Štev. 108.
V Ljubljani, v sredo dne 5. oktobra 1910.
Leto XIII.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2’60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za Celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poStnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (širina 11 mm) za Izhaja vsako sredo in soboto.	enkrat	20	vin.,	večkrat	po	dogovoru.	Posamezna	številka	10	v.
Proti draginji.
Tristotisoč ljudi je v nedeljo na Dunaju demonstriralo zoper draginjo. Razven znane manifestacije za splošno in enako volilno pravico leta 1905 še ni Dunaj videl take velikanske demonstracije in da ie moral tudi vtisk biti velikanski, izpričuje dejstvo, da poroča vse časopisje obširno o tej akciji, meščansko priznavajoč mogočnost socialno demokratičnega nastopa, agrarno pa z besnim rohnenjem kvitirajoči udarec, ki je zadel.
Od desetih dopoldne do dveh popoldne je trajal sprevod delavstva, kateremu se je pridružilo tudi nekaj meščanstva, po glavnih dunajskih ulicah. Zastave, simboli in nešteti krepki napisi, ki so jih nosili v sprevodu, so označevali pravi pomen demonstracije. Glasile so se delavske pesmi, vmes pa so doneli gromoviti klici, ki niso dopuščali nobenega dvoma. Kakor prva četa so se vozili delavski kolesarji, na čelu so korakali na Dunaju bivajoči socialno demokratični poslanci v državnem zboru. Govorilo se je pred parlamentom in pred rotovžem. V »Ljudski dvorani« v mestni hiši pa je še posebej zborovalo 4000 ljudi. Deputacije so se udeležile sprevoda tudi iz zunanjih mest; med njimi so vzbujale veliko pozornost zlasti mnogoštevilne ženske ne le iz delavskih, ampak tudi iz srednjih stanov.
Na shodu se je sprejela sledeča resolucija:
»Današnji ogromni shod delavskega prebivalstva dunajskega ponovno izreka odločen protest proti ljudstvo izkoriščajoči in izstra-dajoči gospodarski politiki avstrijske vlade, ki stoji pod poveljništvom agrarcev in je vdana pomočnica profita željnih veleposestnikov, špekulantov z živino in ogrskih magnatov. Dunajsko prebivalstvo zahteva z vso odločnostjo:
Prost, popolnoma neomejen uvoz argentinskega mesa, otvoritev mej za svobodni
Slovensko gledališče.
V	soboto so se zopet odprle duri doma, ki naj bi bil kulturno svetišče slovenskega naroda in preko njegovega odra so šle prikazni Medvedove izvirue tragedije Racija n a r. Pesnik sam ni več mogel videti premiere svojega najbolj ljubljenega dela, kajti njegovo truplo počiva že tam, kjer je konec vseh tragedij. Medvedov duh pa je živel v soboto v slovenskem gledališču, kjer so se godili skoraj čudeži. Usoda izvirnih dram doslej ni bila vesela, kajti slovenska nezaupljivost je tako razvita, da je bila prazna hiša ob domačih delih že skoraj fatum. Kacijanar je bil srečnejši, menda ne zato, ker je Medved že mrtev. Če st sme razprodani dom v soboto smatrati za znamenje preobrata v mišljenju našega občinstva, tedaj bo nazadnje vendar še mogoče, da se trajno naseli umetnost v slovenskem gledališču in da se sčasoma razvije tudi slovenska drama.
Svojemu Kacijanarju je Medved žrtvoval kos svojega življenja. Odkar ga je pred mnogo leti prvič spisal, ga je predelaval in prede-laval, dokler mu ni dal sedanje oblike. Prav je slutil, da tiči v vsem, kar ve zgodovina in legenda povedati o »Kocijanu«, tragična snov kakor n. pr. v Wallensteinu in vse, česar še niso pojasnili arhivi, olajšuje delo krepkemu dramatiku, ki lahko tem svobodneje kleše svoje postave ter zavozlava in razvozlava. Tudi je precej uganil elemente,
uvoz živine in mesa, odstranitev carine na meso in krmo, smotreno aprivizacijsko politiko občin, izključivši oderuško prekupovalstvo. Današnja demonstracija je resno svarilo po-draževalcem mesa vsake vrste, resno svarilo vladi. Dunajsko prebivalstvo je pripravljeno energično nadaljevati boj zoper oderuško omejevanje ljudskega preživljanja, zoper vse pokrovitelje in uživalce živilnega oderuštva.
Dol s politiko lakote!«
To resolucijo je sprejelo dunajsko delavsko prebivalstvo, z njo pa soglaša vse delavstvo v Avstriji in gotovo se nam ni bati oporekanja, ako trdimo, da se vjema s temi zahtevami vse razven agrarcev.
Dunajska demonstracija ni bila osamljena. Podobne manifestacije so se vršile v Pragi, v Trstu in v drugih mestih. In to je resen moment, katerega gotovo ne morejo prezreti oni, katerim je božja potrpežljjvost poverila usodo Avstrije v teh dneh.
Te demonstracije so živa priča, da je pomanjkanje doseglo vrhunec. Nobeno stopnjevanje draginje se ne more več prenašati, tudi sedanja draginja je usodepolna za tisoč in tisoč družin in nobena naloga ne more biti za avstrijsko vlado ta čas važnejša, nego storiti odločne, resne korake, da se pomaga.
Socialno demokratično delavstvo je disciplinirano, toda nobena disciplina ne bi mogla uprizoriti takih demonstracij in na noben način se ne bi mogle demonstrantom izkazovati simpatije celih mest, če ne bi bil povod demonstracijam tako resen, če ne bi bil položaj tako obupen, če ne bi bila nevarnost za množice tako velika kakor je. Draginja je danes najvažnejši problem v državi in vlada, ki ne spoznava te resnice, postane nemogoča.
Kmečko vprašanje.
(Poročilo sodr. dr. Tume goriški deželni konferenci).
S	kmečkim vprašanjem so se začeli ba-viti vsi veliki strankarski zbori. Pri nas je
iz katerih se ima sestavljati ta tragedija. — Kacijanarju se je zgodila na Dunaju krivica. Maščevalnost in potreba, da si zavaruje življenje, mu stavljata enak problem. Če izvoli boj, se mu kaže ob koncu poti še visok cilj, morda krona. Konflikt Leopolda z Zapoljo s turško nevarnostjo v ozadju pa pripravlja ugoden položaj za tak boj. Zarota Kacijanarja s hrvaškimi velikaši zoper cesarja, oprta na Zapoljevo moč, je plod tega problema. A račun je napačen, zakaj ko je podpisana zarota, je že sklenjen mir med Leopoldom in Zapoljo; Hrvaška in Slavonija sta priznani cesarju. S pomočjo ogrskega kralja ni nič več; Kacijanar je ne more iskati več drugod kakor pri Turkih in Soliman mu jo res obljubi, seveda po načelu, da roka roko umiva. Toda hrvaški velikaši ostavljajo njega, ki so ga bili sami izvolili za voditelja, drug za drugim. Privatni interesi, cesarjeva milost, ženske muhe so jima važnejše od velike ideje. Ko hoče Kacijanar odjahati v Carigrad, ga zabodejo od Nikolaja Zrinjskega plačana bodala; z mrtvim truplom veleizdajalca Kacijanarja si bo Zrinjski pri cesarju kupil od-puščenje svojih grehov.
Medved je bil lirik; do gledališča je imel silno ljubezen, toda premalo stikov. In tako je njegov Kacijanar ostal nedramatičen, lepo berilo, a slabotna igra. Že prvi prizori pripravljajo gledalca na strastne viharje, na mogočne konflikte; od prizora do prizora pričakuje, da zažvižga burja, da mu dejanje pretrese živce in poseže v dno duše. Toda
to vprašanje posebno važno, ker nam številke kažejo, da imamo na Goriškem največ kmečkega proletariata. Seveda ni mogoče v kratkem referatu obdelati vse snovi, ki je ogromna, torej gre le zato, da se konsta-tira, kakšne so pri nas razmere. Tudi ni konferenca kompetentna za končno rešitev tega vprašanja, ampak zbor jugoslovanske socialno demokratične stranke.
Liebknecht pravi; Mi ne rabimo kmeta, da delamo revolucije; ako pa ne delamo revolucije s kmeti, ne moremo ohraniti svojih pravic, ako nimamo kmetov za seboj«. Torej revolucionarni socialni demokrat pravi, da je osigurana bodočnost socialne demokracije še le takrat, kadar dobi zaslombo v kmečkem ljudstvu. Revizionist Miiller pa pravi: »Kjer so soeialni demokrati praktično nastopili v deželnih zborih pri vprašanjih agrarne p litike, tam smo delali vedno kmečko politiko, šli so s kmetom, malim posestnikom. Dasi nemška socialna demoktacija ni nikdar nastopila v tem oziru in ni dala nobene direktive, je vendar praksa pokazala, da so socialno demokratični poslanci skoro instinktivno vedno delali kmečko politiko, kjer so nastopili v agrarnih vprašanjih«.
In res: Socialna demokracija in kmet morata hoditi skupajjproti kapitalizmu; to je pokazala tudi literatura. Ni res, da izgine mali kmet iz sveta, da izpodrine veliki posestnik malega. Pokazalo se je, da je to izpodrivanje popolnoma odvisno od zemlje. Dočim se delavska socialna demokracija razvija po enakih načelih po vsem svetu, se kmečka stranka razvija v vsaki deželi samostojno. Kjer je zemlja enotna, da se na velikem kompleksu lahko pridelujejo pridelki iste vrste, tam se razvije veliko posestvo, kjer pa zemlja ni enotna, se deli ter prihaja iz srednje in velike posesti v roke malih posestnikov, katere lahko kvalificiramo kot kmečki proletariat.
To pokazuje ravno Goriško. Vemo, da je bila goriška dežela pred kakimi 50 leti v rokah veleposestnikov, da je tu vladal kolonski gospodarski sistem. V celi Vipavski dolini pa že imamo namesto velikih posestnikov samo male. To velja tudi za Brd?., dasi je tam še par domačih veleposestnikov; gotovo pa je, da v kakih 30 letih izginejo tudi tam zadnji ostanki kolonskega sistema.
pričakovanje je zaman. Zanimanje peša, ker se vrste nastopi brez zveze. Značaji se izgubljajo v meglenosti, od scene do scene premaguje lirik dramatičarja, o dogodkih se poučuje poslušalec le posredno, pričakovanega velikega konflikta pa ni. Nazadnje ga tudi Kacijanarjeva smrt ne more več elementarno presuniti.
A vendar je bilo prav, da se je Medvedovo delo uprizorilo. Slovenska dramska literatura je revna in preden bo moglo naše gledališče reflektirati samo na povsem dovršene umotvore, • se bodo morale razmere temeljito izpremeniti. Tako revni sicer nismo da bi se moral zastor razgrinjati pred vsakim peresarskim poizkusom, a Medvedova tragedija ima že toliko lepote in literarne vrednosti, da zasluži uprizoritev na odru, na katerem se morajo gutirati še Kadelburgove burke.
Z uprizoritvijo večjih del je pri nas še križ, ker je tudi tukaj finančni minister velik gospod. Splošno se mora priznati, da se je režija vestno potrudila in tudi igralcem se je poznala dobra volja. Ker so verzi na ljubljanskem odru zelo nenavadni, ni čuda, da je bilo v tem oziru precej spotike. Težave je delala tudi menjava visokega patosa z realističnimi, semtertja tudi banalnimi mesti. Naslovno vlogo je igral g. Verovšek, vestno se trudeč, da bi izčrpal iz nje, kolikor je dovolil pesnik; a meje so bile preozke, ker manjka temu junaku že v knjigi primerna sila in trdost. G. Nučič je svo-
Statistika goriške dežele kaže, da je tu 73°/o vsega prebivalstva kmečkega, 27% pa je trgovcev, obrtnikov, industrialcev, industri-alnih delavcev in uradnikov. Kmečkega prebivalstva pri nas je torej okoli tri četrtine, od ostalih 27% pa je le približno polovica pravih delavcev, torej 13—14%. Te številke povedo, da socialna demokracija na Goriškem ne pride do moči, dokler ne pridobi malega posestnika.
Pri nas gre za pridobitev politične moči v deželnem zboru, katere si s 13% prebivalstva ne moremo priboriti, zlasti ker so med temi 13% zapopadeni tudi krščanski socialci in narodni delavci. Pereče je za nas vprašanje, kako privesti malega posestnika v naš tabor, in če je to sploh mogoče. Od vsega kmečkega prebivalstva je 68% malih, 3% velikih, osta'i so srednji posestniki. Izmed vsega prebivalstva na Goriškem bi bilo torej okoli 50°/e malih posestnikov, ki nimajo komaj toliko, da bi živeli od svoje zemlje in jo morajo sami obdelavati. Ti mali posestniki imajo enake interese z nami. Glavni dohodek ima naš kmet od vina in sadja, ki ga goji za prodajo. Ti mali posestniki morajo kupovati živila, žito in meso kakor delavci in zavzemajo na ta način docela proletarsko stališče.
Med Slovenci sploh je 79% poljedelcev, ako računamo tudi Koroško in Spod. Štajersko, ker so delavci v industriji večinoma Nemci. To je število, ki kaže direktno za taktiko naprej. Omeniti je, da je pri nas kmečko prebivalstvo štacionarno. Sicer se je število kmečkega prebivalstva znižalo za 1%, dočim se je industrija zvišala za 8%, trgovina za 3% in uradništvo za 30%. Vendar je nazadovanje kmečkega prebivalstva tako majhno, da nikakor ni upati, da bi prevladalo industrialno prebivalstvo. V drugih deželah, n. pr. na Češkem in Koroškem je kmečko prebivalstvo nazadovalo za 10%, dočim narašča trgovina in obrt.
Slovenci so edini narod v Avstriji, ki nimajo nobenega socialno demokratičnega zastopnika v državnem zboru, ker se je naša socialna demokracija strogo držala taktičnih načel Češke in drugih dežel, kjer ima delavstvo že skoro večino. To je bil pogrešek. Ta taktika bi bila morda dobra, če bi imeli upanje, da spravimo le enega naših poslancev v državni zbor, tako pa moramo gle-
jomu neodkritosrčnemu Zrinjskemu dal mnogo karakterističnih potez, a tudi njegovo igro je ovirala nedoslednost vloge. Odličen v maski in igri je bil g. Bohu s la v. G. Danilo je svojega Erdeda dobro pogodil, le da bi mu bil lahko vlil še nekoliko več dostojanstva. Prav lepo je rešil svojo nalogo gosp. B u k š e k , kateremu je bil poverjen lopov Tahi. Manjše so bi.e vloge g. Skrbinška, Groma i. dr. Ženskim vlogam je pesnik prisodil malo prilike. Gospa Danilova kot Kacijanarjeva žena ni imela razven enega jokavega prizora kaj igrati. G. Iliči če v a je odglumila malo dušico Sholaste kakor se je pač dalo. Prvič smo videli g. Šetrilovo. Igrala je grofico Salamanko. Po tej vlogi je nemogoče izrekati pravično sodbo o sposobnostih umetnice, ker nima prilika, da jih pokaže. Opažalo se je pač, da mora imeti precej rutine in da se je v kratkem času tudi precej privadila slovenščini. Nov je bil tudi gosp. Si maček. Tudi o njem mora sodba še počakati. Nastop mu je bil v celoti simpatičen, kretnje kažejo bolj začetnika. Statisterija se pa ni odlikovala. e. k.
*
*	*
V	nedeljo popoldne so igrali Haupt-manovo dražestno Hanico. Škoda da občinstvo ni imelo prav nič zmisla za krasoto in globokost te pesnitve, pa je menda neumestni smeh ob tragičnih momentih zakrivil, da so tudi igralci včasi pozabili na resni značaj čarobnega dela.
*
*	*
dati, kako pridemo po drugi poti do uspehov. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je imela klerikalna stranka 12.000 glasov, liberalna 9000, naša pa 1200, torej niti ne odločujemo več pri ožjih volitvah.
Nastane torej dvoje že omenjenih vprašanj : 1) ah moremo iti s kmeti ali ne, 2) ali je mogoče izvršiti organizacijo kmetov na socialno demokratični podlagi. To vprašanje je važno tudi v drugih državah. Na Nemškem je bilo oddanih pri državnozborskih volitvah leta 1907 za socialno demokracijo 3,200.000 glasov izmed 12,000.000 opravičenih volilcev. Vkljub temu pa imajo le pri bližno eno desetino vseh mandatov. Poroča se iz Nemčije, da imajo organizacije poaie blagajne, poroča se o agitatoričnem delu, pa vkljub temu imajo nemški socialni de-mokratje malo moči v državnem zboru, ker delavstvo nastopa kot delavstvo ne glede na druge stanove.
Na Francoskem je bilo oddanih 1,000.000 glasov za socialno demokracijo, ki ima v državnem zboru 75 zastopnikov, v Avstriji tudi 1,000.000 s 87 zastopniki. Na Angleškem pa, ki je najbolj industrialna država na svetu, je bilo oddanih 500.000 glasov, pa ne za socialno demokracijo, ampak za delavsko stranko, ki ima 35 zastopnikov, med katerimi je samo en socialni demokrat. V Italiji je bilo pri zadnjih volitvah le 339.000 glasov za socialno demokracijo.
V	malih državah, kakor so Finska, Danska, Švedska, Norveška, se stvar obrača. Kmečka Finska ima v deželnem zboru raz-merno največ poslancev na svetu, tudi več kot Avstrija. Danska je popolnoma kmečka dežela, pa ima tam socialna demokracija največjo moč na svetu; tam so kmečke organizacije že začele ustvarjati lastno samostojno industrijo. V Avstriji je socialno demokratičnih poslancev slaba petina, ki ima defenzivno moč, a ne more izvrševati svojega pozitivnega programa.
Pridemo torej do rezultata, da prihaja socialna demokracija dejanski do politične moči le tam, kjer je kmeta potegnila v svojo politično organizacijo, kjer se je pokazalo, da so interesi kmečkega prebivalstva isti kakor interesi proletariata, industrialnega delavstva. Radi tega treba, da se zanimamo za organizacijo kmetov.
Ako še niste, pošljite naročnino!
Politični odsevi.
* V neštetih avstrijskih mestih so bili v nedeljo protestni shodi in demonstracije proti draginji. Povsod je bila udeležba velikanska, povsod je ljudstvo vsled draginje do skrajnosti razburjeno. Vendar se ni red nikjer kalil. Samo iz Kladnega na Češkem se poroča, da je oblast poslala tja žandarmerijo in vojaštvo. Zakaj? Ali naj se prebivalstvo naje patron?
* Gaiiški agrarci so še vedno nesramni.
V	lvovskem deželnem zboru je vložil znani demagog S t a p i n s k i , veliki prijatelj naših klerikalcev in »slovanski« gobezdač predlog, ki ::ahteva, da se ne dovoli iz balkanskih dežel vpeljavati več živine oziroma mesa, nego je dogovorjeno v trgovinskih pogodbah. Slovansko ljudstvo na Gališkem sicer strada, slovanske balkanske države bi rade prodajale živino; ampak odkod bi potem slovanski knezi in grofi iz Galicije jemali svoje oderuške »slovanske« profite? — Pre-visokoblagorodni knez Czartoryski,
Prva opera sezone je bila Smetanov »Dalibor«. Delo velikega češkega skladatelja je v Ljubljani že znano. Znana je veličanstvena godba, pa tudi vsetkozi pomanjkljivo besedilo. To je pri uprizoritvi še nekoliko poslabšano, ker je odrezan konec, tako da se pravzaprav poje Milada, ne pa Dalibor. Slišali smo mnogo novih moči. Največji uspeh je pač dosegla primadona gčna, Nadasova, dasi se ji je poznalo, da ni disponirana. Zato je tudi umestno počakati, da okreva, preden se kaj izreče o njeni umetnosti. G. Vasmut ima zelo krepak tenor, a je preveč naglašal njegovo krepkost, kar ni koristilo nežnejšim partijam. Z gospodično Šmidov o je opera pridobila simpatično koloraturko, o kateri bo kaj več povedati, kadar dobi pravo kolora-turno partijo. Zelo ugoden je bariton gosp. Peršla, kateremu pa je m;nda trema nekoliko motil nastop. O glasu drugega tenora g. N e vole je težko kaj reči, ker ga je bilo komaj slišati. Vso pažnjo pa zaslužuje bas g. Križaja, ki je po daljši pavzi zopet prišel na oder. Iz tega materiala bi dobra šola mnogo napravila. Omeniti je tudi gosp. Bukšega, ki se še vedno razvija kot pevec in kot igralec. V orkestru smo opazili nekaj izpremembe. Dobil je harpo in kakor čujemo, dobi kmalu še drugo violo, drugi čelo i. dr. G. kapelnik R e in er je imel orkester v rokah in je dirigiral temperamentno.
tudi taka žlahtna pijavka, pa predlaga, da se prepove vsak uvoz argentinskega in sploh prekomorskega mesa. Njemu seveda ne bo zmanjkalo bržole in bifteka.
* Socialno demokratična zveza v državnem zboru je imela sejo, na kateri je sklenila pozvati vlado, da takoj stori primerne korake proti draginji. Zveza socialno demokratičnih poslancev ostro graja, da sa zavlači sklicanje parlamenta in protestira, da so se sklicale delegacije, katerim je potekel mandat in bi se morale na novo voliti.
: Nemško agrarni poslanec Grossi, ki je zastopal v državnem zboru volilni okraj HartmauLe-Prahatice, je umrl.
* Bukovinskega deželnega predsed nika Bleylebena so kmetje napadli, ko se je te dni v avtomobilu peljal po deželi. Ustavili so s kamenjem v rokah avtomobil in so ga hoteli razdejati. Rešili so ga žandarji.
* Dr. Kramar, vodja mladočeške stranke, je tako nevarno obolel, da se ne bo mogel udeležiti delegacijskega zasedanja in sploh ne more priti v Prago s Krima, kjer zdaj prebiva.
* V ogrskem državnem zboru so se
razdelili mandati za delegacijo tako : Vladna stranka jih dobi 28, Košutovci 4, Justovci 3. Hrvatje 4, narodnosti in divjaki pa 3. Mag-natska zbornica voli 20 delegatov. Tudi v ogrski zbornici se je vložil predlog, ki poživlja vlado, naj stori korake proti draginji, zlasti naj omogoči uvoz argentinskega mesa.
* Nemška vlada baje namerava razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve. Nacionalni liberalci že ponujajo konservativcem kompromis proti socialni demokraciji. Posebnih simpatij si s tem najbrže ne bodo pridobili pri volilcih.
* Beroiinska policija je storila s svojo »eneržijo« v dobi zadnjih moabitskih nemirov nemški državi prav slabo uslugo. Štirje angleški časnikarji, ki so hoteli svojim uredništvom poročati o dogodkih, so iz avtomobila opazovali prizore na ulici. A hrabra policija ie bila tako bojevita, da je kakor slepa mlatila r.a desno in na levo, pa je naskočila tudi omenjene žurnaliste z golimi sabljami in dvojico njih ranila, enega prav težko. Pri tem pa je pozabila, da angleški državljani niso šleve, kakršne bi po njenih nazorih morali biti vsaj pruski podaniki. Zveza inozemskih časnikarjev je odločuo protestirala in zahtevala zadoščenje. Policijski predsednik Jagow sicer odgovarja zelo imper-tinentno, češ da so časnikarji pravzaprav še kaznivi, ker so se vmešali med puntarje in da je policija kazala hvalevredno eneržijo. Angleško časopisje pa ni tega mnenja in kritizira nemško policijo nenavadno ostro ter brezpogojno zahteva zadoščenje. Angleška žurnalistika je vplivna in z impertinenco policijskega predsednika se gotovo ne bo rešili zadeva.
* Od črnogosko turške meje se javljajo boji. V pondeljek se je pri Vetisku streljalo šest ur. Kakor kaže, so Črnogorci prekoračili mejo in so se končno morali umakniti. Turška vlada je vložila protest pri črnogorski.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
— Kranjski deželni zbor ima danes ob 10. dopoldne prvo sejo. Deželni glavar Š u k 1 j e je obolel.
— Dr. Oražen je odložil deželnozborski mandat in je to naznanil v »Jutru«. Opravičil je svoj korak z neznosnimi razmerami v narodno napredni stranki. Pripoveduje, da kot izvoljeni drugi podpredsednik izvrševal-nega odbora ni bil obveščen o tako važni zadevi kakor Hribarjeva afera. Naglasa, da čakajo liberalno stranko v sedanjem zasedanju velevažne naloge, da pa klub liberalnih poslancev sploh ni bil sklican na zasedanje in pravi, da v takih razmerah ne more prenašati nobene odgovornosti več. — »Slovenski Narod« zatrjuje dan na dan, da je sedanja kriza v liberalni stranki le nekaka malenkost, ki bo liberalce še okrepčala. To je seveda njihova stvar. Vendar se nam zdi, da simptomi ne kažejo na majhen nahod, ampak na težko bolezen. Tu namreč ne gre za različno mišljenje o tem ali onem, če tudi važnem vprašanju, ki se da z debato razjasniti, da se doseže veljaven sklep, ampak za to, da v stranki drug drugemu ne zaupa in da lezejo liberalci narazen kakor rakovi mladi. Tudi dr. Oražnov odstop je tak simptom
— Dezerterja Imenuje »Slovenski Narod« d rja. O r a ž n a , ker je odložil svoj mandat, ter mu sploh z vso ljubeznijo škodoželjnega prijatelja odgovarja za napade v »Jutru«. Liberalno glasilo pravi, da vsi razlogi, ki jih Oražen navaja za svojo demisijo, ne drže, ampak da je vrgel puško v koruzo, ker ne more v deželnem zboru nastopati proti klerikalcem in Nemcem radi — prodaje Aurove pivovarje. »Tista kupčija«, pravi, »Narod«, »je bila sijajna.« To je res zanimivo, kajti takrat, ko se je izvršila ta sijajna
kupčija in se je od nekaterih strani izpraševalo, kako se vjemajo take barantije z geslom »Svoji k svojim« in z velikim šovinizmom. ki ga je naglašal ravno dr. Oražen, je »Narod« govoril vse drugače ter predstavljal Oražna še celo nekako za mučenika. Ali se ne zdi cenjenemu »Narodu«, da je bil takrat lažnivec?
—	Boj zoper draginjo imenuje katoliški »Slovenec« rdečo komedijo. Lakota, ki razjeda čreva ljudstvu, je katoliškemu poštenjaku burka, protest zoper nesramno ode-ruštvo je temu pobožnemu zaščitniku vseh « izkoriščevalcev komedija. Žalostno znamenje naših razmer je pač, da se sme list velike stranke tako infamno rogati bedi, ki goni ljudstvo v obup. Tristotisoč ljudi je demonstriralo po dunajskih ulicah in vse prebivalstvo inilionskega mesta je izražalo njihovi demonstraciji najtoplejše simpatije. Delavci, državni uslužbenci v svojih uniformah, mali obrtniki, žene učiteljev in profesorjev so korakale v ogromnem sprevodu. V samem dejstvu je že nepobiten dokaz, da je morala beda doseči vrhunec, če je mogla spraviti takorekoč celo mesto na noge. A katoliški časniški barabon se upa govoriti o »rdeči komediji!« Doklej pa bo ljubljansko ljudstvo še p.-enašalo to katoliško nesramnost in mirno trpelo, da se poveličuje najpodlejše oderuštvo pod plaščem vere?
, — O svetovni draginji gobezda z Jegličevim blagoslovom izhajajoči »Slovenec« in hoče s tem reči, da se zoper to draginjo ne da nič opraviti. Ena debela laž več ali manj, to je v Katoliški tiskarni že vse eno. Kaj je s svetovno draginjo, vedo tudi socialni de-mokratje in jim ni treba prav nič katoliških naukov za spoznanje, da je kapitalizem sam po sebi glavni vir draginje. Boj proti kapitalizmu pa mora voditi socialna demokracija, čisto sama; če bi čakala, da ji pride »sveta mati cerkev« na pomoč, bi lahko vse ljudstvo prej lakote počepalo. Toda mi imamo domačo draginjo, ki je še posebna. V Londonu n. pr. stane kilogram argentinskega mesa 85 vinarjev; če se vpelje v Avstrijo in če se ne odpravi carina ter razne doklade, bi veljalo 1 K 20 vin. do 1 K 40 vin. To silno podraženje že nima nič več opraviti s s v e-tovno draginjo; to je že specifično avstrijska draginja in da se z odstranitvijo carine že precej pomaga, razume otrok, ki ve, da je dvakrat dva štiri. »Slovencu« pa je le na tem ležeče, da bi zmešal pojme, skalil vodo in v kalnem ribaril.
— Kmeta so napadali socialni demo-kratje, pravi dični »Slovenec«, ki se nima ničesar toliko bati, kakor da bi ljudstvo izvedelo resnico. Kmeta torej! Mar zato, ker socialni demokratje zahtevajo, da se revidirajo služnosti kmetov in neopravičeni privilegiji veleposestnikov? Mar zato, ker zahtevajo od države povzdigo domače živinoreje, zboljžanje pašnikov, ureditev planinskega gospodarstva ? Svetohlinski »Slovenec« ima kmeta za strašno zabitega, če misli, da bo s takimi bedastimi frazami vedno dosegel uspehe. Če bi imeli klerikalci res tako tesne stike z ljudstvom, kakor se vedno bahajo, bi prav lahko vedeli, da je tudi pri nas nasprotje med malim kmetom in veleposestnikom že velikansko in da mori draginja malega kmeta skoraj tako kakor delavca.
— Zakaj se »Slovenec« poteguje za kmeta ? Poleg posvetnih bogatašev, raznih knezov, grofov in baronov je katoliška cerkev največji posestnik. Vsaka škofija, opatija, klošter itd. ima ogromna posestva in jih izkuša pomnoževati, kar se le dva. Neštete kmetije na Dolenjskem, Spodnjem Štajerskem itd. so polagoma prišle v roke cerkvenih organizacij. Vsi »ordni«, ki so prilezli v deželo in se	pomnožili kakor	gobe	po dežju,
so nakupili	poija,	pašnikov,	gozdov ter iz-
podrinili kmete, ki danes kopljejo premog v Ameriki in na Vestfalskem. Tako je cerkev sama postala »kmet«. Razlika je le ta, da ima na tisoče domačih kmetov toliko zemljišča, da ga krepak človek lahko preskoči, škofje in kloštri pa vodijo na svojih »kmetijah« pravi kapitalistični obrat. In le na tega »kmeta«, ki je pregnal domačega, misli »Slovenec«, kadar govori o kmetu. Za cerkvena veleposestva je seveda profitno, če so meje zaprte	in ne	sme noben rep	iz Srbije
v Avstrijo.	Toda	naš mali	kmet	nima od
tega oderuštva nobenega drugega dobička, kakor da v konkurenci propada; dokler more, plava, kakor ve in zna, kadar mu pa pride grunt na boben, je že ta ali oni prst mrtve roke pripravljen, da se »pokmeti«. To je vsa klerikalna ljubezen do kmeta, a kaj je v tem krščanskega, si vsakdo lahko zra-čuna na prste.
— Ljubljanske mizarje, ki so dobili vabila na sestanek, poživljamo, naj se ga zanesljivo udeleže, ker je zelo važen.
— Delavska zveza »Vzajemnost« v Ljubljani bo prirejala odslej zopet redovite seje in in sestanke po odsekih. Ta organizacija mora postati središče vsega ljubljanskega in okoliškega delavstva ter somišljenikov. Vsakdo naj posveti tej organizaciji toplo priporočilo. Bojevniki smo in ostanemo
enega gesla: složnost v boju za delavske
pravice.
— Delavsko godbeno društvo rVza-
jemnost“. Člani »Vzajemnosti« se uljudno vabijo na sestanek, ki bo v pondeljek ob
8. zvečer v gostilni »Internacional« na Resljevi cesti. Gre namreč za ustanovitev delavskega godbenega društva, za katero se je oglasilo že lepo število članov. Sodeč po dosedanjem razpoloženju se bo sestavila prav čedna godba. Upati je, .da se udeleže sestanka zlasti člani »Vzajemnosti« v čim večjem številu.
— Veliko vinsko trgatev priredi odsek Vzajemnosti Vič-Glince v nedeljo dne
9. oktobra 1910 v salonskih prostorih restavracije pri Baliju (prej Travn) na Gl inčah. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina le 20 v. Priporočamo prijateljem prijetne zabave, da se udeleže te trgatve.
— Pevci zbora »Vzajemnosti« se upozarjajo na »Vinsko trgatev« na Viču* kjer nastopijo. Da se ne pozabi!
-- Kegljaški klub »Vzajemnosti« ima v petek ob 8. zvečer sestanek v restavraciji »International« na Resljevi cesti. Kdor želi pristopiti kegljaškemu klubu, se lahko oglasi pri sodrugu Petriču.
Goriško.
Deželna konferenca.
(Nadaljevanje.)
Poročevalec kritizira nekatere organizacije, ki ne obveščajo odbora deželne organizacije o svojem delovanju; saj so vendar ustanovljene zato, da imajo vedno kontakt s stranko. Ustanovilo se je tekom enega leta
6	novih organizacij, ena pa se je razpustila. Strankinega davka so plačale vse organizacije 295 K 24 vin.
Za volilni fond so nabrale 101 K 6 vin.
V	zadnjem času se je ustanovila tudi mladeniška organizacija z namenom, da vzgojimo mladino za našo stranko po načelih socializma. Tudi klerikalna in liberalna stranka stranka sta se vrgli z vso silo na mladinsko organizacijo, toda ne z namenom mladino izobraziti, ampak jo korumpirati in izrabljati. Zato je bila jako potrebna mladinska organizacija tudi od strani socialno demokratične stranke.
Na izobraževalnem polju napredujemo. Imamo v Gorici izobraževalno društvo s podružnicama v Pevmi in v Sovodnjah. Treba bo za prihodnje ustanoviti še več takih podružnic, zlasti tam, kjer so nemogoče politične organizacije.
Kolportaža časopisov in brošur se ne vrši tako, kakor bi bilo treba. Vzroke zato je iskati v meščanskih strankah, ki so pred organiziranjem socialno-demokratične stranke delavstvu nudile le plese in veselice, niso se pa zanimale zato, ali ljudje čitajo ali ne. Treba bo v tem oziru delavstvo privaditi, da več čita.
Stranka je založila v tem letu svoje razglednice, koleke in vžigalice, kar pa dose-daj še ni prineslo dosti dobička.
Na zboru jugoslovanske socialno demokratične stranke v Ljubljani so zastopali deželno organizacijo sodrugi dr. Tuma, dr. Dermota in Petejan, na deželni konferenci v Trstu sodruga dr. Dermota in Petejan, na konferenci italijanskih sodrugov sodrug dr. Tuma, poslali so se delegati tudi na strokovne kongrese v Trst in Ljubljano.
Stranka je imela dohodkov 1051 K 53 v, izdatkov pa 1006 K, tako da znaša prebitek 45 K 53 v. Bilanca pa izkazuje: aktiva 1292 K 58 v, pasiva 338 K 86 v, torej čistega premoženja 963 K 72 v.
Sodr. dr. T u m a omenja, da ima stranka dobiti še okoli 440 kron, in sicer 300 kron, ki so založene kot kavcija za vžigalice in okoli 140 kron, katere ima dobiti od njega.
Pri poročilu o splošnem položaju profi dr. Tuma, da se poudarja, da je stranka popolnoma sama založila vse volilne stroške in da ni nihče pr:speval za volitve.
Stranka je torej popolnoma na lastnih nogah, in nima od nikoder podpere, kakor jo imajo meščanske stranke, liberalna v »Narodnem skladu«, klerikalci pa po farovžih.
—	Pri političnem položaju prosi, da se posebno precizira: Politični položaj je sedaj docela spremenjen na Goriškem ravno vsled nastopa socialno demokratične stranke. Na Goriškem je zavladal klerikalizem ravno tako kakor na Kranjskem, liberalna stranka pa je precej ubita. Socialno demokratična stranka je nastopila tako, ker ji je dala povod liberalna stranka, ki je leta 1908, zmagala s pomočjo agrarne in socialno demokratične stranke, potem pa skušala ubiti agrarno in našo stranko in nas s tem prisilila na odpor, ki je pokazal, da mi rastemo, vse ostale stranke pa padajo. Prej je bila naša stranka jeziček na tehtnici, sedaj pa ne doseže liberalna stranka več toliko glasov, da bi odločevala naša stranka pri ožjih volitvah, imamo pa pred seboj odkritega sovražnika v klerikalizmu, boj postaja bolj načelen. Da socialno demokratična stranka raste, je pokazala ravno nadomestna volitev, pri kateri
smo dobili glasove v 54 od 106 občin, in po nekaterih brez vsake agitacije od nase strani; med temi se odlikujeta posebno Kobarid in Trnovo. V kmečkih občinah smo nastopili zato, da vidimo, koliko pristašev imamo med boljšimi kmeti; pokazalo se je, da tam nimamo opore, dasi bi z agitacijo spravili lahko dosti večje število glasov skupaj. Glede volitev v Podgori prosi govornik, da se konštatira število glasov klerikalnih 45, socialno demokratičnih 89 in 240 onih, ki so pristaši županovi. Liberalna stranka tam ni zmagala, ampak osebe, saj je med izvoljenimi tudi več klerikalcev. Pri teh občinskih volitvah je nastopila principielno le
naša stranka.
Sodr. Cotič želi trdnejše organizacije in strožjega pobiranja strankarskega davka kakor tudi malo več kolportaze strankinega
časopisja in brošur.
Sodr. F r a n d o 1 i č želi politične organizacije za Nabrežino, kjer sta sedaj dve močni strokovni organizaciji.
Sodr. P e t e j a n obljublja, da bo iz Trsta kolikor mogoče sam izvrševal potrebno
delo po Krasu.
Predsednik predlaga izvolitev dveh elanov za pregledovanje računov. Izvolita se soglasno sodruga Markič in Sokol.
(Konec prihodnjič).
—	Nabrežina. Posledice občinskih volitev. Ko so se dne 6. in 7. julija 1. 1. končale občinske volitve v Nabrežini z »zmago« liberalno-klerikalno-itali-janske koalicije, je naša. stranka vložila re-kurz na namestništvo. Ker smo o teh volitvah poročali v »Rdečem Praporu «, je čita-teljem znano, kako so se vršile in si tudi lahko mislijo, kako je bil rekurz utemeljen. Specialno je bilo v njem navedenih 22 slučajev podkupovanja, napajanja itd. Vse točke so bile podprte in se dajo dokazati. Ampak našim cenjenim nasprotnikom ni bilo dovolj, da je namestništvo zvedelo, kako »pošteno« so se vršile volitve, temveč so želeli, da se dokažejo njihove sleparije spričo vse javnosti. Zaradi tega menda je Stefan Gruden vložil zooer one, ki so bili podpisani rekurzu, tožbo radi žaljenja časti. V ugovoru je bil namreč narodni možakar obdolžen, da je dan pred volitvijo podkupoval volilce z denarjem. Mož bi bil storil mnogo pametneje, če bi bil ostal doma; prihranil bi si bil sramotno blamažo, ki jo je skupil na obravnavi dne 20. septembra pred okrajnim sodiščem v Komnu. Gospod Stefan Gruden zaupa veliko denarju in menda je mislil, da mu bo denar tudi na obravnavi pomagal do zmage. Priče, ki so bile zaslišane, so pred sodiščem izpovedale, daje Gruden dajal denar, hoteč vplivati na volilce, da bi glasovali za C a h a r i j e v o r L četno stranko. A dokazalo se je še več. Po vloženem rekurzu je šel dični Gruden k prizadetim volilcem ter jih z ž u g a-n j e m prisilil podpisati izjave, da jim je le posodil tiste krone. Te izsiljene izjave je potem odposlal na namestništvo, hoteč »dokazati«, da rekurz ni bil upravičen. To se je pred sodiščem p o trdilo. Izjave je Gruden dobil na ta način, da je dotičnim volilcem žugal, da dobe 3 do 6 mesecev zapora, če ne izpovedo, da jim je tisti denar posodil. Na podlagi tega dokaza je sodnik oprostil vse obdolžence pa je naglašal, da je vsak državljan, ki zve o podkupovanju in drugih volilnih sleparijah, dolžan, naznaniti to sodniji. Sedaj srno radovedni, kaj stori glede na dokaze te obravnave državno pravdništvo. Obravnava je dognala, da je Gruden res podkupoval volilce; to je prvo kaznivo dejanje; nadalje da je izsilil od njih lažnive izjave; to je drugo kaznivo dejanje. Mi namreč ne moremo verjeti, kar govore nekateri: Da bi bil zakon samo za delavce. Te dni je bil obsojen neki naš sodrug na 20 K globe le zato, ker je hotel pogledat stričevo glasovnico, pa se mu je ta raztrgala v rokah. Če je za tako malenkost opravičena strogost, mora biti tudi za dokazana sleparstva nasprotnikov. Prisiljena z demonstracijam', delavstva, je začela tudi žandarmerija preiskavati in je dognala, da so nasprotniki na dan volitev nesramno napajali volilce; gostilničarji sami so izpovedali, da se jc tisti dan plačalo nad 3000 K za pijačo. Tu je torej dovolj materiala za državno pravdništvo, katero vljudno vabimo, naj stori svojo dolžnost. Tega nam ne narekuje želja za maščevanjem, ampak če imamo zakon o čistosti volitev, hočemo tud* res čiste volitve. Ako ostanejo sleparji sedaj urtz kazni, bodo prihodnjič še hujše sleparili in nihče razven sodišča ne more preprečiti tega. Organi, ki imajo podatke o sleparijah, so dolžni jih izročiti državnemu pravdništvu in od njega pričakujemo, da nastopi zoper sleparje.
—	Podružnica zidarjev v Gorici ima
svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, 16. oktobra t. 1. ob 10. dopoldne v prostorih »Delavskega doma«, ulica Tre Re 16. Dnevni red je sledeči; 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Even-
tualnosti. Vsi člani podružnice so naprošeni, da se zanesljivo udeleže tega zbora.
— Vrtojba. Dne 18. septembra smo imeli tukaj zidarski shod, na katerem je sodrug Petejan poročal o potrebi zidarske strokovne organizacije. Govornik je naslikal žalostni položaj zidarjev na Goriškem, ki so pravi sužnji svojih gospodarjev. Glede na plačo nimajo nobene pogodbe, delavni čas je pri vsakem mojstru drugačen. Gospodarji odpuščajo delavce, kakor se jim poljubi. Vse to pa se godi, ker so delavci brez organizacije. Govornik je poročal tudi o sklepih mednarodnega zidarskega kongresa v Ko-danju. Končno je pozval zidarje, naj se vpišejo v svojo strokovno organizacijo, ki šteje po enem mesecu dela že 200 članov in je upati, da bo do spomladi pač že več kakor polovica vseh goriških zidarjev organizirana. Po shodu se je res vpisalo lepo število zidarjev. Vrtojbenci, pogumno naprej!
— Sovodnje. Podružnica klesarjev za Goriško je imela dne 19. t. m. svoj sestanek. Sodrug Petejan, ki je opravljal blagajniške posle, je naznanil, da se je sedaj preselil v Trst, vsled česar je treba dopolniti, oziroma na novo voliti odbor. Po kratki debati so bili izvoljeni za predsednika sodrug A. Humar, za blagajnika F. Tomšič, za tajnika A. Uršič, za pregledovalca A. Tabaj in I. Pavletič. Sklenilo se je, da se podružnica začasno prenese v Sovodnje, kjer ima večino svojih članov. Neorganizirani klesarji naj se ne trudijo v Sovodnje, ker tukaj ne dobe dela.
Trst.
Proti draginji.
V poslednjih dveh tednih je bilo v Trstu preko 20 shodov zoper podraženje živil. Bilo bi odveč povedati, da je bila udeležba na vseh shodih izredno velika. Draginja pritiska in je naravno, da se ljudstvo zanima za agitacijo proti draginji, proti vsemu, kar bi onemogočilo olajšanje življenja. Zlasti se je to pot zanimalo za to slovensko delavstvo. Na shodih, ki jih jev sklical naš politični odbor v Rojanu, Skednju, na Kat i-nari, pri S v. I v a n u in v u 1. d e 1 1 o Scoglio , je bila udeležba ogromna.
V nedeljo so se pa vršili trije shodi na trgu Donadoni v Trstu. Govorilo se je slovensko, italijansko in nemško. Sprejela se je primerna resolucija, ki jo priobčimo prihodnjič. Udeležba je bila ogromna. Po končanih shodih se je ogromna množica razvrstila v sprevod in je pevajoč delavske pesmi in z vskliki zoper draginjo obšla razne tržaške ulice do velikega trga in od tam pred »Delavski dom«. Tu so nagovorili množico sodrugi Todeschini, Regent in C h i u s s i , na kar se je mirno razšla. V prvih vrstah v sprevodu je bilo preko 1000 delavskih žen, ki so tako dale lep zgled svoje zavednosti. Obširno poročilo sledi.
— »Ljudski oder« v Trstu vabi vse svoje člane in vse sodruge na javno zborovanje, ki bo danes ob 8. zvečer v Delavskem domu v veliki dvorani II. nadstr. Na tem zborovanju bosta sodr. Ferfolja in Regent govorila o važnosti ljudske izobrazbe. Po zborovanju se bo določil dan, ob katerem se bo poučevala stenografija, ki prične s prih. tednom.
Delavsko gibanje.
0 češko nemškem sporu v strokovnem gibanju se je zadnji teden posvetoval skupni izvrševalni odbor avstrijske socialne demokracije, ki je po temeljitem posvetovanju sklenil prizadetim strankam predlagati sledeče: Sestavi naj se komisija, v katero odpošljeta dunajska in praška strokovna komisija po tri, češka in nemška stranka po dva, vse druge soc. dem. stranke v Avstriji po enega zastopnika. Strokovnim komisijam in izvrševalnim odborom strank se naznani ta sklep in če ga sprejmo, se naprosita obe preporni stranki, da ustavita medsebojne napade, dokler se ne reši zadeva.
Zidarji. Trst. Odkar se je tukaj ustanovilo zidarsko tajništvo, se opaža tudi med zidarji živahnejše gibanje. Shodi in sestanki po mestu in okolici se pridno vrše in tudi novi člani se oglašajo. To nazadnje m čudno, saj so zidarske razmere naravnost škandalozne in delavci se bolj in bolj prepričujejo, da se to ne more prenašati. Zato pa poživljamo vse zidarje, ki imajo voljo za delo in agitacijo, da nam pomagajo. Čimbolj pridno bomo delali in agitirali, tem prej pridemo do moči in ko bomo imeli moč, si tudi zboljšamo položaj. — Še nekaj moramo po-šepetati zidarjem. Naloge strokovnega glasila za zidarje opravlja »Rdeči Prapor«, ki bo od časa do časa objavljal vesti, tičoče se zidarjev in njihovega gibanja. Zato je pa naloga zidarjev, da pridno čitajo »Rdeči Prapor«, da se ne bo časopisje splesnilo po omarah, kakor se zdaj včasi godi. Če hočejo zidarji kaj doseči, morajo poznati svoje strokovno, pa tudi politično gibanje. Dolžnost onih, ki so že organizirani in ki čitajo, je ta,
da navedejo tudi svoje indiferentne tovariše do čitanja. Brez izobrazbe je dandanes vsako uspešno gibanje nemogoče; trajno izobraževalno delo pa more opravljati le časopisje. Tudi zidarji morajo torej spoznati, da nam je dobro časopisje potrebno kakor vsakdanji kruh. In če je številka prečitana, ne kaže vanjo zavijati sir, ampak posodi naj se indiferentnemu tovarišu, potem pa naj se listi spravijo, kajti v njih je marsikaj, kar pride tudi pozneje prav. Važnost časopisja je še vse premalo spoznana med našimi zidarji in to je eden glavnih vzrokov, da smo doslej tako zaostali. Sodrugi se morajo torej sami lotiti dela in z vso vnemo razširjati list ter navajati tovariše, da pridno čitajo.
Pulj. Zidarji, ki mislijo iskati dela v Pulju, naj to misel opuste, če niso organizirani. V Pulju namreč neorganiziran zidar sploh ne dobi dela. Tudi nič ne koristi, če kdo misli: »Se bom pa organiziral, ko pridem tja.« V Pulju je zidarska organizacija tako vplivna, da danes delodajalci ne sprejmejo nikogar brez njenega dovoljenja. Organizacija pa stoji na stališču, da je vodila svoje težke boje za zavedne zidarje, ne pa za tiste, ki bi zdaj hoteli uživati njene uspehe, pa je niso hoteli poznati takrat, ko so se organizirani zidarji bojevali in doprinašali žrtve. Kdor hoče torej v Pulju dobiti dela, mora dokazati, da je bil že doma organiziran, drugače si lahko prihrani pot.
Lesni delavci. V Dornbirnu stavkajo mizarji že pet tednov, v tem času se glede stavke ni nič izpremenilo. — V Libercih so mizarji in strojni delavci že 19 tednov v stavki. Razven ene delavnice, ki je izpolnila zahteve delavcev, počiva delo v vseh delavnicah popolnoma. — V Sarajevu se stavka mizarjev neizpremenjeno na celi črti nadaljuje. Nadalje stavkajo mizarji v Kraljevem dvoru, Plznju, Badenu in Ziegenhalsu; tudi v Gradcu v nekaterih delavnicah. Mizarji, ne potujte v te kraje.
Strugarji stavkajo v Novi Paki.
Tapetniki. V Brnu se je organizaciji posrečilo, v tapetniški stroki skleniti novo delovno pogodbo za dobo dveh let, ki je stopila s 1. oktobrom v veljavo. V Belgradu so podjetniki tapetniške stroke odpovedali delavcem pogodbo, in ker ni prišlo do sporazuma, so stopili vsi tapetniki dne 28. septembra v stavko.
Kosarji stavkajo v Belgradu.
Kovinarji. V Trstu stavkajo na celi črti livarji. Noben livar naj ne gre tja iskat dela.
V L i b a v i se stavka nadaljuje; poleg drugih koncesij zahtevajo delavci, da odpusti tvrdka Halhvachs sin ravnatelja Wiistenha-
gena iz službe.
V Biehofenu je zaupnik organizacije potom pogajanj izposloval delavcem m delavkam znatno povišanje plače v tovarni za čipke tvrdke F. Austin.
V W u s t u n g u pri Fridlandu je bilo treba stav. e, preden se je skrajšal delovni čas v predilnici tvrdke Herman Pollak sinovi. Stavka je trajala samo nekaj ur.
Delavci s kamnom. V Gradcu je potekla delovna pogodba tamošnjih klesarjev in ker se je v dobi treh let veljavnosti potekle pogodbe vse nezaslišano podražilo, je bilo umevno, da bodo klesarji zahtevali pri sklepanju nove pogodbe pred vsem povišanje minimalnih plač, kar se jim je tudi z ozirom na dobro strokovno organizacijo res posrečilo in	sicer	brez	ooja. Pri
pogajanju, pri katerem je zastopal »Zvezo delavcev s kamnom v Avstriji« njen predsednik, sodrug Miiller, se je doseglo sledeče povišanje najmanjših plac: Za klesarje mra~ morja od 42 vin. na 49 vin., za klesarje granita od 46 vin. na 53 vin. za uro. Khsarii, ki še niso pomočniki 2 leti, dobe 40 vin. najmanjše plače za uro. Vsi klesarji, ki imajo višje plače od predstoječih, dobe 4 vin. jio-višanja za uro. To povišanje so dobili tudi oni, ki so imeli že 44 in 40 vin. urnega plačila. Kamnosekom se je na ta ^ način povišala tedenska plača	za K	3 92,	ročnim	in
strojnim brusačem pa	za K	2'80.
Slovenski, zlasti	ljubljanski	delavci	s
kamnom naj bi si vzeli zgled.
V Saubsdorfu in okolici (Sle-zija) je stavka, po tem ko je trajala 10 tednov, končala za klesarje in kamnolomce s
polnim uspehom.
V B r n u je ravnokar zveza delavcev s kamnom sklenila z eno največjih tvrdk za tam številno vposlene kamnoseke, brusače itd. delovno pogodbo, ki je prinesla delavcem znatno povišanje plače in prosto popoldne ob sobotah pri celodnevni plači.
Velikanski izpori. Kakor smo že javili, so nemški podjetniki odpovedali 400.000 kovinarjem delo na 14 dni, ker jih hočejo po preteku te dobe izpreti. To pa ni edini boj te vrste, ampak izporna bolezen se je polotila podjetnikov po vseh deželah. Na Angleškem so v Lancashiru izprli 150.000 tekstilnih delavcev. V Novem Yorku je naznanjen izpor 40.000 stavbinskim delavcem. Na Ruskem pa je 150.000 tekstilnih delavcev izprtih. Kapitalisti hočejo za vsako ceno »ukrotiti«
delavce. Skomine imajo po tistih časih, ko so bili neomejeni »gospodarji v svoji hiši« in je imel delavec brez ugovora sprejemati pogoje, ki so jih diktirali. Doslej niso kapitalisti imeli mnogo sreče s to metodo. Najbolj so pogoreli lani na Švedskem. A te izkušnje jih niso spametovale. Posledica pa je le ta, da se boj med kapitalizmom in delavstvom poostruje v vsakem oziru. Za nauke, ki izhajajo iz teh bojev, pa tudi delavci ne smejo biti ravnodušni. Doslej se je povsod izkazalo, da organizacija kapitalistov nikdar ne more biti kos delavski organizaciji, seveda če je ta dobra in popolna. Pogoji dobre delavske organizacije pa so: 1. Da je kolikor mogoče vse delavstvo stroke organizi rano. 2. Da je bojevni sklad dovolj velik. 3. Da se organizacija lahko oslanja na mednarodno solidarnost. Organizacije, ki izpolnjuje te pogoje, niso še nikdar premagali kapitalisti in je ne bodo, kajti če ima de-lastvo dovolj sredstev, da vztraja in če se mu ni bati celih čet stavkokazov, je kapita ližem brez moči. Novi boj. ki ga napovedujejo kapitalisti s svojimi izpori, nalaga pač delavstvu nove naloge in zahteva več ener-žije, obenem pa drami to eneržijo, ker kaže delavcem, da nimajo drugih poti kakor brezpogojno se -vdati v suženjstvo, ali pa se organizirati za boj.
Pasivna resistenca železničarjev v Bosni in Hercegovini je končana, ker je uprava opustila svojo prvotno trmo ter se zavezala, da se pogaja z železničarji o zahtevah in da izpolni nekatere do 1. novembra. Za bosenske razmere je to že velik uspeh, ker je morala uprava s tem priznati, da s samim absolutizmom ne gre.
Ljubiteljem
kave ne ugaja noben drugi izdelek tako zelo, kot Franckova Perl-ržena kava z znamko „Perlro“. Perl-rž se naj ne primerja z kakovostjo slabejše pražene rži, katera se neza-vita izvaguje. — Primera pokuševalnega poskusa izpriča, da se „Perl-rž“ nikakor ne družuje z slabejšim tržnim blagom.—Vonj in okus sta veliko žlahtneja. — Prosimo, zahtevajte torej samo paketirano, samo z znamko „Perlro“.
tnKxn
= DELAVSKA =
HRANILNICA IN POSOJILNICA
(registrov, zadruga z omejeno zavezo.)
v Ljubljani, Stari trg št. 30 1. nadstropje
Obrestuje hranilne vloge po 4‘///o- Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit, zastave, vrednostne listine
,.---=: in hipoteke i. t. d.  -
Uraduje se vsak četrtek od 2—3 ure in vsako soboto od 6—7 ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnevnem času.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso
z velikim uspehom porabil, katero iz srca
priporočam v veliko korist vsaki družini
ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim,
blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše
tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in Fraxin kremo za črevlje. Ciril in Metodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Giril-Metoda ter Plerin čistilo za kovine
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana.
? I ? I K O ? O ?
Najboljša ura sedanjosti Zlata, srebrna, tula. nikel-nasta in jeklena se dobi samo pri
H. Suttner,
Ljubljana, Mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
Tovarniška varstvena znamka
.IICOc
I K O
Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli?
Pri pametni glavi:
zavžij!
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 .	.	4	80
Naslov za naročila: .FLORIAN", Ljubljana.
  J
Postavno varovano.
L PEVflLEK
L]UBLJRNR, židovska ul. 4
priporoča svojo akcidenčno
tiskarno
z električnim obratom.
Izvršuje tiskovine: vizitke, račune, pisma, kuverte, raznovrstna vabila, zaročna, poročna in druga različna naznanila, komisijske knjižice, pa rte i. t. d. po brezkon-kurenčnih cenah.
Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem. Razglednice na debelo in drobno, ceneje kot povsod drugod. Izvrševanje razglednic vseh vrst. Reklamni koledarji za I. 1911 s korbco ali brez po zelo nizkih cenah.
Kavarna
,Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
Sram
50°|o prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, zdravje, dosežete in ohranite, ako pijete
nliiMH
1
ir
SLADIN
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi svak knjižico brezplačno
v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
I.Jai&sin
Ljubljana
Danajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Šivalnih strojev
za rodbino in obrt IPisalni stroji „-A.cLlerec
Vozna kolesa.
Ceniki zastcnj in franko.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrovana zadruga z omejeno zavezo	mT
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije cesta n (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega Izdelka in tapetniškega blaga. Izvršuje ¥S ... mizarska stavbna de la. Lastna tovarna na Giincah pri Ljubljani.
%
.4 tfiS
tir
%
.a : » '
i
| %
Prvi kranjski pogrebni zavod
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10.
Ustanovljen leta 1868.	26—10	Telefon štev. 97.
Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Imitirane kovinskolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci s primernimi trakovi z napisom
in brez napisa.
Srodi meseca olctobra izide 'v založloi „!R,cLe<5ega Prapora*1
■*- Žepni koledar
asa delavce sploii in prometne uslužbence
— za leto 1911.	-..-...=
Ta koledar izhaja že enajsto leto. Vsebina mu je med drugimi naslednja:
Resnica (pesem); koledar; Centralni sedeži avstrijskih organizacij; Kolkovne lestvice; posnetek poštnega in brzojavnega cenovnika; Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi; Stare in nove mere; Koliko plačam osobne dohodnine; Koliko plačam vojne takse; Izvleček iz pravil provizijskega sklada c. kr. državnih železnic (ki je enaka onim južne železnice); Hrana in hranitev; Kdo je sodrug; Kako se varujemo kolere; Delovanje soc. dem. poslancev v parlamentu v zadnjem letu (predlogi našteti); Dve resoluciji s kodanjskega mednarod. kongresa; Dohodki in stroški; Beležnica za vse dni v tednu.
Koledar obseza nad 13 pol in bo pridejan tudi svinčnik. — Cena v platno vezanemu izvodu je 1 K, po pošti 10 h več. — Pri večjem odjemu primeren popust. —
—	— Pri naročilih do 20 izvodov se priporoča, da se pošilje denar naprej. — —
Dunajsko fino in svitlo likanje
Gabriela Jug,
Ljubljana, Židovska ul. št. 3.
se priporoča p. n. slavnemu občinstvu za vsakovrstno čiščenje perila po zelo točni in najboljši postrežbi ter  --------- nižini ceni.	 c
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
V LJUBLJANI
Telefon štev. 168.
Telefon, štev. 168.
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Potniki v severno in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Jt¥STR9-A9IERlKANJt
Trst - Newyork, Buenos Aires - Rio de Janeiro
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavora, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON EMETETZ, Ljublj izučil, Kolodvorska ul. 26(
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.