje gestapovcev. Prosili so ga, naj sede na stol. Lotili so se divana in ga, kakor poprej naslanjače, po dolgem in počez razrezali. Ko so končali, so vprašujoče pogledali Krammerhofa. »Preiščite vse stanovanje!« jim je ukazal preko rame. Gestapovci so odšli v tisli del stanovanja, kjer sta stanovali gospodinja in njena hči. »Kje je radijski oddajnik,« je vprašal Krammerhof tiho in skoraj zaupljivo. »Oddajnik? Kakšen ortdajn:k pa iščete?« se je nasmehnil Dementjov z narejeno iskrenostjo. »Častna beseda, zdi se mi, kakor da sanjam, zdi se mi, kakor da vse to ni res.« Krammerhof je nadaljeval v istem tonu, kakor mu je bil govoril poprej: »Edino signal iz te hiše so ujeli v etru. Opazili so ga točno pet minut po tem, ko ste prišli domov. Ta signal sta ujeli tudi ladji in kmalu nato so se nad njima pojavili rusk; bombniki.« »Le kaj vam pride na um! To je največje divjaštvo, ki sem ga kdajkoli doživel!« jc rekel Dementjov srdito. Krammerhofov pogled se je ustavil na odprtem kovčku, Dementjov je odrevenel. »Mar mislite, da sem sporočilo oddal s tole umazani srajco?« se je nasmehnil in z nogo brcnil srajco, ki jc* visela preko roba kovčka. »Le kaj vam pride na m:sel? Vse ste pregledali, preglejte torej še tale kovček.« Krammerhof je potegnil kovček bliže sebi, počenil in jel iz njega jemati perilo, ki ga jc s studljivim izrazom prijemal lc s palcem in kazalcem. Ko je zmetal vse na pod, se je prikazalo dno. Krammerhof je s členkom potrkal po dnu. Zvok se mu jc zdel sumljiv. Proti vratom je glasno kriknil: »Pridite semkaj!« Vsem cenjenim naročnikom iskrene čestitke k Dnevu republike KOLEKTIV KROJAŠKE DELAVNICE PIVKA Trgovsko podjetj ČESTITA K OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE VSEM SVOJIM ČLANOM TER VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! KOMUNALNO PODJETJE DEKANI iskreno čestita vsem potrošnikom, dobaviteljem ter vsem poslovnim prijateljem k Dnevu republike! ★ KOLEKTIV SEŽANSKE TOVARNE PLETENIN ★ ★ ČESTITA SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, SO- * ★ DELAVCEM 'IN VSEM ODJEMALCEM ZA PRAZNIK * •k REPUBLIKE! * SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »KRAŠKI ZIDAR« SEŽANA SE PRIPOROČA VSEM INVESTITORJEM TER ČESTITA K PRAZNIKU USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE! VSEM POTROŠNIKOM SE PRIPOROČA IN ČESTITA K OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE KOLEKTIV ME8TEMH TR60VIH * POSTOJNA V RESTAVRACIJI »MOIIORČlC« SEŽANA boste vedno najbolje postrežem, za kar Vam jamči kolektiv. K Dnevu republike iskreno čestitamo vsem prijateljem in cenjenim gostom! TRGOVSKO PODJETJE K O F E 1 s svojimi dobro založenimi poslovalnicami v KOPRU, IZOLI, ILIRSKI BISTRICI in na PIVKI čestita svojim odjemalcem k prazniku — 29. novembru — in se toplo priporoča! TRGOVINSKO ZBORNICA ZA OKRAJ KOPER © 110 P E R Čestita k zgodovinskemu dnevu ustanovitve nove Jugoslavije vsem svojim članom ter delovnim kolektivom širom naše domovine TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO ÄUTQCQMMERCE ¡(OPER KOPER ISKRENO ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! TRANSPORTNO PODJETJE g M V T O OPRAVLJA PREVOZE HITRO IN PO ZELO UGODNIH POGOJIH ti ti ti - VSEM NAROČNIKOM SE TOPLO PRIPOROČA IN JIM ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOPER OBČINSKI KOMITE ZKS KOPER OBČINSKI ODBOR SZDL KOPER OBČINSKI KOMITE LMS KOPER OBČINSKI ODBOR ZB NOV KOPER OBČINSKI SINDIKALNI SVET KOPER čestitajo vsem družbenim, političnim in gospodarskim organizacijam k dnevu ustanovitve socialistične Jugoslavije! KOLEKTIV INDUSTRIJSKEGA OBRATA TOVARNE OPTIČNIH IN STEKLO PI 11AŠKIII IZDELKOV H r p & S j e ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM JUGOSLAVIJE K PRAZNIKU REPUBLIKE! K DNEVU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITA JAMANHA. POMOMKA AGENCIJA FILIALA V KOP R U, Pristaniški trg 5 p. p. 60 — telefon 97 — telegr. Jadroagent OPRAVLJA VSE AGENCIJSKE POSLE v mednarodnem pomorskem prometu, sprejema in odpravlja domače in tuje ladje, sklepa prevozne pogodbe, usmerja prevoze na vse relacije, posreduje prevoz potnikov za inozemstvo SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO-POTNIŠKIMI LADJAMI Z ODHODOM LADIJ VSAKIH 30 DNI REDNO EKSPRESNO PROGO JADRAN—ZDA (IZ JADRANA V NEW YORK. P H ILA DELPHI O, BALTIMORE, SAVANNAH IN BOSTON) KAKOR TUDI REDNO SLUŽBO OKROG SVETA (IZ JADRANA V INDIJO. INDONEZIJO, JAPONSKO, ZDA — ZAHODNA OBALA, SREDOZEMSKE LUKE) IN NUDI LADIJSKE PREVOZE PO' VSEM SVETU Z MODERNIMI TOVORNIMI LADJAMI OD 8.000 DO 18.900 TON NOSILNOSTI ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA UPRAVO PODJETJA SPLOŠNA PLOVBA« PIRAN, ZUPANČIČEVA 24, TELEGRAMI: PLOVBA PIRAN, TELEX: 035-22, TELEFONI: 51-70, 51-71, 51-73, 51-75, iIN NA NAŠE AGENTE PO VSEM SVETU. KOLEKTIV »SPLOŠNE PLOVBE« PIRAN ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER DELOVNEMU LJUDSTVU SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE! Cenjenim gostom iskrene čestitke za Dan republike pošilja kolektiv kavarne »Š P O II T« S E Z A N A it Iskreno čestita k Dnevu republike kolektiv L E K A K N E SEŽANA KOLEKTIV GOSTINSKEGA P O D J E T J A se toplo priporoča vsem potnikom in svojim stalnim gostom ter jim čestita k prazniku — 29. novembru! RIŽANSKI VODOVOD — KOPER čestita vsem potrošnikom in delovnim kolektivom k prazniku — 29. novembru! it DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ZA REZANJE IN PREDELAVO LESA JELK^ ¡«©SSiM^ it čestita svojim sodelavcem, poslovnim prijatelj^ ljem in vsemu delovnemu ljudstvu k Dnevu it republike — Hkrati se priporoča za nadaljnje it zaupanje! Kolektiv KMETIJSKE ZADRUGE Zabnik HRPELJE-KOZINA čestita svojim članom in vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavijo k prazniku republike! TRGOVSKO PODJETJE MIZARSKO PODJETJE DUTOVLJE — DIVAČA * izdeluje kakovostno pohištvo in drugo opremo po najnižjih dnevnih cenah Kolektiv podjetja iskreno čestita ob prazniku republike svojim odjemalcem in se priporoča! HRPELJE-KOZINA s svojimi poslovalnicami se priporoča vsem odjemalcem in ostalim potrošnikom ter čestita k zgodovinskemu dnevu — 29. novembru! OKRAJNA KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA KOPER čestita k Dnevu republike — 29. novembru — vsem kolektivom političnih, družbenih in gospodarskih ustanov ter vsemu našemu delovnemu ljudstvu! DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA čestita k zgodovinskemu dnevu — prazniku republike — vsem cenjenim odjemalcem in delovnim kolektivom sirom po naši socialistični domovini! Obenem sporočamo vsem potrošnikom, da imamo na zalogi prvovrstna bukova drva, premog in razni gradbeni material KOLEKTIV TOVARNE ILIRSKA BISTRICA čestita k prazniku republike vsem delovnim kolektivom in priporoča svoje izdelke! LESONIT PLOŠČE — trde, poltrde in ekstra trde v debelinah od 2,5 do 5 mm in v dolžinah 5200 mm, 2600 mm in 1300 mm, v širini 1700 mm, kar je najugodnejše za potrošnike LESONIT PLOŠČE — gladke, rebraste in karirane v različnih barvah LESONIT PLOŠČE — v več kot 40 barvah in imitacijah MELANIT PLOŠČE — prav tako v več kot 40 barvah in imitacijah KVALITETA PRIZNANA — CENE KONKURENČNE! n 6 H TELEGRAMI PRISTANIŠČE KOPER — P. P. 100 TELEFON H. C. 20 ČESTITA OB PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU — VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN VSEM ČLANOM VODNE SKUPNOSTI! Vsem občanom in delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine čestitajo k prazniku ustanovitve nove Jugoslavije OBČINSKI LJUDSKI ODBOR HRPELJE OBČINSKI KOMITE ZIvS HRPELJE OBČINSKI ODBOR SZDL HRPELJE OBČINSKI KOMITE LMS HRPELJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET HRPELJE OBČINSKA ZVEZA REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV NUDI SVOJE PRETOVORNE IN SKLADIŠČNE USLUGE ' > ■iS»:-'"- Jr- :: '.'.■' ; ' ¡^P .. te?,: ... mmSBSm'm"""...... - j- ^S^^Sfi KVALITETNA MANIPULACIJA o UGODNE TARIFE © HITRO POSLOVANJE O REDNE PROGE ZA SEVERNO AMERIKO, IZRAEL IN GRČIJO O POGOJNO PRISTAJANJE NA PROGAH ZA BLIŽNJI VZHOD, RDEČE MORJE, SEVERNO EVROPO IN DALJNI VZHOD k ISKRENE ČESTITKE K PRAZNIKU REPUBLIKE POŠILJA KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA ILIRSKA BISTRICA KOMUNALNA GOSPODARSKA USTANOVA ILIRSKA BISTRICA čestita vsem kolektivom in delovnemu ljudstvu k prazniku — 29. novembru! ISKRENE ČESTITKE K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU — TER MNOGO GOSPODARSKEGA NAPREDKA ZELI KOLEKTIV VETERINARSKE POSTI J ILIRSKA BISTRICA KOLEKTIV LEKARNE ILIRSKA BISTRICA za praznik republike vsem delovnim ljudem naše socialistične skupnosti! ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM MNOŽICAM OBČINSKI KOMITE ZKS ILIRSKA BISTRICA /v.' ■ - • .¿t ■ ■ • j. s ■ ' .. % • '. ' • - ■ ' •• v • . : v ' f. SwíffláS^'-:; - • ' / ■ .-b . % ■ ■ + "> S . ¿ S-v. ILIRSKA BISTRICA Z OBRATI: HOTEL IN RESTAVRACIJA »ZMAGA«, »TRIGLAV«, »SOČA«, KOLODVORSKA RESTAVRACIJA IN BUFFET»ŠPORT« ★ ★ * VABI VSE DOMAČE GOSTE IN POTNIKE-OBISKOVALCE NUDI NAJRAZLIČNEJŠE ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE PIJAČE, DOMAČO HRANO IN PO NAROČILU * ★ ★ VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE ISKRENO ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE! i'Mh States! VSEM KOMITENTOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM POŠILJA ISKRENE ČESTITKE IN JIM ZELI ŠE VEČ GOSPODARSKIH USPEHOV KOMUNALNA BANKA ILIRSKA BISTRICA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE V \3 o GRADBIŠČE ILIRSKA BISTRICA SE PRIPOROČA VSEM INVESTITORJEM! ★ ★ ★ OB DNEVU REPUBLIKE POŠILJA ISKRENE ČESTITKE VSEMU JUGOSLOVANSKEMU LJUDSTVU Z ZELJO, DA BI IMELO PRI SVOJIH NAPORIH ŠE VEČ USPEHA! VSEM PREBIVALCEM OBČINE ILIRSKA BISTRICA © POŠILJA ISKRENE ČESTITKE IN NAJBOLJŠE ZELJE O ZA USPEŠNO DELO PRI GRADITVI BOLJŠEGA O ŽIVLJENJA V SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI OB DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU •v - ■ -4 KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »TOBAK« — POSTOJNA čestita svojim odjemalcem ob dnevu republike ter se jim priIPOROCA! Topla in mrzla jedila po naročilu .n vse vrste pijač dobite ob vsakem času v gostišču »SOVIČ«, POSTOJNA Priporočamo se za obislc in čestitamo k 29. NOVEMBRU! Izdelujemo specialne mizarske izdelke, ohišja za radijske sprejemnike, glasbene omare in pohištvo po naročilu — Ob Dnevu republike iskreno čestitamo vsem poslovnim prijateljem! Kadar potujete skozi Divačo, ne pozabite obiskati gostišča s prenočišči »RISNIK«! Ob vsakem času solidna postrežba s toplimi in mrzlimi jedili ter prvovrstnimi pijačami. — Čestitamo k 29. novembru! KOLEKTIV MIZARSKEGA PODJETJA SENOŽEČE Kolektiv KOLODVORSKE RESTAVRACIJE V DIVAČI se priporoča pot- , A T t nikom iza obisk in jim želi dobro počutje ob praznovanju 29. novembra! Za praznike ob 29. novembru iskreno čestitamo našim gostom in delovnim ljudem naše domovine! Priporočamo se za obisk naših obratov: Kolodvorska restavracija Pivka, Kavarna »Kras« Pivka in Gostilna v Slavini pri Pivki. GOSTINSKO PODJETJE PIVKA KMETIJSKA ZADRUGA » « © s svojimi odseki za pospeševanje kmetijstva in živinoreje ter vinogradnštva © čestita poslovnim prijateljem k prazniku — 29, novembru! KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »KOLONIALE« — PIRAN s (poslovalnicami v PIRANU, PORTOROŽU, IZOLI in KOPRU čestita svojim odjemalcem ob .praznovanju Dneva republike! — Toplo se priporoča tudi v bodoče! KOLEKTIV V PIRANU želi vsem delovnim ljudem Jugoslavije obilo sreče in zadovoljstva v dneh praznovanja Dneva republike! Svojim poslovnim prijateljem pa se še posebno priporoča! Priporočamo se za obisk v naših obratih: HOTEL »CENTRAL« in RIBJA RESTAVRACIJA v Portorožu Delovnim «ljudem naše domovine ob prazniku Dneva republike naše iskrene čestitke! GOSTINSKO PODJETJE Odkupujemo in prodajamo kmetijske pridelke, pospešujemo vrtnarstvo, vinogradništvo in kmetijske dejavnosti našega področja — Ob prazniku 29. novembra čestitamo! Kolektiv DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE KLJUČAVNIC IN KOVINSKE GALANTERIJE DEKANI PRI KOPRU POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN ODJEMALCEM SVOJIH IZDELKOV ŠE POSEBEJ ISKRENE POZDRAVE OB PRAZNIKU ROJSTVA NOVE JUGOSLAVIJE! OBVEŠČAMO JAVNOST, DA POSLUJE NAŠ OBRAT restavracija in kavarna » « V PORTOROŽU SKOZI VSE LETO — PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN ČESTITAMO K PRAZNIKU 29. NOVEMBRA! hotel »palače« portorož Vsem OBČANOM OBČINE PIRAN iskreno čestitamo ob Dnevu republike nove Jugoslavije k vsestransko doseženim uspehom pri socialistični graditvi: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PIRAN OBČINSKI KOMITE ZKS PIRAN OBČINSKI ODBOR SZDL PIRAN OBČINSKI ODBOR ZB PIRAN OBČINSKI KOMITE LMS PIRAN OBČINSKI SINDIKALNI SVET PIRAN Delovnim ljudem naše domovine vse najboljše želje ob 29. novembru — Dnevu rojstva nove Jugoslavije! lir # Priporočamo se za naše proizvode: morsko sol tipa »Piran«, fino mleto sol, kristalno bio-salirano sol za kožarstvo in denaturirano živinsko sol. DELOVNI KOLEKTIV PORTOROŽ Gostilna MARIJA VALENClC — Ribnica pri Košani — ob cesti Postojna—Reka, čestita ob Dnevu republike in se priporoča za obisk! — Postrežba s toplimi in mrzlimi jedili ter s priznanimi istrskimi vini! POZDRAVLJA OB PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU — VSE DELOVNE LJUDI NAŠE DOMOVINE TER JIM ZELI NADALJNJIH DELOVNIH USPEHOV ZA SE BOLJŠE ŽIVLJENJE! KOLEKTIV TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV PIRAN it se priporoča svojim potrošnikom tudi ,za bodoče it in jim čestita k prazniku nove Jugoslavije! Oskrbujemo detajlistično trgovsko mrežo s prehranbenim in industrijskim blagom — Našim odjemalcem želimo vse najboljše ob praznovanju Dneva republike! — Kolektiv VELETRGOVINE PORTOROŽ KOLEKTIV KOVINARSKEGA PODJETJA ^ SE PRIPOROČA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM it IN JIM ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE! TRGOVSKO PODJETJE s svojimi poslovalnicami želi svojim potrošnikom nadaljnjih delovnih zmag pri graditvi socialistične domovine ter se jim priporoča! Telefon S — Telegram: Javor Pivka Poslovalnice: BEOGRAD, ZAGREB, LJUBLJANA, POSTOJNA PROIZVAJA; it priznane bukove vezane plošče in furnirane vezane plošče z vsemi vrstami furnirjev po želji kupca if mizarske plošče — bukove, topolove furnirane z raznimi vrstami furnirjev po naročilu — Dimenzije 150x250 ali po naročilu kupca it furnir eksotični plemeniti in slepi, domači in -it leseno embalažo it stole, polfotelje, fotelje, kavče in drugo kosovno pohištvo it žagan les iglavcev in listavcev Kolektiv s svojimi obrati in poslovalnicami čestita vsem delovnim ljudem naše domovine ob Dnevu republike, svojim odjemalcem pa se toplo priporoča! V S SVOJIMI SEKCIJAMI ČESTITA VSEM 'DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE OB PRAZNOVANJU DNEVA REPUBLIKE NOVE JUGOSLAVIJE! * * * POTNIKOM IN TRANSPORTANTOM 'SE PRIPOROČA TER ZAGOTAVLJA HITER IN 'VAREN PREVOZ PO ŽELEZNICI! TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE V JERNEJ PRI PORTOROŽU PROIZVAJA: ZAČIMBE, DIŠAVE, ČAJE, KAVE, PECILNE PRAŠKE, ETERIČNA OLJA, AROMATIČNA IN ZDRAVILNA ZELIŠČA TER STEKLENICI VSE VRSTE ŽGANIH PIJAČ * it it PRIPOROČA SE ODJEMALCEM, VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE PA ISKRENO ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE! Cenjenim gostom in vsem delovnim kolektivom čestita k prazniku republike KOLEKTIV RESTAVRACIJE »M A L A L A N« SEŽANA Prebivalcem občine in vsemu delovnemu ljudstvu čestitajo k prazniku republike ★ Občinski ljudski odbor — Občinski komite ZKS — Občinski odbor SZDL — Občinski odbor ZB NOV —• Občinski sindikalni svet — Občinski komite LMS — Občinski odbor rezervnih oficirjev in pod-oficirjev ČESTITA ZA 29. NOVEMBER! Hkrati sporoča, da opravlja naslednje usluge: ključavničarska, vodno-instalaterska, kleparska in kovinsko-galanterijska dela — Visa naročila opravi hitro, solidno in ceneno čestita vsem delovnim kolektivom in družbenim organizacijam k doseženim uspehom za dan republike KOLEKTIV SEŽANA proizvaja najboljše surovo maslo »Kraški cvet« in hladno lepilo »Express« K Dnevu republike iskreno čestita vsem cenjenim potrošnikom in se priporoča! KOLEKTIV VELETRGOVSKEGA PODJETJA KOPER čestita k prazniku republike vsem poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu Jugoslavije! VSEM SVOJIM ČLANOM TER DELOVNEMU LJUDSTVU SIROM PO NASl DOMOVINI ISKRENO ČESTITA * K 29. NOVEMBRU — PRAZNIKU REPUBLIKE POSTOJNA Iskrene čestitke in najboljše želje pošiljajo za praznik republike vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI ODBOR ZROJ OBČINSKI ODBOR VVI POSTOJNA POSTOJNA opravlja vsa gradbena dela: visoke in nizke gradnje, gradi stanovanjske objekte itd. _Vsem investitorjem se priporoča ter čestita k Dnevu republike! DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU VSEM SODELAVCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM! ČESTITA © K DNEVU REPUBLIKE © VSEMU DELOVNEM LJUDSTVU © JUGOSLAVIJE © TER ZELI © MNOGO DELOVNIH USPEHOV © PRI NADALJNJI GRADITVI o SOCIALISTIČNE DOMOVINE!